N m feiP^B letnik X., št. 9 Mamila med nami oktober 2004 V občini Dobrepolje se ustanavlja Lokacijska akcijska skupina (LAS), ki bo delovala na področju preprečevanja uporabe drog. 11. oktobra je potekala v sejni sobi občine okrogla miza o tej pereči problematiki. Udeležba občanov je bila velika, med gosti pa so bili direktor Urada Vlade RS za droge Milan Krek, predsednik LAS Grosuplje Borut Hrovatin in podpredsednica Angelca Likovič, predsednik Odbora za družbene dejavnosti OS občine Dobrepolje Franci Žnidaršič, direktor Centra za socialno delo Grosuplje Bojan Pucelj, dr. Zdravko Marič, ravnatelj šole Ivan Grando-vec, župan Anton Jakopič, policist Robert Bradač in drugi. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Igor Ahačevčič, je bil že ustanovljen iniciativni odbor. ^ Stran 11 Kako smo volili prehod 2_________________ v naši občini Koncert MPZ STRUGE.....9............................................................................. r, ^ , ^ 7 r , T^ Izid knjige ŽUBORENJE SLOVENIJE 10 Rezultati drzavnozoorskih volitev so -z...........................' ®............................................................................7;:.................................................................... , Čakalnica - kregalnica 12 znani, morda pa vas zanimajo tudi ...............................................................................®.........................7;:................................................................................. , , ..... , . Veterinarski nasveti 13 podrobnejši izidi v nasi obani. ................................................................................................................................................................................................. Iz zavoda Prizma v Ponikvah 17 ^ Stran 3 r^ Varčevanje v VZAJEMNIH SKLADIH.......18 p* ^ b Intervju: JELKA SAMEC 2Ï Oktober - mesec k^e Miadinskastran......24.................................................................................................... požarne va rnosti ^Konjen!®ka.prlreditey.....26......................................................................... ^^^ Šolske strani 22,23 Mesec oktober je za gasilce v Sloveniji že m^M Šport.....27............................................................................................................................................................. tradicionalno naravnan v povečano aktiv- .I.z..ŠD...Kompo|:e......28.......................................................................................................... nost na preventivnem področju delovanja. Dejavni so tudi v vseh gasilskih zvezah in društvih. O tem, kakšne so bile aktivnosti v GZ Dobrepolje, na strani 14. Naslednja številka Našega kraja bo Izšla 26. 11. 2004. Prispevke sprejemamo do 12. 11. 2004 oktober 2004 Županova stran 2 Prehod Piše: župan Anton Jakopič Smo na prehodu. To slišimo zelo pogosto in tudi dejansko se vsi počutimo kot na prehodu, na nekem mimohodu, bolje, teku mimo. Nekam tečemo in se ne ustavimo. Neprestano nekaj iščemo, si prizadevamo in tečemo dalje. Iščemo seveda vse bolj vsak samega sebe. Včasih imam občutek, da vsak izmed nas išče predvsem samega sebe. Morali bi se verjetno ustaviti in najti samega sebe, potem bi bilo lažje. Ustaviti se vsak s svojo vizijo, s svojim načrtom, s svojim upanjem in svojimi željami in potem iskati skupni imenovalec. Ta prehod pa je nas vse tako globoko zaznamoval, da v bistvu samo tečemo, odmetavamo staro, hlepimo po novem, tega novega zares otipljivega pa ni oziroma še bolje, sploh ne vemo, kakšno naj bo in kakšno dejansko bo. To lahko ugotavljamo na vseh področjih. Gospodarskem, kulturnem, socialnem, vrednostnem. Skoraj na vseh področjih bi ugotovili, da smo pravzaprav odvrgli staro, novega pa ni. Čeprav je vse polno novitet in se pred našimi očmi rojeva sodobna elektronske tehnika nova čudesa. Toda v svojem bistvu ni nič novega, še vedno je in bo ostal pomemben odnos. Odnos v družbi, družini, med zakonci, med sošolci, med sodelavci, med vaščani. Odnos pa ne dohaja tega teka in zato se vsi lovimo. Odnos in stabilnost tega odnosa je izredno pomemben za delovanje neke skupnosti. V skupnosti so se ljudje zgledovali in učili, vsak je imel svoje mesto. Sedaj pa se mi zdi, da ni odnosa in posledično ni povezane vizije. In to je bistveno, dobri odnosi in skupna vizija. Za vsa ta področja se o teh temah pišejo tudi debele knjige, ki jih seveda prebirajo zelo redki, ker so prezahtevne, bolje je brez vizije in brez odnosa strmeti v ekran in prepustiti, da se glava polni s kupom bre-zveznih novic in reklam, po drugi strani pa dopustiti, da izpuhti iz glave še tisti kanček vizije, ki je obstajala, in da odnosa z okolico dokončno ni več. Potem pride še dva metra in pol visok plot ali zid okoli svojega vrta, po možnosti vsaj nekaj desetin centimetrov v zemljišče pota ali pa kar en meter čez, da se sploh ne da več plužiti snega, pa domofon v zidu, že kar ob poti, po katerem se odkrižaš nadležnih obiskovalcev. Za moje pojme katastrofa. Tu vidimo en vidik tega prehoda. Če ne bomo namerno in pospešeno rušili teh zidov in obenem še »zidov«, ki se na ta način delajo med nami, bo še več zasvojenih in še več nesrečnih in obupanih. Prehod pa je še bolj zaznaven na drugem družbenem ali gospodarskem po- dročju. Na to me je spomnil naključni sogovornik, ko sva govorila o tem, kaj in kako lahko neka institucija ali svetovalna služba, tudi občina, pomaga posameznim občanom na gospodarskem področju. Opozoril me je namreč na to, da ne more narediti nič, če nekdo sam noče narediti nič. Da pa se posamezniki odločajo za kakšno dejavnost, je potrebna dobra družbena klima, medsebojna spodbuda, spodbuda okolice. Postavlja se celo vprašanje v tem smislu. Ali je sploh mogoče prisilno osrečevati nekoga in ga siliti v nekaj, kar noče. Odgovor je jasen. Ni mogoče. Vedno pa je mogoče pomagati nekomu, ki sam nekaj želi, ki ima vizijo in ki je vztrajen. Tukaj pa je naloga nas vseh, da pomagamo. Tukaj pa spet zadenemo na prehod. Prehod se nam dogaja pred našimi očmi, miselnost pa ne dohaja tega prehoda. Državnega gospodarstva več ni. Vse gospodarstvo že temelji in bo še bolj temeljilo na privatnem kapitalu, na privatni pobudi, na privatnem interesu. Gonilo privatnega interesa pa je zaslužek, dobiček. Dobra firma ima dober dobiček in takih se moramo veseliti. In vsak pravi podjetnik vlaga dobiček nazaj v dejavnost in jo na ta način širi in odpira nova delovna mesta in od tega imajo vsi korist. Lastništvo firme, velike vrednosti osnovnih sredstev, so v bistvu samo pomagala, da podjetje lahko deluje. Pri tem vsak tak podjetnik dela z velikim rizikom, včasih uspe, včasih pa tudi ne. K temu botrujejo tudi zunanje okoliščine. Nekateri med nami so to začutili in odprli svoje dejavnosti, delajo in se širijo in to je prav. Takšno življenje je za vsakega podjetnika resnično naporno in ne vidim razloga, da bi mu morali biti nevoščljivi, tudi če se vozi v malo boljšem avtu. To je pač način življenja podjetnika in nuja. Podjetnik mnogokrat v dobrobit firme nima ne dopusta ne prostega časa. Včasih tudi obupava in takrat potrebuje spodbudo, spodbudo okolice, pozitivno naravnanost okolja. In kaj pravzaprav pri nas počenja ta okolica? V tem prehodu nekateri čakajo, da bo država ali občina odprla kakšno delovno mesto ali ga tako ali drugače rešila. To pa se ne zgodi, ker se enostavno ne more zgoditi. Po političnih pritiskih sicer država tu pa tam poseže v kakšno podjetje s finančno injekcijo, vendar je to običajno kratkega diha, če firma ni zdrava tudi to ne pomaga, samo malo se zavleče pa sredstva potroši. Občina pa je pri tem čisto neznatno pišče, ki s svojimi financami ne more rešiti nobene firme. Kaj hočem s tem reči? Namreč to, da je konec tega za dolgo časa, da bomo ča- kali na državo, da bo rešila naš materialni problem. Sistem je namreč tak, da tega ne omogoča, predvsem je važno, da pustimo ljudem, da delajo, da odpirajo firme, trgovine servise, da večajo kmetije. Jasno nam tudi vse bolj postaja, da klasičnih podjetij z nekvalificirano delovno silo in množično proizvodnjo skoraj ni več in jih tudi ne bo. To so nadomestili avtomati in se je škoda slepiti o tem. Danes so delovna mesta v celoti drugačna kot pred tridesetimi ali petdesetimi leti. Pri tem pa je važno da ustvarjamo podjetniško klimo v miselnosti, da bo začel vsak izmed nas razmišljati, kaj bi pa jaz lahko za svoj materialni položaj naredil, kaj zmorem, za kaj sem usposobljen in pa tudi s kom se bom povezal, da bova skupaj lahko naredila več in bolje. Govo-rance, ki jih poslušamo skoraj na vsakem koraku, niso več na mestu in dokazujejo, da nismo dorasli temu prehodu. Mnogim, ki imajo morda vizijo, pa jemljejo pogum. Zdi se mi, da bi nekateri radi vse naredili, da nekdo ja ne bi mogel delati in vse jim prav pride, češ, kaj mu je treba, saj bo tako ali tako tudi ta kmalu šel v grob, pa se tako napreza, mir naj nam da, vse smrdi okoli njega pa ropota pa ne vem kaj še vse. In vendar se bomo morali sprijazniti, da nihče, res prav nihče, ne bo poskrbel za nas, če sami ne bomo hoteli, razen seveda, to pa mora zagotoviti vsaka razvita družba, da zaščiti bolne, ostarele, invalide ali kako drugače nemočne, ti so varstva resnično potrebni. Vsi, ki so za delo sposobni, pa so sami odgovorni za svoje stanje in res ne vidim razloga, da si ne bi iskali boljših možnosti za svoje preživljanje, če obstajajo, če s tistim, kar se dogaja, niso zadovoljni. Je pa seveda več ali manj jasno, da v kapitalistični družbi niti delovni čas niti delovne ure ne igrajo več nobenega pomena. Važno je, da delaš z veseljem in da ti delo prinaša dohodke za dostojno preživljanje sebe in svoje družine. Tudi krilatica iz preteklosti, češ uči se, da ti ne bo treba delati, sploh ne drži več. Potrebno se je več učiti in tudi več delati. Tudi izobražencev je veliko brezposelnih, ker so mnogi izhajali iz predpostavke, da mu ne bo treba delati, pa življenje kaže nasprotno. Če z nekim delom nisi zadovoljen, ne kritiziraj venomer, pač pa si v najkrajšem možnem času poišči drugo ustrezno delo ali razmisli, če ne bi začel nekaj na svoje. To bo mnogo pametneje kot pa neprestana slaba volja in nerganje. To bo dalo novega zagona vsakemu posamezniku in vsem skupaj in tako bo ta prehod mnogo blažji. Prehod nas torej sili, da na novo ovrednotimo svoj odnos med seboj in do nove družbene stvarnosti na gospodarskem področju in ustvarjamo splošno družbeno klimo, ki nas bo zbliževala kot ljudi in ustvarjala tudi podjetniškim iniciativam na- klonjeno miselnost, saj bomo morali v tem prehodu najti način, kako zagotoviti delovna mesta bodočim rodovom tudi v naši občini in tudi kako po vsem tem še zagotoviti obdelano in kultivirano pokrajino. Pa lep pozdrav! Uvodnik Že večkrat se je izkazalo, da so politične teme med najobčutljivejšimi v lokalnem časopisu. Več kot zanimivo je, da vsebine enostranskih in nemalokrat neprofesionalnih komentarjev v dnevnem časopisju nikogar ne motijo. Če pa se politične teme loti lokalni novinar, je to, se ve, nekaj povsem drugega in slej ko prej ti dajo vedeti, tako z ene kot z druge strani, da se je tega področja bolje izogibati. Ker naj bi bili za to poklicani drugi ... Morda res. Res pa je tudi, da se je težko povsem izogniti politiki v člankih, ki zadevajo katero koli področje družbe, saj ni daleč od resnice, da je politika praktično vse. Če drugega ne, sloni celoten sistem lokalne samouprave na zakonih, ki jih je sprejela visoka politika, občinam ostaja le ozek manevrski prostor in še ta temelji na usklajevanju občinskih aktov z aktualno zakonodajo. Pa vendarle ... Ko si v svoji uredniški politiki zastaviš cilj, da o politiki - ne zunanji, ne notranji, kaj šele lokalni - niti besedice več, se zgodijo volitve in želja, da si vsaj malo aktualen, je tu. Ko je marsikdo od nas že mislil, da v Sloveniji ni več možnosti, da pride do političnih sprememb na vrhu, ker naj bi Slovenci, tako je dolgo časa kazalo, apriori volili le »svoje«, ne glede na njihovo uspešnost ali neuspešnost, smo nenadoma dokazali, da smo moderna evropska družba in da razumemo, da je zamenjava političnih voditeljev, programov in strank, ki tekmujejo v odprti politični igri, inštrument, ki ga je možno uporabiti vsake štiri leta. Ali pa je vse skupaj preseglo vse razumne meje. Če pustimo ob strani neuspešno politiko na nekaterih področjih pa nepo-tizem, korupcijo, finančne in druge afere, nerazčiščene sodne primere itd, se mi zdi, da je volivce najbolj motila aroganca in vzvišenost novodobnih oblastnikov, od katerih so si nekateri celo upali na glas izjavljati, da so nenadomestljivi... Volitve po mojem mnenju ni odločila volilna kampanja, volitve so bile odločene že prej. Delno že takrat, ko se je vladajoča stranka »znebila« Janeza Drnovška, edine karizmatične osebnosti v stranki, ki je po mnenju mnogih prinašala vladajoči stranki največji ugled in največ glasov na prejšnjih volitvah. Čeprav so se v LDS zavedali pomena vodilnih osebnosti v strankah, so se premalo zavedali persona-lističnosti svoje stranke in se veliko bolj »posvečali« karizmatičnemu vodju konkurenčne SDS in mu skupaj z nekaterimi mediji in mnenjskimi voditelji družno določili vlogo »bad guya« med slovenskimi politiki. A čas vedno prinese svoje in stvari postavi na svoje mesto. Kaže, da je tako tudi v politiki. Pokazalo se je, da se splača vztrajati na dolgi rok. »Maratonski tek« je »maratoncem« prinesel zmago. Da smo k tej pripomogli tudi na voliščih na našem območju, kažejo volilni rezultati, ki jih objavljamo na naslednjih straneh. □ Volitve v državni zbor RS 2004 GROSUPLJE Volilna enota 4 Volilni okraj 3 LJUBLJANA-BEŽIGRAD GROSUPLJE V volilnem imeniku 26.618 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 26.618 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 17.813 volivcev (99,98%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,02%) SKUPAJ GLASOVALO 17.817 vol. VSI GLASOVI: 17.458 ODDANIH GLAS. 17.809 VSEH VELJ. GLAS: 17.458 (98,03%) 1 .---------------. SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 117 0,67% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 26 0,15% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 1581 9,06% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 624 3,57% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 77 0,44% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 58 0,33% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 202 1,16% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 683 3,91% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 3265 18,70% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 21 0,12% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 905 5,18% 12 ZELENI SLOVENIJE 60 0,34% 13 NAPREJ SLOVENIJA 28 0,16% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 33 0,19% 15 JUNIJSKA LISTA 99 0,57% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 842 4,82% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 119 0,68% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 186 1,07% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 10 0,06% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 8522 48,81% ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 1 ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE V volilnem imeniku 839 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 839 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 547 volivcev (100%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,0%) SKUPAJ GLASOVALO 547 vol. ODDANIH GLAS. 547 VSI GLASOVI: 540 VSEH VELJ. GLAS: 540 (98,72%) 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 1 0,19% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 2 0,37% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 74 13,70% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 14 2,59% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 1 0,19% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3 0,56% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 7 1,30% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 9 1,67% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 68 12,59% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0,0% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 71 13,15% 12 ZELENI SLOVENIJE 3 0,56% 13 NAPREJ SLOVENIJA 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 1 0,19% 15 JUNIJSKA LISTA 3 0,56% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 15 2,78% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 6 1,11% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 1 0,19% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 261 48,33% GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 3 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS V volilnem imeniku 188 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 188 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 142 volivcev (100%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,0%) SKUPAJ GLASOVALO 142 vol. VSI GLASOVI: 141 ODDANIH GLAS. 142 VSEH VELJ. GLAS: 141 (99,30%) NEVELJAVNIH GLAS. 1 (0,70%)_ 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 0 0,00% 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 0 0,00% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0 0,00% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0 0,00% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 28 19,86% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 23 18,11% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 0 0,00% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 1 0,79% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 0 0,00% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 0 0,00% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0 0,00% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1 0,79% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 0 0,00% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 0 0,00% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 5 3,55% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1 0,79% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 9 6,38% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 11 8,66% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0,00% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1 0,79% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 18 12,77% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 9 7,09% 12 ZELENI SLOVENIJE 0 0,00% 12 ZELENI SLOVENIJE 2 1,75% 13 NAPREJ SLOVENIJA 0 0,00% 13 NAPREJ SLOVENIJA 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 15 JUNIJSKA LISTA 0 0,00% 15 JUNIJSKA LISTA 0 0,00% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 0 0,00% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1 0,79% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 0 0,00% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 81 57,45% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 77 60,63% GASILSKI DOM HOČEVJE Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 4 GASILSKI DOM HOČEVJE V volilnem imeniku 104 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 104 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 75 volivcev (100%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,0%) SKUPAJ GLASOVALO 75 vol. VSI GLASOVI: 71 ODDANIH GLAS. 75 VSEH VELJ. GLAS: 71 (94,67%) NEVELJAVNIH GLAS. 4 (5,33%)_ GASILSKI DOM ZAGORICA Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 5 GASILSKI DOM ZAGORICA V volilnem imeniku 171 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 171 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 131 volivcev (100%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,0%) SKUPAJ GLASOVALO 131 vol. VSI GLASOVI: 127 ODDANIH GLAS. 131 VSEH VELJ. GLAS: 127 (96,95%) NEVELJAVNIH GLAS. 4 (3,05%)_ PREDSTRUGE Volilna enota 4 Volilni okraj 3 VOLIŠČE 6 LJUBLJANA-BEŽIGRAD GROSUPLJE PREDSTRUGE V volilnem imeniku 417 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 417 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 285 volivcev (100%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,0%) SKUPAJ GLASOVALO 285 vol. VSI GLASOVI: 282 ODDANIH GLAS. 285 VSEH VELJ. GLAS: 282 (98,95%) NEVELJAVNIH GLAS. 3 (1,05%)_ 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 0 0,00% 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 1 0,35% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 1 1,41% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0 0,00% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 4 5,63% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 34 12,06% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 4 5,63% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 6 2,13% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 1 1,41% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 0 0,00% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1 1,41% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0 0,00% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1 1,41% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 4 1,42% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 3 4,23% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 7 2,48% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 19 26,76% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 66 23,40% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0,00% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1 0,35% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5 7,04% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 21 7,45% 12 ZELENI SLOVENIJE 0 0,00% 12 ZELENI SLOVENIJE 1 0,35% 13 NAPREJ SLOVENIJA 0 0,00% 13 NAPREJ SLOVENIJA 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 15 JUNIJSKA LISTA 1 1,41% 15 JUNIJSKA LISTA 0 0,00% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 6 8,45% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 10 3,55% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 1 1,41% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 0 0,00% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 24 33,80% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 131 46,45% GASILSKI DOM KOMPOLJE Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 7 GASILSKI DOM ZAGORICA V volilnem imeniku 377 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 377 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 274 volivcev (99,28%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno 2 volivca (0,72%) SKUPAJ GLASOVALO 276 vol. VSI GLASOVI: 270 ODDANIH GLAS. 274 VSEH VELJ. GLAS: 270 (98,54%) NEVELJAVNIH GLAS. 4 (1,46%)_ 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 2 0,74% 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 0 0,00% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0 0,00% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0 0,00% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 40 14,81% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 9 14,06% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 4 1,48% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 2 3,13% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 1 0,37% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 0 0,00% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3 1,11% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0 0,00% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 3 1,11% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 1 1,56% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 7 2,59% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 2 3,13% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 50 18,52% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 17 26,56% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0,00% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 1 1,56% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 18 6,67% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 3,13% 12 ZELENI SLOVENIJE 0 0,00% 12 ZELENI SLOVENIJE 0 0,00% 13 NAPREJ SLOVENIJA 2 0,74% 13 NAPREJ SLOVENIJA 1 1,56% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 15 JUNIJSKA LISTA 0 0,00% 15 JUNIJSKA LISTA 1 1,56% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2 0,74% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 3 4,69% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 1 0,37% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 1 1,56% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 1 0,37% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 136 50,37% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 24 37,50% OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 8 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE V volilnem imeniku 267 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 267 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 173 volivcev (100%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,0%) - izseljeno (0,0%) SKUPAJ GLASOVALO 173 vol. VSI GLASOVI: 171 ODDANIH GLAS. 173 VSEH VELJ. GLAS: 171 (98,84%) NEVELJAVNIH GLAS. 2 (1,16%)_ DVZ PONIKVE Volilna enota 4 Volilni okraj 3 VOLIŠČE 9 LJUBLJANA-BEŽIGRAD GROSUPLJE DVZ PONIKVE V volilnem imeniku 77 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 77 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 65 volivcev (100,00%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) - izseljeno 0 volivca (0,00%) SKUPAJ GLASOVALO 65 vol. VSI GLASOVI: 64 ODDANIH GLAS. 65 VSEH VELJ. GLAS: 64 (98,46%) NEVELJAVNIH GLAS. 1 (1,54%)_ OSNOVNA ŠOLA STRUGE Volilna enota 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj 3 GROSUPLJE VOLIŠČE 49 OSNOVNA ŠOLA STRUGE V volilnem imeniku 460 volivcev (100,00%) S potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) SKUPAJ VOLIVCEV ZA OBMOČJE VOLIŠČA 460 volivcev Na volišču je glasovalo: - po volivnem imeniku 296 volivcev (100,00%) - s potrdilom je glasovalo 0 volivcev (0,00%) - izseljeno 0 volivca (0,00%) SKUPAJ GLASOVALO 296 vol. VSI GLASOVI: 288 ODDANIH GLAS. 296 VSEH VELJ. GLAS: 288 (97,30%) NEVELJAVNIH GLAS. 8 (2,70%)_ 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 0 0,00% 1 SLOVENIJA JE NAŠA- SJN 4 1,39% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 0 0,00% 2 SOCIALNA LIBERALNA STRANKA 2 0,69% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 22 12,87% 3 NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČ. LJUD. STR. 56 19,44% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 3 1,75% 4 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 7 2,43% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 1 0,58% 5 SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLO. 3 1,04% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 0 0,00% 6 DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1 0,35% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 2 1,17% 7 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 7 2,43% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 3 1,75% 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 6 2,08% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 38 22,22% 9 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO. 25 8,68% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0,00% 10 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0,00% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 11 6,43% 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 37 12,85% 12 ZELENI SLOVENIJE 1 0,58% 12 ZELENI SLOVENIJE 0 0,00% 13 NAPREJ SLOVENIJA 1 0,58% 13 NAPREJ SLOVENIJA 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 14 ZA PODJETNO SLOVENIJO 0 0,00% 15 JUNIJSKA LISTA 1 0,58% 15 JUNIJSKA LISTA 0 0,00% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 5 2,92% 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 9 3,13% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 1 0,58% 17 GLAS ŽENSK SLOVENIJE - GŽS, ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP, ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE -ZNS, NOVA DEMOKKRACIJA SLOVENIJE - NDS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 0 0,00% 18 DEMOKRATIČNA STR. UPOKOJENCEV - DESUS 0 0,00% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 19 ZDRUŽENI ZA SAMOSTOJNO PRAVIČNO SLO. 0 0,00% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 82 47,95% 20 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 131 45,49% SDS Zmaga je vaša! Spoštovane občanke in občani občine Dobrepolje! Več kot ponosni smo lahko na izid volitev v Državni zbor 2004. Sijajen uspeh je zasluga vseh, ki ste nam izkazali zaupanje in volili Slovensko demokratsko stranko. Skupaj smo čakali na ta dan, ko bo v Sloveniji beseda demokracija dobila res pravi pomen. Še posebej smo ponosni na dosežen rezultat v volilnem okraju Grosuplje, kjer ste nas nagradili z največjo podporo v vsej Sloveniji. Vsem, ki ste nas podpirali vsa ta leta in za našo zmago prostovoljno žrtvovali svoj čas in energijo, se iskreno zahvaljujemo. Trud ni bil zaman. Zmaga Slovenske demokratske stranke je vaša zmaga! Janez Janša Predsednik SDS JV.5f Nova Slovenija Vsem volivcem naše stranke in našega kandidata Andreja Sekirnika iskrena hvala. Obljubljamo, da se bomo trudili ohraniti vaše zaupanje. Slovenska ljudska stranka Vsem volivkam in volivcem iz občine Dobrepolje, ki ste na preteklih državnozborskih volitvah volili Slovensko ljudsko stranko in našo kandidatko Mileno Vrho-vec, se iskreno zahvaljujemo. Gospa Milena Vrhovec je dosegla v naši občini, v primerjavi z drugimi občinami v volilnem okraju, najvišji odstotek glasov. S svojim glasom ste odločilno prispevali k zmagi desne opcije, saj zmage brez Slovenske ljudske stranke ne bi bilo. Podprli ste stranko, ki je v svojem dosedanjem delu prav gotovo bila in bo tudi v bodoče največja zagovornica slovenskega podeželja in enakomernega razvoja Slovenije in še posebej velika zagovornica podeželskih občin. To svojo naravnanost bo obdržala tudi v bodoče. Hvala vam! Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Dobrepolje Regionalna razvojna agencija -LUR Ljubljanske urbane regije Informacijska točka za strukturne sklade EU (projekt delno financira EU) 1.9.2004 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004. Tako lahko odslej pri nas dobite več informacij glede - Enotnega programskega dokumenta (EPD) - Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) - Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) - Evropskega socialnega sklada (ESS) Z vstopom Slovenije v EU so sredstva navedenih skladov EU postala naša pravica in naša priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravičenih ciljnih skupin, stroškov ... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. Mi vam bomo pri tem pomagali po svojih najboljših močeh. Vabljeni! Informacijo o navedenem lahko preberete na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si.Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi lahko posredujete na e-naslov terezija.krajcer-@ljubljana.si ali pa jih postavite na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani, na Linhartovi 13, kjer vam bomo z veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU. Delavnica Rekreacijska infrastruktura, Iška Loka, petek, 15. oktober 2004 890 kilometrov kolesarskih poti v ljubljanski regiji Na našem regionalnem območju, in nasploh v Sloveniji, je kolesarstvo priljubljena oblika rekreacije, ki se nenehno razvija. Tega pa žal ne moremo trditi za vse kolesarske poti in povezave na našem območju. Zato s(m)o kolesarji nemalokrat prikrajšani za vtise, ki bi jih lahko doživeli na našem območju. Z namenom hitrejšega in celovitega oblikovanja kolesarskih poti se je 24 občin Ljubljanske urbane regije - in s tem tudi občina Dobrepolje - dogovorilo za mrežo kolesarskih povezav v regiji. Za koordinacijo projekta je zadolžena Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je v petek, 15. oktobra 2004, v Iški Loki pripravila pregled dosedanjih aktivnosti projekta in predstavila nadaljnje korake za njegovo uspešno uresničitev. Junija letos so po dogovorih in usklajevanjih z vsemi občinami v regiji zaključili prvo izmed treh faz: celovito zasnovo kolesarskih povezav. Do takrat je bilo potrebno poskrbeti za celovit pregled obstoječih kolesarskih poti, pripraviti usklajeno idejno zasnovo regionalnih kolesarskih povezav in finančno oceno za nadaljevanje projekta. Po dogovorih z vsemi občinami v regiji je RRA LUR oblikovala celovito zasnovo regionalnih kolesarskih povezav, dolgo kar 890 kilometrov. Pred oblikovanjem predloga kolesarskih poti so določili pomembne kriterije: - kolesarske poti morajo biti varne in ne preveč obremenjene s prometom (dnevno bi naj po njih peljalo največ 1.000 vozil), - v največji možni meri naj bodo vpete v državno kolesarsko omrežje, - povezovati morajo regijska središča, področja in znamenitosti, - speljane so krožno in predstavljajo glavno žilo - do lokalnih zanimivosti pa vodijo občinske kolesarske povezave, - primerne morajo biti za povprečnega kolesarja, - večinoma so asfaltirane ceste ali dobro vzdrževane makadamske ceste (podlaga je lahko izjemoma drugačna, če gre za posebne zanimivosti), - kolesarske poti morajo voditi po razgibani pokrajini in - regijo morajo povezovati tudi s sosednjimi regijami. Občine čaka naslednji del projekta: priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav, saj je potrebno skupno vlogo posredovati Direkciji za ceste Republike Slovenije. Smisel celotnega projekta je namreč tudi v tem, da bo regijska kolesarska povezava enotno označena in zato tudi bolj prepoznavna. Kljub temu pa bi naj posamezne občine imele možnost, da bodo oznake kolesarskih povezav lahko kombinirale z lokalnimi označitvami in obeležji. Na srečanju v Iški Loki, ki se ga je iz občine Dobrepolje udeležil/-a tudi MARIJA Kram-žar, so sodelujoči precej časa posvetili prav označevanju kolesarskih poti. Strinjali so se, da je treba najti učinkovito kombinacijo označevanja in poskrbeti za prometno signalizacijo tam, kjer je to zares potrebno. Poudarili pa so, da bo pri tem potrebno premisliti in izkoristiti možnosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija. V okviru celovite regijske rekreacijske infrastrukture je RRA LUR predstavil tudi predlog za mrežo pešpoti po ljubljanski regiji. 8 Iz Minist. za okolje, prostor in energijo oktober 2004 Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili Z novim letom preide plačilo stroškov na občane Od 1. maja 2004, ko je stopil v veljavo nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (IMV), do polne vzpostavitve sistema, so stroški razgradnje bremenili državni proračun. S 1. januarjem 2005 pa obveznost plačila stroškov razgradnje IMV preide na občane. Cena razgradnje izrabljenega motornega vozila bo znašala približno 21.000 SIT oziroma 21,1 SIT + DDV za 1 kilogram teže avtomobila. Podrobne informacije o sistemu ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili najdete na spletni strani www.gov.si/mop/. Nov sistem ravnanja z IMV Nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je stopil v veljavo 1. maja 2004, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Od zadnjega lastnika izrabljenega motornega vozila zahteva, da pred odjavo vozila iz prometa poskrbi za njegovo razgradnjo. Sistem zagotavlja zbiranje in razgradnjo vseh izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi na območju celotne Slovenije. Od 1. maja 2004 do konca septembra 2004 je bilo na območju Slovenije prevzetih v razgradnjo okoli 5000 izrabljenih motornih vozil, največ , to je 1911, na prevzemnih mestih v osrednji Sloveniji. Kako poteka postopek za občane v praksi? Občan, ki se odloči, da izrabljenega vozila ne bo več uporabljal, niti ga ne bo prodal, le-tega dostavi na prevzemno mesto. Ob dostavi vozila na prevzemno mesto občan prejme potrdilo o razgradnji. Ob odjavi izrabljenega vozila iz prometa lastnik na prijavno/od-javni službi predloži potrdilo o razgradnji, registrske tablice in prometno dovoljenje. Izrabljena vozila so s prevzemnega mesta prepeljana v center za predelavo, kjer so okoljsko ustrezno razgrajena. Za neupoštevanje uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili je za lastnike motornih vozil v Zakonu o varnosti cestnega prometa predpisana denarna kazen. Le ta znaša 60.000 SIT. Prvih osem mesecev razgradnjo financira država Razgradnja izrabljenih motornih vozil se v prvem letu (osem mesecev) delovanja - od uvedbe do polne vzpostavitve sistema - financira iz državnega proračuna. S 1. januarjem 2005 obveznost Avtomobil - nevarnost za okolje? Avtomobil je sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov. Približno 70 utežnih odstotkov avtomobila tvorijo železne in neželezne kovine, ki jih je mogoče reciklirati. Med ostalimi sestavinami so nekatere zelo nevarne za okolje. Med najnevarnejše spadajo svinec, živo srebro, kadmij, šestvalenski krom, vsa olja, tekočina proti zmrzali, zavorna tekočina, gorivo in akumulator. Ob normalnem delovanju, vzdrževanju in ustrezni razgradnji avtomobil ne predstavlja okoljske nevarnosti. Zapuščen v naravi, ob iztekanju tekočin in uhajanju nevarnih snovi - še posebej v podtalnico - pa predstavlja resno nevarnost za okolje. plačila stroškov razgradnje preide na lastnika izrabljenega motornega vozila. Cena razgradnje oz. uničenja enega kilograma izrabljenega vozila je 21,1 SIT brez DDV. To pomeni, da bodo občani za razgradnjo svojega izrabljenega motornega vozila v povprečju odšteli 21.000 tolarjev. Obveznost plačila stroškov razgradnje ne velja za lastnike avtomobilov, danih na trg po 1. juliju 2002. Za avtomobile, dane na trg po 1. juliju 2002, lastniku ni treba plačati stroškov razgradnje, saj so le ti že vključeni v ceno avtomobila. Gre za t.i. ekološko takso, ki je že vključena v ceno avtomobila in jo prodajalec avtomobilov oz. zastopnik plača državi za vsak prodan avtomobil Pozor! To velja zgolj za nova, ne pa tudi za rabljena vozila, kupljena v Sloveniji po 1. juliju 2002. Lastniki IMV, ki bodo svoje izrabljeno motorno vozilo oddali v razgradnjo pred 1. januarjem 2005, se s tem izognejo plačilu stroškov razgradnje, ki bodo po 1. januarju znašali v povprečju 21.000 tolarjev. Z letom 2007 stroški razgradnje pri proizvajalcu Po 1.1.2007 obveznost plačila prevzamejo proizvajalci oz. uvozniki avtomobilov. To pomeni, da bo obveznost lastnika pred odjavo izrabljenega vozila iz prometa le ta, da dostavi vozilo na prevzemno mesto brez plačila stroškov razgradnje. Vseslovenska akcija odstranjevanja »starih bremen« V prvih šestih mesecih je bilo v vseslovenski akciji odstranjevanja starih bremem na okolju prijazen način odstranjenih in razgrajenih več kot sedem tisoč vozil. »Stara bremena« so vozila, ki so ostala zapuščena v naravi, preden je stopil v veljavo nov sistem ravnanja z IMV, ki tako ravnanje onemogoča. Akcije odvozov »starih bremen« organizira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sodelovanju s slovenskimi občinami, ki so se na poziv ministrstva množično odzvale. Akcija poteka od maja 2004 in bo trajala do 30. aprila 2005. V času trajanja te akcije se nastali stroški krijejo iz državnega proračuna. Odstranjevanje starih bremen po tem roku pa bo v pristojnosti posamezne občine. Če ste tudi sami opazili v svoji okolici zapuščeno vozilo, sporočite to na občino, v kateri se zapuščeno vozilo nahaja. Kaj mora vedeti lastnik ob odjavi vozila iz prometa? Ena od bistvenih novosti sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je, da zadnji lastnik svojega avtomobila ne more odjaviti iz prometa, dokler na upravni enoti oz. prijavno/odjavni službi ne predloži enega izmed naslednjih potrdil: 1. 2. 3. 4. 5. potrdila o razgradnji/uničenju, ki dokazuje, da je lastnik izrabljeno vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu začasnemu izvajalcu, ali izvozne carinske deklaracije, ki dokazuje, da je vozilo izvozil, ali kupoprodajne pogodbe, ali potrdila o lokaciji, s katerim bo svoje vozilo začasno odjavil iz prometa, ali drugih uradnih dokumentov, ki dokazujejo, da je vozilo odsvojeno. Za več informacij se obrnite na prijavno/odjavno službo. Koncert Moškega pevskega zbora Struge Kulturno društvo Struge je 16. 10. v avli OŠ Struge priredilo koncert Moškega pevskega zbora. M. Steklasa Zbor že dolgo vrsto let uspešno nadaljuje pevsko tradicijo v Strugah in je gibalo kulturnega življenja v tem delu občine. Poleg šole je najpomembnejši sooblikovalec kulturnega programa na vseh prireditvah v domačem kraju. Zgledno sodelovanje s šolo se je odražalo tudi na tokratnem koncertu, saj so ubrano zborovsko petje dopolnjevali nastopi učencev. Dramska skupina je pod vodstvom Andreje Polzelnik Marolt in Helene Erčulj zaigrala odlomek iz Petanove-ga dela Pet Pepelk, Tjaša Pu-gelj pa je predstavila recitacijo Andreja Rozmana Ro-ze z naslovom Urška. Pevci so pod umetniškim vodjem Marka Rusa v treh delih svojega nastopa predstavili pester izbor in bogat repertoar svojih pesmi. Da ostajajo zvesti ljudskemu izročilu, so pokazali z narodnimi pesmimi v različnih priredbah. Tudi vsebinsko so načrtovali širok izbor, v pesmih so se spreho- dili po domovini in prepevali o njeni lepoti ter se nostalgično vračali v preteklost in peli z ljudskim izročilom ohranjene pesmi. Med petnajstimi pesmimi, zapetih v rednem programu, velja posebej omeniti pesem z naslovom Domači dolini, za katero je glasbo in besedilo napisal eden od pevcev zbora Anton Rus. Pesem je postala tako priljubljena, da si nastopa zbora brez nje ni mogoče predstavljati. Koncert so pevci zaključili s Stritarjevimi »Žabami«, gledalci pa so jih z dolgim aplavzom ponovno povabili na oder, da so v dodatkom zapeli še dve pesmi. Koncerta, ki ga je vodila Mojca Perko, se je udeležilo precej ljudi, kar je za pevce največje priznanje in dodatna spodbuda za delo. □ MPZ Struge sestavljajo: 1. tenorji Anton Vidrih Mojca Pogorelc Marko Pogorelc 2. tenorji Jože Pugelj Brane Meglen Stane Bradač 1. basi Franci Oberstar Marko Rus Peter Novak Jože Žnidaršič 2. basi Jože Pugelj ml. Anton Rus Peter Pugelj Jože Pugelj Umetniški vodja: Marko Rus Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Zveza kulturnih društev Grosuplje KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV 2004 NOVEMBER_ 6. 11. 2004, Dobrepolje Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž ter državna godčevska delavnica in petje ljudskih pesmi_ 13.11.2004, Vrhnika Medobčinska revija odraslih pevskih zborov_ 20.11.2004, Novo mesto III. revija izbranih oktetov Slovenije _ 27.112004, Sm. Pri Litiji Srečanje malih vokalnih skupin Slovenije_ november, Grosuplje Koncert ob 15-letnici delovanji_ november, Polica Koncert ob 10. obletnici mešanega okteta Polica (KD Polica)_ november Republiška revija pevskih zborov DU Slovenije Izšla je knjiga »Žuborenje Slovenije« Pri založbi Jasa je pred kratkim izšla knjiga z naslovom Žuborenje Slovenije. Njen urednik Anej Sam je delo posvetil Sloveniji, motiv za nastanek tega obsežnega dela pa naj povzamem kar z njegovimi besedami: »Pričevanja stvarstva in človeškega duha ne zaznamujejo fotografski in drugi objektivi, tudi človeško oko ne, če ga ne vidi mehko srce. Zato o Lepoti Slovenije tokrat govorijo tisti, ki lahko začutijo sozvočje vseobstoječega in ga skozi literarno besedilo ali likovno podobo približajo sočloveku. Ta motiv je združil avtorje različnih generacij z vseh krajev Sovenije, zedinil je neznane mlade talente in najvišja drevesa slovenske literature.« Kulturni program je vodila Ana Porenta (levo). Ob njej je ena od avtoric Tanja Langof. M. Steklasa Tako med zapisovalci zgodb o Sloveniji zasledimo med 30-imi slikarskimi in kar 60-imi pisateljskimi imeni manj znana, pa tudi precej velikih imen slovenske književnosti, kot so Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Franjo Frančič, Neža Maurer, Ciril Zlobec, Feri Lainšček, Aleš Debeljak, Berta Golob in mnogo drugih. Ko beremo to čudovito knjigo o slovenskih krajih, se nam z vsakim prebranim besedilom in opazova- njem podobe zazdi, da smo se pravkar vrnili iz nekega prijaznega kotička Slovenije, kot se je o posameznih besedilih slikovito izrazil Anej Sam. Avtorji so poskušali približati lepoto slovenskih krajev in ljudi skozi različna umetniška doživetja - skozi pesniško izpoved ali skozi popotniške zgodbe ali zgodbe, ki jih pripovedujejo rastline, živali ali celo objekti, ki v umetniški izpovedi postanejo pričevalci časa. Iz številnih umetniških izpovedi in podob je nastal nekakšen mozaik slovenskih pokrajin in ljudi, ki ni obšel niti Dobrepolja. Na poetičen način je ta košček Slovenije predstavila mag. Ana Porenta, učiteljica na dobrepoljski šoli. Njej so organizatorji zaupali tudi vodenje literarnega večera ob prvi predstavitvi knjige, ki je bila 29. septembra na Tru- barjevi domačiji na Rašici. Poleg urednika Aneja Sama so se predstavitve udeležili tudi nekateri avtorji: Meri Primožič, Neža Maurer, Zmaga Glo-govec, Tanja Langof in Maja Boh Hočevar, ki je na literarnem večeru tudi brala odlomke posameznih avtorjev. Za predstavitev glasbene dediščine so poskrbeli Zagoriški fantje z ljudskimi pesmimi. Ob koncu pa so udeleženci nazdravili »Žuborenju Slovenije« z medico in drugimi naravnimi napitki na izvirni naravni gostiji, ki jo je pripravila Jožica Fabjan. Enkratnega kulturnega dogodka se je udeležilo precej ljubiteljev kulture. V kulturnem ambientu Trubarjeve domačije pa se je rojstvo še ene slovenske knjige še bolj dotaknilo oboževalcev umetnosti.□ Živimo zdravo v Grosuplju V mesecu septembru so v Grosuplju zaključili enoletni program »Živimo zdravo v Grosuplju«. V sklopu programa, ki poteka po vsej Sloveniji, razvili pa so ga na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, so Grosuplje izbrali kot prvo lokacijo izvajanja v ljubljanski zdravstveni regiji. Predstavitve so se udeležili še nekateri drugi avtorji knjige: Meri Primožič, Neža Maurer, Anej Sam (urednik), Maja Boh Hočevar in Viktorija Zmaga Glogovec. M. Steklasa Večji del sredstev je prispevalo Ministrstvo za zdravje RS. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je vodil program v Grosuplju, je h kadrovskemu in finančnemu sodelovanju pritegnil Zdravstve- ni dom Grosuplje. Z dodatnimi finančnimi sredstvi in tehnično ter prostorsko pomočjo je k programu prispevala občina Grosuplje. Prek 70 ljudi je bilo vključenih v organizacijo in izvedbo 14 delavnic in spremljajočih dogodkov, ki so potekali od oktober 2004 Za zdravo življenje brez drog 11 novembra 2003 do aprila 2004. Cilj programa je bil je bil motivirati ljudi za spremembo navad, s poudarkom na prehrani in gibanju. V anketi, ki so jo udeleženci izpolnjevali ob zaključku delavnic, jih je kar 90% zabeležilo, da so spremenili katero od svojih prehrambenih navad. Med potekom programa so izdali knjigo, ki združuje sodoben pogled na prehrano in prehranske navade s tradicijo kuhinje širšega grosupeljskega območja. Za izid knjige sta zaslužni predvsem zagnanost gospe Anice Kozinc in profesionalni pristop uveljavljenega avtorja prof. Borisa Kuharja. V knjigi je avtor zbral okrog 80 receptov značilnih domačih jedi iz širšega grosupeljskega območja. Osnovno vodilo je bilo, kot je dejal avtor sam, izkušnje včerajšnjega dne oplemenititi z znanjem današnjega dne za boljši jutri. Torej ohraniti kulturno dediščino in pripravo hrane na zdrav način, zato je recepte naših babic predelal tako, da je med sestavinami zmanjšal število jajc, maščobe itd, vendar pri tem ohranil osnovni okus jedi. Predstavitve knjige, ki je bila 9. septembra v salonu Po-držaj v Grosuplju, so se poleg avtorja udeležili tudi vodja programa za Grosuplje Janez Mervič dr.med., Zdravko Ma-rič dr. med., ministrica Zdenka Cerar in še nekaj uglednih gostov iz političnega in zdravstvenega področja. Po predstavitvi knjige je sledila še degu-stacija jedi po receptih iz nove knjige. □ Koledarprireditev 2005 Ker želimo tudi za leto 2005 pripraviti koledar prireditev v občini Dobrepolje, ki je postal nepogrešljiv, vas prosimo za vaše sodelovanje. Koledar prireditev je informativne in tudi promocijske narave, predvsem pa predstavlja pregled kulturnih, družabnih in drugih prireditev, da čim prej posredujejo napoved svojih prireditev na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Hvala za sodelovanje in lepo pozudravljeni. Turistično društvo Dobrepolje KOMENTAR Mamila med nami V petek, 8. oktobra zvečer, je bila v prostorih Občine Dobrepolje okrogla miza z naslovom »Govorimo o drogah«. V pogovoru so sodelovali strokovnjaki iz različnih področij -zdravstva, policije, sociologije, politike, šolstva,... Tudi s strani »publike« je bil obisk zelo dober, kar kaže na zaskrbljenost nad tem problemom, ki se mu ne more izogniti niti naša dolina, ki je sicer dokaj zaprta za kakšne novosti. Igor Ahačevčič Na okrogli mizi smo slišali s strani strokovnjakov veliko splošno koristnih informacij o drogah in njihovem vplivu na človekovo telesno in duševno zdravje, ki pač veljajo na globalnem nivoju. Nikakor pa razgovor ni hotel zaiti konkretno na domač teren. Slišali smo sicer, da veliko učencev v zadnjih letih osnovne šole (višjih razredih) že kadi in uživa alkohol, da se tudi dobrepoljska najstniška populacija kar pošteno »spoprijema« z drogami, da je na športnih prireditvah in ob igriščih nasploh, veliko alkohola in cigaret (in menda tudi drugih zvitkov). Ampak nič konkretnega. Nihče ne govori natančno o krajih, o številu ljudi, ki uživajo trde droge in sploh Na fotografijah je del udeležencev okrogle mize 12 Za zdravo življenje brez drog oktober 2004 Za uvod so nastopili člani dramske skupine Scena. o pravih razsežnostih problema v Dobrepolju. Na koncu smo prišli do ugotovitve oz. celo trditve, da sta »merlot in cviček« ob podpori tobaka največji problem dobrepoljske narkomanije. Sam osebno v to ne verjamem. Seveda nočem zanikati, da alkohol in tobak nista težava. Marsikatera družina je mnogo pretrpela zaradi alkoholizma. Ampak uživanje drog (od travce naprej), mislim, da je hujši problem zato, ker droge v relativno kratkem času uničijo človeka. Uničijo človeške možgane in od prekoračene doze je možno umreti takoj. Na drugi strani pa poznam kar veliko ljudi, ki kadijo tobak že desetletja, pa so še vedno čisto normalni ljudje, ki opravljajo vsa opravila povsem odgovorno in zavestno. Celo najbolj odgovorna in težka dela v družbi. Enako je tudi pri cvičku in drugih vinih. Ob zmernem in pametnem uživanju vina in drugih alkoholnih pijač ni nobene nevarnosti za človekovo življenje in njegovo dostojanstvo. Pri uporabi trdih drog pa, kolikor vem, je to nekoliko drugače, še posebej, ker so te stvari zelo blizu kriminala. In res, ni da bi v en koš zmetali vse. Na koncu debate je bil »sprejet sklep«, da se tudi v Dobrepolju ustanovi LAS -lokalna akcijska skupina, ki bo skrbela za to (če poenostavim), da bo v kraju čim manj narkomanije. Kako in na kakšen način se bodo čla- ni skupine tega lotili, bomo verjetno kmalu izvedeli, saj bo verjetno že v kakšnem mesecu izbran predsednik skupine, ki bo vodil delo ekipe. Ob vsem tem pa me skrbi nekaj drugega. Dobrepoljci (vsaj vodilni, odločujoči) si zopet nočejo priznati, da smo enaki kot vsi drugi. Da veliko mladih uživa droge (ne cvička in tobaka), saj so droge pač enostavno dostopne. Ker sem vodil pogovor ob okrogli mizi, sem se moral na to tudi malo pripraviti, še posebej ker sem bil prepričan, da se bomo resno pogovarjali o domačih (dobrepolj-skih) razmerah. Ob tem sem ugotovil nekaj dejstev: da se mladi z drogo sploh ne ukvarjajo zato, ker so v šoli preveč obremenjeni; niti ne zato, ker živijo v slabih razmerah doma (prepiri v družini,...) in bi v drogi iskali uteho in namišljen, idealen svet; da drogo dobiš kjer hočeš, in praktično vedno, kadar si jo zaželiš; da ta stvar ogromno stane, vendar to niti ni problem, saj imajo vsi dovolj denarja. Kjer je v družini manj otrok in stari dobro zaslužijo, je itak v redu; če je plača slabša in več otrok v familiji, pa so na voljo razne socialne korekcije. Vse te stvari prav lahko izveste pri svojem otroku, če ta že hodi v višje razrede OŠ, če hodi v srednjo šolo, pa sploh (če bo seveda hotel kaj povedati). In o tem se nismo mogli odprto pogovarjati. Dogovorili pa smo se torej, da bomo ustanovili LAS kot orodje za preprečevanje širjenja drog. Vendar če pogledamo kakšne možnosti za prostočasne dejavnosti vse imamo v našem kraju, se sprašujem, kaj bo LAS še dodatnega lahko storil. Upam, da si bodo izmislili nove dejavnosti in ustanavljali nova društva ter vanje vključevali ljudi, ki ne delajo še nikjer, ki le tarnajo o svojem dolgčasu. Da bodo znali ugotoviti, kaj si ti ljudje želijo. Upam, da bodo v LAS pogledali resnici v oči in se je lotili na pravem koncu, ne tako kot organizatorji okrogle mize, za katere sem imel ves čas občutek, da nekaj skriva- jo za prozornim cvičkom. Skratka, veliko težkega dela jih čaka, zato jim zaželimo veliko sreče in poguma. Prepričan sem, da jim bomo vsi stali ob strani in pomagali. Kakorkoli že, pa je zelo pomembno, da smo problem obelodanili in se začeli o težavi pogovarjati. Doslej je v splošnem prevladovalo mnenje, da je Dobrepolje čisto, umaknjeno in da skoraj ni možnosti, da bi v ta lepi, krščansko vzgojeni svet zašla mamila. Morda pa je naša pomanjkljivost tudi v tem, da smo le tradicionalno verni, prave, žive vere, ki pomaga premagati vse težave pa v nas ni. □ TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi na kulturno-zabavno prireditev ob zaključku akcije UREJENA M DOMAČIJA 2004 M Prireditev bo v dvorani Jakličevega doma na Vidmu v soboto, 27. novembra, ob 19. uri V preddverju dvorane si boste lahko ogledali razstavo najlepših izvirnosti v okolici hiš (skal-njaki, vrtne ute, vodnjaki ...) in fotografije kapelic v občini. Program bo popestril koncert narodno-zabavne-ga ansambla SLAPOVI Med koncertom bo podelitev priznanj. Program bo vodil Igor Ahačevčič. PRIJAZNO VABLJENI! oktober 2004 Iz dobrepoljske ambulante 13 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Čakalnica - kregalnica Prebivalci Dobrepolja imamo na Vidmu eno veliko splošno ambulanto. V kolikor ne hodite veliko k zdravniku, da bi doživeli, kaj se vse dogaja v čakalnici, preden pridemo do Ljube, Mariča ali laboranta (reševalskega človeka Roberta), preberite ta prispevek. Ura je pol sedmih zjutraj in zunaj je še tema. Pred zdravstvenim domom čakata že dve stari mami, mlajša gospa iz Iskre in mladenič iz Sto-larne, ki sta prehlajena in potrebujeta bolniško. Mimo se pripelje jutranji raznašalec časopisa in vpraša, zakaj so tako zgodnji; pa odgovori mladenič, da bi rad čim prej opravil, da bo lahko šel domov spat. Iz smeri Pred-strug in Strug se pripeljeta šolska avtobusa, iz njega se proti zdravstvenemu domu odpravi še kar pet pacientov. Nervoza in napetost naraščata. Pogledi na vse morebitne »vsiljivce in prehitevalce« so čedalje bolj besni. V tistem trenutku se odpre glavni vhod in skupina se napoti direktno proti vratom, kjer piše: SPLOŠNA AMBULANTA. Ko se odprejo še ta vrata, sestra prosi za kartice. V hipu dobi v levo roko tri, v desno pa štiri zdravstvene kartice, v vsako roko pa pomotoma še dve osebni izkaznici in dve bančni kartici (naglica pač). Ko se nato stvari vseeno začnejo nekako odvijati, se pred zdravstveni dom pripelje rešilec in iz njega stopi reševalec v uniformi, ki kar potrka na vrata. »Ni še doktorja«, odgovori najbolj zgodnja pacientka. »Saj rabim samo sestro, da nekaj popravi«, odvrne in še bolj po-tolče po vratih. Odpret mu pride kar Marič, ki je med tem prispel in namesto, da bi ga nadrl, mu prijazno popravi napotnico. Preden pa zapre vrata, dobi zdravnik v roke dve zdravstveni kartici, en seznam potrebnih zdravil in izvide specialista. Potem se končno začne. Ljuba potegne iz čakalnice dva pacienta, Robi pa prav tako dva za laboratorij. Naslednji gospod, ki naj bi bil na vrsti, se postavi direktno na vrata, tako da bo verjetno kar padel v ambulanto, ko se vrata odprejo. Izgleda, da je končno »zalau- falo«. V čakalnico se sliši, kako kar naprej zvonijo telefoni, tudi mobiteli. »Hudiča, non stop jih motijo«, pove ata Joško, »eni bi pa res radi vse uredili po telefonu. Naj pridejo lepo čakat v vrsto, tako kot mi. Jaz tudi rabim samo osem receptov, tri napotnice, posvet o bolečini v sklepih in izpiranje ušesnega masla«. Gospa Lojzka mu odvrne, da je bilo v Ljubljani možno priti do zdravnika le, če si se predhodno naročil. Vendar so si potem pacienti začeli izmišljevati in potencirati razne bolezenske težave, da bi prišli mimo vrste do pregleda. V tistem trenutku stopita v čakalnico dve mlajši gospodični in kljub polni čakalnici stopita mimo nestrpnega strica Mirka in potrkata na vrata. »Kam pa kam, punce; tudi mi čakamo za Mariča«. »Veste, medve sva iz Krke«. »Kako sta lahko iz Krke, če nista prav nič mokri? Če sta vedve sedaj prišli iz Krke, sem jaz prišel iz Drave«. No, pa sta vseeno uspeli in hitro smuknili noter skozi pravkar odprta vrata. Čas je hitro mineval, vendar je bilo v čakalnici ves čas napeto ozračje. Vmes spet pride na vrata sestra in gospa Ančka pojamra: »Dajte me že vzet, jaz čakam že od sedmih zjutraj.« »To pa ni mogoče, kaj ste druge spustili naprej«? »Ne, pred vami sem šla še k zobozdravniku«. Zaslišalo se je nasmihanje čakajočih in to je pomenilo, da so se nekako sprijaznili s tempom dela. Kljub vsemu so ugotovili, da bodo vsi prišli na vrsto in bodo dobili bodisi zdravila bodisi nasvet ali kakšno drugo medicinsko storitev. Ko se je ura že nagnila čez trinajsto, pride iz ambulante s tremi recepti v roki študent Peter in pošepeta sošolcu Gregorju, ki je šele čakal na pregled: »Ne kompliciraj preveč. Zdravnik je ful živčen, baje je bil ponoči dežuren in je imel noro noč«. Po nekaj minutah je prišel Gregor ven in reče Petru: » Sploh ni bil videti živčen«. »No ja, malo sem se šalil, da prej zaključiš in greva na pijačo«. Ker se je začel popoldan, so nekateri že prišli iz služb in marsikdo od njih se je odpravil naravnost k zdravniku. Čakalnica je bila spet bolj polna, trije so stali pred vhodom, trije pa sedeli tik ob vratih. Ko tako prežijo, kdaj se bodo le-ta odprla, zaslišijo od zadaj nežen ženski glas: »Bi me prosim spustili mimo«? »Počakaj; beži; dvojka; sama se pacajtaj, če si tako pozna; mrkni; na levo krug... « je bilo slišati v odgovor, kot bi ustrelil iz topa. »Kaj si pa ti za ena, da ne moreš počakati«? »Oprostite, grem samo noter v svoj delovni prostor; jaz sem namreč nova dobrepoljska patronažna sestra«. Ker je to pomenilo, da ne gre v ambulanto, so jo spustili mimo. Kmalu zatem se je čakalnica postopoma spraznila. Bilo je pozno popoldne in v njej je zavladala tišina. Tudi vsi zaposleni so odšli že domov. Na stolih v čakalnici je ostal kupček smeti, pozabljeni dežnik in ženska jopica. Čakalnica kot da je zaspala. Bila je podobna boksarskemu ringu po borbi in dan pred novo borbo. Kakšna bo pa jutrišnja borba? Upajmo, da bolj kulturna kot današnja. Poskušajmo se potruditi vsi po vrsti. Spoštujmo vrstni red in upoštevajmo dejstvo, da nas vsako otresanje slabe volje na druge naredi take, da smo na koncu najbolj jezni sami nase. □ URNIK AMBULANTE NA VIDMU PONEDELJEK 7.00 - 15.00 TOREK 12.00 - 20.00 SREDA 7.00 - 15.00 (vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)_ ČETRTEK 12.00 - 20.00 PETEK 7.00 - 14.00 Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke: 78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 050-624-071 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA. Pogostokrat nam ob vzreji čistokrvnih pasemskih psov naletijo misli na kolčno displa-zijo, veliko redkeje pa pomislimo še na eno dedno razvojno bolezen in to je komolčna displazija. Komolčna displazi-ja se kaže v različnih oblikah okvare komolčnega sklepa. Bolezen se najpogosteje pojavlja pri srednjih in velikih pasmah psov kot so rottweiler, labradorec, zlati prinašalec, bernski planšarski pes in nemški ovčar. Izjema tudi niso pasme azijskega porekla kot je to chow chow. Pravzaprav so kot vzročni dejavnik za le to odgovorni trije faktorji: odvojen kavljasti podaljšek, nez-družen komolčni podaljšek in osteohondritis komolčnega sklepa. Slika 1: Shematski prikaz anatomskih delov komolčnega sklepa Ocena komolčne displazije se poda na osnovi rentgenskega slikanja obeh komolčnih sklepov. Ocene podaja lahko le izkušen ortoped oziroma rentgenolog. Ocenjujeje se z Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med. Komolčna displazija pri psih ocenami normalno, I. stopnja (rahle spremembe), II. stopnja (srednja stopnja prizadetosti sklepa), III. stopnja (hude spremembe). Bolezenska znamenja v obliki šepanja na eno ali obe prednji nogi se pri psih pojavijo že zgodaj, in sicer pri 5 do 12 mesecih starosti mladiča. Možno je tudi, da psi kljub komolčni displaziji pokažejo bolezenska znamenja šele pri 5 do 7 letih starosti. Šepanje je lahko zelo različne stopnje in sicer od blagega skoraj neopaznega šepanja do popolnega razbremenjevanja prizadete okončine. Pogosto je šepa-nje izrazito po določenem času počivanja - ležanju psa, ki pa po manjši fizični aktivnosti izgine, ponovno pa se pojavi ob povečani obremenitvi. Možna so obdobja, ko pes ne kaže znakov šepanja. Le to pa lahko izzovejo skoki preko ovir ali nagli obrati (npr. ko se pes požene za žogico, palico ali drugim predmetom in se pred njim naglo ustavi). Opazovanje šepanja je lahko otež-kočeno, kadar sta prizadeti obe sprednji okončini. Pri pregledovanju komolčnega sklepa zaznamo prisotnost bolečine ob iztegovanju prednje noge, v hujših primerih pa tudi otečeno področje komolčnega sklepa. Ob natančnem opazovanju lahko opazimo tudi spremembe v gibanju prednjih okončin med hojo ali tekom. a.) Nezdružen komolčni podaljšek Poleg že naštetih pasem je omenjena sprememba pogosta tudi pri basetih. Komolčni podaljšek je majhen piramidast delček kosti zgornjega dela ko-molčnice. Vzrok je iskati v pomanjkljivem okostenevanju komolčnega podaljška in posledičnem odvajanju le tega od komolčnice. Nastalo stanje vodi v degenerativno sklepno bolezen kot posledica nestabilnosti komolčnega sklepa zaradi prosto plavajočega komolčnega podaljška. Slika 2; Shematski prikaz nezdruženega komolčnega podaljška b.) Osteochondritis dissecans (OCD) OCD nastane kot posledica vertikalne poke sklepnega hrustanca nadlahtnice, kar vodi v odlom delčka sklepnega hrustanca. Ta delček povzroči celo vrsto sprememb v samem sklepu. Omenjena sprememba je pogosta tudi v drugih sklepih (npr. ramenskem sklepu). V komolčnem sklepu je sprememba prisotna na sredinskem nadlahtnem valju. c.) Odvojen sredinski kav-ljasti podaljšek Kavljasti podaljšek je majhen delček kosti komolčnice, katera sodeluje s nadlahtnico. Odvija se zelo podobna zgodba kot pri nezdruženem komolčnem podaljšku, saj se tudi pri kavljastem podaljšku lahko zgodi, da ne pride do pravilnega okostenevanja le tega in do razdružitve z glavnino komolčnice. Posledice so podobne kot pri oddvojenem komolčnem podaljšku. Vzroki za omenjene spremembe so tako dedni kot tudi vpliv okolja v toku rasti psov. Kot vpliv okolja se najpogosteje omenja prekomerno telesno težo, presežek pro-teinov v energetsko prebogati hrani, hitra skeletna rast, pretirano gibanje, predvsem prisilno gibanje (npr. tek ob kolesu), nesorazmerje med minerali predvsem kalcijem in fosforjem itd. Poleg naštetega se kot pogost vzrok za OCD omenja tu- di različne poškodbe ter pomanjkljiva oskrba sklepnega hrustanca s krvjo. Ostali vzroki za pojav tako oddvojenega komolčnega podaljška kot tudi kavljastega podaljška so lahko nesorazmerna rast koželjni-ce in komolčnice ter nepravilna razvitost drugih struktur komolčnega sklepa. Komolčni sklep je izredno kompleksen sklep in vsaka še tako majhna neskladnost sklepnih površin med tremi sodelujočimi kostmi (komolčnice, koželj-nice in nadlahtnice) že poveča možnost za nastanek degenerativnih sprememb komolčnega sklepa. Zdravljenje v precejšnji meri zavisi od stopnje okvare komolčnega sklepa. V blažjih primerih zadostujejo medika-mentozna sredstva v obliki inekcij ali tablet za zmanjšanje procesov vnetja in s tem povezane bolečine. Pogostokrat pa omenjena terapija ne zadostuje. V takih primerih pride v poštev operativni poseg, s katerim deloma ali popolnoma odstranimo vzrok za omenjene težave. K preprečevanju ali omilitvi pojava komolčne displazi-je lahko v veliki meri prispevamo tudi sami s pravilno prehrano mladičev, izogibanju prisilne vadbe (npr. tek ob kolesu je namenjen izključno že odraslim psom po enem letu starosti) in izvajanju različnih vaj s psom kot so to npr. skoki preko ovir, hoja po stopnicah ipd. V kolikor uporabljamo za prehrano mladičev komercialno pripravljeno hrano (briketirano ali pločevinke) kupujmo hrano, ki je primerna starostnemu obdobju mladičev. V tem primeru psu ne dodajamo dodatnih količin mineralov in vitaminov, saj gre za popolno pripravljeno hrano. V kolikor se poslužujemo doma pripravljene hrane, pazimo da je le ta dovolj raznolika, ter obvezno pazimo tudi na vsebnost mineralov in vitaminov, ki jih v doma pripravljeni hrani običajno primanjkuje. Le te dodamo mladiču v obliki dodatkov k prehrani (vitaminsko mineralni dodatek za mladiče in odrasle), ki so v obliki tablet, praha ali tudi tekočine. □ oktober 2004 Iz društev in zvez 15 Oktober 2004 - mesec požarne varnosti Mesec oktober je za gasilce v Sloveniji že tradicionalno naravnan v povečano aktivnost na preventivnem področju delovanja. GZ Slovenije je skupaj s civilno zaščito organizirala za 16. oktober veliko vajo Potres 2004 v Ljubljani. Izdala je precej propagandnega materiala, prisotna pa je bila tudi v vseh slovenskih medijih. Letošnji program obsega predvsem osveščanje prebivalstva in preventivo v velikih in požarno zelo ogroženih objektih, kakor tudi preprečevanje požarov na kmetijah. Jože Lenarčič V GZ Dobrepolje je bil sprejet program delovanja za vseh sedem gasilskih društev. V bistvu se je izvajanje razpotegnilo preko celega leta. V spomladanskem delu smo organizirali dva tečaja specialnosti: za gasilske strojnike in uporabnike radijskih postaj ter pozivnikov. Tečaj smo zaključili s skupno praktično vajo »Lipov gaj 2004« v maju pri sv. Antonu. Tam smo izvedli verižno vajo z motornimi briz-galnami. Vključili smo tudi vodenje in koordiniranje vaje prek radijskih zvez. V mesecu oktobru so se po vseh društvih izvajale različne aktivnosti. Pregled in uporabnost orodja in gasilske opreme, seznanitev operativnih članov s postopki in aktiviranjem gasilske intervencije in tudi posamezne vaje. Dan odprtih vrat je že klasična oblika približevanja gasilske dejavnosti po posameznih društvih širšemu krogu občanov. Tu gasilci pokažejo svojo opremo, pridobljeno znanje in odgovorijo na marsikatero vprašanje, ki zanima krajane. Sami lahko vidijo v kakšni kondiciji so njihovi gasilci in kaj lahko pri- čakujejo od gasilcev v primeru požara. Zelo pomembno je tudi delo z mladino. Vsako društvo mora skrbeti za svoj podmladek. Že v rani mladosti je potrebno vključevati nove člane in skrbeti za popolnitev svojih vrst. V ta namen smo vključevali osnovnošolsko mladino v razne animacije in tekmovanja. Za vse gasilce in občane smo 16. oktobra na Vidmu organizirali predstavitev sodobnega in ekološko neoporečnega načina gašenja z ročnimi gasilskimi aparati Biogen, ki uporabljajo novo gasilno sredstvo Bioversal. Gasilsko tekmovanje GZ Dobrepolje V okviru programa smo izvedli 2. oktobra občinsko tekmovanje v vseh tekmovalnih kategorijah od najmlajših pionirjev, mladincev in mladink ter članov in članic. Tekmovanja se je udeležilo 18 desetin iz vseh sedmih društev. Skupaj s sodniki in mentorji je na tekmovanju sodelovalo prek 200 gasilcev iz naše občine. Ugotavljamo, da kljub težavam današnjega časa, gasilci še vedno z veliko zavzetostjo sodelujejo pri gasilskih dejavnostih. Za priprave in sodelovanje na tekmovanju so v vseh društvih namenili veliko časa. V dogovoru z GZ Grosuplje se je tekmovanje odvijalo pri gasilskem centru v Grosuplju, kjer imajo primerne poligone, pa tudi vso potrebno opremo za izvedbo tekmovanja v vseh kategorijah. Po svojih močeh smo sodelovali tudi iz GZ Dobrepolje z razpoložljivo opremo in osmimi gasilskimi sodniki. Vreme je bilo na naši strani, da smo tekmovanje tudi zadovoljivo izpeljali. V dopoldanskem delu so tekmovale pionirske in mladinske desetine, popoldan pa člani in članice. Na tekmovanju GZ Grosuplje in Dobrepolje je skupaj tekmovalo 71 desetin. Skupaj s sodniki, redarji, mentorji in drugim logističnim osebjem je bilo prisotnih prek 800 udeležencev, kar potrjuje množičnost gasilstva tudi v današnjem času. Na zaključku tekmovanja je bila svečana podelitev priznanj in pokalov za najboljše. 16 Iz društev in zvez oktober 2004 Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih (glej tabele) PIONIRI! VAJA Z VEDROVKO Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Ponikve 884,62 991 16,45 0 89,93 0 2 Struge 847,41 994 22,99 4 109,6 10 3 Zagorica 820,25 997 42,75 0 134 0 MLADINCI VAJA Z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Zagorica 975,12 997 81,78 35 82,1 0 2 Zdenska vas 918,1 997 134,37 25 96,53 0 3 Struge 819,27 1000 154,73 105 101 0 MLADINKE VAJA Z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Struge 821,76 997 148,44 85 118,8 0 ČLANI "A" VAJA Z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Ponikve 869,26 1000 62,29 10 58,45 0 2 Zagorica 831,86 1000 71,44 35 61,7 0 3 Zdenska vas 827,98 1000 68,27 45 58,75 0 4 Hočevje 825,11 1000 78,74 30 66,15 0 5 Struge 806,81 1000 81,97 55 56,22 0 6 Videm 797,54 1000 79,81 65 57,65 0 7 Kompolje 736,6 1000 98,75 100 64,65 0 ČLANICE "A" VAJA Z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Ponikve 823,59 1000 73,06 35 68,35 0 2 Zdenska vas 811,41 1000 85,99 30 72,6 0 3 Struge 785,3 1000 90,55 55 69,15 0 ČLANI "B" VAJA Z MB ml. Štafeta z ovirami Mesto PGD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Dosežen čas Negativne točke 1 Ponikve 865,63 1013 64,97 15 67,4 0 V letošnjem letu, še posebno pa v mesecu oktobru, smo gasilci GZ Dobrepo-lje uresničili obsežen program, ki smo si ga zastavili. Na koncu meseca nas čaka še ocenjevanje vseh sedmih društev, ki ga izvaja posebna komisija po sprejeti metodologiji. Na podlagi doseženih skupnih točk društva tudi finančno stimuliramo. Vse občane, posebno še mlade, vabimo, da se radi vključujejo v naše delo. Pričakujemo, da nas vsi krajani podpirajo, posebno pa še politika naše občine, saj smo edina organizacija, ki opravlja javno službo prostovoljno in brez vsakega plačila. Na pomoč! Gasilska zveza Dobrepolje DPŽ DOBREPOLJE - STRUGE organizira Tečaj kleklanja pod vodstvom gospe Tončke Černilogar Tečaj bo trajal 30 šolskih ur oz. 10x po 3 šolske ure. Cena tečaja je 24.000,00 SIT. Prijavite se lahko gospe Jožici Ljubič, telefon: 041 606-739 in gospe Mariji Zrnec, telefon: 7807 204 do 5. novembra 2004. Prav tako se lahko dekleta in žene prijavijo v začetni in nadaljevalni ŠIVILJSKI TEČAJ. Informacije in prijave do 5. novembra na telefon: 7807 204 (Marija Zrnec) Iz Ponikev IZ ZAVODA PRIZMA V PONIKVAH »Delovni klub optimizma« popestril bivanje stanovalcem 10., 11. in 12. septembra so na različnih delovnih lokacijah pred posebnim socialnim zavodom Prizma v Ponikvah potekale številne delavnice, ki so jih v sodelovanju z vodstvom zavoda vodili člani društva »Gibanje« iz Postojne. Njihovi člani so prostovoljci, ki se z uporabo posebnih metod dela ukvarjajo z zadovoljevanjem socialnih potreb posebnih socialnih zavodov v okviru individualne obravnave njihovih stanovalcev. Delavnica za obdelavo lesa Delavnica izdelovanja iz gline. Med gojenci zavoda so v ozadju vodja zdravstvene oskrbe in namestnica direktorja Prizme Cvetka Tavželj, članica društva Gibanje Kristina Podbevšek, strokovni delavec v zavodu Prizma Marjan Hočevar in predstavnik društva Gibanje David Novak. M. Steklasa Z realizacijo svojih projektov je društvo začelo v Ponikvah že v lanskem letu, letos je sledilo nadaljevanje. Kot sta povedala predstavnika društva »Gibanje« David Novak in Kristina Podbevšek, njihovo društvo deluje na podlagi sa-moiniciative ter samokoordi-nacije posameznikov. Namen je torej odzivanje na trenutne potrebe posameznika in vzpostavitev delovnega druženja med prostovoljci društva, zaposlenimi ter stanovalci zavoda. Vsebina programa je skrbno načrtovanje delovnega scenarija, ki pritegne posameznika, da se vključuje v proces dela v različnih delavnicah, za delovanje katerih so zadolženi delovni koordinatorji. Sprehod po delavnih lokacijah v enem samem popoldnevu nas je prepričal o strokovnosti dela ter doseženih ci- ljih. Delovni klub je vplival na stanovalce zelo pozitivno in je nedvomno popestril njihovo bivanje v zavodu. Stanovalce smo spremljali pri vključevanju v različne dejavnosti. Izdelovali so toteme iz gline, obdelovali mize in klopi, sadili grmovnice, pleskali, kuhali kompot, pekli palačinke, peli, plesali, skejtali, se igrali gumi twist, pripravljali odre in risali grafite, pekli na žaru, ki so ga izdelali že v lanskih delavnicah itd. Vsepovsod je bilo nadvse delavno in optimistično razpoloženje. Na obrazih stanovalcev ni bilo mogoče prezreti zadovoljstva. Zaradi pozitivnih učinkov je vodstvo zavoda Prizma projekt društva podprlo in pri realizaciji tudi materialno pomagalo. Poskrbeli so za potrebne rekvizite in material, za prevoz prostovoljcev, njihovo nastanitev in prehrano, kar jim tudi sicer pripada po zakonu o opravljanju svoje dejavnosti. V vseh treh dneh je bilo v delavnice vključenih kar 60 prostovoljcev oziroma več kot 30 dnevno. Pridružilo se jim je okrog 25 zaposlenih. In kar je najpomebneje - v lepem sončnem vremenu je prišlo na dvorišče zavoda maksimalno število obiskovalcev, med njimi tudi precej nepokretnih. Poleg zaposlenih ter prostovoljcev iz društva Gibanje je za koordinacijo in potek ene od delavnic ves čas skrbela tudi vodja službe zdravstvene ekipe in namestnica direktorja prizme Cvetka Tavželj. Med drugim je povedala tudi nekaj o delovanju in načrtih njihovega zavoda: »Prizma Ponikve je eden od šestih posebnih socialnih zavodov v Sloveniji, katerih ustanovitelj je država. Od leta 2004 sprejemamo v varstvo odrasle invalidne osebe, oddelek starostnikov pa ukinjamo, saj se bo za potrebe starostnikov v tej občini gradil nov zavod. Delo našega zavoda je usmerjeno v čim prejšnje izboljšanje stanja stanovalcev in po možnosti njihovo vključitev v normalno življenje. V skladu s temi cilji izvajamo projekte, ki obsegajo pripravo individualnih načrtov za posamezne osebe. Na podlagi življenjskih zgodb obravnavanih oseb se opredeljujejo njihove želje in cilji, ki jim je potrebno slediti. V okviru tega programa imajo stanovalci možnost med zaposlenimi izbrati ključno osebo, ki ji najbolj zaupajo. Ta jim potem pomaga do uresničitve zastavljenega cilja. Zaenkrat se program izvaja še v stari stavbi, ki že dolgo časa ne dosega zahtevanih normativov in standardov, zato ministrstvo načrtuje izgradnjo novega zavoda. Gradbena dela se bodo začela že spomladi prihodnjega leta. V novem objektu bo prostor za 120 ljudi s posebnimi potrebami v starosti od 18 do 65 let.« □ Delavnica - »limonadnica« ^ Moje finance Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ. VARČEVANJE V VZAJEMNIH SKLADIH O vzajemnih skladih govorimo kot o premoženju, ki je v lasti privatnih vlagateljev in s katerim upravlja družba za upravljane (DZU) sklada z namenom povečanja njegove vrednosti. Vzajemni skladi, kot vrsta investicijskih skladov, so v svetu že dolgo poznani. Prvi vzajemni sklad je bil ustanovljen leta 1822. Prvi Slovenski vzajemni sklad je bil ustanovljen leta 1992. Varčevanje v vzajemnih skladih je v razvitem svetu prevladujoča oblika varčevanja. V vzajemnih skladih varčuje skoraj polovica Evropejcev in do 60 % Američanov. Delež Slovencev, ki varčujejo v vzajemnih skladih, je precej nizek od 2-3%. Razlog temu je verjetno premajhna obveščenost prebivalstva o tej obliki varčevanja in o donosih, ki jih vzajemni skladi na dolgi rok prinašajo. Obenem je pri ljudeh še vedno precej zmotno prepričanje, da bo za varno finančno prihodnost posameznika skrbela država. V letošnji volilni kampanji smo videli tudi veliko paradoksov glede financ. Dejstvo je, da se proračunska »luknja«, predvsem zdravstvena in pokojninska blagajna, povečujeta iz leta v leto. Vsakemu mora biti jasno, da pokojnin čez 30 let ne bo. Generacija 30 letnikov bo ob sedanjem trendu naraščanja neaktivne populacije za svoje redno delo prejela le do 30% sedanje vrednosti pokojnin. Obstoječi pokojninski sistem namreč funkcionira samo v obdobjih naraščanja naravnega prirastka prebivalstva. Ob sedanjem demografskem trendu pa sistem ne more funkcionirati. Bolj natančno o pokojninskem sistemu kdaj drugič. Prav tako se izredno hitro krčijo osnovne pravice zdravstva in šolstva. Država bo kmalu postala na tem področju popolnoma neučinkovita. Povečeval se bo sloj revnih ljudi, vendar predvsem na račun njihove lastne neinformiranosti. Za svojo prihodnost in svojo finančno varnost moramo skrbeti sami. Tukaj želim napisati nekaj o osnovnih značilnostih vzajemnih skladov in o njihovi prednosti glede na druge oblike varčevanja ali investiranja. Najprej nekaj o varnosti, donosnosti in likvidnosti varčevanja v skladih, naslednjič pa še nekaj o stroških, načinih investiranja in ponudbi vzajemnih skladov. VARNOST Pri vsaki naložbi ali varčevanju je varnost zagotovo najpomembnejši dejavnik. Varnost naložbe je žal direktno vezana na donosnost naložbe. Večja kot je varnost, nižja je donosnost in obratno. Tu želim obravnavati predvsem zmerne oziroma konzervativne sklade z manjšo stopnjo tveganja, ki pa še vedno prinašajo veliko večji donos kot katera koli oblika varčevanja v bankah ali zavarovalnicah. Sredstva vzajemnih skladov so deponirana na posebnih računih v bankah. Te banke so skrbnice sredstev ali ti. DEPO banke. Sredstva sklada NISO del bančnih sredstev depo banke. (banke jih vodijo posebej in ne spadajo v bilanco banke). V primeru, da ima depo banka sklada finančne težave pri poslovanju, ne more uporabiti sredstev sklada za reševanje svojih težav. Tudi če banka propade, sredstva sklada ostanejo nedotaknjena in se samo prenesejo na drugo depo banko in sklad normalno deluje naprej. Takšnih primerov v zgodovini skladov je bilo že kar nekaj. S sredstvi sklada upravljajo družbe za upravljanje, ki morajo biti v skladu z zakonodajo (ne velja trenutno za slovenske sklade) ločene od depo banke. DZU-ji se prav tako ne morejo polastiti sredstev sklada. DZU so dolžne vlagatelje obveščati o poslovanju sklada najmanj enkrat letno. Pomembni dejavnik varnosti je tudi razpršenost sredstev sklada. Poznamo nacionalne, regionalne, panožne, svetovne, krovne sklade... Razpršenost sredstev je najboljša garancija za varnost in pomeni precej manjše tveganje. Največjo varnost tako nudijo ti. krovni skladi (»funds of funds«), ki imajo svoja sredstva razpršena v več skladov po vsem svetu. Vlaganje v eno samo državo, panogo, regijo je veliko bolj tvegano. Vzajemni sklad ima v svojem portfelju veliko vrednostnih papirjev. Posamezen papir predstavlja relativno majhno vrednost in tudi, če podjetje izdajatelj tega papirja propade, se to le malenkostno pozna na celotni vrednosti sklada. Poslovanje vzajemnih skladov kontrolirajo državne institucije - Agencija za trg vrednostnih papirjev. Neodvisne revizijske hiše redno opravljajo kontrolo poslovanja. Podatki o poslovanju sklada se mo- Tabela 1: primerjava vložka 10.000 EUR rajo dnevno objavljati v javnih sredstvih obveščanja. Večkrat ugotavljam, da je med ljudmi prisotno res še veliko nezaupanje do skladov. Tveganje vložka v nek svetovni sklad s svetovno razpršitvijo premoženja je po vseh analizah nižje kot vloga denarja v banko majhne države. Res smo z investiranjem denarja v sklad podvrženi borzni volatilnosti, kar pa pomeni samo, da vloženo premoženje bolj niha. Ne vemo, koliko bomo imeli čez en mesec, čez eno leto, lahko pa dokaj dobro napovemo, koliko bomo imeli čez 10 let. Zato je ta oblika varčevanja najboljša za pokojnine. DONOSNOST Donosnost skladov je lahko zelo različna in vnaprej nepredvidljiva. Poznamo vsaj tri vrste skladov: delniški, mešani in obvezniški. Delniški prinaša na dolgi rok največje donose v realno v povprečju od 12-15%, vendar vrednost delnice sklada bolj niha. Mešani prinašajo nižje donose (8-12%), vendar je rast bolj enakomerna. Obvezniški še nekoliko nižje (5-7%). Primerjajmo to s vezanimi deviznimi vlogami v bankah (obrestna mera na EUR 2%) ali zavarovalnicah 3-4% in hitro boste ugotovili, kaj se vam bolj splača. Pri skladih bom upošteval 8% vstopno provizijo, neto vložek je torej 9.200 EUR, več o provizijah v nadaljevanju) (glej tabelo1: primerjava vložka 10.000 EUR) Razlike so torej očitne. Po desetih letih smo iz banke dvignili 12.190 EUR, iz sklada pa 32.640 EUR, to je skoraj tri krat več. Po 25 letih so te razlike še mnogo višje! Poudariti, pa moram, da donosi v skladih niso konstantni, niti ne fiksni. Ti donosi so plod svetovnih povprečij vzajemnih skladov. V konkretnem skladu pa so lahko višji ali nižji, vendar v dobi 10 let ni vzajemnega sklada, ki bi prinašal manj kot banka. LIKVIDNOST Likvidnost pomeni hitrost pretvorbe sredstev v gotovino. Najvišjo likvidnost ima gotovina. Vezana vloga na banki je recimo slabo likvidna. Denar vežemo za eno leto in v tem času nimamo pravice razpolaganja z njim. Vzajemni skladi omogočajo izredno vi- Leta DONOS: Banka 2% Zavarovalnica 3,50% Delniški sklad (-8% provizije) 13,50% Mešani sklad (-8% provizije) 10% Obvezniški sklad (-8% provizije) 7% 5 11.141 11.877 17.329 14.817 12.903 10 12.190 14.106 32.640 23.862 18.098 15 13.459 16.753 61.479 38.431 25.383 20 14.859 19.898 115.799 61.893 35.601 25 16.406 23.632 218.114 99.679 49.932 oktober 2004 Od naših dopisnikov; iz šole 19 soko likvidnost premoženja. DZU mora (zakonske ureditve) izplačati zahtevek stranke v najkrajšem možnem času. Običajno so ti roki okoli 5-10 delovnih dni. Denar v skladih torej ni vezan. Tudi tega večina ljudi ne razume. Odločitve, kdaj vlagati, kdaj dvigati so v celoti v pristojnosti varčevalca. To, da so skladi oblika varčevanja, večina ljudi povezuje z obveznostjo varčevanja na dolgi rok. To ni res. Oblika dolgoročnega varčevanja so za to, ker se na dolgi rok to splača, včasih pa se zgodi, da sklad v treh letih pridela 130% donos in ni nobene ovire, da ne bi sredstev dvignili. □ Nekaj informacij s seje Sveta staršev Na prvi seji Sveta staršev v letošnjem šolskem letu, bila je 27. septembra, so najprej verificirali mandate šestim novim članom, nato pa je ravnatelj Ivan Grandovec predstavil poročilo o izvrševanju letnega delovnega načrta za šolsko leto 2003/2004. Sejo je vodila predsednica Sveta staršev Darja Klinc (prva z desne). M. Steklasa Učni uspeh je bil nekoliko slabši kot v preteklih letih, saj je imelo v osmem razredu 6 učencev popravne izpite. Le eden od njih jih je uspešno opravil v junijskem roku, trije učenci so bili uspešni v avgustovskem roku, 2 učenca pa sta se odločila, da bosta še eno leto obiskovala osmi razred. Možnosti ponavljanja osmega razreda je bila s posebnim odlokom dana šele z lanskim šolskim letom. Oba učenca, ki sta imela popravne izpite v 7. razredu devetletke, sta jih uspešno opravila že v junijskem roku. Rezultati poskusnega preverjanja znanja so bili v prete- di pretirana tekmovalnost in storilnostna naravnanost današnje šole. Nekaj pripomb je bilo na vaje mladinskega pevskega zbora. Starši so želeli, da bi se zaradi preutrujenosti učencev ob petkih vaje iz dveh šolskih ur skrajšale na eno ali vsaj na 60 minut. Slišati je bilo tudi za predlog, da bi v otroškem zboru peli vsi učenci, ki jih to veseli in ne le talentirani. Glede slednjega se bo ravnatelj pogovoril z učiteljico glasbe. Glede prvega predloga pa je bilo staršem pojasnjeno, da sta zaradi konkurenčnega nastopanja na pevskih revijah potrebni najmanj dve uri vaj tedensko, vendar pa se bo vodstvo šole pogovorilo z učiteljico glasbe o morebitnem skrajšanju vaj na 60 minut. Starši so bili v nadaljevanju seznanjeni z osnutkom letnega delovnega načrta za šolsko leto 2004/2005. Novost v tem letu je projekt odkrivanja nadarjenih učencev, ki ga je staršem predstavila psihologinja Katarina Stanojević. Z nadarjenimi učenci bi morali začeti delati čim bolj zgodaj. V prvi triadi poteka delo z njimi praviloma v obliki notranje diferenciacije pouka, v drugi triadi v obliki notranje in fleksibilne diferenciacije, v tretji triadi pa poleg teh oblik tudi z delno zunanjo diferenciacijo. Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska svetovalna služba, po potrebi pa se šole povezujejo med seboj ter k sodelovanju pritegnejo tudi strokovnjake zunanjih institucij. V razpravi starši sprva niso bili zelo navdušeni nad projektom. Omenjali so možnosti, da bodo taki učenci postali »nakakšna elita«, kar bo slabo vplivalo na ostale. Vendar je psihologinja poskušala razložiti pravi namen projekta, ki ni »ustvarjanje elit«, ampak odkrivanje in razvijanje talentov, kar se dogaja tudi že zdaj več ali manj neopazno z notranjo diferenciacijo ali v devetletki z nivojskim poukom. Pouda- klem šolskem letu nekoliko nižji kot v prejšnjih letih, kljub temu pa so pri matematiki skoraj dosegli slovensko povprečje, pri slovenščini pa so ga presegli. Uspeh pa je bil zelo visok na nacionalnih preizkusih znanja ob koncu prve triade. Vendar so imeli starši precej pomislekov nad temi preizkusi, češ da pomenijo prevelik pritisk na otroke. Tudi s strani staršev, čeprav so bili ti vnaprej seznanjeni, da rezultati ne vplivajo na ocene v spričevalih. Starši prav tako niso bili navdušeni nad opisnim ocenjevanjem in nad prenatrpa-nimi urniki v zadnji triadi zaradi izbirnih predmetov, ki se izvajajo sedmo uro. Nekateri starši so se spraševali, kam vo- Iz društva upokojencev Piše: Konrad Piko 7. seja upravnega odbora je bila 10. oktobra 2004. Na njej smo razpravljali o izletu in martinovanju. Izlet smo planirali za 16. oktober v Belo krajino z ogledom Kočevske Reke, porušenih kočevskih cerkva, Kosteljski grad. Peljali se bomo dalje ob Kolpi do Vinice in si ogledali rojstno hišo Otona Zupančiča. Možen bo vzpon na Žeželj in ogled romarske cerkve sv. Marije. Pot bomo nadaljevali v Dragatuš in Kanižarice, kjer je opuščeni rudnik. Sledil bo ogled muzeja in Maleričeve hiše z razstavo belokranjskih ročnih del, kjer bo možen tudi nakup. Ogledali si bomo tudi Lahinjski park, Mi-trov tempelj v Rožancu in Mirno goro ter dom in cerkev sv. Frančiška ter romarsko cerkev. Na upravnem odboru smo razpravljali tudi o martino-vanju, ki bo 13. novembra ob 7. uri zvečer v našem domu. Pripravljena bo hrana in pijača, igral pa nam bo harmonikar Jože Zevnik. Lepo vabljeni. Tudi naša srečanja oziroma družabni večeri se bodo nadaljevali vsako prvo soboto v mesecu s pričetkom ob 7. uri zvečer. V letošnjem letu pa planiramo še ogled živih jaslic v decembru, kaj več o tem pa drugič. rila je, da je projekt naravnan v pozitivni smeri in da učenec lahko izstopi iz programa, če tako želi sam ali njegovi starši. Odkrivanje nadarjenih učencev poteka v treh fazah po posebnem postopku, ki zajema evidentiranje, soglasje staršev in identifikacijo. O projektu bodo starši seznanjeni tudi na roditeljskih sestankih. Na seji Sveta staršev so bili prisotni seznanjeni tudi z osnutkom pravilnika o sofinanciranju šole v naravi. Pri financiranju programa šole v naravi je do zdaj pomagala občina, po 12. členu osnutka pravilnika pa bo ministrstvo za šolstvo sofinanciralo za vsakega učenca eno šo- lo v naravi. Ravnatelj je podal predlog za ustanovitev komisije, v kateri naj bi bil predstavnik sveta zavoda, šole in sveta staršev. Starši so se s predlogom strinjali in iz svoje sredine imenovali v komisijo Jožeta Kluna. Na roditeljskem sestanku petih razredov je bila izpostavljena bojazen staršev, da ne bodo učenci 7. razreda devetletke obdelali vse učne snovi, ker so v časopisih prebrali, da naj bi bila programa šestega razreda osemletke in sedmega devet-letke precej različna. Ravnatelj je na seji povedal, da je že na sestanku odgovoril staršem, da so učni načrti v prehodnem obdobju devetletke dodelani, ter da učitelji že nekaj let uporabljajo učbenike, ki so namenjeni tako za devetletko kot za osemletko. Obrazložil jim je tudi značilnosti prehoda pri nekaterih predmetih. Glede na vprašanja s prejšnje seje, ki so se nanašala na izvajanje zobozdravstvene službe v letošnjem šolskem letu, pa je ravnatelj Ivan Grandovec seznanil starše z dobro novico. Zobna ordinacija je začela z delom 5. oktobra, delovni čas pa bo ob torkih in četrtkih dopoldne od 8.15 do 14.30, vsak drugi teden pa od 9.30 do 19.30. □ POGOVOR Z JELKO SAMEC V našem kolektivu prevladuje ustvarjalna klima Jelka Samec je vodja podružnične šole v Kompoljah. Njeno prvo delovno mesto je bilo v Strugah, od leta 1994 pa poučuje na šoli v Kompoljah. Predana je učiteljskemu poklicu in pri svojem delu z mladimi uspešno združuje znanje in dolgoletne izkušnje. V svoji delovni vnemi vedno najde motiv za ustvarjalnost, med učenci je priljubljena, krajani Kompolj pa ji poleg pedagoških kvalitet priznavajo njene zasluge za uspešno povezovanje šole s krajem. Najin pogovor je nastal po prvi delavnici v letošnjem šolskem letu, ki so ga v Kompoljah spet začeli zelo aktivno. Pripravila M. Steklasa Nad predlogom za razgovor ni bila preveč navdušena. Da je skromna in se nerada izpostavlja, sem vedela. Vendar sem vztrajala zaradi zelo pomembnega razloga. Ker je s svojim uspešnim delom v šoli in kraju že zdavnaj opozorila nase ter pridobila zaupanje tako učencev kot staršev in krajanov. Že vrsto let poučuješ na podružnični šoli v Kompoljah. Katere so prednosti in morebitne slabosti poučevanja v primerjavi z matično šolo? Ker so razredi ponavadi maloštevilč-ni, imaš več možnosti, da svojega učenca temeljito spoznaš v vseh pogledih. Prav tako pa ta maloštevilčnost omogoča, da je učenec vedno v vlogi aktivnega člana komunikacije. Ker je delo v kombinaciji organizirano tako, da mora učenec pri individualnem pouku (samostojno delo, tiho delo ... ) samostoj- no opraviti dane naloge, je prisiljen kaj hitro postati samostojen pri izvajanju le-teh. Samostojnost pa mu omogoča, da se tudi v drugačnih - kasnejših situacijah lažje znajde. Za učence ne vidim kakšnih posebnih slabosti. Veliko težje je delo učitelju, saj je organizacija, načrtovanje in izvajanje pouka v kombiniranih oddelkih bistveno drugačno kot pa v samostojnem oddelku. Več individualnega dela in razvijanje samostojnosti, ki spremlja pouk v kombinaciji, pomeni vsekakor kvaliteto pouka. Ali se ti zdi, da so morda učenci prikrajšani kako drugače? Učenci niso v ničemer prikrajšani, saj delo poteka po enotnem učnem načrtu kot na centralni šoli. Mislim, da imajo celo nekaj prednosti, ki sem jih že prej omenila. Če delaš v maloštevilnem razredu, veliko lažje ugotoviš otrokove posebne potrebe; fizične, gibalne, Jelka Samec med svojimi učenci komunikacijske, kondicijske, tudi osebne probleme in težave, kot v številčnem razredu. Pri prejšnjem vprašanju sem imela v mislih predvsem pogoje dela.Kako si zadovoljna z njimi? Kakšna je opremljenost šole? Pravzaprav bi marsikdo težko verjel, da se za starimi zidovi vaške šole skrivajo prijetne učilnice, v katerih so pogoji za delo popolnoma enaki kot na centralni šoli. Tudi z učili smo dobro opremljeni. Edino, kar vsi močno pogrešamo, je telovadnica. Podružnične šole so ponavadi tesno povezane s krajem. To še posebej velja za šolo v Kompoljah. Čutiti je, da so ljudje zadovoljni s povezovanjem šole in kraja. Kako si uspela kot vodja šole in učiteljica vzpostaviti tako dobre odnose? Ko sem pred več kot desetimi leti prišla poučevat v svojo domačo vas, sem imela velike pomisleke. Bom kot vaščanka, soseda, prijateljica, znanka, lahko opravljala svoje delo tako, da bom imela popolno kontrolo nad dogodki v svojem poklicu, hkrati pa skušala vnesti neko ravnotežje? Bojazen je bila od- več. S krajem in starši, lahko rečem, izvirno sodelujemo. To sodelovanje je prišlo na spontan in nevsiljiv način. Se pa trudim, da je komunikacija med starši in krajani poteka po principu permanentne povratne informacije. Lahko bi celo govorila o partnerskem odnosu do staršev. Stike si navezala tudi z društvi, kar pomeni še kvalitetnejše sodelovanje s krajani. Ker se od časa do časa v meni prebudi moj nemirni duh, ki hrepeni po spremembi, je delo v društvih zelo dobrodošla popestritev vsakdanjika. Resnica pa je, da je na račun mojega dela v društvih in izvenšolskih dejavnostih največkrat prikrajšana moja družina, saj za to delo porabim veliko časa, ki pa ni vedno samo prosti čas. Skozi celo šolsko leto potekajo na šoli prireditve, delavnice, različni projekti in dodatne aktivnosti. Kako navdušiš za vse to učence? Ali niso preobremenjeni? Za dodatne dejavnosti naših učencev sploh ni treba navduševati. Včasih tudi sami dajo pobudo in idejo, kaj bi radi delali. Vsi bi radi vse delali in učitelj je pred veliko dilemo, kako razporediti delo, da bodo vsi zadovoljni. Na začetku sem se tudi sama spraševala o preobremenjenosti. Vendar sem spoznala, tudi ob povratni informaciji staršev, da učence izvenšolsko delo ne obremenjuje, celo motivira jih za delo pri pouku. Na prireditvah in drugih dejavnostih opazimo, da ste tesno povezani z vrtcem in da tudi z njim dobro sodelujete. Kako poteka to sodelovanje? Na začetku šolskega leta naredimo skupni plan dela in si razdelimo naloge. Ker so vsi moji sodelavci zelo vestni, delavni in motivirani, je sodelovanje samo že pravi užitek, saj se dopolnjujemo in nadgrajujemo. V našem kolektivu prevladuje ustvarjalna klima in konstruktivna komunikacija. Verjetno enako dobro sodelujete tudi s šolo na Vidmu oziroma z njenim vodstvom. Naša prednost je, da smo blizu centralne šole in zato dovolj povezani z njo. Z vodstvom in sodelavci sproti vsakodnevno rešujemo morebitne probleme in usklajujemo naše delo. Kot sem že večkrat omenila, vsako leto pripravite vrsto prireditev in delavnic. Kaj ste načrtovali za letošnje leto? V ospredju bo projekt VELI^CA NOČ - OBIČAJI IN KULINARIKA, ustvarjalne delavnice ob tednu otroka, skozi celo šolsko leto pa bosta potekala projekta ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG in Z VARNIM KORASKOM V PROMET. V pedagoškem poklicu si že precej časa. Kako ocenjuješ razmere v šolstvu na začetku tvojega poučevanja in danes? Razmere so sedaj za učitelja in učenca boljše kot na začetku mojega poučevanja, ne bom pa trdila, da so vse spremembe v šolstvu tudi dobre. Ali opažaš, da so učenci ob vstopu v šolo bolj razgledani kot včasih in čemu pripisuješ to dejstvo? Vsekakor so vedno bolj. Standard staršev in družbeni standard se dviga in vse to se nujno odraža na otrokih že v prvih letih življenja. Starši nudijo otrokom mnogo več kot so lahko včasih. Informacijska tehnologija se odraža tudi na razgledanosti otrok. Velik pomen za razvoj otrok pa ima tudi vrtec. Vse to pa prinaša s seboj tudi spremljajoče učinke, ki so posledica tudi družbene klime. Učenci se vse bolj zavedajo svojih pravic, pojavlja se nasilje in različni drugi problemi po šolah. Ali so te spremembe opazne tudi že v nižjih razredih osnovne šole? Tega na naši šoli ne občutimo. Smo majhna šola. Malo nas je, med sabo smo povezani in sproti rešimo vse probleme. Kako se spreminja ob vseh spremembah v šolstvu vloga učitelja? Ali se ti zdi, da je v dandanes delo učitelja zahtevnejše? Učitelj danes nima več toliko avtonomije. Ovirajo ga različni predpisi. Tudi vzgoja je danes drugačna. Pri otrokih razvijamo samozavest, sproščenost ... To je pozitivno, vendar pa opažamo, da je danes vzgoja za splošne in tradicionalne vrednote nekako odrinjena iz šole? Učitelja, ki vseeno poskuša kaj narediti na tem področju, ovirajo prenatrpani učni načrti in splošno družbeno ozračje, ki ponuja drugačne »vrednote«. Na pohodu je tekmovalnost. Poleg tega so vplivi družbe, medijev itd zelo močni. Kako razmišljaš o tem? Res je, učni načrti so prenatrpani, šola je preveč storilnostno naravnana, premalo pa je usmerjena v dobre medsebojne odnose, v »šolo za življenje«, saj imajo mnogi mladi tudi že v osnovni šoli probleme z disciplino, s komuniciranjem, poslušanjem drug drugega, strpnim reševanjem konfliktov itd. Trikotnik med učiteljem, učenci in starši je vedno igral veliko vlogo. Kakšen pomen mu pripisuješ? Sodelovanje med učitelji in starši je interakcijski proces, zato je odgovornost za uspešno sodelovanje na obeh straneh. Nujen je dober pretok informacij med staršem, učiteljem in otrokom. Starši so prvi in najpomembnejši vzgojitelji otrok, šola kot vzgojnoizo-braževalna ustanova jim pri tem mora pomagati. Vendar pa je vzgoja v šoli le dopolnjevanje tistega, kar starši vlagajo v vzgojo otroka, ne more pa biti nadomestilo družinski vzgoji. Srečni so tisti starši, ki vedo, da je življenje sestavljeno iz dobrih in slabih trenutkov ter da je to neizogibno v življenju slehernega človeka. Naj se samo malo dotaknem osebnega področja. Kaj se ti zdi najlepše v pedagoškem poklicu? Vse. Postati učiteljica je bila moja edina želja že v osnovnošolskih klopeh. Navdušuje me delavnost, prizadevnost, vedoželjnost, izvirnost in zadovoljni obrazi učencev. Vesela sem, kadar so moji učenci že pred poukom zberejo okrog moje mize in mi pripovedujejo, zaupajo svoja doživetja in stiske. Učenci nižjih razredov so zelo odkritosrčni, pa tudi dovolj kritični. Ali prihaja tudi do razočaranj? Kdaj? Razočarana sem nad sabo, kadar od učencev pričakujem več, kot so sposobni dati od sebe. Najtežje in najmanj prijetno mi je ocenjevanje in zaključevanje. Takrat tudi prihaja do razočaranj. Gospe Jelki želim, da bi doživljala pri svojem delu čim manj razočaranj in da bi še naprej tako uspešno vodila šolo v Kompoljah. □ Ustvarjalne delavnice ob tednu otroka 6. oktobra v popoldanskih urah so otroci iz vrtca in šole v Kompoljah pripeljali v šolo tudi svoje starše, da bi skupaj dokazali svojo ustvarjalnost v oblikovanju gozdnih živalic, jesenskih šopkov in še marsičesa drugega. Delavnice so v šoli in vrtcu organizirali ob praznovanju dneva otroka. Pripravila: M. Steklasa_ Dolgih napotkov ni bilo treba, saj so tako starši kot otroci iz Kompolj že vajeni skupnih delavnic. Ko sem se sprehajala mimo njih, se mi je zdelo, da so se starši celo bolj vživeli v delo kot njihovi otroci. Morda pa je bilo otrokom všeč, da so lahko asistirali svojim mamicam in usmerjali njihovo delo. Kakor koli že, v delavnicah so nastajali čudoviti izdelki. Na eni od njih so nastajali izdelki za pano na hodniku, na drugi je zraslo jesen- sko drevo, okrašeno z listi in gozdnimi živalicami, na tretji so se oblikovale voščilnice iz jesenskih materialov. Posebno privlačni so bili na sosednji mizi polžki, narejeni iz das mase in ježki iz borovih storžkov. V sosednji učilnici so starši in njihovi otroci oblikovali prelepe jesenske šopke. V vrtcu so izdelovali štampiljke iz krompirja pa želvice in hrošče iz papirja in orehovih lupin. Šele ob koncu se je izkazalo, da se je v zgornjih prostorih odvijala še ena delavnica. V njej so starši pripravljali kom- pot in okusne slaščice, s katerimi so se vsi skupaj posladkali, preden so se odpravili domov. Ozračje je bilo delovno in na mizah je bilo vedno več končanih izdelkov, ki so bili prava paša za oči. Jesen je res bogata v vseh pogledih in koliko možnosti nudi za ustvarjalnost. Na šoli in v vrtcu v Kompoljah so to znali izkoristiti. □ Prijetni trenutki s policijskimi konji na PŠ Struge Pripravili: učiteljica Karmen Perko in Meta Hočevar V torek smo prvošolčki in drugošolčki iz Strug dobili zelo nenavaden obisk. Skozi okno našega razreda smo kar naenkrat zagledali policista na rjavem in črnem konju. Ker otroci o obisku niso vedeli ničesar, so bili nad obiskom toliko bolj presenečeni. Še nikoli prej učilnica ni bila tako hitro pospravljena, še nikoli prej nismo bili oblečeni in obuti s tako hitrostjo kot ravno danes. Zelo smo bili presenečeni nad prijaznostjo in potrpežljivostjo policistov, zato se jim iskreno zahvaljujemo za preživete trenutke. Bilo je zelo lepo doživetje, kar so dokazale tudi iskrice sreče v očeh otrok. Vsi skupaj smo ob slovesu ugotovili, da so konji prijazne in plemenite živali. Kaj pa so o obisku povedali naši najmlajši? NIKA DERNULC: »Najbolj lepo mi je bilo, ko sem jahala konja.« LAURA FERKULJ: »Tako sta bila lepa, da sem si ga še sama zaželela. Rjavega bi pa kar vzela.« TARA KRALJ: »Všeč mi je bilo, ko sem ga jahala, črnega bi pa kar domov odpeljala.« LUKA MIKLIČ: »Ko sem ga jahal, pobožal. Šel bi kar z njimi.« LUKA NOVAK: »Takrat mi je bilo najbolj všeč, ko bi kmalu padel dol, pa me je policist pogumno rešil. Všeč mi je bil črni konj.« NEJC PUGELJ: »Všeč mi je bila njuna griva in hlače od policistov.« KAJA PUGELJ: »Ko sem ga zajahala in ko sta šla v galop. Črnega bi kar vzela.« ŽAN PUGELJ: »Bil sem čisto presenečen. Všeč mi je bilo, ko sem ju božal.« KLEMEN VIDRIH: »Meni je bilo všeč, ko sem bil na konju in vesel sem bil njihovega obiska.« JAKA IVANČIČ: »Všeč sta mi bila policista na konjih.« ANDREJA KRIŽMAN: »Všeč mi je bilo jahanje, pa kar imela bi enega, ker mi je bil tako zelo všeč.« MARJANCA MEGLEN: »Konja sta mi bila zelo všeč.« MANCA MIKLIČ: »Ko sta bila tako lepo oblečena, pa lepo urejeno grivo sta imela. Vzela bi rjavega.« oktober 2004 Iz šole in vrtca 23 Obiskali so nas policisti Pripravili: Učenci 4. r. PS Kompolje_ V torek, 12. 10. 2004, so šolo in vrtec v Kompoljah obiskali policisti - gospod Bradač in dva policista - konjenika. S seboj so pripeljali tudi konja, ki sta izurjena za delo v policiji. Konja sta se nam zdela zelo, zelo velika in zelo lepa. Policisti so nam povedali o prednostih nekaterih akcij, če so vključeni tudi policisti na konjih. Laže raziščejo teren — gozd ... Policista sta nam povedala tudi, kako skrbita za konja in s čim jih hranita. Natančno smo si ogledali in spoznali konjsko opremo. Policista pa sta bila oblečena v jahalne hlače in obuta v jahalne škornje. Konja smo lahko tudi jahali. Na koncu so nam pokazali nekaj konjskih spretnosti — postavlja- nje konja na zadnje in sprednje noge. Srečanje s policisti nam je bilo zelo všeč. Obisk je organiziral policist Robert Bradač, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. □ Teden otroka v vrtcu Ringaraja Vodja vrtca: Marija Žnidaršič Na teden otroka se v našem vrtcu vsako leto posebej pripravimo. Na skupnem aktivu strokovnih delavk si zastavimo določene cilje za vse skupine otrok, ki jih tekom tedna realiziramo prek različnih vsebin. Letos smo dali poudarek pomenu sodelovanja v različno starih skupinah, delitev medsebojne pomoči, vzpostavljanju, vzdrževanju in uživanju v prijateljskih odnosih med otroki in odrasli-mi.Cilje smo realizirali z različnimi dejavnostmi.V ponedeljek so se otroci pomerili v športnem tekmovanju: šta-fetni tek, podajanje žoge,vož-nja s skiroji; In kako smo vključili najmlajše? Starejši otroci so jih zelo previdno vozili v samokolnicah. Otroci iste starosti so se med sa- bo pomerili v teku in si pridobili prave kolajne.Tu so pokazali športno obnašanje in znali premagati poraz in prijatelju privoščiti zmago.V torek smo z otroci metuljčko-ve in ježkove skupine obiskali gasilce iz PGD Zdenska vas, ki so nam pripravili pravo presenečenje. Seznanili so nas z opremo in rekviziti, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Otrokom so na glave posadili čelade in z vodnim curkom so zbijali steklenice z vodo.Otroci so bili zelo navdušeni in nastalo je pravo tekmovanje, ki je trajalo celo uro. Na koncu so otroke pogostili z malico in se ob glasbi poveselili z njimi. Hvala gasilcem za tako sodelovanje, ki ga bomo gotovo gojili tudi v bodoče. V sredo smo povabili v vrtec starše otrok na »jesenski ŽIV-ŽAV« Dan prej smo otrokom prodajali vstopnice, ki so jih kupovali za zelenjavo in poljske pridelke, katere smo uporabili naslednji dan v delavnicah s starši. Poleg oblikovanja zelenjave so tiskali jesenske listke in izdelovali žige iz krompirja. Udeležba je bila velika in na koncu je starše in otroke čakal ocvrt krompir različnih oblik. Tudi v četrtek smo se imeli lepo, saj so se otroci vse dopoldne vozili s kočijo in konjem, ki ga je za ta dan pripeljal prijazni gospod Tone Zupančič. Zahvaljujemo se mu za prijaznost.V petek, za zaključek tedna otroka, smo otroke presenetile vzgojiteljice, saj smo jim zaigrale lutkovno igrico z naslovom: Spet je jesen prišla. Teden je hitro minil in doživeta nam bodo ostala v spominu še dolgo. □ 24 Iz vrtca; mladinska stran oktober 2004 Spoznavamo širše okolje vrtca Živimo v krajih, kjer nam je tekoča voda skrivnost. V našem okolju so le kraške vrtače, jame in vdolbine, o vodi ne vemo veliko. Le v vasi Ponikve priteče potok Rašica in še ta ponikne v Ponikvah, zato se vas tako imenuje. Vzg: Marija Žnidaršič in Darja Erčulj_ Potok, ki se pogrezne v globočino zemlje, obdano s skalovjem, imenujejo domačini požiralnik, saj požre vso vodo, ki priteče v to glo-bel. To je pripovedoval dedek Somrak Janez, ki je otroke iz vrtca po travnikih, med grmičevjem, mimo vrtač in jam vodil do požiral-nika.Tam smo se pogovarjali o varovanju okolja, ko smo na tabli prebrali napis: »Varujmo okolje,obdržimo vodo čisto.« Nato smo si ogledali veliko vdolbino, kjer izginja voda v globino, kdo ve kam.Vodič nam je dal takoj odgovor - ta voda pride ven na Radenskem polju, ki je približno 15 km oddaljeno od Ponikev. Pokazal nam je še nekaj jam, v katerih so izginjali konji, druge živali in celo ljudje. Otroci so ga z zanimanjem poslušali. Po ogledu smo se napotili nazaj v vas. Ker so iz Ponikev doma nekateri otroci, smo obiskali njihove domove. Pri Juretu nas je čakal njegov očka in nam pokazal hišo in okolico. Za njihovo hišo namreč teče potok. Seveda je otroke tudi postregel z bomboni. Pot nas je vodila do Markove hi-še.Tam ni bilo doma nikogar, zato nas je Mark sam postregel s piškoti in sokom. Pri Oriani nas je čakala babica in otroci so se igrali na toboganu in gugalnicah, medtem pa jim je babica nosila sladke dobrote. Iz Ponikev je tudi Lea. Pri njej sta nas pričakale babica, mamica in sestrica. Mamica nam je postregla s torticami, babica pa nam je pokazala konje, ki jih vzrejajo.To je bilo pravo presenečenje. Konji so se pustili otrokom božati in hraniti z jabolki. Tako smo naše potovanje zaključili in se z avtobusom odpeljali nazaj v naš vrtec. Polni novih spoznanj, doživetij in precej utrujeni so se otroci zleknili na ležalnike in se skoraj vsi potopili v snu. Vsem hvala za sodelovanje! □ Mladinsko društvo Dobrepolje Pozdrav! V Mladinskem društvu Dobrepolje smo aktivno vstopili v jesen. Na novo, na sveže, z zaletom. Tako smo po dolgem času premaknili in uredili kar nekaj stvari. V želji po čim večjem sodelovanju med različnimi mladinskimi skupinami v Dobrepolju smo zasnovali posebne sestanke, na katere so povabljeni vsi predstavniki takih sorodnih skupin ter vsi mladi, ki jih zanimajo pozitivne mladinske akcije, neformalno izobraževanje in nasploh druženje v zdravem in prijaznem okolju. In tako smo prvi sestanek imeli v soboto, 9.8.2003, kje drugje kot v mladinskem centru Sion, (po domače klubu). Tako smo se prvič skupaj srečali predstavniki društva, ani-matorjev, skavtov, dramske skupine Scena, ter vsi drugi zainteresirani. Ugotovili smo, da imamo veliko skupnih stvari in da lahko prav dobro sodelujemo. Dogovorili smo se, da bomo obiskovalce mladinskega centra poenotili z včlanitvijo v društvo, društvo pa bo poskrbelo za skupno medsebojno obveščanje, urejanje enotnega koledarja aktivnosti, vzdrževanje prostorov kluba, urejanje skupnega spletnega dobrepoljskega mladinskega središča ter povezovanje z osnovno šolo ter mladinskimi organizacijami od drugod. Takšni razširjeni sestanki naj bi potekali največ enkrat mesečno, na njih pa naj bi se oblikoval program delovanja mladinskega društva kot nekakšne krovne organizacije, ki s svojem delom spodbuja pozitivno sodelovanje med vsemi skupinami, ki v svojem delovanju vključujejo mladino v Dobrepolju. Mladinsko društvo Dobrepolje vabi vse mlade, ki bi se radi naučili plesati, na tečaj družabnih plesov, ki se bo začel v četrtek, 18.11.2004, ob 19.00, v mladinskem centru Sion na Vidmu. Cena je odvisna od prijav, okvirno bo nekje od 6 do 8 tisoč SIT za 10 vaj po dve šolski uri. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prijavite se lahko na GSM 041 583 023 (Tomaž Š.), ali na e-mail naslov: mdsion@yolja.net Tako vabimo vsakogar, ki meni, da je kakorkoli povezan z mladimi, da se nam pridruži. Mladinsko društvo Dobrepolje bo skrbelo za dobro povezovanje, maksimalno izkoriščenost obveščevalnih sredstev, brezplačne prostore ter pomoč za vsako pozitivno naravnano mladinsko skupino, ki bi to želela (npr. pevske, instrumentalne, športne skupine...). Pripravili smo poseben pravilnik, ki ureja razpolaganje z mladinskim centrom Sion na tak način, da je resnično dostopen vsem, ki imajo idejo o pozitivni aktivnosti in morda ne najdejo prostora ali načina, kako bi to stvar izpeljali. Vse to in še več pa bomo skupaj prerešetali na REDNEM OBČNEM ZBORU Mladinskega društva Dobrepolje, ki bo v soboto, 13. novembra 2004, ob 19.00, v prostorih mladinskega centra Sion na Vidmu. Poleg članov vabimo vse, ki bi se želeli včlaniti v društvo ali pa vas zanima delovanje drugih mladinskih skupin v Dobrepolju. Na občnem zboru poleg rednega dela namreč načrtujemo tudi krajšo predstavitev dela v posameznih mladinskih skupinah (skavti, animatorji, ve-roučna skupina, dramska skupina Scena) Posebnost tega občnega zbora je tudi nagradna anketa, ki je priložena časopisu Naš kraj. Anketa je pomembna informacija za nas pri izoblikovanju nadaljnjega programa delovanja društva, zato jo izpolnite ter prinesite s seboj na občni zbor ali pa jih oddajte v poseben nabiralnik pred mladinskim centrom Sion (zraven žup-nišča). Po koncu občnega zbora bomo izmed vseh, ki boste pravočasno prinesli anketo, izžrebali deset dobitnikov majic z logotipom Mladinskega društva Dobrepo-lje. Anketo lahko izpolnite tudi prek spleta na naslovu: http://klub.jezakon.com/anketa.htm Veljajo vse ankete, ki jih bomo prejeli do dneva občnega zbora. Po končanem žrebanju pa vas čaka še pogostija v sproščenem vzdušju in ob prijetni glasbi. © MISLI Kdor si želi odlikovanje, ga ni zaslužil, a tistemu, ki ga je zaslužil, ni potrebno. Balzac V tem življenju ni težko umreti, zgraditi življenje je mnogo težje. Majakovski Tisti, ki berejo, znajo mnogo, tisti, ki opazujejo, znajo še več. Dumas Ne obtožuj narave. Ona je storila svoje in ti sedaj moraš storiti svoje. Milton Iz dogajanja v ŠD Kompolje V mesecu oktobru se je zaključila liga v malem nogometu. Iz športnega društva Kompolje sta sodelovali dve ekipi, in sicer pomlajena ekipa ŠD Kompolje in Okrepčevalnica Zora. Ta ekipa je brez izgubljene točke z 12 zmagami osvojila prvo mesto, medtem ko je ekipa ŠD Kompo-lje v določenih tekmah pok-zala določen potencial, ki v prihodnosti obeta dobre rezultate. Svojo prepričljivost je Okrepčevalnica Zora dokazala tudi na področju fair playa (kar pomeni prejem prekrškov na tekmo), kjer je prepričljivo osvojila prvo mesto. Ekipa ŠD Kompolje pa je bila v fair playu druga, kar pomeni, da igralcem te ekipe manjka nekaj izkušenosti na tekmovalnem področju. V mesecu novembru se začenja zaključni del medobčinske košarkarske lige, v kateri prav tako sodelujeta dve ekipi iz ŠD Kompolje. Ekipa ŠD Kompolje po prvem delu zaseda brez izgubljene tekme prvo mesto. Istočasno pa se je začelo tudi medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu, kjer ŠD Kompolje prav tako nastopa z dvema ekipama. V mesecu oktobru se je ponovno začela vadba joge, na novo pa se je ustanovilo vadbena skupina aerobike, Katere je pritegnila veliko novih članic. Gradnja slačilnice Po poletnih počitnicah se je nadaljevala tudi gradnja slačilnic pri igrišču PŠ Kompolje. Do sedaj so bila opravljena vsa predvidena dela, tako da je objekt dobil pravo podobo. Pri tem je občina Dobrepolje prispevala 1 milijon tolarjev. Ostali potrebni material, zemeljska dela, pesek, opažni material, konstrukcijski les za streho, je prispevalo ŠD Kompolje, ki je opravilo tudi vsa dela Pri tem je bilo opravljenih okrog 700 prostovoljnih ur. V letu 2004 imamo v ŠD Kompolje v planu še naslednja dela: omet opornega zidu, cementni obrisk in naprava vodil, zaščita, hidroizolacije in delni ročni zasip oziroma še 60 ur dela. Iz vsega napisanega in iz stanja na terenu je razvidno, da je ŠD Kompolje med najbolj aktivnimi društvi v občini in pričakuje tudi nadaljnjo podporo občine pri dokončanju objketa. ŠD Kompolje Konjeniška prireditev v Strugah že drugo leto, organizatorji zadovoljni s potekom Konjeniško društvo Struge je bilo ustanovljeno leta 2001, v jeseni leta 2003 pa je društvo pod vodstvom predsednika Petra Puglja, podpredsednika Vojka Božiča in soorganizatorjev organiziralo prvo konjeniško tekmovanje v Strugah. Pripravila: M. Steklasa Za vztrajnostno ježo so bile podeljene denarne nagrade in priznanja za udeležbo, za struški venček in spretnostno ježo so bili podeljeni pokali in priznanja za udeležbo. Poleg navedenih tekmovalcev je bilo na prireditvi prisotnih še 15 konjenikov jahačev in 5 vozov z vprežnimi konji v parih. Dva od teh sta s parizarji - »fedrvozički« vozila obiskovalce med prireditvijo in po njej po bližnji okolici. Skratka, dan je minil v veselem razpoloženju in v zadovoljstvu organizatorjev, kar izpričuje tudi izjava predsednika društva Petra Puglja ob koncu prireditve. »Na splošno sem zelo zadovoljen s prireditvijo, tako z udeležbo samih tekmovalcev kot tudi drugih prisotnih konjenikov, posebno pa s številčno udeležbo gledalcev med samo tekmo in na zaključni zabavi. Najbolj sem vesel, da ni bilo nobenih poškodb ne pri konjih ne pri ljudeh. V imenu vodstva se zahvaljujem vsem članom, sponzorjem, tekmovalni komisiji, doktorjem in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji same prireditve.« 11. septembra letos so prizadevni člani društva priredili tekmovanje že drugo leto zapored in vse kaže, da bo prireditev postala tradicionalna, kot so si člani društva zastavili za cilj že v svojem programu ob ustanovitvi. K uspehu letošnje prireditve je pripomogel tudi lep jesenski dan, ki je gledalcem poleg športnih užitkov nudil tudi prijetno počutje in razvedrilo, zlasti še zato, ker je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Tekmovanje se je začelo že v dopoldanskih urah z vztraj-nostni tekom na 20 kilometrov, še privlačnejše za gledalce pa je bilo dogajanje v popoldanskem času, ko se je odvijal tako imenovani struški venček - alka. Skupno se je tekmovanja udeležilo 18 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati: Vztrajnostnega teka se je udeležilo 11 konjenikov, od tega 4 ženske. Vrstni red v teku 2 x 20 km: 1. Dejan Muhič, Ambrus 2. Boris Rome, Grosuplje 3. Gregor Križman, Struge Snemanja struškega venčka - alke se je udeležilo 10 konjenikov, od tega 1 ženska. Vrstni red: 1.Jože Rupar, Velike Lašče 2. Franc Okorn, Draga 3. Tomaž Omahen, Grosuplje Spretnostne ježe okoli sodov se je udeležilo 10 konjenikov, od tega 1 ženska. Vrstni red: 1. Boris Rome, Grosuplje 2. Rok Tomšič, Velike Lašče 3. Jože Rupar, Velike Lašče Sport Občinsko rekreativno prvenstvo v malem nogometu za leto 2004 LESTVICA (A liga): število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 OKREPČEVALNICA ZORA 12 12 0 0 36 67 16 51 2 ŠD PONIKVE 12 7 2 3 23 65 29 36 3 SNEZAK 12 7 1 4 22 42 28 14 4 ŠD DOBREPOLJE 12 7 0 5 21 35 27 8 5 ŠD STRUGE 12 4 2 6 14 36 40 -4 LESTVICA (B liga): število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 CESTA 11 6 1 4 19 36 31 5 2 ŠD ZAGORICA 11 1 3 7 6 21 50 -29 3 ZDENSKA VAS 11 1 1 9 4 21 86 -65 4 ŠD KOMPOLJE 11 1 2 8 4 20 36 -16 Občinsko prvenstvo v malem nogometu za leto 2004 je zaključeno.Dobili smo prvaka -Okrepčevalnico Zoro - ki je dobila prvenstvo brez poraza. Prav tako je osvojila pokal za najbolj disciplinirano ekipo z najmanj prekrški na tekmo.Tako imenovani fair play je bil izveden prvič, koliko je bila ta poteza uspešna, pa bodo ocenile ekipe same. Število ekip v samem prvenstvu je zadovoljivo, prav tako zastopanost ekip iz celotne občine. Ekipe so dokaj z zadovoljstvom sprejele odločitev, da se tekme odigravajo v različnih krajih Dobrepolja.Tako se popestri športno dogajanje v posameznem kraju, poleg tega pa ima najmlajša populacija možnost videti že izkušene nogometaše.To je zelo pozitivno tudi z vidika, da bodo mladi imeli vzornike, da se bodo vključevali v vadbene skupine nogometa in seveda pozneje tudi v ekipe.Le to pa je pogoj, da se bo prvenstvo obdržalo tudi v bodoče. Poleg prvaka pa smo dobili tudi najboljše strelce. Prvi je bil Silvo Blatnik iz ŠD Struge ( 18 golov ), drugo in tretje mesto sta si s 17-imi goli razdelila Dušan Blatnik iz Okrepčevalnice Zora in Matej Strah iz ŠD Ponikve. □ OŠ Videm-Dobrepolje Urnik telovadnice od 1. 10. 2004 do 31. 5. 2005 PON TOR SRE ČET PET SOB 16:00 - 16:30 ČIŠČENJE TELOVADNICE 16:00 - 16:30 ČIŠČENJE TELOVADNICE 16:00 - 16:30 ČIŠČENJE TELOVADNICE 16:00 - 16:30 ČIŠČENJE TELOVADNICE 16:00 - 16:30 ČIŠČENJE TELOVADNICE 9:00 - 12:00 ŠD KOMPOLJE NOGOMET OŠ + SŠ 16:30 - 17:30 16:30 - 18:00 ŠD DOBREPOLJE NOGOMET OŠ 16:30 - 18:00 16:30 - 18:00 ŠD DOBREPOLJE NOGOMET OŠ 16:30 - 18:00 ŠD KOMPOLJE NOGOMET OŠ 16:00 - 17:00 17:30 - 19:00 ŠD STRUGE NOGOMET OŠ 18:00 - 20:00 RK DOBREPOLJE ROKOMET REKREACIJA 18:00 - 20:00 ŠD DOBREPOLJE ODBOJKA ČLANI+ČLANICE 18:00 - 19:00 MPG REKREACIJA 18:00 - 20:00 ŠD KOMPOLJE KOŠARKA+ NOGOMET REKREACIJA ČLANI 17:00 - 18:30 ŠD DOBREPOLJE NOGOMET ČLANI 19:00 - 20:30 ŠD STRUGE NOGOMET REKREACIJA-ČLANI 20:00 - 21:30 ŠD DOBREPOLJE KOŠARKA REKREACIJA- ČLANI 20:00 - 21:30 ŠD KOMPOLJE ODBOJKA REKREACIJA ČLANICE 19:00 - 20:00 MPG REKREACIJA 20:00 - 21:30 ŠD ZAGORICA NOGOMET+KOŠARK A REKREACIJA 18:30 - 20:00 20:30 - 22:00 ŠD PONIKVE ODBOJKA ČLANI+ČLANICE REKREACIJA 20:00 - 21:30 ŠD PONIKVE KOŠARKA ČLANI REKREACIJA 20:00 - 21:30 LLP REKREACIJA KINOPROGRAM ZA NOVEMBER 2004 KIMO »OOmtPOUt« tlOtH 39 DOLBY-DIGITAL ZVOK jo skrivnostnih sil znova rodi kot Catwoman. Po robu se ji postavi zlobna Laurel (Sharon Stone), ki želi za vsako ceno obdržati svojo nevarno skrivnost. DOLŽINA: 104 MINUTE PETEK, 12. NOVEMBER, OB 19.30 ameriška uspešnica - komedija PETEK, 5. NOVEMBER, OB 19.30 DOLBY-DIGITAL ZVOK ameriška uspešnica - romantična komedija ÍTEPF©iDÍKE ŽENSKE KRATKA OZNAKA: Film prinaša subverzivni in komični pogled na potrošništvo in neusahljivo željo po popolnosti. Hkrati izpostavlja vrednote, ki so nad vsem, kar skušamo narediti v svojem malem, popolnoma nepopolnem svetu. Gre za predelavo filma iz leta 1975, v katerem smo priča skupnosti popolnih žena s presrečnimi soprogi, ki pa svoje žene sčasoma začnejo zamenjevati z roboti. Stepfordske ženske se ponaša z zvezdno zasedbo: Nicole Kidman, Glenn Close, Christop-herjem Walkenom, Johnom Cu-sackom, Joan Cusack, Bette Midler in drugimi. NEDELJA, 7. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica - akcijski film KRATKA OZNAKA: Patience (Halle Berry) je sramežljiva umetnica, ki po razkritju temne skrivnosti o novem kozmetičnem preparatu, postane žrtev umora, a se s pomoč- KRATKA OZNAKA: Ollie Trinke (Ben Affleck) ima popolno življenje, ki pa se mu v trenutku, ko njegova žena umre ob porodu, obrne na glavo. Zapustiti mora Manhattan in se preseliti k očetu v New Jersey. Ollijevo živlenje doseže najnižjo točko. Edina svetla točka je njegova hči Gertie, ki ljubi svojega očeta in obožuje Jersey. Prav Gertie je posredno kriva, da Ollie spozna Mayo (Liv Tyler), ob kateri počasi spoznava, kaj je v življenju resnično vredno. DOLŽINA 102 minuti. NEDELJA, 14. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica - akcijska komedija TERMINAL KRATKA OZNAKA: Viktor Navorski (Tom Hanks) postane, zaradi vojne v svoji državi in birokratskih zapletov, ujet na letališkem terminalu, a se hitro znajde in spoprijatelji z letališkim osebjem, hkrati pa se zagleda v stevardeso Ame-lio (Catherine Zeta-Jones). Toda Viktor je v New York pripotoval s prav posebnim namenom! DOLŽINA: 103 MINUTE. PETEK, 19. NOVEMBER, OB 16. uri ameriška uspešnica - animirana druž. komedija Terminal VAS ©i ©©ZDU KRATKA OZNAKA: Majhno idilično mestece obdaja velika skrivnost v obliki neznanih bitij, ki živijo v okoliškem gozdu. Ko mlada in nemirna Lucien (Joaquin Phoenix) in Ivy (Bryce Dallas Howard) prekoračita navidezno mejo in zaideta v gozd, je premirja konec in pošasti pričnejo napadati meščane. DOLŽINA 76 min. NEDELJA, 21. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica - akcijska grozljivka i©yRN©VA PREM©Č KRATKA OZNAKA: David Webb, bivši vohun z imenom Jason Bourne, je spet v nevarnosti. Tokrat ga iščejo zaradi umora kitajskega podpredsednika, ki pa ga seveda ni zagrešil on. Še vedno se bori s svojim nepopolnim spominom o lastni preteklosti, braniti pa mora tudi življenje svojega dekleta. V glavnih vlogah drugega dela izvrstnega trilerja igrajo Matt Damon, Franka Potente, Brian Cox, Julia Stiles in drugi. DOLŽINA: 108 MINUT. PETEK, 26. NOVEMBER, OB 19.30 ameriška uspešnica - akcijski film STRANSKI UČINKI KRATKA OZNAKA: Plačani morilec mora v eni sami noči ubiti pet ključnih prič pomembnega sodnega procesa. Ker so ulice Los Angelesa dokaj nepredvidljive, za svoj podvig najame nič hudega slutečega taksista. Seveda je jasno, da nedolžni voznik kaj kmalu obžaluje srečanje s skrivnostno stranko? DOLŽINA 99 min. NEDELJA, 28. NOVEMBER, OB 15. uri in 19.30 ameriška uspešnica - akcijski film JAZ R©i©T KRATKA OZNAKA: Will Smith bo v prihodnosti obračunaval z roboti. Tistimi 'slabimi', ki ne spoštujejo osnovnega zakona robotike. Le ta namreč zapoveduje, da nikoli ne smejo škodovati človeku. Pri tem mu bo pomagala 'dobra mrha', Bridget Moynahan, ki je z obilico barskih izkušenj uspela zapeljati tudi Colina Farrella kot Rekruta! DOLŽINA: 115 MINUT Cat Woman KRATKA OZNAKA: Ko se želi pohlepni Slim polastiti obubožane farme, se tri pogumne mlekarice odločijo, da mu bodo prekrižale račune? Še ena zabavna animirana Disneyjeva uspešnica, ki vam bo razkrila, da so lahko na videz pohlevne krave prave frajerke, ki odlično obvladajo tudi borilne veščine! DOLŽINA 76 min. PETEK, 19. NOVEMBER, OB 19.30 ameriška uspešnica - srhljivka Jaz, robot Iz policijske postaje Grosuplje OBVESTILO Policijska postaja Grosuplje je v mesecu septembru 2004 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega sta bili 2 kršitvi storjeni v zasebnih prostorih, 4 pa na javnem kraju. Do omenjenih kršitev prihaja predvsem v večernem času ter ob koncu tedna. Obveščeni smo bili o 15 kaznivih dejanjih, ki so bila storjena na območju občine Dobrepolje. Največ je bilo tatvin, vlomov in poškodovanj tuje stvari. Prav tako najpogosteje prihaja do kaznivih dejanj v nočnem času in v času ob koncu tedna. Do vlomov prihaja predvsem v vikende, delovne stroje, avtomobile in trgovine na območju občine Dobrepolje. Opravili smo tudi oglede 14 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda, prav tako pa je bilo več oseb lahko telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so predvsem neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 Čušperk - Videm ter v samem naselju Videm. Vsi občani, ki bi kaj vedeli o kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali drugem varnostno zanimivem dogodku ali če opazijo storitve kaznivega dejanja na delu ali begu, naj o tem obvestijo PP Grosuplje oziroma pokličejo 113. S sodelovanjem med lokalno skupnostjo - občani in policijo bomo skupaj dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Policijska postaja Grosuplje bo vsakodnevno s policijskimi patruljami izvajala nadzor nad cestnim prometom na območju občine Dobrepolje, predvsem na krajih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, največjo pozornost pa bomo dali na hitrost, prav tako pa bodo policisti ukrepali tudi zoper vse ostale ugotovljene kršitve. Vse prebivalce Strug oziroma tiste, ki imajo na področju k.o. Potiskavec, k.o. Podtabor in na delu k.o. Polom svoje nepremičnine, obveščamo, da do spremembe oziroma prenosa pristojnosti Geodetske uprave in Zemljiške knjige iz Kočevja v Grosuplje te storitve za njih še vedno opravljata Geodetska uprava, Kidričeva 5a, 1330 Kočevje in Zemljiška knjiga, Ljubljanska 26, 1330 Kočevje. Ko bo prišlo do spremembe, vas bomo o tem obvestili. Občinska uprava MISLI Le kdor je spoznal svetlo in temno stran življenja, vzpon in padec, je resnično živel. S. Zweig Pesimist v vsaki priložnosti vidi težave. Optimist vidi priložnost v vsaki težavi. W. Churchill Poslušaj tistega, ki te je opozoril na tvoje napake, kot da ti je odkril največje bogastvo. Buda Cenik oglasov VELIKOST ŠT. TOČK VRED. BREZ DDV VRED. Z DDV celostranski 150 26.400,00 sit 31.680,00 sit Celostranski, zadnja stran 200 35.200,00 sit 42.240,00 sit polstranski 80 14.080,00 sit 16.896,00 sit četrtstranski 50 8.800,00 sit 10.560,00 sit 1/8 30 5.280,00 sit 6.336,00 sit 1 cm v koloni 6 1.056,00 sit 1.267,00 sit Predstavitveni članek (1 tipkana st.) 100 17.600,00 sit 21.120,00 sit ZAHVALA ob izgubi naše mame TEREZIJE ŠKANTELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, za darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariču, sestri Ljubi in patro- nažni sestri Janji za njihovo nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ji s svojimi obiski krajšali dolge ure, še posebej gospodu župniku. Prav tako hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za čudovito odpete pesmi. Hvala vaščanom za pokop in za molitev na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Koga imaš rad, nikoli ne umre, le daleč pri Bogu je, tam spet srečamo se ... ZAHVALA ob boleči izgubi moža, ata, dedija in tasta HENRIKA PAJKA iz Hočevja Nismo bili sami. S toplo besedo sočutja in podpore ste bili z nami sosedje, vaščani, sorodniki, prijatelji in sodelavci. Hvala vam. Hvaležni smo gospodu župniku Francu Škulju in gospodu Toniju Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred in lepe misli pri sveti maši. Prav lepo se zahvalimo vsemu medicinskemu osebju in sosedom za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zboru Rafko Fabjani za ganljivo zapete pesmi ter gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki ste ga kropili, zanj molili, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Še enkrat vsem iz srca hvala. Žalujoči: žena in otroci z družinami Nihče ne ve, kako prazno je in kako boli, ko te ni. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama ANA ŽGAJNAR s Ceste Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter se v tako velikem številu poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Franciju in Mariji Strah za vso pozornost pri izvedbi slovesa, g. direktorju Jožetu Vunderlu, osebju Doma starejših občanov Grosuplje, zdravnici dr. Iris Hvala za prizadevnost, nesebično pomoč in tople besede v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in moškemu zboru za ganljivo petje. Hvala, ker ste jo imeli radi in bili njeni prijatelji. Vsi njeni oktober 2004 Iz naslednje številke 31 Iz naslednje številke / Poročilo z 19. seje Občinskega sveta Dobrepolje Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Potrditev zapisnika 17. in 18. seje Občinskega sveta 2. Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini 3. Predlog sklepa o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za gradnjo doma za ostarele na Vidmu 4. Predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorice javnega zavoda Knjižnica Grosuplje 5. Predlog sklepa o odpisu parcele 6. Predstavitev študije o izvedljivosti »Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v naselju Videm in bodoči obrtni coni« 7. Obravnava stanovanjske problematike in predlog sklepa o odprodaji občinskih stanovanj 8. Vprašanja, predlogi in pobude 9. Razno / Dan odprtih vrat v podjetju Avtotransporti Kastelec, Veliko Mlačevo in predstavitev linije za razgradnjo izrabljenih vozil_ / 4. slikarsko srečanje v Podgori_ / Letni koncert Dobrepoljskega orkestra mladih_ / Stane Mustar iz Argentine na obisku v domačem kraju_ Iz naslednje številke: Dogodek, na katerega je Stane Mustar čakal vse življenje. 3. oktobra letos se je s svojim sinom prvič udeležil državnozborskih volitev v svojem rojstnem kraju v Kompoljah. Oglasi Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 NEPREMIČNINE Sara (jCee SAŠA KRŽIN s.p. Turjak 17, 1311 Turjak, tel. 041 869 927; NOVO! Nudim računovodske in administrativne storitve za mala podjetja in s.p., ugodno in blizu. Še vedno pa nudim strokovno pomo~ pri prodaji in nakupu nepremičnin. Iz ponudbe: - Prodamo lepo dvostanovanjsko hišo iz 1.1992 na Rašici, z 300 m2 uporabne površine. Stoji na urejeni, zazidljivi parceli 3000 m2 in nudi čudovit razgled na sončno stran. Cena: 46 mio sit. - Na Rašici prodamo tudi atrijsko hišo iz 1.1982, ki je lahko trostanovanjska, K+P+M, z 350 m2 uporabne površine, na 2000 m2 parcele, ob travniku in blizu gozda. Hiša je opremljena in takoj vseljiva. Cena: 38,5 mio sit. - Prodamo hišo v III. gradbeni fazi na Grade u, iz 1.1995. Ima 170 m2 uporabne površine in stoji na son~ni parceli 425 m2, na robu vasi. Ne zamudite tega razgleda in ugodne cene 14 mio sit! - Na Igu prodamo parcelo 1274 m2, od tega 720 m2 zazidljive. Parcela je kon~na, ob gozdu, na parceli so e lesen vikend, voda in telefon, cena pa je 12,5 mio sit. - V Grosuplju - 2 km izven, je naprodaj parcela z pridobljenim gradbenim dovoljenjem, na robu gozda. Parcela meri 4770 m2, od tega je manjši del zazidljiva, nudi pa razgled in je obkrožena z naravo, cena je 18,5 mio sit. d.o.o. LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana tel.: 01 / 439 21 10, gsm: 031 / 366 667, 041 33 65 65 PRICETEK TEČAJA CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za vse kategorije je med jesenskimi počitnicami dne 2. 11. 2004 ob 17. uri v osnovni šoli Velike Lašče. Prevoz iz Vidma je organiziran po predhodnem dogovoru! L 041/33 65 65 Vinko, 031/366 667 Anita Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.