Kaj nam cvetice pravijo.                 j^^
K^^žvetice po travnif.ih in poljanah, oblečene v praznično oblafilee, šepSgJB (^Mnam v svojej prijetnej vonjavi tako-le na uho: nPogledi nas, o človgtl ^BJki si nstvarjcn po podcbi božjej! Bile smo nntve in smo oživele; našel staro telo je sprstenelo v zemlji,   a me smo se zbndile * novej obleki k no-I Temu življenjn.    Cf-i ae od nas, o člorek,  ter tudi  ti sliSei starega  Slorok», da se obleOeS v noio, čisto obleko.   Dokler koli SviS na zemlji, ne nrnSi sa-s skrbjo,  kako boj uapasel iu iako boS oblckel svoje tolo. to skrb prepaSS^j ilobrenni Bogu, ki je v nebesih.    On, ki nas cvetiee takd lepo oblaCi, živl in pomnožuje, on skibi toliko bolj za tebe, ki si ustvarjen po njfigovej podobj." — Otroci, poslušajte radi ta glas uežnih  cvctio  in venijte nemim besedani, ki nam j« šeptajo cvctiee na «ho.    Imejte Boga prpd   o6mi   in  dobro vest r srci,   ter idite limskrbno po fesli življenja ne bojeC so nikogar,   ker o5e ne-bcSki skrbi za vse svcje stvari  na svehi.   Tudi smiti se vam ni  bati,  ker to je gotoro, da Taše, zdaj Se mlado in evctoče telo bode strolinelo, a vst»B liodete  hidi  vi  y še lepšej in  veli&istnejšffj obleki k Bovemn  — ve5nesgi$i življcnju v nebesih.                                                                                I.T.