NASLOV nredntttra te upr«v-niitva: ltil W. tM PUm Ckkaft, Iti, ---_ Weekly in Um States of * i i: p * ■ 1-'' OF THE GRAND XARNIOLIA Entared m Second-ClaM Matter January 18, 1915, at the SLOVENIAN CATHOLIC UNION Office at Chicago,IllinoiB, under the Act of August 24, 1912. OFFICE: 1981 W. 22nd PUe* Chicago, U. No. iS, Štev. IS. Lokalne vesti« Chicago, DL, 1| aprila (April) 1917 Leto IU. — Še enkrat opozarjamo cenj. rojake in rojakinje iz chikaškega mesta na gledališke predstave, katere priredi društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. .popoldne ob dveh in zvečer ob 8ih v cerkveni dvorani na W. 22. Pl. in So. Lincoln St. Uprizorila se bo easu primerna enodejanska veseloigra "Francosko pruska vojska". Dejanje se vrši na Slovenskem leta 1870. V tej igri nastopita dve družini; ena (Drgančeva). se poteguje za Pruse, druga (ŠterapihaTjeva pa za Francoze, kar povzroči na daai zaroke Milana in Marije medsebojen spor, krek • in razdor nameravane poroke. K siklepu se zopet vsi pobotajo, ker hoče oditi Milan na francosko bojišče, Marija pa kot strežnica ranjencem na prusko bojišče. Vsi so sklenili, da se ne bodo vsled vojnega strankarstva več prekali in da bodo držali samo s Slovenci. Druga uprizoritev bo znana Rado Mumikova burka "Bueek v strahu". Ta kratka burka je menda ena izmed najboljših, kar jih pozna slovenska Talija. Nastopom vseh igralcev: Bučka, Buce, Pim-čiča, Marmška in Postopača se je treba iz srca smejati od začetka do konca. Ker društvo sv. redilo ie reč let rao, da se bodd tako tudi članstvcf naših sobrat-skito društev s/. Alojzija št. 47 K. S. K. J. in dr. Mar. Pomagaj št. 78 K. S. K. J. in drugih. Vstopnina znaša za sedeže I. vrste 35c, za sedeže II. vrste pa 25c. Na tej igri se bo popoldne izžrebalo tudi -zlato uro, katero je daroval v prid cerkve sv. Štefana rojak Matija P&gorelc. — V našem mestu sta tekoči teden otvorila na 2110 W. 22. St., soba 202 rojaka Josip Oregorič in Frank Schonta moderno urejeno delavnico raznih električnih potrebščin pod imenom "Fidelity Electric Co." Telefon Canal 5190. Mlada lastnika tega podjetja sta oba izkušena v tej stroki, osobitto pri napeljavi električne razsvetljave. Novo električno napravo v naši cerkveni dvorani in na odru te dvorane sta oskrbela in dovršila ta dva rojaka. Cenj. občinstvu, ki ima na svojih domih električno razsvetljavo, osobito pa gostilničarjem in trgovcem se za popravo m inštalacijo iste toplo priporočata. To novo podjetje priporočamo tudi mi po znanem geslu: Svoji k svojim! — Tudi v našem znanem chica-škem mestu je nastal med zaljubljenci občen strah pred vojno; vse sili in hiti v zakonski jarem; h.rabri( ?) in domoljubni ženini so namreč mnenja, da jim ne bo treba iti v vojno, ee se takoj oborožijo s poročnim prstanom namesto z orožjem. Vsled tega imajo v uradu okrajnega klerka ria "City HaH" dela čez glavo pri izdajanju poročnih dovoljenj. Največ teh dovoljenj je bilo izdanih včeraj teden in sicer v enem samem dnevu 1126, ves minuli teden pa 3393 skupaj. Nekateri zaročenci čakajo v vrstah pred uradom že zjutraj od 6. ure, da bi ne zamudili. Med sedanjimi poročnimi kandidati so pa seveda tudi naši Slovenci zastopani. Minulo nedeljo je bilo namreč v naši cerkvi oklicanih kar deset parov.. Marsikak novi ženin, ali nevesta se bosta morda že čez nekaj dni čudila, ko se bo v Washingto-nu sprejelo predlogo našega kongresu ika Brittena, tikajočo se vpoklica vseh teh strahopetnih ženinov. Glasom nove postave bodo vojaščine oproščeni le oni možje, ki oskrbujejo in vzdržujejo svo- jo družino (otroke) in če so se poročili pred 1. aprilom tekočega leta. — Dne 10. t. m. je poslalo vodstvo chikaške nadulične železnice mestnemu komrprolerju ček za $2,745.654.59 kot pogojeni delež za leto 1916. Od čistega dobička te druibe dobiva namreč mestna uprava 55 odstotkov, železniška družba pa 45 odstotkov. Ameriške vesli. ROJAKI POZOR! Po zakonu Združenih držav od 30. aprila 1790 je vsaka oseba, ki je dolžna zvestobo Združenim dr. žavam, zakrivila isdajstvo, če se bojuje proti njim, ali če se priklopi njenim sovražnikom, s tem, da jim daje pomoč in zaslombo v notranjosti mej Združenih držav ali kjerkoli drugod. Kdo mora biti zvest Združenim državam? — Vsak državljan te zemlje in naj je tu rojen ali priseljenec, ki je postal državljan. Za časa vojne mora biti zvest glasom vrhovnega sodišča tudi vsak ino-zemec, ki ni državljan te zemlje, a se nahaja v tej deželi. Radi tega nc sme, če je državljan ali ne, pomagati sovražniku te zemlje in ne sme mu dajati zaščite. Kdor stori kaj takega* izvršiti zločin izdaj-stva. frtlffln Združenih držasr J[ dne odredbo za prekinjenje zveze med Združenimi drža' ter Nemčijo, Avstro-Ogrsko, garijo in Turčijo. Ta odredba je izvršila vsled sedanjega med Ameriko in državami nih zaveznikov. Ker je poštni _ met med Ameriko in gorioznače-nimi državami popolnoma ustavljen tudi ni mogoče pošiljati do* narja v Avstrijo in ostale 3 države. Za te države naslovljena pisma dobno nekako vojaškemu naboju, kajti slehernega nabornika se bo zdravniško preiskalo Če je sposoben za vojaško službo aK ne. Stroški tega .popisovanja, ali Štetja so preračunani na $50.000, katere je država Illinois že dovolila. Da bo mogoče ta načrt čim preje izvršiti, bodo ustanovile oblasti žirom države 10.000 števcev ali popisovalcev. To delo se bo viršilo od strani [{»opisovalcev prostovoljno, ker ne in denar se sploh več ne sprejema, bodo dobili za to nikake plače, ali Pač bodo pa še naslovnikom dO- nagrade, stavljena pisma, ki bodo prišla ftt .___ prej omenjenih držav v Amerika ŠTETJE NEMCEV IN AVSTRIJ Vsaka oseba, ki se spozna krivim izdajstva, se kaznuje s smrtjo oziroma po razsodnosti sodnega dvora na kasen prisilnega težkega dela ne manj od petih let in z globo ne manj kot desettuoč dolarjev. To svoto se iztirja iz njegove- S premičnega ali nepremičnega etja, katero je imel v času, ko je izvršil zločin izdajstva. Prodaja ali prenos tekom te dobe nista veljavna: Vsaka oseba, ki je obsojena zaradi izdajstva, postane s tem nesposobna opravljati kakoržno-koli državno službo v Združenih državah. Zakon je strog. Kot navedeno, se kaznuje navadno izdajstvo s smrtno kaznijo. Dosedaj niso imeli v nobeni državi nikakega obzira do izdajalcev. Njih kazen je v devetindevetdesetih slučajih izmed s to vedno smrt. Raditega gorje onemu, ki postane izdajalec. Najlažja kazen more biti v tem slučaju pet let teftega prisilnega dela in 10,000 dolarjev globe. Vsak naj si zapomni, da je to najlažja kazen. Navadna kazen so vešala, ali pa dosmrtna ječa. Lahko se zgodi, da kdo ne izvrši nobenega izdajstva, da pa postane istočasno sokrivec izdajstva. Glasom zakona Združenih držav, z dne 30. aprila 1790 postane vsaka oseba, ki je dolžna zvestobo Združenim državam, kriva nameravanega prikrivanja, če ve za kak cilj izdajstva proti Združenim državam, pa to zataji oziroma izdajstva ne odkrije, čimprej more, ter ga ne javi predsedniku Združenih držav, guvernerju, sodniku, ali mirovnim sodnikom dotične države. Tako osebo doleti kazen do sedmih let ječe ali pa globa 1000 dolarjev. Vsakdo naj se varuje podkup-ljencev sovražnika. Vsakdo naj se čuva listov katere plačujejo so-' vražniki te dežele. To ni nikaka grožnja temveč bratski opomin, kajti težko je onemu, ki postane vedoma ali neredoma kriv izdajstva. Zason ne pozna napram takim nikake milosti in nikakih izjem. K. U. agjt i . ' ' / POŠTNA ZVEZA Z AVSTRIJO PREKINJENA. Dne 7. aprila 11. je generalni poštar v Washingtonu, D. 0. izdal prej omenjenih držav v Amerika _ Rojaki! Ne pišite torej več p£ sem v staro domovino! BILJONOV VOJNEGA KRV DITA. Washington, D. 0.14. aprila. 4 V kongresni zbornici se je dane4 že pozno proti večeru enoglasno sprejelo načrt vojnega kredita v znesku 7 bilijonov dolarjev. Za to točko je bilo oddanih 389 glasov, ni enega glasu ni bilo proti. Na podlagi tega zakonskega načrta bo viada izdaja za 5 bilijonov dotarjev bondov in za 2 bilijona zveznih zakladniških certifikatov. Od te skupne svote bodo Združb ne države posodile ententnim zaveznikom 3 bkljone. Ti bondi in certifikati bodo do* nasadi 3 in .pol odstotkov obresti. Rasni bankirji in denarni zavodi >odo šli pri subskribciji tega vojnega posojila vladi na roke in ri« >odo zahtevali pri tem nikake ^Vrovizije. ZA SiPLOŠNO VOJAŠKO SLUŽBO. Washington, D. C. 16. aprila. — V senatsflci zbornici se je vršila danes prva tajna seja odseka za vojaške -zadeve, ki je izdelal predlog za splošno, vojaško službovanje. Te S6J6 J C tudi udeležil vojni tajnik Baker in general Crowde. Če bode zanaprej dovoljeno pri-sostovati tudi občinstvu tem sejam, še ni znano. Prvo posvetovanje se je vršilo danes za zaprtimi durmi GENERAL JOFFRE PRIDE V ' AMERIKO. Washington, D. C. 16. aprila.— Ker se bo vršilo že čez nekaj dni v tukajšnemu mestu vojno posvetovanje zastopnikov Anglije, Francije in Združenih držav se delajo že sedaj velike predpriprave za dostojen sprejem francoskih in angleških zastopnikov. Kakor se semkaj iz Parka poroča, bo poklala Francija na to posvetovanje 6 mož. Imena treh mož se je že dalo v javnost, ostalih pa še ne. Francosko armado in mornarico bo zastopal znani general Joffre; ministrstvo M. Viviani, sedanji justični minister. Članom te komisije je i-menovan tudi francoski državni poslanec Marquis Pierre de Cham-brun, ožji sorodnik slavnega ameriškega generala Lafayette-ja. Dneva prihoda te komisije se ne bo dalo v javnost. PREDPRIPRAVE ZA VOJNO V DRŽAVI ILLINOIS. Springfield, 111. 16. apr»a —Dr, žavna zakonodaja je odobrila $1,000.000 kredita za razne vojne predpriprave in mobilizacijo. Tozadevno predlogo je guverner Lowden že podpisal. Ker bi morala dati nafia država v slučaju sile zvezni vladi 75.000 vojakov na razpolago, se bo ukrenilo sedaj potrebne korake za povečanje narodne garde (milice) in za povečanje dosedanjega števila stalnega vojaštva, bivajočega v tej dTŽavi. Pri milici manjka do danes še okrog 8000 prostovoljcev. Sporazumno z zvezno in vojaško oblastjo se bo uvedlo v državi Illinois tudi splošno popisovanje moških v starosti od 18. do 45. leta. To popisovanje se bo oziralo le na ameriške državljane in bo po CEV V NEW YORKU. Albany, N. Y. 12. aprila. — Gu-nerner Whitman bo izdal že v nekaj dnevih proklamaeijo s katero bo •postavno zahtevano, da morajo krajevne oblasti vse Nemce in Avstrijce prešteti in popisati. To bode v prvi vrati izvršila policijska oblast, ki bo vodila popisovanje. Vsak Nemec, aili Avstrijec, ki ni še ameriški državljan, se bo moral pri policiji javiti, ali registrirati, kjer ga bodo fotografirali in zabeljeŽili še druge podaike. Lastnikom hotelov in prano Mšč bo strogo naročeno, da morajo vsakega podanika nam sovražne narodnosti takoj pri prihodu v hotel policiji naznaniti ali potem, ko do-tičmk kam drugam odpotuje. Za tosadevne prestopke bo naložena visoka kazen. ZAPLEMBA OROŽJA TUJCEV. Superior, Wis. 14. aprila. — Po- -lieijtfki načelnik Vincent Mc Kin vo ukrasti, bo mora'1 odnesti s sabo tudi Armreinovo hišo. 686 NEUTRALNIH PARNIKOV POTOPLJENIH. Washington, D. C. 16. aprila. — Državni department je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da so nemdki podmorski čolni od začet ka sedanje vojne do 3. aprila letos potopili že 686 nevtralnih par-nikov in sicer: 410 norveških, 111 švedskih, 61 holandskih, 50 grških, 33španskih, 19 ameriških, 1 peru-vijanski in 1 arigentinaki. Poleg tega so nemški podmorski čolni napadli tudi 79 nevtralnih parnikov; vendar jih pa niso potopili, ker so jim ubežali. Talko je uteklo 32 norveških, 9 švedskih, 5 danskih, 13 holandskih, 8 grških, 2 španska, 1 argentinski, 1 brazilski in 8 ameriških. "SUHAČI" NA DELU. Washington, D. C. 14. aprila. — Narodna zveza prohibicijonistov bo ukrenila v kongresu fn senatu potrebne korake, da naj vlada za časa vojnega stanja uvede splošno prohibicijo. Ta svoj naklep u-temeljujejo temperenčaiiki na preteče pomanjkanje živeža, oziroma žita. Ako zvezna vlada prepove izdelovanje žganja in prva, bo s tem na leto nad 60 milijonov žita prihranjenega »n sicer ječmena, rži in koruze, kar se sedaj za opojne pijače uporablja. O tej točki skoraj gotovo ne bo določeval kongres, temveč bo izdal predsednik tozadevno orokla- kzadnje dni punt po vseh večjih i« manjših mestih nemškega cesarstva. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov med pirntarji in vojaštvom. Svoj upor je osobito nemško delavstvo pokazalo s tem> da je upri-zorilp generalno stavko po raznih tovarnah in izdelovalnicah rmroi-cije. Povod temu je dala berlinska vlada, ker je predpisano količino kruha zopet skrčila. Vsled tajnega posredovanja raznih delavskih organizacij na Nemškem, osobito socialistov, se je pričelo po vsem Nemškem agiti-rati proti sedanjemu vladnemu sistemu. Pri tej agitaciji deluje tudi 15 socialistov—članov državne zbornice. Nemško ljudstvo hope namreč po zgledu Rusije ovreči antokracijo in imperijalizem in ustanoviti ljudovlado, ali republiko. non je izdal včeraj na vse tu ^f-^®*®*04*0^ " veče podanike Ameriki sovražnih držav razglas, da morajo ti, (Nemci) tekom 24 ur prinesti sami, ali poslati na policijo vse orožje katero imajo v svoji posesti; v nasprotnem slučaju bodo aretirani in njih orožje se bo za vedno izročilo vladi Združenih držav; kdor se bo pravočasno odzval temu povelju, bo pa dobil po končani vojni orožje nazaj, ker bo le dotlej pri policiji shranjeno Policijski načelnik je izdal ta poziv v smislu predsednikove pro-klamacije z dne 6. aprila t. 1. — Temu koraku bo skoraj gotovo tudi sledrlo naše sosedno mesto Duluth, Mrhn. POGAJANJE' ZA POVIŠANJE PLAČE PREMOGARJEM. New York, N. Y. 16. aprila. — Med lastniki rovov mehkega premoga v osrednjih državah, osobito v Illinois in med zastopniki pre-mogokopov se vršijo tukaj ža par dni posvetovanja glede povišanja plače. Vse kaže na to, da bodo premogarji zmagali. Vsled predloga skupnega pododbora, se je konferenco preložilo na današnji večer. Vseka ko bo že jutri ta zadeva rešena. AMERIŠKA NARODNA HIMNA. Washington, D. C. 16. aprila. — Več članov (kongresa in senatske zbornice izdeluje resolucijo, da naj bi kongres odobril in sprejel znano pesem "Dixie" za narodno himno v nadomestilo dosedanje pesmi "America", ki ima popolnoma angleški* napev, Ker je ameriška himna "Star Spangled Banner" za napev pretežka, je senator Phelan iz Cal. ponudil lepo na--grado dotičnemu skladatelju, ki bi zamogel to .pesem na bolj lahek način uglazbiti. * DOMOLJUBNE AMERIČANKE. New Orleans, La. 16. aprila. — Na tu se vršečem letnem zborovanju "Centralne federacije ženskih klubov", se je predsednica te zveze, Mrs Josiah E. Cowles iz Los Angeles, Cal. izrazila, da se bo takoj odzvalo klicu domovine do 2 m pol milijona članic te federacije in da bodo pri volji izvrševati vsako delo v korist domovine. VIŠEK DOMOLJUBJA. New Brunswick, N. J. 16 aprila. — Tu živeči nemški podanik Edward Annrein je pokazal te dni, da ljubi veliko bolj svojo novo domovino, kakor pa Nemčijo, čeravno še ni naturaliraran ameridki državljan. Predvčerajšnjim je razobesil iz okna svoje hiše veliko zvezdnato zastavo, katero so mu pa žal nepridipravi čez noč ukradli. Da se ne bo zamoglo več kaj takega pripetiti, je domoljubni Artn-rein danes naslikal na pročelje svoje hiše veliko ameriško zastavo. Kdor bo hotel sedaj to zasta- PREISKAVA VELIKE RAZ STRELBE V CHESTER, PA. Chester, Pa., 16. aprila. —Danes se je pričelo tukaj koronersko zaslišanje raznih prič povodom preiskave o vzroku velike razstrelbe, ki se je pripetila minuli torek v tuk. Eddystone municijski tovarni. Kakor se uradno .poroča, je našlo »mrt pri tej katastrofi 132 oseb; danes sta umrla zopet dva ranjenca. — Iz spoštovanja in vsled sožalja do nesrečnih žrtev je bila ta tovarna zadnje 3 dni zaprta ; danes se je pa z obratom zopet pričelo. ZAVRNJENA ZAROTNIŠKA NAGRADA. Boston, Mass., 16.aprila. — Na tu se včeraj vršečem patrijotič-nem shodu, je mestni župan Cur-ley povedal zborovalcem senzaci-jonelno novico o zavrnjeni natgrjj-di v znesku 100 milijonov dolarjev, katero je ponudila nemška vlada predsedniku Betlehem jeklarske korporacije —Chas. Schwa-bu, če bi ta družba več ne izdelovala in pošiljala municije en-tentnhn zaveznikom. Schwab je to ponudbo hladnokrvno zavrnil. Dobil jo je ravno 2 dni pred vojno napovedjo med Združenimi državami in Nemčijo. — Govornik je zatrjeval, da mu je to senzacijo-nelno novico povedal sam Charles Schwab, ko se je mudil ž njim skupaj. Inozemske vesli. PUNT NA NEMŠKEM. Amsterdam, Holandija, 16. aprila. Iz Nemčije semkaj došli potniki pripovedujejo, da je nastal PORAZ NEMCEV NA ZAPADNI FRONTI. Pariz, Prancija, 16. aprila. Po več dni trajajoči skrbni predpripravi se je danes pričela splošna ofenziva, ali napad na nemško armado med Soissonsom in Rheim-som. Naša bojna črta se je včeraj pomaknila za celih 25 milj naprej. Pri tem smo odvedli v vojno ujetništvo 10.000 Nemcev in zaplenili nad 100 topov. Današnje vojno uradno poročilo se glasi sledeče: ' V Včeraj se je vršiLa na celi fronti huda bitka tako, da se je moral sovjpkufc-daleč-aafve* umakniti. Med &oissomom in Craonne je francoski genera4 Nivde zavzel vse prve nemške pozicije; pri Craonne je padla celo že druga sovražna pozicija nam v roke. Sa-md v enem dnevu so Nemci izgubili svoje postojanke med Berme-ricourtom tja do Aisne prekopa ob Loivre in Courcv. Od 9. aprila t. 1. do danes smo zaeno skupaj z Angleži odvedli v vojno ujetništvo 14.000 Nemcev in zaplenili 194 nemških topov. Med Lensom in St. Quentmom se vršijo tudi hudi artilerijski boji, v katerih se Nemci enako umikajo. Trdnjava St. Quentin je že v ognju; pričakuje se v kratkem, da bo padla iz sovražnih rok. Včeraj smo zavzeli vse važne o-kop pri Arrasu, Vimyu ln Mon-chyu. Pri tem so imeli Nemci številne izgube. Samo na nekem mestu se je naštelo 300 mrtvih vojakov, ki so se sami ujeli v električno omrežje ob zakopih. TURKI ZASEGLI AMERIŠKO LADJO. London, Anglija, 16. aprila^ — Semkaj se uradno poroča, da so Turki zasegli v Carigradu doslej internirano ladjo "Scorpion", ker ni hotela na vladni ukaz za-pu*?titi turškega pristanišča. — "Scorpion" je bila na razpolago ameriškega poslanika v Carigradu že od leta 1908; zgrajena je v obliki jahte in oborožena. BOR MED AVSTRIJO IN RUSIJO? Pariz, Prancija, 16. aprila. Iz Dunaja se preko Curiha semkaj poluradno poroča, da so se pričela zadnje dni med Avstro-Ogrsko in Rusijo pogajanja za separatno premirje. Avstrija je namreč odobrila in pripoznala začasno rusko vlado, ter se je pri tem baje izrazila, da ne želi (Avstrija) nohtnega tujega ozemlja, pač pa stalen mir in ljudske pravice. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Amsterdam, Hollandsko, 16. a- prila. Glasom poročila lista "Cologne Gazette" se bo sestal nemški državni zbor zopet dne 24. a-prila t. 1. Zborovanje bo trajalo do konca maja. Pri tej priliki bo povedal nemški kancler stališče svoje vlade napram Rusiji. J., Biwablk, Mirni, duhovnik dne 22. aprila bo začet spovedovati že v opravil v tem čaanavojo *no ali verskp dolžnost. Naj si torej vsak član (iea) naše* ga društva ravna po tem naznani hi, da se ne> -bo morda potem kdo izgovarjal, češ, da ni vedel, ali da ni celo imel priložnost i in časa. To velja za tiste člane in članice našega drnfttva, ki živijo v Biwa biku in bližnjih naselbinah, kakor Bangor, Cincinnati, Chicago in Bed-grade location. Vsakdo naj v-praša za spovedni listek pri spovedniku. Sobratsk i pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Math B. Tometz, tajnik. NAZNANILO. Is urada društva sv. Janeza Ev štev. 66 K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis. Dne 22. aprila -t. L priredi naše društvo veliko veselico z velezani-mivo igro, petjem, plesom, licitacijo in drugo zabavo v "Harmo-nie" dvorani, na 1st Ave in Mine ral Str. Dramatični odsek društva "Lilija" bo uprizoril na tej veselici enodejMisko burko "Eno uro doktor." Veselica se začne ob 2. uri popoldne, igra pa ob 8. uri zvečer. Za dobro pijačo in prigrizek je vsestransko preskrbljeno. Vstopnice v preprodaji je dobiti pri vseh društvenih članih po 15 eentov; pri blagajni bodo .pa po 25 .centov. Ker je čisti prebitek na menjen v podporo mnogih bolnikov in ker že društvo sv. Janeza Evang. ni dolgo priredilo nobene veselice, pričakujemo opravičeno ofbilne udeležbe vseh rojakov iz Milwaukee in okolice. Torej cenjeni rojaki in č4ani vseh bolniško podporniih organizacij, vabimo Vas najuljudneje, da se udeležite te naše prireditve, za kar Vam bomo iskreno hvaležni in ob enem Vam homo naikh>njenost pri Vaših prireditvah vrnili. John Močnika tajnik. -- Iz urada tajnika društva "Marije Majnika" štev. 154 K. S. K Jednote, Peoria, HI. S tem naznanjam vsem članom in članicam goriomenjenega dru štva, da bomo imeli velikonočno spoved dne 5. in 6. maja t. 1. O-pozarjam vas, da se te vsak udeleži. Ob 8. uri bo sveta maša in po sv. maši ho slovenska pridiga. Prosim vas, da noj si pri tej priliki vsak pripne družtveno regali-jo, kdor kste še nima, jo lahko dobi za en dolar pri tajniku. Se enkrat vas prosim m opominjam*, da se velikonočne spovedi in sv. obhajila vsak udeleži, ker dobro vem, da je sleherni član pri vstopu v društvo obljuhH natanko se ravnati po društvenih in Jedno tinih pravilih in zapovedih sv. katoliške Cerkve. Pri tej priliki prosim še vse člane našega društva na petnih listih, da naj mi dopcwljejo spoved ne listke najkasneje do 30. maja t. 1 da bom zamogel dati natančno poročilo duhovnem« vodji K. S. K. Jednote Jcakor od njega uradno 'zahtevano. »Sob rat ski pozdrav vsemu članstvu K. 8. K. Jednote Matija Kasic, tajnik. NAZNANILO. Vsem članom, in članicam dru štva * 'Marije Majnika" štev. 154 K. S. K. Jednote, Peoria, 111., naznanjam, da je bil na siji dne 9. apriia izvoljen novim blaigajnikcm našega društva pobrat Frank Mu-hič. Pri tej priliki omenjam tudi', kakor že znano, da se bo vršiila veselica našega društva na soboto, dne 28. aprila. Kdor izmed članov se te veselice ne udeleži, bo moral plačati 50 eentov v društveno blagajno. Noben izgovor rte velja za one, ki so oddaljeni le par milj od mesta Peoria. Oni člani, ki imajo potne liste plačajo ravno tako 50 centov kot prispevek za to veselico, -ker je ta prireditev v korist naSe bolniške blagajne. Ako katerega bolezen, ali nesreča zadene, ne bo vprašal, če je kaj denarja v društveni blagajni ali ne, rekel bo samo: plačajte mi podporo! Zatorej je treba, da delamo v tem ozim vsi za enega, eden za vse. V slogi toč. Math Ka&č, tajnik. Itlft IZ jerskem. V Ameriki je biva! nad 25 let in je bil prvi slovenski trfcovec tukaj v Imdianapolisu; vodil je trgovino z mešanim blagom1 do svoje smrti. Pokojnik je bil »lan društva sv. Alojrija št. 52 K. S. K. J. že od u-stanovitve tega društva; 4orej celih 16 let. Dne 23. marca it. 1. je zaspal v Gospodu po mučni 8 dni trajajoči pljučni bolezni; bil je previden s sv. zakramenti Za umr-joče in dne 26. marca pokopan na tukajšnjem katoliškem pokopališču. Tukaj zapušča enega še mladoletnega sina, eno hčer, žalujočo soprogo ter sirom Amerike še več drugih bližnjih sorodnikov. Sopro gi pokojnika in njegovi družini izrekam iskreno sožalje, članom dr. sv. Alojzija ga pa priporočam v molitev in blag spomin. Bodi mu labka tuja zemlljaca! S pozdravom Član K. 8. K. J Popravek. V zadnji številki priobčenem dopisu, doposlanem po predsedni ci društva sv. Veronike st. 115 K. S. K. J., Kansas City, Kans., se je žal urinilo nekaj pomot. V tem poročilu o sla/vnosti lOlet nice društva, oziroma o uprizorjeni igri "Pri gospodi", je stavec nekaj imen igralk zamenjal, eno pa celo izpustil. Pravilno bi se moralo to poročilo glasiti sledeče: 4' Igrale so sledeče osebe: Ulogo gospe Julijane Svetlin je igrala gospica Frances Mikulič; dalje so nastopile kot: gospica Tekla, nje na hčerka, gospica Marija Majer-le at.; Serafuia kuharica, gospica Katarina Novak; Marija Zagozd nik, služkinja, gospica Antonija Mikulič; nadzornikova vdova go spi-ca Marija Melčinovič. Uredništvo. Ustnica uredništva. Tajnik droit. 95, Broughton, Pa. Vaše naznanilo glede velikonočne spovedi dne 23. in 24. t. m. došlo prepozno. PL»mo smo prejeli šele včeraj, (v torek) dopoldne. V list stavimo le one dopise in objave, katere dobimo v roke najkasneje do pondel jka. Dopisnik iz Waukegana in Jo-lieta, 111. Priobčimo v prihodnji številko, za to štev. došlo že pre-kasno. N. J., Gary, Ind. Če je vaš prvi papir že 7 let star, je res neveljaven. Newite ga s sabo in vzemite v Hammondu novega. Požurite se pa takoj, da ne bo prepozno! VABILO NA NAROČBO KNJIG* DRUŽBE SV. MOHORJA V AMP.itnrr Zveza katoliških Slovencev, 62 St. Mark 's Plaee v New Yorku, bo letos izdala četvero knjig, ki sicer: 1. Koledar "Ave Maria" za leto 1918. 2. Iz življenja. Povesti v nado mestilo Mohorjevih Večernie. 3. Ls srca y srce. Zanimiva :bro-širnca. 4. Angleško-slovenski katekizem. (Balt imorski, v slovenskem in angleškem jeziku.) Vse te štiri knjige veljajo en dolar in 10c za poštnino. • Naročniki naj se prijavijo do 80. aprila t. L in tudi takoj dopoš ljejo denar. 'Te knjage izda družba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti na tukajšnjem trgu slovenskih "knjig, zato pričakuje mo, da bodo rojaki segli po teh. V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, ki se bodo pravočasno naročili na te knjige. — Gori označeni korak Zveze katoliških ameriških Slovencev moramo vsefcako iskreno pozdravljati. Velika armada rojakov in rojakinj je še tukaj, ki je ostala zvesta katoliškim načelom in kot taka tudi rada črta lepe poduČljive in nabožne knjige. Mohorjeve knjige so nam bile že v starem kraju zelo priljubljene, da smo jih radi čita- Slovenei in Slovenke iz Greater New Torka ae uljudno vabijo na VBUXO PLESNO VESELICO kat ero primi i i H6 Slov. podp. društvo, sv. Joiefa štev. 57. K. S. K. J. v Brooklynu, N. Y. v soboto, dne 21. aprila 1917 . ^ v veliki in krasni dvorani "Broadway Caaino" štev. 790-792 Broadway, — Brooklyn, N. Y. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25c Garderoba 10c Ples, prosta zabava rn žrebanje dobitka : cekin za $10.00 Za nmogothrojni obiuk se priporoča Društvo sv. Joiefa. Opomba. Iz New Yorka sc vzame na Delancey St. Broadway karo do Summer Ave., ali naduli-čno železnico tudi na Delancey St. do Flushing Ave. Tz Ridge-wooda se vzame Union Ave. karo do Broadway. Same so govorile. Dogodbica z vasi Spisal Ivo Trost Nekako čudno sicer, vendar so govorile — Luk če ve klobase namreč — celo en daai pozneje so govorile namestil gradiškega Ahea, ki je bil tedaj v Gradiču udinjan za volairja. Glasno dn razločno »o za toži le tatu en dan potem, ko so bdie u-kradene na, Luflcčevega dimnika v Vrbju. Ahec je bM sicer za glavo mari j-ši od drugih vaških tovarišev, a 1 >ahal se je rad, da je za dve gia-vi modre jši od drugih. Spremljevalka mu je bila že izza nnlada nepriporočljiva lastnost, da je rad jedel, pil in se smejal, zastonj aid vsaj na tro&ke drugih. Znal jO je sicer prav spretno eimivati, in ker med vodarji ni posebno mnogo bistroumnih glav, se mu je posrečilo dosti neiepi+i nufkan, ki so jih tovariši zapisali v svoj spomin kot posobina junaštva in "bili u ver j eni, da jc Ahec res najmanj za «dve glavi modre jši in spretne jsi od drugih. Tudi stvar z Lukčevimi klol>asa-mi se je snovala nekam po sreči. C'uden slučaj je bil, da so hoteli zloben* jeziki spraviti Ahca v naj bližnjo zvezo z ukradenimi klobasami. On se je srečno izmotali trdeč: * * Ne in ne! Dokažite! Sem li na sumu *koit tat, jaz Ahec T Ali veste, kdo sem jaz, at" Kakor južni veter polled pred bližajočim se dežjem je zašunielo o ukradenih ldobasah lin šum se je širil az Vrbja v Brstje, kjer je slu-žH v Gradiču Ahec in razlagali čudeči se družini pri zajutreku, da ' > moral biti tat drzen in premeten, ker se je o beem dnevu znal polastiti slastnega prigrizka. O-poldne so gradiški posli razpredali nadalje isti pogovor in dosegli zft-kiljuček, da so morale klobase tatu prav dobro dišati kar surove, saj sredi posta, ko se je izvrgla tatvina, so gotovo že dovolj presU-šene, da tatu ne bi bolel trebuh po ukradeni jedi. ' Tudi Ahee je modro pritrdil ne-ovrženli resnici. ' Jože pa, veliki hlapec, pristavi kakor v šali • "Govore, da si bil ti, Aihec, danes na vse zgodaj pri Lukcu v Vrbju. Dekila te je videla," Ahec se je namrdnil prav nerodno. Tega ni pričakoval. Vse je ka-zatlo, da ga zapušča lasbna pamet in ž njo še ona, ki je (trdil, da je kna več kot navadni (ljudje. To pa samo za Krepko je zajel ajdove žgance, pa je bilo bolje. Spoznali »o navzoči, da je z obilim zalogajem dosegel tudi prejšnjo -Zalogo pameti, ko je odvrnil junaško in dostojno: "No, bil sem, bil; deklo sem vprašal, če misli res zapustiti službo, ker je trdila fcinočri, da ima preveč opravila. Saj sem bil že večikrat pri Lukcu, to lahko pove Lenka sama, a pove pa tudi, da ornem še nikdar odnesel .Mofbas. Naj le kdo zine, da sem jih, mu že je odletela lesena žlica in zaškllo klobas Lernka res govoril i traj zgodaj, ko je Ala krave «fk«t, pa je iudi potdm odko-rakai po vrtu proti domu. V kuhinji seveda ni Mfcr t ačtm a ken- "nihče' '-ni vzel ikiobas, o-ro&niki s, teun pojasnilom niso bid i zadovoljni, marveč so razpeli mrežo poizvedovanja na vse uliwH vn vhe osebe, lei so količkaj vedele o ik lolwwah — aH brez m«peha. gledal ža-v a- eijo 1 je in zarenitajčil "Gotovo je samo to," je pojas- njeval poetajevodja, 44 da je bilo klobas .nad trideset in da jih je samo eden fifioer lalvko odnesei, o ne pojedel. Nekaj j "rti je gotovo skril, a kam?" Nato se oglasi župan: "Pa še to recite, gospod post a.je vodja, da je gotovo žejen, .kdor jih je jedel, in še bo, kadar jih bo jedel. To smo dognati i." Vui so mu pritrdili in se smejali navzlic uevspešnl pre-isdtavi. Ta županova opamnja se je 0 rila kot naravna spremljevalka u-kradenih klobas, od vasi do vasi Tudi gradiški posii so se wneja-Ji drugo -jutro potem, iko so bile izmaknjene klobase, županovi modrosti. Veliki hlapec, ki je pridno zajemal poleg žgan cev dišeče kislo zeJje, je celo menil: "Žejen pa, žejen. Gotovo je ibrl že včeraj vedno nad fckafom, kdor jih je ukradel. Dobili ga pač ne bodo; žeja mu J jo edina kazen." Navzlic tolažljivi opazki se je Ahec vendar zopet namrdnil prai bila dva jemala in dva jedla! Ali ne bi bil zares vodnjak v nevarnosti, da ga počutita ? Na ostala vprašanja je odgovoril odkrito: sa«n je bil. Ko je odšla dekla v Mer, je smuknil on v kutifajo in izmaknil klobase. Kar jih je ostaAo — še te ga še zdaj peko v želodcu! — so skrite nad hlevom na mrvi. . Orožnik je vpričo Ahca in vse gradiške družine sapisafl resnični vzrok volarjeve žeje, Ahca je bilo sram, da m vedel, kam bi pogledal. Zdelo se mu je, da je, ne samo za glavo niiji od navadnih ljudi, marveč v poštenosti celo za dve. Nemirno vulovje in šum o Luk-čevih klobasah se je zopet polegel. Stvari so se snovale in razvijale po svojem naravnem potu. Nihče se ni čudil, ko so nekega dne Aheu pojasnili na sodišču, da je treba plačati tudi ukradene klobase, ker po&rešnost ni junaštvo in ni priporočljiva človeška lastnost; celo pri živini se maščuje rada, Ahec je pa spoznal s pametjo svoje glave, da se zgodi vsaki krivici pod solneem, ki jo obsije prej ali pozneje, da postane očitniTvsem ljudem. Da ima paoneti za dva, sicer ni več poudarjat, zato je bil pa vendar za poslednjo bogato skušnjo bogatejši. To je pa tudi nekaj. skupna zavarovalnina še 447 veljavnih zavarovalninskih certifikatov je znašala $361.700, ali povprečno $800. na eno osebo in vendar šteje država Wis. 2,330.000 prebivalstva. Prevkioki asesmenti in menda premalo zanimanja med ljudstvom, bodo dovedli Sčasoma to zavarovalnico, da bo morala prenehati s .poslovanjem. Vo|ne napovedi od L. 1914—1917. Leta 1914. 28. julija Avttrija — Srbiji. 1. avg. Nemčija — Rusiji. 3. arg. "Nemčija — Franciji. 4. avg. Nemčija — Belgiji. 4. avg. Anglija — Nemčiji. 4. avg. Nemčija — Angliji. 4. avg. Avstrija — Rusiji. 6. avg. Rusija — Avstriji. 7. avg. Črnagora — Avstriji. 9. avg. Avstrija — Čmigori. 10. avg. Francija — Avstriji. 12. avg. ČVnagora — Nemčij. 12. avg. Anglija — Avstriji. 23. avg. Japonska — Nemčiji. 25. avg. Avstrija — Japonski. 5. nov. Anglija — Turčiji. Leta 1915. 23. maja Italija — Avstriji. 3. junija San Marino — Avstriji 31. avg. Italija — Turčiji. 15. okt. Srbija — Bolgariji. 15. okt. Anglija — Bolgariji. 16. okt. Francija — Bolgariji. 19. okt. Italija —- Bolgariji. 19. okt. Rusija — Bolgariji. Leta 1916. 8. marca Nemčija—Portugalski. 27. avg. Italija — Nemčiji. 27. avg. Rumunska se pridružila zaveznikom. 1 25. nov. GrSka (začasna vlada)— "Nemčiji in Bolgarijiv Leta 1917. 6. aprila Združene države — ■Nemčiji. 7. aprila Kuba — Nemčiji. Pomanjkanje žita na Nemškem. Iz Berlina prihaja preko Londona poročilo, da jfe nemška vlada « 1. aprilom tekočega leta vse žito zasegla kar so ga imeli kmetje več kakor je bilo predpisano. To je u-krenila vlada vsled tega, ker je pri zadnjem splo&nem popisovanju žitne zaloge pokazal primanjkljaj. Vse to žjto se bo hranilo sedaj v državnih skladiščih za splošno ljudsko vporabo. Kitajska dekliška imena. Na Kitajskem dekle ne dobi že ob rojstvu stalnega imena, ki bi jej potem ostalo vse življenje, marveč jo imenujejo po okoliščinah in starosti eden tako, drugi drugače. Ko je čisto majčkena, jo oče imenuje n. pr. "lunin žarek," ko je nekoliko večja, jo mati imenuje "malo golobico", bratje enostavno "sestrico" in obiskovalci "domačo hčerko"; služabništvo jo časti kot "malo gospodičino". Potem so jako priljubljena imena raznih cvetlic, med vsemi orhideje, ki je simbol največje nežnosti in vonjavos»i. "Plaha cvetka", "Sladka cvetka" so tudi jako priljubljena imena za mlado Kitajko. Druga imena se nanašajo na značaj, n. pr.: "Oisto srce", "Pokoj in skromnost", "Čednost in lepota", "Zvestoba", "Resnica" itd. Drugi dajo deklici zopet ime "Wangpan", t. j. deklica brez brata, katerega si pa želi; ako nato res pride na svet tudi kak bratec, ji izberejo pa drugo ime. V kolikem času naštejes biljon? Skoro nevrjetno je, koliko časa treba, da se šteje do btfjona. A skušnja uči, da naštejemo v eni minuti od ene do sto. V eni uri se tedaj lahko šteje do 6000, v enem dnevu, ki ima stiindvajset ur, do 144,600, v enem tednu do 1,008.000 v enem letu do 52,410000. tega torej lahko izračunamo, da je treba šteti najmanj devetnajst tisoč let, da pridemo do številke 995,903,000,000, kar pa še m celi biljon. Povrhu bi pa bilo treba, da štejemo neprenehoma in da izgovarjamo tudi velike številke tako hitro kakor male. . Razne stvari. Državna zavarovalnica v Wiscon- V nobeni državi niso določene za bratske organizacije tako stroge postave, kakor baš v državi Wis.; to pa vsled tega, ker so on-di uvedli ie pred 3 leti državni za-varovalninski oddelek. V Wis. i-ma torej sama dtržava v oskrbi vse zavarovalno poslovanje. VečkTait čitarao v raznih listih, da Se je država Wis. z uvedbo tega zavarovalnega oddelka zelo opek-la, ker vsa stvar nazaduje, namesto napreduje. Dne 31. decembra 1916 je bilo namreč v tem državnem zavaroval, oddelku zavarovanih na življenje samo še 447 oseb; NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 5. marca t. 1. neizprosna smrt pretrgala nit življenja mojemu nepo-zabljenemu -soprogu, oziroma očetu * Frank Čadonič v starosti 34 let. Pokojnik je bil večletni član društva Marije Sedem Žalosti, štev. 50 K. S. K. J. Tem potom se prisrčno zahvaljujem Članom gori omenjenega društva, ki so ga spremili k večnemu počitku, istotako se zahvaljujem darovalcem vencev, cvetlic, bratu Joseph Čadonič, bratrancu Josip Benec in njegovi družini, botrom Oašperiču in družini Tomec. Lepa hvala vsem, ki so pokojniku iskazali zadnjo*čast, ter ga v tako lepem številu spremili k zadnjemu počitku; slednjič se zahvaljujem še Mrs. Simčič in njeni družini, ker so mi največ pripomogli v tem nesrečnem času. Pokojnik je bil to jen dtie 4. marca 1. 1883, v Zilje, fara Pre-loka, ter zapušča tu: kar ga je obdajajo, narava, življenje, vse to mu je zaaarelo v novi luči. Mansikaj, kar se mu je zdelo nekdaj brez pomena, je dobilo zdaj veliko vrednost in mu je postalo vir čistega veselja. Ko so prišle bridke ure — umrli so mu ljubljeni otroci — mu je vera pomagala, da je možato nori! težke u-darce.4'Ni mi bilo treba obupovati," pravi sam. Glede vere na Jezusa Kristusa je bil prof Ruville sedaj gotov. Kot resen moč pa nI Iiotel ostati sredi pota, po spoanani rcsniei je hotel urediti vse svoje' življenje. Odkritosrčno je izrazil blago željo: "Rad bi bil ud tiste Cerkve, kjer se Gospod najbolj časti." Zdelo se mu je, da se goda to v katoliški Cerkvi, če H le m jen nauk ne obsegal toliko točk, o katerih si je mislil, da jih pri najboljši volji ne more sprejeti. "Pomislil pa nisem," pravi, "da glede katoliških udov nikdar niseni šel do pravega vira." Nauke sv. Cerkve je spoznal le pri ljudeh, 'ki teh naukov sami niso poznali ali so jih namenoma in samovoljno zavijali. Po resnici hrepenečemn možu je zastavila pot resnice o-vira, k« jih je že toliko napotila, da so se sredi pota vrnili in se zarili nazaj v svoje zmote J od katoliške Cerkve so ga odvračali predsodki, te žive priče za slabost našega unia in naše vdlje. Znan pregovor pravi: "Kar najprej pride v sod, po tem ima vedno duh." Težko sodi o Cerkvi pravično, i dor je bi[ z mladega vajen slišati o njej le slabe reči. Prof. Ruville je to oviro premagal, čeprav pravi: "Bil sem v predsodke tako v topil j en, da sem pozabil glavno naoelo, po katerem se mora ravnati vsaka znanost: iti je treba do prvih virov in se ne dati hraniti z nazori, ki jih razširijo pristranska poročila." J&en* leta« 1901. je prfila togemu učenjaku v roke knjiga dunajskega bogoslovnega profesorja dr. Reanhoftda "Der alte und der neue Glaube." To je bila prva katoliška !>ogoslovna knjiga, katero je temeljito pregledal. "Bral sem in bral," piše prof. Ruville, "in začudenja se tkar zavedel nisem. Prvikrat sem o katoliški Cerkvi doni resnično sliko. Spoznal sem, da sem bil z mladega o tej Cerkvi čisto napačno poučen. Prepričal sem se, da imajo Jezusovi nauki tako, kot jih podaja katoliška Cerkev, najlepši z misel. S tem je bilo krmilo zaobmijeno, moja ladja je odpktla proti resnici, ki jo je sedaj z vso moč jo potegovala v kroge svojega vrtinca." Zanimivo je, da je 'bister razum učenega profesorja s posebno lahkoto pripoznal dve veliki verski resnici, o katerih bi si človek mislil, da sta mu kot protestantu pred vsemi drugimi delali težave: nezmotljivost sv. Cerkve in skrivnost sv. Rešnjega' Telesa. Prof. Ruville je mislil dosledno, zato pravi, tja je omejeni resnici veroval takoj, ko je spoznal njun pravi izvor in pomen; o božjem poslanstvu Jezusa Kristusa, od kate rega imata omenjeni resnici svoj izvor, je bil preje prepričan. O sv. Rešujem Telesu še posebej piše: "Spoznal sem, da je V tej skrivnosti, duša katoliške vere. Kdor je to reanicd sprejel, ta se brez gre lia ne more več odtegniti katoliški Cerkvi. Jaz sem jo sprejel in sem ba v srcu katolik." Učenjak je vzel katekizem v roke in je pregledal člen tza členom. Noben nauk mu. ni delal težave, vse mu je popolnoma prijalo. Jasno mu je bilo tudi: Če je Jezus ustanovil Cerkev, ni mogel prepustiti naši prosti volji, da vstopimo v to Cerkev ali ne. Kdor spozna to Cerkev pa ostane ferivovereč, ta je krivo-verec iz lastne krevde. Prof. RirviBe se ni hotel več o poti. "Mogel sem le, ali popolnoma zavreči vse vzvišene lastnosti, ki jih prideva evang*?Ij Jezusu ali pa priznati Jezusu nadčloveško osebnost in ga s tem tudi priznati za božjega poslanca. Prvo misel sem brezpogojno odklonil upiral se ji je ves moj znanstveni čut; zato sem se z vsem prepričanjem moral obrniti k veri. Hote sem verovati, ker se md je vse dru še boli seniauite s katoliškim nau-kom. "Vedno trdneje je balo moje prepričanje, da sem našel resn»c<\ v isti meri je pa rastla v meni tudi skromnost," talko opisuje profesor svoje notranje življenje v tem času. "Pred vzvišeno, vedno enako modrostjo katoliške Cerkve sem padel na kolena. Proti dvatisoč-letni izkušnji -moje enodnevno znanje niti od daleč ni moglo priti v poštev." Od začetka decenibra do spomladi se je zavlekel pouk. Prof. Ruville je bil popolnoma pripravljen in zahvalil je Boga, ko se je slednjič spomladi leta 1909. mogel določiti dan njegovega prestopa. Duševni preobrat se Je ,kot pravi profesor sam, izvršil v njem brez notranjih bojev. '"Moj cilj je bila resnica in , ko sem spoznal resnico v Jezusa Kristusa, je bil moj cilj On. Njemu priti kolikor mogoče blizu, do popolne združitve z njim v sv. Režnjem Telesu, to je bilo moje prizadevanje." Srečnega se čuti učenjak v katoliki Cerkvi tudi zaradi tega, ker more sedaj popolnoma ugoditi svojim željam po molitvi, in pravi v tem oziru: "Da bi zaradi verskih vaj izgubil čas, tega nikdar ne čutim. Opazil sem pa že, da sem si z molitvijo pridobil časa hi moči." Ali bo pa prof. Ruville kot katoličan še mogel živeti za znanost! Ljudje, ki katoliške vere ne poznajo v pravi luči. žive eestokrat v predsodku, da veren featolič ne more biti napreden znanstv mik. Naš učenjak pa piše: "Sedaj še Je morem zgodovino pisati čisto nepristransko, ko sem spoznal najpomembnejšo svetovno moč, katoliško krščanstvo v pravi luči. Nekaj velikega je, božjo resnico imetj za temelj vsemu raziskovanju. Naj ne inisli nihče, da se katoliška Cerkev boji znanosti ali da jo mrzi. Vsako res znanstveno delo ji je dobro došlo. Le bolehati ne sme znanost na polovičarstvu bi ne segati čez meje človeškega spoananja." Mirno je šel prof. RuviHe po poti, ki ga je privedla do katoliške Cerkve. Pa izkusil je tudi on, kar je pripetilo še vsakemu, ki se je kdaj odločno postavil na stran resnice. Da je učenjak prestopil v catoliško Cerkev, to so mu nekateri bolj zamerili, kot če bi sq» bil ne vem kam obrnil j n jim profesor mimo odgovarja: "S tem večjim veseljem sem pozdrav J resnico, materi ravno napadi utisnejo njen pečat." SVETNIKOV-ZAVBTNIKOV IN GRBOV NEKATERIH OBRTI TER NJIH ZADRUG. la spomnil, da sta mu odprti le dve botavljati. "Moja vera," piše, "je Seznam bila kot da bi bil mogel navesti vzrok, ki In me bil opravičeval če bi ne bil prestopil v katoliško Cerkev." Šel je k duhovniku katoliške župnije. Tukaj je našel navidezno malo vzpodbude, čutil se je v svoji vnemi celo ohlajene ga. &e ni ffljevafei, kar je M & preminil in pretehtal, va potrpežljivost je imela presta- - ' i > 3 Jj " \i> • .-, i. ess«*, . • i *•.» Dandanes hoče imeti skoro vsako društvo in vsaka zadruga poseben društven pečat aili celo svojo društveno zastavo. Največkrat mora določno društvo ali zadrug« izdelovalcu društvenega pečata ali zastave samio zaznamovati nebeškega zaščitnika in začrtati društveni ali madružni grb. In ker se prav maši dobi opazuje opravičeno teženje, da bi se krščanska društva in zadruge .kakor nekdaj zopet postavale pod varstvo nebeških zavetnikov, podajemo v naslednjih vrsticah kratek alfabeti-čen seznam svetnikov-zavetnikov >!n grbov za razne obrti in n jib zadruge. . h Barvarji (strojarji in usnjarji) čatste sv. apostola Simona (Go rečnika), ki je »bil b^je s2n nekega bagrnlka. Praianujejo ga obenem « Judom 'Tadejem dne 28. oktobra , Za gitb imajo zlato likavnico (nuaogo) v razdeljenem modrem in šfcrlotastem polju. Tudi zastavo imajo razdeljeno v dve polovici: spodaj je Skrlatasta in modra, zgoraj pa modra in škr-latasta. 2. Brivci (gla vnik ar ji iu mazd-larji) častesv. Magdaleno (22. julija) an sv. kralja Ludovika (25. avgusta). Magdaleno slikajo nam reč .po evangelijski dogodbi (Mat 26, 6—13 ; Mark. 14, 3—9; Luk. 7, 36—50; Jan. 12, 1—11 s -posodi co z dišavami ali mazilom. Sv. Lu dovika pa so si izbrali brivci za zaščitnika, ker si je dal obriti polno brado, ki je bila do tedaj običajna fratieoskkm kraljem. 3. Zastava je črna in zlata. 4. Dalavci (posebej še prepro-garji, tkavei, dežnrikiarji m vrvar-ji) (Mite sv. apostola Pavla (25. jaa. in 30. jun.), ker si je tudi kot učitolj .narodov služil kruh z delom ayojSh rok. Delal je namreč šotore ali tkal iz kameljske dlako tkanine za šotore (Pran. Dej. ap. 18,3.). 5. Delavke (še posebej trta riši, rudarji ,vrvarji) časte sv. Ano, ki je kot mati Device Marije gotovo mnogo delala in ker .list pri sv. maši v njen praznik (26. juijja) Ulavi delavno ženo.—Druga svetni, ca delavk pa je sv. Marta (29. julija), ker- Je tako skrbno stregla Gospodu Jezuwu Kristusu. (Prim. Luk. 10, 38—42.) 6. Dimnikarjem (pa tudi prvo-varjem, sodarjem in mlinarjem) je letnik sv. Florijan (4. maja), ker je baje že v mladosti z molitvijo rešil gorečo Ilišo. Pripoveduje se tudi, da je rešil oglarja, ki je bil pal v gorečo ogelnico. Dimnikarski grb sta v srebrnem polju dve navzkriž položeni metli, nad njima pa strgulja za saje. Zastavo imajo črno. 7. Gostilničarjem (lončarjem in vinogradnikom) je zaščitnik sv. Goa»r (6. jul.), ke je sam zdržno živel pa sprejemal in gputil popotnike. Živel in deloval je v pi vi polovici 6. stoletja v poreinskih krajih. Mesto Sv. Goar se imenuje po njem. Doma je bil iz Ak vrtani je, kjer je pošteno in nedolžno preživel mladost. 24 let star je poeta-l mašnik ter prišel v Porenje oznanjat sveti evangelij. Tam, ikjer jc dandanes mesto sv. Goar, je imel samotno celico, iz katere se je širil blagoslov božji po vsem Porenju. Blizu tega mesta je znana pečina Lorelaj, od katere se čuje 15kirat-ni jelv. Umrl je sv. (Joar 6. julija leta 575. - Za gnb imajo gostilničarji srebrno čašo in bele hlel>c v rdečem polju; nad tem pa soilnce, luno in zvezde tudi bele ali srebrne barve. Njih zastava je rdeča in bela. 8.Gofldarjev (lovcev, optikov in kovinskih delavcev) patron je sv. Hubert (3. nov.). Bil jc sin »kvi-tam*kega vojvode Bertranda ter je v mladosti živel posvetno/živ- jenje na Pipiuovem dvoru. Nekoč je bil veliki teden na lovu v Ardc-Jiiah. Tedaj je videl belega jelena s svetlim križem v rogovju. V resnicah svete vere ga je poučil sv. Lambert, škof v Mastrihtu. Ko je le-ta 17. septembra leta 709 umrl v Litihu mučeniike smrti, je postal Hubert njegov naslednik. Sv. Lambert u v čast je sezidal na njegovem grobu v Litihu prekrasno cerkev. Tu sem je preutavil tndi škofovski sedež ter je vodil škofijo s pravo apostolsko gorečnostjo. Umrl je 1. 727. Njegovo truplo so našli 1. 825 še popolnoma nestroh-n jen o ter je prenesli v benediktinski samostan v Ardenah, ki so ga imenovali po njem. Že v 10. stoletju iao ga ardenski lovci častili kot zavetnika ter praznovali njegov praznik 3.' novembra. Priporočali so se njegovi priprošnji zlasti tudi bolniki, ki so bili oklani od ste klih psov. 9. JCamenoseki (zidarji in tudi konjerejci) časte sv. Štefana, prvega mučenca (26. dec.) . Ker so ga Judje kamen al i (Dej. ap. 7, 57, 58), ga označujemo na slikah s kameni. Kaimenoseški grb: Zlžfto Orodje (šestžlo, zidarska lopatica, merilna vrv, ogekiik) v modrem .polju. . Zavitavo.imajo modro in zlato (.rumeno). w 10. Zaveznik kleparjev (uklo-parjev) je sv. Viljem Veliki (10. febr„). (Živel je v 12. stoletju ter velja kot ustanovitelj reda vilje-,mitov, ki je imel glavni samostan v dolini Maleval (Divja dolina) pri Sieni na Laškem. Bil je pleme nitega rodu in v .mladosti kot pre mnogi njegovi vrstniki razbrzdan in bojevit Izpreobrnil ga jc sv Bei-nard. Sedaj je začel delati o-stro pokoro. Oblekel si je na gol(» telo oklep iz iisnja, ki ga je |»repa-sal z deseterimi verigami. Naviti si jc odcl raševnik in glavo pokril z železno čelado. Tako oblečen roma bosonog v Rim. Papež K v gen lil. mu naloži, naj roma v sveto deželo. Viljem odpotuje 1.1145. ter ae vrne krog 1. 1153 v neko puščavo pri Pizi na Laškem, od tu p* v neko divjo dolino pri Sieni ,ki je zato dobila ime Maileval. Tu se mu je pridružilo več spokornikov. Zato je ustanovil red, ki se je o-hranil do 18. stoletja. Umri je Viljem 10. fehr. 1157. Papež Inocencij Ill^a je prištel svetnikom. Olnazujejo ga viteza z me- Noajoim (Noyon) 1. 659. Prej je čem v roki; na pršili ima križem bil umetelen kov«č. pripetih 10 verižic; ob straaii mu slonita oklep in šlean. Zavoljo takega obrazov an j« so si ga zaveznikom rubral i kleparji, ki ima jo naslednji grfl): Viteško bojno opravo srebrne barve v ze-knem polju, nad njo pa ziato čelado. Zastavo imajo zeleno in srebrno (belo). 11. Ključavničarjem (tudi čolnarjem in urarjem) je zavetnik sv. Peter (29. junija), nel>eški vratar. Grb: Dva kljitea navzkriž položena v srebrnem polju, krog nju pa žabice ali viseče ključavnico. 12. Klobučarji ča«te sv. apostola Jakoba starejšega (25. jul.) Za grb imajo v modrem polju črn klobuk. Zastava je modra in črna. 13.Kmetje časte sv. Izidorja (10. maja). Rojen je bil sredi 11. stoletja v Madridu na Španskem od revnih pa pobožnih starišev, ki iso niu že v zgodnji mladosti vcepili z l>e«edo in zgledem 1 jubesnii za po-bra. Obrazu je se kot mladenič s pastirsko palico in tor-bdeo. Bil je plemenitega rodu, doma na Škotskem. l)a bi tem zvestejše služil Bogu, zapusti domovino ter retna najprej v Rim. Od tu pride v neko samoto v pokrajini Vest.rili (Wcsfirich) v trierski škofiji aia Nemškem. Živel je kot puščavnik, obdeloval zemljo ter bližnje sosede poučeval v resnicah sv. vere. Pozneje jc sprejel pri nekem plemiču službo pastirjk. Prav poseben blagoslov božji se je začel l;a zati pri njegovi čredi. Tako so spoznali njegovo svetost menihi bližnjega samostana ter ga izvolili o-patodii. Umrl jc 1. 617. Ob njegovem grobu je nastalo mestece, ki ima po njem ima St. Vendel. Francoski kmetje in »lasti vrtnarji časte tudi sv. Fiakrija (30. avgusta). Živel je kot puščavnik pri mestu M 6 (Memix) ter z molitvijo čudežno <«dravlja:l belnikc. Umrl je 1. 670. Slikajo ga ikot vrtnarja z rovnico, lopato ali motiko. Svetinje sv. Fiakrija so 1.1768 prenesli v moško stolico. Po njem knajo tudi ime "fiakar-ji" (izvoščeki). V bližini cerkve sv. Fiakrija v Parizu jc bil v prejšnjih časih slovit gowtimjee "pri sv. Fiakriju". Pred to gostilno so se začeli [»oslavljati za kralja Lu-dovika XIV. prAri vozovi, ki so se zato imenovali "fiakarji". Znan kmetski patron je sv. Anton puščavnik (17. jan.). Upodabljajo ga s prešičkom. Zato ga časte tudi krt-ačarji. v Prav tako znani kmetski zave-tnici sta sveta Valburga (Lmaja) in sv. Marjeta (20. ju-lija). Njuna spominska dneva sta bila namreč v visokonemškeni kmetskem pravu velike pomeanbe pri določevanju rokov. 14. Knjigovezi časte kot zaščitnika sv. kralja Ludovika (25. avgusta), ker se je v prostih urah pečal s knjigoveštvom. Za grb imajo knjigovezi v zelenem polju zlato knjigoveško stiskalnico, knjigo in denarnico. Zastavo imajo sivo-zlato. 15. Kositarji (cknjarji) časte cesarja Karola Velikega (28. jan.), ker je dal s kositrom pokriti cer kev Naše ljube Gospe v Ca'henu. •Za grb jim tfluži vrč modre barve v .srebrnem polju. Zastavo imajo modro in »rebrno. 16. Kotlarji čai*te sv. Vida (15 junija), ker ga je dal cesa«- Dio-klecian mučiti v kotlu z vrelo smolo, in sv. mnčenea Kvlogija, ki so ga umorili nevemiki 1. 859 z bakreno sulico. - V grliu imajo škrlatasto-rdeeo posodo, ki jo slrailta dva zlata krilata leva, na višnjevem polju. Njih zastava je višnjeva, rumena in škrlataSto-rdeča. 17. Kovači časte sv. Eligija (1. decembra), ki je umrl kot škof v V grbu imajo srebrno podkev na črnem polju. Zastava je črno-bela. 18. Krojaška zavetnika sta sv. Janez Krstnik (24. jaai. in 29. avgusta) pa sv. Homobon( umri 1. 1197). V grbu imajo na zelem polju na-prstek iai škarje jeklene barve. Zastavo imajo zeleno-modro. 19. Krovci časte sv. nadangela Rafaela (24. oktobra), ker veHja za načelnika angelov varuhov, katerih pomoč je zlasti krovcem potrebna. Za grb imajo v rdečem polju srctbrno krovsko orodje. S < Barvi zastave sta rdeča in srebrna. 20. Krznarjem zavetnik je sv. Janez Krstnik (24. jun. in 29. avgusta). Obrazu je jo ga,, oblečenega v živalsko kožo, z jagnjetom in klica.rjevo zastavo. Za grb imajo krznarji v bakrenem polju postrani viseč hermeli-nov/trak. . < Zastava je rdeča; po rdečem biagn pa jc semtertja natresenih belili pupčkov, ki značijo heime-1 i n. 21. Lekarnarjev (in zdravnikov) sta sv. Kozma in Damjan (27. sept cm bra), ki sta bila zdravnika, a-li pa sv. nadangel Rafael (24. o-ktobra), ki je ozdravil slepega to-bija. lVva dva slikajo kot zdravnika s starinskim pokrivalom. Dasi sta umrla mnčeniške smrti (1. 303), jih slikarji vendar ne označujejo z mučilnim orodjem, ampak s steklenicami za zdravila, ranocelni-ški-jn orodjem rtd. Rafael je po svojem imenu(zdra-vilo l>ožje), in ker je ozdravil slepega Tobija, zavetnik lekarjev. Slikajo ga ikot potnika s palico in bučo ali tudi z ribo. 22. Lončarji časte sv Goarja — (prim. štev. 7.). Za grb imajo v zlatem polju «Sm lonec. 23. Merosodniki priporočajo se sv. nadangelu Mihaelu (29. sept.). Na slikali nosi sv. Mihael meč božji in tehtnico pravice z uteži, ker je titf vodja nebeške vojske v pravičnem lx>ju z Luciferjem, ki se je bil vzdignil zoper Boga. * 24. Mesarji (tndi mizarji in tesarji) časte sv. Matija (25. febr.), ker ga upodabljajo s sekiro, in sv. Luka, ker se obrazu je z volom. V grbu imajo zlatega vola in sekiro naravne barve v rdečem pol-ju. Zastava je ixieče-zlata. 25. Mizarski zavetnik je sv. Rok (16. avg.), ker ni samo z znamenjem sv. križa zdravil bolnikov, ampak je pokopaval tudi mrliče, torej je delal tudi krste ali t rage. Za grb imajo mizarji žago ki skobelj v srebrnem polju. Zastava jim je modra in srebrna. 26. Mlinarji časte sv. Kristino (24. jul.), ki se vpodablja z nožem, s kačo, kleščami in mlinskim kamenem. Vsi ti znaki so v zvezi z njenim imučeništvom. Druga svetnica mlinarjev je sv. Katarina Aleksandrijska (25. novembra), ki jo slikajo z zlomljenim koJesom, polnimi krivih nožev, ker jc bila mučena s takim kolesom. Nemški mlinarji časte tudi sv. Blaža (2. febr.) vsled njegovega imena, ki so si ga razlagati od glagola "biateen", pihati. Sv. Blaž je torej med Nemci zaščitnik tistih mlinarjev, ki Imajo mline ne sapo ali veter. 27. Nožarjev zaščitnik je sv. Mavric i j, viteški junak (22. sept). Bil jc voditelj tebaske legije, v kateri so služili skoro sami krist jati. Rimski cesar Dioklecijan jih -pošlje v vpomo Galijo. Da bi si izprosili sreče, ali — po drugih virih — pri nekem zmagoiilavju jc cesar ukazal, naj legija daruje ma-Jikoni. Kristjani se branijo, udeležiti se neverniške daritve. Lfa bi jih v stanovitnosti vstrašil, ukaže cesar posekati vsakega desetega moža. A to grozodejstvo ne zmanjša njih stanovitnosti. Voditelji Mavrici j, Kksuperij in Kandid pišejo cesarju prekrasno pismo, v katerem zatrjujejo, da so cesarju zvesti in pokorni, da jih pa v tem slučaju pokorščine ne veže, ker jim cesar ncHkaj ukazuje, kar jim Bog prepoveduje. Ko jc cesar prebral to pkmo, jc vso legijo obsodil k smrti. L. 286 so umrli Mavrici j in tovariši pri Oktodru (današnji Mart igny) uiučcniške smrti. Sv. Mavrici ja slikajo kot vojaka-pe-šca z oklepom in ščitom. (Konec prihodnjič.) juteMi liM I'lKI _______ Kranjsko-Slovftnske Katoli-" v Združenih ameriških. Uredništvo in upravnižtvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, 111. _Telefon: Canal 2487. Naročnina: Za Slane, na leto.............$0.60 Za nečlane..................$1.00 Za inozemstyo..............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the D CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1M1 Wut 22nd Place, Chicago, 111. _Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries....... .$1.60 u Še je čas! Dragi sobratje! Prosimo Vas, da zanesljivo pre-citate sledeče vrstice, ali opomin, ki je namenjen služiti edinole v Vašo lastno korist. Sledeči članek sicer ne velja za vse člane naše K. S. K. J. in čitatelje našega lista, ki ne spadajo k naši podp. organizaciji, pač pa velja onim, ki niso še ameriški državljani. Odkar izhaja naš list, smo že večkrat na tem mestn opominjali, prosili in rotili naše čitatelje: Postanite ameriški državljani! Na-glašali smo, da je po raznih naselbinah žal še dosti takih rojakov, ki niso ne krop ne voda; nazivali smo jih naravnost z "brezdomo-vinci". Vse te naše trditve ponavljamo danes še enkrat osobito vsled tega, ker se bližajo naši mogočni Uniji resni in kritični časi. Ali zamore sploh kak Evropejec, najsibo že iz te ali one države — tako tudi tu živeči slovenski izseljenec trditi, da ima sploh kako domovino, dokler ne postane državljan Združenih držav? Nc! — Nikakor ne! Avstrijski državljan v pravem pomenu besede ni, ker ne živi v Avstriji,- ne izvršuje postav svoje rojstne države, ji ne plačuje nikakih davkov, ne izrablja volilne pravice, i. t. d. V očeh ameriške postave se takega ino-zesnca istotako ne smatra ameriškim državljanom, ker noče zadostiti postavnim zahtevam in želji naše mogočne Unije, da bi postal njen državljan. Torej je javno, da tak človek nima ne tu in ne onstran oceana svoje prave domovine. Naravno, da se morajo vsi tu živeči inozemci pokoriti ameriškim postavam, da plačujejo mestu, vladi aH državi davke, da ji s delom svojih rok nekaj koristijo, vendar so taki inozemci pri ameriški vladi in ameriški javnosti še vedno tujci, ker se nočejo odpovedati .staremu podaništvu, ali svoji Stari vlasti. To se izvrši le tedaj, če postane inozemec ameriški državljan. Bas te dni, odkar je nase ame riška vlada napovedala oholi Nem čiji vojno in odkar so prekinjene diplomatične vezi med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko, či tamo vedno v raznih listih zelo važne novice, ki se nanašajo na tu živeče tujce. Skoro V3e večje znane tovarne, razne premogarskc družbe in tudi posamezni ameriški delodajalci so pričeli odpuščati iz-služb take delavce, ki nimajo niti prvega papirja. Pri Western Ele ctric Co. v Chicagu je bilo minuli teden odslovljenih nad 300 delav cev nemške narodnosti, ker niso še imeli prvega državlj. papirja. Kam se bodo ti nemško ameriški "par tri jot je" sedaj podali, ne vemo in nas nič ne briga. Mar je nam pa za naše ameriške Slovence, osobito za člane naše Jednote, da jih ne zadene sličen udarec. Gotovo je takemu odpuščenemu delavcu težavno dobiti zopet zaslužek, ker te dandanes že skoro vsak gospodar vpraša: Si li ameriški državljan ali ne? Neka rudarska družba v Minnesoti je pred par dnevi tudi odpustila vse one svoje delavce, ki niso imeli prvega državlj. papirja. — O tem ste menda tudi že Vi nad kaj čuli, aH ste se pa že celo prepričali? Ali se morda narav- _■_ H^fiBfliH^Bifi Že zadnjič smo omenili na tem mestu znani pregovor, da je po toči zvoniti prepozno. Tega pregovora se sedaj osobito oni to živeči nemški podaniki spominjajo, ker ne morejo vsled napovedanega vojnega stanja vzeti niti prvega, niti drugega državljanskega papirja. Čakati bo morali še toliko časa, dokler vojna ne mine in do tedaj jih bo naša vlada vedno smatrala podanikom svojega sovražnika. Tudi med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko postajajo diplomatične razmere vedno bolj ostre in napete. Kdo ve, da ne pride že v nekaj dneh tudi do vojne napovedi med tema dvema državama. Potem bo ameriška vlada smatrala morda tudi tebe svojim sovražnikom. Pazila bo na vsak tvoj korak in gorje ti, če prideš v navskrižje s postavo. Temu si boš pa edinole sam kriv. Čemu pa nisi vzel že prej državljanskega papir, ja. Tu živiš morda že 5, 10, 15 do 20 let in še vedno si "greenhorn", kakor te naziva j o Amerikanci. Še je čas, da se izogneš vseh ne-prilik. .Če torej nimaš še' prvega papirja, hiti še danes na bližnjo sodnijo in se odpovej svoji stari domovini. Stopi pod našo čislano zvezdnato zastavo in v okrilje našega mogočnega ameriškega orla, da ne bo morda že prepozno! Naturalizacijske postave in določbe. - ----------o---je se daleč, pred muh m eksekutivni uradnik države II- ona doba, ko bo draginja zopet lmoisf A.: The Governor. (The gavernor.) Odg.: Guverner. Q.: What is the name of our Governor? V ; (Vat iz the nem of aur Gaver-ner?) Vpr.: Kako je kue našega, gu-vernerja. O.: Mr. Prank O. Lowden. Odg.: Gospod Prank O. Lowden. Q.: Do you know tke name« o( VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere stavi sodnik onim, ki prosijo za drugi, ali državljanski papir. (Nadaljevanje.) A.: Who makes the laws for State of Illinois? - (Hu meks the los for stet Illinois?) Vpr.: Kdo dela postave za dr žavo Illinois? A.: The 'Legislature at Spring field. * (The ležislečr et Springfield.) Oil g.: Legislatura (postavoda-ja) v Springfieldu. Q.: Of how many parts is the State Legislature-composed? (Of liau men i parts iz the Stet ležislečr kampozd?) Vpr.: Iz koliko delov je držav na legislatura sestavljena? A.: Of two; the Assembly or the House of Representatives anc of the Senate. (Of tu; the Asembli or the bans of Reprizentativs end of the Se-net.) Odg.: Iz dveh, asemblija (ali zastopniške zbornice) in iz sena ta. : How is bur State Legislature elected? (Hau iz our Stet Ležislečr ilck-ted?) Vpr.: Kako so izvoljeni zastopniki naše državne legislature? A.: By direct vote of the peo pie. (Baj daj rek t vot of the pipl.) Odg.: Ljudstvo jih direktno izvoli. Q.: Por how long is an Assembly man or Representative of State elected? (Por hau long.iz en Asenibli-meu or Reprizentativ of Stet i-lekted?) Vpr.: Za kako dolgo je izvoljen Asemblynian ali zastopnik? A.: Por 2 years. (Por tu j i rs.) Odg.: Za 2 leti. Q.: Por how long are our State Senators elected? • (Por hau long ar aur Stet Sene-tors ilekted?) Vpr.: Za kako dolgo so naši državni senatorji izvoljeni? A.: For 4 years. (For for jirs.) Odg.: Za 4 leta. : :IIow many members has the Legislature of the State of Illinois? (Hau meni members hez the Ležislečr of the Stet of Illinois?) Vpr.: Iz koliko članov sestoji legislatura države Illinois? A. r-It has 51 Senators and 158 Assemblymen or Representatives. (It hez fiftivon Senetors end end Von hundred flfti tri Asem-bliinen or Reprizentativs.) Odg.: Legislatura države Illinois sestoji iz 51 senatorjev in 153 zastopnikov. Government? (Du ju nou the ncins of sam o? der Oficers of aur Stet Government ?) Vpr.: Ali veste so kaka druga imena naših državnih uradnikov ? A.: Mr. John G. Oglesby, Lieutenant-Governor; Mr. Louis I* Emmerson, Secretary of State; Mr. Len Sma.ll, State Treasurer; Mr. Edward J. Brundage, Attorney General and Mr. Andrew Russel, Auditor. (Mr. John G. Oglesby, lutenant gavernor; Mr. Louis L. Ernmer-son Sekretcri of Stet; Mr. Len Smalt Stet Trežerer; Mr. Edward J. Brundage, Atornej Ženeral end' Mr. Andrew Russel, Auditor.) Odg.: Gospod John G. Oglesby* podgu verne r g. .Louis L. Emanei1-son, državni tajnik; g. Len Small državni zakladničar, ali blagajnik; g. Edward J. Brundage, generalni pravduik in g. Andrew Russel, auditor. ^^^ (Dalje prihodnjič.) pojenjala. vprašali one in organizacije, ki so/nas zadnja leta tožile pred sodnijo in blatile po listih, če bodo ti v tedanjem tčasu izkazali toliko hvalisane ljubezni do svoje domovine, kot tedaj fco ni bilo potreba. In še več kot gori označeno moramo mi storiti. Mi ne smemo ni- Domoljnbie katoličanov chikaške nadškofije. nilil m i „„ OJl • V. , kakor zanemarjati onih, ki bodo Dne 10. t. «n. se je vršilo pod . . .. v JU • -i K doma ostali. Ko odhaja vojak na pokroviteljstvom mil. uadSkofa George W. Mundeleln-a v hotelu La Salie zborovanje zastopnikov vseli katoliških dobrodelnih društev cliikaske nadškofije, kojega se je udeležilo nad 500 oseb: pre-sorne other Officers of our State ^at,ov' duhovnikov in uglednih la- Kako dolgo bo še (rajala draginja? Znano je, da kadar se vname kje kaka vojna, se hitro pojaHi tudi njena najbližja sestra — d raji ginja. Med tem ko žanjc vojna svoje žrtve na bojnem polju, do-prinaša draginja preostalem^ ljudstvu doma skrbi, težave in taw koto. Kaj je lakota, ve najbolj Ji oni, ki jo je že »aiu skusil, / , ^p V slučaju vojne skrbi vlada ot prvi vrsti za vojaštvo na fronH da je z vsem kar najbolj mogoče preskrbljeno, potem »ele pride na vrsto doma ostalo ljudstvo, kar je povsem pravilno. Vojak bi nam reč ne mogel nikakor prenašati naporov težavne službe, če bi 1*1 lačen( med tem ko se ljudstvo doma osobito na kmetijah preživlja s poljskimi pridelki. Glavne posledice draginje trjnjo v vojnem času najbolj delavski sloji po večjih trgih in mestih, ker morajo vsako stvar kupovati za drag do-na i*. Marsikdo se že sedaj tolaži besedami: "'Potopimo, po vojni bo pa zopet boljše in po starem!'' — Žal pa, da se vsakdo izmed teh hudo vara in moti. Sedanja vojna, ki traja že 3 leta, je povzročila, da je svet porabljal bolj hitro življenske potrebščine, kakor jih je pa prideloval ; vsled tega je pošla torej vsa rezervna zaloga. Sedaj je na nii lijone in milijone trdnih in zdra vili mož odtegnjeno od dela, ki je vzdrževalo vso produktivno industrijo. Namesto da bi se pečali z delom, pa opravljajo nelepi -posel človeškega klanja. Ako zasledujemo vprašanje: Kako dolgo bo še trajala draginja? moramo pomisliti v prvi vrsti, da ne bo tem milijonom -.bojevnikov po končani vojni takpj mogoče producirati živeža. Prod vsem in najprvo bo treba pojaviti in prenoviti to, kar je vojna uničila. Treba bo graditi nove hiše, naselbine, vasi, trge, mesta, ceste, okraje, tovarne itd. —' kar je sedaj porušenega. Treba bo oskrbovati številne pohabljence, in ranjence in poleg vsega tega se >o število ljudstva tudi skrčilo, ker je padlo že na milijone in mi-ijone oseb na bojnem polju. Prav smelo in lahko so računa, da bo preteklo po končani vojni najmanj de 5 let, predno bodo nastopili zopet normalni časi, da se x> toliko živeža producirah>, ka-cor porabilo. Med vsem tem časom bo vladala še draginja. In še več, ta draginjska doba se bo skoraj gotovo po končani vojni še za nekaj let podaljšala in sicer vsled ogromnih vojnih odškodnin, katere bodo raznim državam naložene. Odplačevati bo treba še leta in leta po vojni glavnico in obre- jikov. Namen tega važnega zborovanja je bila spojitev vodstva raznih katoliških dobrodelnih društev v en glavni izvršcvalni, ali osrednji odbor, kateremu bo načelo-val mil. nadškof. Dan kasneje so objavili vsi večji chiikaški angleški dnevniki obširno poročilo o tem zborovanju sicer ne zaradi cetralizacije katoliških dobrodelnih društev naše nadškofije, pač pa zaradi domoljubja, ikatero je pri tej priliki mil. nadškof izrekel, obljubil in pokazal v imenu vseh vernikov svoje nadškofije. Most Rev. George W. Munde-lein je porabil baš sedanje 'kritične odnošaje Združenih držav za glavno jedro svojega grovora na tem zborovanju. Zatrjeval je v ričo vseh in javno, da bodo osta-1 v vojnem času vsi katoličani njegove nadškofije zvesti in uda-ni naši mogočni Uniji in njeni zastavi in ji bodo radi priskočili na pomoč v slučaju sile ln nevarnosti. Mil. nadškof je o tem govoril sledeče: "Letos na Veliki petek popoldne je »topila naša domovina formalno v vojno. Dolgo časa suio u-pali in molili, da 'bi božja Previdnost odvrnila od nas vdeležbo pri sedanji svetovni tragediji, ki je zahtevala že toliko življenj in toliko »človeške krvi; pa božja Previdnost je določila drugače. Sedaj, ko se je ta usoda pričela, ne zamore nihče povedati, koliko časa bo trajala, koliko elovrfc kili žrtev bo zahtevala in kake žrtve moramo pri tem doprinašati. V tej usodni uri jaz obljubujem vdanost našega katoliškega ljudstva napram naši zastavi !n sicer od najmanjšega tanvbunskega deč ka iz kake sirotišnice, do najsta-. rejšega veteranca iz >ka-jevnikom. Dva izmed mojih mlajših duhovnikov sta že na dopustu, da se lahko vsako uro pridružita polkom; ostali jima bodo sledili, če bo potreba. Z dovoljenjem momarične obla sti sem že ukrenil potrebne (korake, da bo že tekom 48 ur prevzel eden izmed mojih najDolj delavnih mladih duhovnikov dušno oskrbovanje med mladimi novinci :Mornarične vežbalne postaje v ake Bluff. Ta bo gledal in skr-)el, da bodo šli mladi mornarji, približno 1000 po številu — duševno in telesno okrepčani na naše jojne ladje. Doeti izmed teh žal več ne bo imelo prilike prejeti sv. zakramente, ker se sedaj nahajamo v vojnem stanju; naši možje morajo iti versko potolaženi in neustrašeni smrti nasproti. Nase usmiljene sestre in usmi-ljeinke iz drugih krajev, iki so pravi angel j i na bojnem polju vam ponujajo svojo službo in delo pri oskrbovanju ranjencev, in za tolažbo umirajočih. Vsaka katoliška bolnišnica v tem mestu bo dala svoje poelbpje, opravo in oskrbovanje državi na razpolago. Pomnite pa, da mi vse to ponuja-mp,z veseljem, prostovoljno in na naše lastne stroške; zato ne pričakujemo nikake odškodnine, ali vojsko, mora biti prepričan in v mislih, otem bo Nemčija premagana in bo zopet zavladal svetovni .mir. Kakor čitaino prede zadnje dni nemški armadi zelo slaba na suhem ozemlju; kar berlinska vlada sama priznava. Površina svoječasno podjarmljcnc-ga, ali po Nemcih pridobljenega ozemlja se vsak dan krči, Ilinden-burgova slava pojenja. Kdo ve, če se ne bo morala nemška armada že čez nekaj mesecev popolnoma umakniti z zapadue (francoske) fronte? S proglasitvijo vojnega stanja napram Nemčiji, so se pridružile naše Združene države ententuini zaveznikom in jim obljubile svojo pomoč, da se enkrat za vselej 6tre ošabnega nemškega dvoglavega orla. Da se bo pa to zamoglo čim preje doseči, bodo delale Združene države z evropskimi zavezniki solidarno. V prvi vrsti jim bodo daJc veliko vojno posojilo, za kar bodo pošiljale preko oceana ž*-vež, obleko in munieijo. Ker za enkrat ni mogoče, da bi Združene države pošiljale venkaj tudi svoje vojaštvo, kar se menda sploh ne bo zgodilo — so sklenili pri wash in gtondki vladi, povečati pred vsem našo trgovsko mornarico. Oe l?o imela Amerika dovolj svojih tovornih pamikov na razpolago, bo lahko s tem pomagala in koristila ententnim zaveznikom kar na dvojen način. Prvič bo oskrbovala zaveznike z raznimi vojnimi potrebščinami in dru gič bo s svojimi oboroženimi to vomimi paru i ki lahko potapljala nemške podmorske čolne v vojnem pasu. Znano je, da je vsaka stvar, katere se Amerika oprime — nekaj velikega ali epohalnega. Tako se lahko ponašajo Združene države z največjimi iu najbolj modernimi bojnimi ladjami, z največjim in najdražjim prekopom (Pana-mia) itd1. Pri posvetovanju o povečanju naše trgovske mornarice so izdelali razni izvedenci v Washingtonu torej tudi tako epo-halen načrt, da se bo čudil ves svet, ko se stvar enkrat uresniči. Da b.o mogoče na gori omenjeni način streti nemško blokado, ne bodo Združene države zgradile samo nekaj, ali par ducatov novih tovornih parnikov, temveč kar cel tisoč. Vojni oddelek je že u-krenil potrebne korake za izvršitev tega načrta. Predsednik Wilson ima že na razpolago 50 milijonov dolarjev za enkrat; to svoto se bo pa kasneje še znatno povečalo. Sedaj nastane še le glavno vprašanje: kakšne tovorne parni-ke bodo Združene države zgradile ? — Majhne in lesene. — Vsak izmed teh pamikov bo zavzemal le od 2000 do 3000 ton prostornine; ogrodje parni ka ne bo iz jekla, temveč iz samega trdega lesa. Elektični stroji bodo proizvajali na takem parniku na uro do osemindvajset morskih vozlov brzine, kar prekaša celo največji pamik na svetu to je 4'Vater-hand", ki je bil nedvno zaplenjen v newyorškem pristanišču. Stroški za zgradbo enega takega par-nika so preračun jeni na $250,000 do $300.000> Vladni department se je obrnil sedaj na vse privatne ladjedelnice, na iztoku, jugu, osobito pa na zapadu, poverivši jim naročila za toliko in toliko novih lesenih parnikov. Dosedaj se je zavezalo že nad 100 lastnikov privatnih ladjedelnic da bodo šle vladi na roke pri povečanju trgovske mornariee. Za enkrat se delajo sedaj še samo predpriprave; z g rad bo se pa prične že če/. 5 mesecev. Ko bo enkrat vse delo v pravem tiru, bodo povprečno trije taki parniki sleherni dan do cela dograjeni; v 12 mesecih že, pa bo predpisano število teh parnikov izročenih prometu. Pri gradbi te ogromne nove flotile v raznih ladjedelnicah bodo zaposleni samo najbolj vešči tesarji in delavci; vseh skupaj približno 150.000; delavce bo preskrbela znana organizacija 1 'American Federation of Labor", Vladni inženirji, ki imajo grad-bo teh parnikov v oskrbi so prišli na izborno misel, da bodo baš tako zgrajeni pamiki najbolj pripravni za uničenje nemških podmorskih čolnov. V prvi vrsti ne bodo ti leseni parniki tako dragi, kakor iz jekla; drugič bodo tudi veliko lažji; in zgradilo se jih bo lahko veliko preje, kot jeklene. Če bo potopil kak nemški podmorski čoln en tak parni k, ne bo znašala materijalna škoda toliko, kakor če bi potopil kak orjaški parnik izdelan iz jekla; škoda tudi pri potopljenem blagu ne bo tolika. Sedaj šele pride glavna stvar na vrsto. Vsak izmed teh parnikov bo dobro oborožen z brzo-strelnimi topovi. Moštvo ali posadka parnika bo znašala 30 mož. Ko bo dospel eden izmed 1eh parnikov v vojni ponuwski pas, mu bo gotovo sledil kak nemški podmorski čoln. Poveljnik ameriškega tovornega parnrka bo imel u-kaz, že prvi liip streljati na sovražni podmorski čoln ali se mu postaviti v bran. Nad vse umna jc bila pa ideja naših iužinirjev, da naj se te parni k e va obrambo opremi še z "hidroplani", "Hidno-plan" je najnovejše vrste naprava, ki jo rabijo osobito Avstrijci proti Italijanom ob Jadranskem morju. Ž njim se vožiš lahko po vodi, ker ima male čolničke od zdolej; se pa lahko tudi z 44 hi -droplainoui" dvigneš v zrak in letaš ž njim, kakor z. 44«ero-planom". Ameriški klub avi-jatikov je obljubi vladi v Washingtonu, da bo yn preskr-bel za vsak novi leseni tovorni pamik po en 4hidroplan\ Naravno da bodo tudi ti 44hidroplani" dobro oboroženi z malimi topiči. V slučaju, da zadene nemški podmorski čoln kak novi ameriški tovorni parnik, so bo letalec naglo-ma dvignil s 'hidroplanom" v zrak in bo pričel metati bombe na podinoi-ski čoln. Samo ena dobro pomerjena bomba iu podmorski čoln bo uničen. Predstavljajte si sedaj slučaj, da bi u. pr. 500 teh novih ameriških tovornih parnikov naenkrat.zasedlo pomorski vojni pas in da bi se vnela bitka med temi "hidroplaui" in med nemškimi podmorskimi čolni. V kratkem času bi lahko ta nova a-meriška flotila potopila vse nemške podmorske čolne iu zmaga bi bila na naši strani. Ko bo Nemčija enkrat uvidela, kako bojno sredstvo za uničenje njenih podmorskih čolnov so si Amerikanci izmislili, in bodo isto tudi nedvomno izvršili — se bo mogla udati na svojo veliko sramoto. S porazom Nemcev bo pa zavladal po celem širnem svetu zopet mir, katerega že tako težko pričakuje.— Dal Bog, da bi se to kmalu uresničilo ! _"7*: iT*' . / Če bi hotel ti vsem ustreči, bi ti ne zadostovali zakladi vseh kraljev na svetu. Priprosta uniforma pri igri z žogo, je dedkov velika ideja. cKL S* K« Ustanovljena v Jolietu, HL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. marca 1917 akupna izplačana podpora $UtM7UY GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schnaller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, i. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. It. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 Si. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glnvni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St, Waukegan, 111. FrauIt Fiaučie, 318 South Picrcd 8t., Milwaukee, Wis. - POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR; Joseph Kuss, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE^: Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111, Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, III. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote PRISTOPILI ČLAN. K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 22286 Kocct Ivan 16 1000, spr. 18. marca 1917; društvo stoje 78 čl(ic). , PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 8144 Puhan Katariua 18. 500. — 8145 Kocet Barbara 23, 500; spr. 18. marca 1917; društvo šte jc 78 čl(ie). ' ' SUSPENDOVANI ČLAN ZOPET SPREJET. . K dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19847 Prime Igma« 21, 1000, 28. marca 1917; društvo šteje 216 (čl(ic). Joseph Zalar, gl. tajnik Več članov K. S. K. Jednote je v vojaiki službi. Radi tega sc uradnim potom prosi in opozarja vse brate tajnike krajevnih dru stev; da takoj po tfftjetartr tega naznanila naznanijo na glavni urad Jednote imena in naslove vseh članov, ki se nahajajo v vojašk službi. Istotako je dolžnost vsakega društva naznaniti ime člana, ki b; slučajno od sedaj naprej šel k vojakom. To naznanilo je smatrati za uradno in zelo važno, vsled tega jc pričakovati, da se od strani društvenih uradnikov vposteva. Dru štva, ki bi ne vpostevala tega naznanila in ne sporočila imen članov vojakov na urad Jednote, bodo posledice, ki znajo vsled takega za nemarjanja nastati, trpela sama. Glavni urad K. S. K. Jednote 30. marca 1917. Jos. Zalar, gl. tajnik. Slovenci. NAZNANILO ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. JEDNOTE. VsakUri izmed članov in članic naše organizacije zna, da plačuje mesečno 10c v pokritje Jednotinih upravnih »tro6kov. Iz stroš K: ne ga sklada sc plačujejo vsi stroški razun smrtuine, poškodninc in bolniške podpore. Vsakih šest mesecev jc izduno podrobno finančne poročilo, iz katerega se razvidi koliko se prejme stroškinega denar jr •in koliko ter zakaj se izplača. Pripomniti moram, da mesečni dohodki stroškiuega sklada tekom leta nikakor nc zadostujejo v pokritje stroškov.- Večje ko je podjetje, toliko večji so tudi stroški. Tako jc pri vsaki tvrelki, pri vsaki upravi in istotako jc pri podpornih organizacijah. Mogoče si bode kateri izmed članov ali članic mislil in rekel, zakaj pa sc ne rabi v pokritje upravnih stroškov denar iz suirtninske ga ali katerega drugega Jcdnotinega sklada. Na to hočem v že na prej odgovoriti in naznaniti, da državni zakon odločno prepovedu je rabiti denar iz smrtninskega, rezervnega, poškodtiinskcga ali bol uiškega sklada, v kake druge namene, nego za v svrho, ki jc vplačan Z drugimi besedami rečeno: Smrtninski ali rezervni sklad, se nc sme rabiti za drugo nego samo za izplačilo posmrtnin; poškodninski de" nar se sme rabiti le za pokritje poškodninskih slučajev in denar a bolniškem skladu za pokritje in izplačilo bolniških podpor. Upravni stroški sc zamorejo pokrivati le z denarjem iz Stroškiuega sklada. Kako pa naj se pokrije poslovne stroške, če so stroški večji nego do bodki? To je nekaj nemogočega. V stroški ne m skladu se nahaja zelo majhna svota denarja. Stroški so od meseca do meseea kolikor toliki, posebno veliki pa bodo letošnje leto radi glavnega zborovanja. Vsaka konvencija stane Jed-noto precej denarja in tako bode tudi z letošnjo. Da pa ne bodemo orez vsakega denarja v stroškinem skladu ob času prihodnje konvencije, moram že sedaj cenjeno članstvo opozoriti na posebni ascsnicnt, ki bode razpisan prihodnji mesec na člane in članice K. S. K. J. Vsakdo mi lahko veruje, da mi je pisati o posebnih asesmentih, najbolj težavno in najbolj neprijetno. Sam po sebi sodim, da je vsa-Ktcrcmu članu in članici neljubo, plačevati posebne doklade. Sitno jc za društv. uradnike(ice), ki morajo pri pobiranju asesmenta marsikatero preslišati; toda cenjeni člani in članice, krivda ni Jediioti-nega in ne društvenega odbora, če se mora razpisati posebni ases-incnt. Veliko premoženja imamo v Jednotini blagajni, toda kakor sem že omenil, državni zakon odločno določuje zakaj se sme in zakaj se ne sme rabiti denar različnih skladov. In ker je dolžnost nas vseh, da se držimo in pokorimo postavi, radi tega prosim cenjeno članstvo. da sc vsled tega naznanila preveč ne razburja, kajti vsakteri sme biti uverjen, da ee bilo mogoče na kak način izogniti se razpisu posebnega asesmenta, »bi to z veseljem napravil. Z bratskim pozdravom, JOS. ZALAR, gl. tajnik. Glavni orad K. S. K. J. 4. aprila 1917. ■ 2. . . 3. .. 4. . 6. . 7.. 8.. 10. . 11.. 12. . 13. . 14.. 15.. 16. . 17.. 20. . 21. . 23. . 24. . 25.. 29.. 30. . 32. . 33.. 38. . 39. 40.., 41. . 42. . 48. ., 44. . 45. . , 46. ., 47. ., 49. .. 50. .. 51. .. 52 . .. 53 . .. 54. .. 55. .. 5G. . , 57. .. 58. . 59. . . «0. .. 61. .. 62. ., 63. ... 64. .. 65. .. 67. . . 68. .. 69. .. 70. . . 71... 72. .. 73. . . 74. . . 75. .. 77. . . 78.., 79. . . 80. . . 81. .. 83. .. 84. .. 85. .. 86. . . 87. .. 88. .. 89 . .. 90. .. 91. .. 92... 9.3.. . 94. .. 95 . . . 96. .. 97. .. 98. . . too... 101... 102... 103... 104. .. 105. .. t08... :o9... ,10.... :n... 112... 113. .. 114*. . 114... ,115. .. 118. .. 119.w . .20... 121... 122... 123... 124... 126... (27... 128... i29. .. 130.. . 31. .. 132... (33... 134 . .. 135... .',36 . .. 137... 139... 140... 143... 144. .. 145... 146... 147... 148. .. 150... 151. . . 152. 153... 154. .. t56... 157... 158. .. 159... 160. . . 161.. . 162. .. 163... 117.01 191.62 580.59 160.38 23.46 79.13 394.01 74.08 262.55 216.67 184.73 25.26 74.43 95.95 55.38 24.06 580.31 420.83 369.39 116.08 26.28 141.72 123.05 156.55 202.00 299.04 76.86 52.84 119.06 88.95 356.12 83.62 88.65 248.84 84.31 131.33 258.72 139.25 86.78 276.28 69.11 185.86 30.79 289.23 124.06 177.49 70.56 13.63 30.89 135.23 26.09 106.76 600.00 i,000.66 1,000.00 1,000.00 500.00 50.00 50.00 200.00 400.00 (Spisal prof. Ivan Trimko v kole darju Družbe mv. Mohorja 1. 1905.) 35.00 1,700.00 500.66 74.77 91.74 260.40 224.71 127.65 208.45 201.36 «7.33 107.33 57.15 55.71 153.13 66.26 189.84 31.47 147.03 85.15 I 172.66 j 46.38 96.98 «:8 r 102.76 >9.42 64.72 4.37 114.53 78.81 73.34 116.48 47.89 69.49 * 34.87 120.92 78.23 40.37 38.41 118.66 . 44.01 40.66 127.30 42.60 34.59 69.56 5.83 38.92 101.35 62.48 16.01 9.41 127.04 82.64 33.92 31.10 120.63 55.91 40.65 43.17 43.57 41.97 134.13 44.64 104.59 53.34 500.00 1,000.00 54.02 31.94 146.86 33.52 28.32 80.17 55.51 24.30 ................i 24.95 ................j 22.38 ................I 20.73 ...................170.50 .........:......1 8M3_ Skupaj..........| $($,653.12 400.00 1,000.00 400.00 250.00 50.00 $10,450.00 Preostanek 28. febr. 1917 • s $150.00 | $35.00 ......$479,149.18 Prijenld tekom «MMt marca 1917. Plačanega od društev.....i......t............$15,653.12 Obresti ........................................................................371.52 Najemnina ..........................................................58.50 Povrnjeno od plačanega special ases. za tlakovanje ceste (N. Chicago St.)........................................17.30 Tazewell County, III., Drainage Bonds.................20,000.00 Iron County, Utah, School Bonds...........................25,000.00 Isdatki. Plačana posmrtnina..........................$10,450.00 Plačana poškodnina............................ 150.00 Plačana bolniška podpora...................... 35.00 Razni upravni stroški......................... 1,269.31 $ 61,100.44 $540,249.62 ICuplj«n« obveznice. Tazewell County, I1L, Drainage obresti, s premijo in dotečenimi obrestmi............... Iron County, Utah, School Bonds 5% obresti, s premijo in dotečenimi obrestmi................ 21,298.54 28,397.28 $ 61,600.13 r Preostanek 31. mnroa 1917...........................$47«,«49.49 Joliet, 111., 6. aprila 1917. Opombe: Društvo zaznamovano z svesdico ima plačan ases. štev. 2-17 v mesecu marcu. . .. JOS. ZALAR, gL tajnik. Do«ti ae je že čitalo v različnih slovenskih knjigah in spisih o ra zntfi evropskih in drugih narodih Ujih zgodovini, šegah, navadah t. d. tako tudi o narodih v najot daljenjšrh krajih izven Evrope. Vse to je dobro ki lopo; toda ja& mislim, da tse mora spoznanje ši riti na oni način kakor kolobari na mirni vodni površini, če vrže* kamen v njo. Najprej začnimo ; ri sebi in spoznajrno sebe in svoje, ii: potem druge po vrsti, kakor sc nam bolj ali manj bližnji in so rodni. Seveda, če se prav tako m •jod i, krivda nc pade na bralce impak na samic pisatelje. Da sc Ju bo očitalo tudi meni kaj takega hočem v naslednjem podati pai vrstic o beneških Slovencih, o ka terih bržkone večina udov sv. Ho horja nič ne vc, dasi šo pravi prav cati Slovenci tudi eni. O teh Slovencih lahko pravimo da so predstraža vsemu slovanstvi ia jugozahodni strani, v neposre dni dotiki z latinskimi narodi. Po litieno spadajo pod italijaisJvo kra jestvo ki pebivajo v furlanski al videnski pokrajini (provincia d Udinc), raztre&eni po gorah iu d« linah ob laško-avstrijski meji til goriških Slovencev. Lahko rečemo da jc bila v starih časih dobim po lovica prostrane furlanske ravni j« laseljeua s Slovenci, kakor nan pričajo razne listine ki * pa tud mnoga krajevna imena, ki m) sc do zdaj ohranila. A kakor se zdi ti niso v dotiki z današnjimi Sle venci, ampak obkoljeni krog ii '(rog in tudi pomešani s tujim ele uientoni; za to ni čuda, da so s« 'K)lagoma potujčili. Sicer pa se potujčilo tudi mnogo sedanjih be leskih Slovencev; naval laške na rodnosti bije neprenehoma in ža vspe&no ob bregove slovanskega o '.cunlja, iu ti bregovi se malo p< malem krhajo ob robeh, in n*& '.emlja »e kivi in izginja. Vseh Slovencev na Beneškem jc 'daj v okroglem številu 36.0V Po študijah slavnega poljskega u "•enjaka, vseučilišč nega profesor ia Baudouina de Courtenay, se de "i jo, na podJagi jezikovnih sposo bnosti, na štiri znatno različtu jkupine. Bolj na 'severu v d vel ioliuah pod Kaninskini go ro v join prebivajo Režijam. Južno od njih »dločcna po dolgem grebenasten Urbtu, stanuje druga skupina — rarčentinski Slovenci, tako zvani cer spadajo ped furlanski okra. rareento. Sledijo za njimi jugo vzhodno Nedižki (od reke Nediža 'aški Natisonc), ali Sem pete rs k Slovenci v svojem času čisto slo venskem okraju. Slednjič ob mejn rečici Idriji (laaki Indrto) Idrij ♦ki Slovenci ali SMrogorski Slo venci, katerih sicer ni baš velik« iu bi se mogli lahko prištevati 1 3empeterskim. Dežela, v kateri prebivajo je po vnem gonita. Rezija ima najvišj* srore (gora Kamini meri 2621 m.) n je najbolj mrzla, pustil in i*ev ia. Narodna rezijanska pesem j« ako-lc značilno slika: Ko vuna verh mi pridova. Ki pavsorod mi v-duva, Tje ta mu sve polednova, .Jc makoj skala a no rob, Tje nutavb dno mi viduva,. Jc makoj roda a no prod. (Kadar prideva na vrh Odkoder vidiva povsod, Tja in sem. pogledava, N* druzega kot skala in rob Tje notri do dna mi \kliva, Ni kot voda in prod.) Glavna rezijanska dolina je si cer lepa in prav krasno teče po nji rečica Bela, ali "Rozojanska wo da/' kakor jo zovejo Rezijani: vendar ne rodi veliko. Prideljuje-jo pomalem krompir, fižol, bob, koruzo, žito iti repo. Omenjeni pridelki skupaj z mlekom in sirom (kajti tudi pastirstvo gojijo v Re-Viji)dajejo ljudstvu bomo, a zdravo hrano. Sicer bi se ja Rezijanje nc mogli preživeti1 samo s tem, kai-jim zemlja rodi; zato si pa pomagajo večinoma z rokodelstvom in s kupčijo. Izseljujejo se začasno v obilnem številu in romajo od furlanski okraj Mejrgio (Sta-;*a slovenska Možnica). Župnija i-na več podružnic a brez duhovni-(a. V Ravancah stanujeta župuil 'n kaplan, katerima je izročeno v lušmo oskrbi j c van je okolo 4500 Hczijanov. Župnik je Slovenec in / cerkvi rabi rezijansko narečje; oda sliši se 4udi furlanska propo-ved. Občina pa, kakor v^e dru-c »eneško-slovenske občine in sploh si ja\-ni hi zasebni rj-adi, kakrnii-:oli naj so, uradujejo laški. Vlada te priznava nikdar iu nikoder slo-.enščine; domače narečje izvrn lružinskega življenja in izve4i <■!(?«•-ive nima veljave. O kujiic\ ni lovenščini pa niti govora ni. Sole, ljudske, seveda, katerih i-najo Rezijani petero, so tudi »a-.no laške. Trdo laške so enako vse •♦tale beueško-sloveiiske, i>o kate-;ih jc strogo prepovedano govoriti slovenski. Rezijanje so sploh temne i>olti in črnih las in oči, bolj podobni kakemu južnemu narodu nego dru-^im Slovencem. Bistroumni, miro-jubni, skromari, pridni in štedlji- vi s-j, pa tudi nravi in pobožni, čeprav tavanje po svetu ni tem edinostim baš ugodno. Imajo svojo cfldjansko nošo, precej znamenita i^osebno pw-i ženskah. Ljubijo sko-aj izključno le črno barvo. Svoji!« seg hi navad jim tudi nc manjka; -.namenit in dostojen jc "rezijan-»ki ples". Škoda, da se vse tc na-odne posebnosti vmikajo iu izgi-levajo pred občimi navadami. Svoje narodnosti v ožjem pome-iu, t. j. svoje rezijanenosti, se preči zavedajo; tudi znajo, da so so-odui drugim Slovencem, a književna slovenščina jim je le malo mana. Po visokih gorah, odločeni »d vseh drugih Slovenec v. so vsi v svojem narečju ohranili marsikatero starinsko obliko. Glasove izgovarjajo guturalično in jako zamolklo, da je prava težava razu-ueti, kar med sel>o.i "namilijo" (govorijo). .Sicer pa so v svojo govorico vsprejeli precejšnje število tujih, posebno furlanskih l>esedi. Kaj naj rečemo o njih bližnjih sosedih Tarčetinskih Slovencih T var morem aiajbolj gotovega po-edati, je to, da za slovenski narod se poizgubljajo dan za dnevom čedalje -bolj, tako da v oziroma kratkem času jih ne -bodemo mogli yeč prištevati med svoje. Njih domovina meji vsa na furlansko, vse njihove doline ko odprte v Furlanijo, njih ceste vodijo samo v furlanske trge in vasi, njih težnje in potrebe jih malo da ne sak dan kličejo med Fur lane. Oni saimi med seboj razkosani in raztreseni po raznih obronkih in do-iiiiah brez n »kakega organičnega središča, ki naj bi jih skupaj vezalo, kar hi bilo zelo važno iu vplivno za njihov obstaaiek. Doloži temu, da so skoraj po vaeli njih cerkvah postavljeni v službo fur-anski duhovniki popolnoma nevešči slovenščine, kateri torej rabijo e furlanščino. Ta poslednji nedo-statek je gotovo najhujši in popolnoma odločilen za usodo narodne (Nadaljevanje na 6. strani.) nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pri-»ničen ipregovor "Takej&nja pomot", jo najboljša po-obol. izraba toka, »plodna slabost, vsi taki znaici so S "xg? ki dan s ne rnot *m m v«O- wdja rntno vino, ki spa-furlanskim. Lju tudi s prodajo drv »tvom iu pa z za njo na ddo v 1110-a dežele, ^novaja so nekako bolj trdega iu bolj zaprtega, nego ostali Beneški Slovenci, ftadi vzkipijo, če jih kaj razdraži, ali krvavi pretepi so kar redki med njimi. Pobožni pa in nravni so prccej". Bidlroum-nosti nikakor ne pogrevajo, pa večinoma so >bolj nevedni in okorni nego ostali. Njihovi kraji niso Bog ve kaj, a vendar se tu in tam dobijo uprav romantična mesta. Vasi so raztresene, male in redke. V prejšnjem času se jim je moralo marsikaj o-čitad glede snažnosti, a zdaj je že boijc. Cest imajo malo, a te vodi-V) le v Furlanijo; z ostalimi Slovenci jih ne veže nobena, zato ne pridejo skoraj nič v dotiko z njimi. To je zopet usoda za njih narodni obstanek. Ti Slovenci nimajo lastne župnije, ampak samo podružnico, podvržene furlanskim župnijam Alit-110 (Ahtimis), Xjenie (Ximis). Fojda (Faedw), Centa (Tarcento) in drugim "bolj neznatnim. No, pa poglejmo k Šenpeterskini ali Nedižkim Slovencem. Ti se nahajajo še v najugodnejših narodnih razmerah; toda ta ugodnost se mora razumeti relativno (racmer-110), ker obstoja samo v tem, da so številnejši, bolj skupni m bolj osredotočeni, da siišijo v svojih cerkvah dobro ohranjeno narečje, in pr„ tudi, da posebno žem&p^pri-dtoo rabijo slovenske molitvenike. Dobro vpliva se okobiost, da oni prihajajo lažje v dotiko s zavednimi Slovenci. Njih število je naraslo na kakih 18 tisoč ki se, vkljub napornemu potujčevanju, še precej dobro držijo svojega narodnega narečja. Kraji, po katerih prebivajo, so bolj rodovitni in lepši nego ostali deli Beneške Slovenije. Posebno se odlikuje po svoji krasoti Nedižka dolina, skrbno obdelana in rodovi-ta, posejana s čednimi vasicami, tu kitami Se prijazno smejočimi izmed zelenja. Prekrasno se po nji vije bistra Nediža, ki od Šempetra naprej teče vdrta v globoko strugo, nekam kakor kranjska Kokra. 0>b reki pelje dobra državna cesta iz Beneške Slovenije na avstrijsko Prknorje in pomaga kolikor toliko k medsebojnemu občevanju me Beneškimi (oziroma Šempcter-s k trni) in drugimi Slovenei. Mimo glavne doline zabadajo Šempetrski Slovenci še dve drugi več.ii dolini, namreč Šentlenartsko in Sovodnjiško, kateri se zopet delita na manjše sodoLine. Vsaka ima svojo eesCo. V četici, doigi a oaski in nekako divji dolini« na desno rečice Idrije, stanujejo Idrijski adi Starogorski Slovenei, katere pa prištevamo k Šempetenkhn, dasi ne spadajo pod njih okraj. Nedižki Slovenei tvorijo poseben čisto slovenski okraj, a to zdaj 2t le po imenu, ker v resnici spadajo pod furlanski £edad (Civida-le-Fcrum juirum), kjer se nahajajo vsi okrajni uradi, razven davkarije in notarijata. Pri teh uradih, posebno na sodišču, mora navadno posredovati kak tolmač, ne stalen ampak kdor ravno pride pod roko, kar je velika neprilika. Okraj je raadeljen v osem občin rižno; vesel javi se, igra, pije, koine in zameta denar, dočim bi mogla in morala vspešno pomoči k blagostanju družine, ter mirno, spodobno in zadovoljno živeti. Tudi pri oblačilu se mora marsikaj oporeei. Stara priprosta noša iz trdnega domačega blaga sc je poizgubila popolnoma. Moderne noše, modeme zahteve, yse gosposko — ali pa seveda dostikiat 1111-zerija! č'e se splošno ozrenlo na Beneške Slovence, vidimo takoj, da so skoraj (izključno zemljedelei. Vsi enaki, vsi istega stanu; vsak ima svoje večje ali manjše posestvo, katero obdeluje a svojimi roLami. Lastnina je precej razkošna in porazdeljena; zato kakor ni skoraj nobenega, kateri bi ne imel .»oje zemlje, tako tudi takih ni, ki bi se mogli prištevati h.velcpose tni-koni, razen neaiatnih izjem. Število domačih gospodskih družin je povsem omejeno; olikanejši Slovenci se prestavljajo v mesta, kjer se kmalu potu j&ijo; talko se godi s profesorji, Z zdravniki, z advokati in dr. Trgovcev je tudi malo iu iatotako malo je obrtnikov. Poleg obdelovanja zemlje je še najbolj razvita živinoreja, a treba bi bilo zboljšati eno in drugo. Mnogo po-matga sadjereja, a tudi ta, bolj u-mno gojena, bi luogfa podvojiti dobiček. V sedanjih gospodarskih razmerah lahko rečemo, da med 1'^iu-ikimi Slovenei ni nki veliko h »ga-tije, nki velike bede. AUo bi ne bilo preveč dedkov, premalo pameti in^a posebno, de bi toliko ne umnih pravd ne žKo tndo zaeduže-ga denarja, oni bi mogli živeti si skroiano, a mirno an zadovoljno. ob ooiooenem času v mo.-em-na delo k zgradbam želeank prog, k opekarnam in k stavbam, ali pa na drobno kupčijo, celo prodajat od sela do sekt vsakovr- stno blage. Tujih jezikov se prav lahko naučijo in dobro izhajajo med Nemci, med Ogri, med raznimi akrvjanskimi brat!, gori do mrzle Sibirije in zadnje čase celo do Amerike. Kdor ima pamet in je štedljiv, sv na ta način znatno o-pomore. Žalibog, da ne manjka tudi takih, ki se po svetu pokvarijo in razvadijo, in prišedši domov prav lahkomiselno potratijo v kratkem času, kar si pridobijo z velikim trudom na tujem. Na vse po-3led bi bilo morda še najbolje, ako bi ti ljudje ostali doma in lepše skrbeli za obdelovanje svojih zemljišč in za druge domače zadeve. Tudi v nravstvenem oziru bi bik bolje. Dostaviti moram, da so v pov-zdigo gmotnih razmer nekateri bo4j zavedni in boljše volje ljudi jponekod začeli snovati, dasi jako skromno, mlekarniee in konsumna društva. Pa vse to je precej omejeno in silno počasno, kajti nevednemu ljudstvu gre težko v glavo, kar se mu vidi novo in negotovo. In vendar, koliko bi mu konkitilo nekoliko dobro premišljene organizacije na gospodarskem polju! , Če gmotne razmere že niso .naj- j ugodnejše, so pa kulturne slabše, { nego slabše menda ne morejo biti. i j&e velik nedostatek je poiuanjkan-1 je boljših, olikanih družin med na-s rodom, katere bi mogle blagodcj- ss no vplivati nanj. Šole, čisto Itabi- i as jamske, malo ali nič nc korHijo.jS Tri leta mora jo otroci v šolo iiodi-ti po postavi. V tem času scN sicer izučijo čitati, a italijanščine se ne .navzamejo toliko, da bi jiui mogla koristiti. S knjigami bi s časniki si ne morejo pomajjatu, z itali- S jonskimi ne, ker jih ne umejo, s slovenskimi še manj, ker jih nimajo, in pa še. čc bi jih imeli, premalo razumejo književno slovenščino, katere se nikoder ne učijo. Položaj v tem oziru je jako žadosteh jn posledice so Je, da se narod ifcf , izobrazujc in ne napreduje. Da bi£ se prišlo v okorni vsem nedostat-kom, bi trebalo preosnovati šole iu postaviti slovenščino kot šolski jezik. A vlada ne pride nikdar do tega ; kaj nji mar, če pozabljena peščica državljanov napreduje ali nazaduje ;ona ima druge tfkrbi. Za lokalna vprašanja bi se morale brigati krajevne oblasti; a te žalibog, podpihane in zapeljane od domačih samopašaiih koristoloycev en pa od raznih obmejnih ii^edentov-skih elementov, imajo polno krivih pojmov in mnogo predsodkov o tem, svoji vladi mirno in zvesto podložnem ljudstvu slovenskem, vsled česar niso nikdar naklonjene slovenščini, pač pa jo smatrajo za nevarno in držijo za panslavi-stičnega agitatorja vsakega, ki. sc količkaj zanima za aijo! Evo ti, dratgi bralec, na kratkem povedano , kaj in kako je z Beneškimi Slovenci. Marsikaj bi se še dalo povedati o njih, a zadostuj za sedaj. Bog jih še dolgo ohrani zveste sla v jamski družini! >ro Je, da ue uosijo nekateri svojih možganov odprtih, drugkn na ogled. Nesreča te rada zadene, ko delaš najlepše načrte o sreči. li pri navadni samokolnici »ba nekaj napora in sile; če ne premakneš s mesta. r Nekateri oženjeni moški bi šli radi v vojno, ker ao že naveliča- Naše življenje je podamo igri, razdeljeni v dva dela: Daj in vze- ni domačih prepirov, mi. iŽal le, da daje raje večina l.ju- # di dru-gim več težav, nego bi jih Vsakdo ve letiajbolj sam, sami nase prevzeli. gre čevelj žuli. kje BiunHtaiiiinHiiiiinnniunnnnnHniinaiiiniiiiHMiiiMtimniuiHiiiHniiniiiniiimniii Za časa neznosne draginje I V LEKARNAH ■ EL1X1PL ^ B1TTER-W1KE HOftKEVIHO CENA $1.00 se mora vsakdo čuvati hrankov. Tukaj je vr««ničen mol". — Zaprtje, glavobol, i: _ , .. opomini, da si poiičetc uspošno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. TR1NERJEV AMERIŠKI EtlKSIR IZ GRENKEGA VINA. ^ j ' ' s , ; ». •• :■ t ie pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, o. ... Odvetnic dandanes se ni tako Številno na svetu in vendar pozna skoro vsak zakonski mož eno žensko, (ki mu vedno postave tolmači. • Ljudske postave so le toliko ča-t dobre, dokler jih ljudstvo sestavlja, ali dela. s Če ti izvoljenka zatrjuje, da te ljubi iz dna srca-morda je pri vr. hu njenega area ie malo prostora za ljubezen do koga drugega! Dolžnosti uradnikov društev in podpornih organizacij. Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacijo v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji pred-- i • niki delali, tako bodem delal tudi jazi To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo jc imel pa njegov prednik, posebno se pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3Jo obresti; to je vaša , % i dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali Cv takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, ID. č' Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne * 4 samo omenjena tvrdka. ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Naj- ' - ~ v'1' - . 1 • ('.'.- -.i boljši dokaz naše trditve je ta, da šc nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja s 1 > takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar.. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro Priporočamo sc vam s spoštovanjem ELSTON & CO., • La Salle St., Chicago, III. 015348485323232348532353484853232323485348485323484848235332902348234853485323235353532348234823 234823532323484823532323234848482348235323484848484823485348235348485348 zač fcatfio se__w _________ pred njim, kafer** bili v resnici tedaj, ko jih je živel. l*j je pred njim vsak* poeaanWnoBt, pihati se je in dihati vse, kar se je gibalo .kar je dihalo v onih lepih časih. Prtf tshSoTi je bil, je daii*«; Tiifro topfto, tako vonjivo je plulo po craku kakor danes, isti glasovi so se obujali v obližju kakor danes; iftt* svetloba se je rarfijoia pb evetjtt Iti $1«nju kakor danes, hi tedaj so ibide njego* ve oči »cfcrave, videle so ves ta č»r in ga užival« in bile so hvaležne zanj Onemu, ki ga je podaril fir sedel je gospod Plaveč prav na tej ktepiei kakor danes. A ni sedel sam. Zraven njega je sedal čvrst mladetniČ, zdravega obraza, svetlih oei. Njegova zunanjost je kazala, da biva v tem telesu tudi Se zdrava, nepokvarjena duSa. Oblečen je bil v unifomio, kakr&no nosijo pomorski častniki. Lepo se je prilegala njegovim polnim u-dotn, lepo je objemala njegov vitki, a krepki stas. In gospod Plaveč je zrl na. svojega sina z vsem očetovskim ponosom, .njegov o-braz je žarel notranje sreče, ki je prevevala njegovo sroe. In na tej klopici je bHo tedaj življenje, živ ljenje, ki vzbuja . v srcih sladko nado v lepo in svetlo bodočnost. "Torej asa dve leti odpotuje«, sin moj t To je dolgo, dolgo. Glej, moja leta so že prekoračila moško dobo in Bog ve, ali se vidiva se kdaj."l Gospod Plaveč se je zamislil. Nekaj mu je pravilo, da ne bode več videl sina, ki se je sedaj poslavljal, da odpotuje z nekim par uikom okoli sveta. 44 Toda oče, čemu tako grde misli tako nenadoma? V najboljših letih ste de in gotovo je, da se že vidimo, m tedaj se preselite k me ni in začelo se bode lepo, lepo živ ljenje. In glejte, koliko lepega mi čaka po svetu! Kaj vse ibodem videl, kaj vse spoznal! In vse to Modern lahko potem porabil, da njim koristim svoji domovini." _■ Na vr- tu za tofo gospoda Plavee so sa-blestde č režnje v cvetu, je oživela ograja v sočnem zelenju. Med niakim in visokim drevjem se je žte nfettoliko dni razprostirala mehka, jv zelena preproga, ki je je pogradi Stvarnik sam, preproga od goste trave, pretkana t belimi, nežnfrni evtetbvl marjetic, ki so odprte svoja sanjava očesa črqz noč. Na njih so vs-trepetavale blesteče kaplje jutranje rose, okoli njih so hiteli prvi pomladni metulji. Iiepo je po vzhodu se je siri! prijeten vonj, gorka sapa je vela po nasadih k\ vabila iz popja Se one maloSteVil-ne cvetove, ki so bHi zakasneli. Lepo je bito, ničesar lepšega ni moglo poieleti -Človeško srce, po ničemur lepšem ni mogla zskopr-neti človefika duša. Saj se je pV> javljal v stvarstvu v nepopisni lepoti, v nedosežnem čaru Oh sam, on, ki je prmkrbeH zcnrfjt novo obleko, ki ji je preobrazil prej tako Mostno lice in razltt črez njo svoj l)iagoslov, da se je zbudila. Ix*po je bilo, pred to lepoto je ki i la človeška glava, je om&ovala roka umetnikova. ' " ■ Lepo je bilo . . . Počasi, korak za korakom tipajoč s palico, je stopal po ozV. vrtni poti gospod Plaveč. Snežnobcli so bili njegovi las jo, bela je bila njegova dolga brada, beta kakor črešnjevo cvetje. A njegove oči so bile ugasle, gospod Plaveč jc bil slep. Semtertja je privzdignil glavo višje in je postal. Poslušal jc, ka ko je brnelo po zraku, njegov duševno oko je videlo pomlad, ki se je naselila na njegov vrt. Vide lo je velikanske črešnjeve šope, videlo je zelenje, videlo novo gi-Iwijoee se življenje. Videlo in čutilo je vso krasoto, ki se je ponavljala na okoli in vstrepetavalo je Najmanjši šum, na jrahiejii dih pomladne sape, najneanatnejši glas, ki je.priplul iz nasadov na njegovo uho, mu je o&vljal z ne odaljivo silo dražestne podobe iz davno minulih dni. Živele ki gibale so se pred njim, sadobrvale so pestre m sveže boje. Vrnili so se oni Maženi fetei, biM'z zlatimi črkami zapisani v knjigi njegovega življenja. v In stopal je dalje, vtopljen v svetle misli, in njegovi beli iasje so se svetili in svetila se je njegova dolga bela brada. Toda hipoma je nenadno zopet obstal; njegova noga ni hotela dalje, njegova glava je klonila nizko na prsi. Zginila je svetloba, terana, strašna noč ga je obdala. In iz njegove notranjščine se je izvid glasen, skoro obupen vzdih. Zahotelo se mu je, da bi se vsaj za hipec zopet odprle njegove oči, da bi se vsaj za hipec smele napiti preiestne lepote, ki jo je slutila njegova duša. In gospod Plaveč je postal v tem hipu tako majhen, tako neznaten! Zlezel je skupaj m stresel se je, kakor bi bila zavela hladna jesenska sapa in silila skozi njegovo obleko. Njegove oči so se bolestno pregibale, razširiti so se hotele . . . toda zaman... tema povsod, tema pred njim ift Ka njim, tetea nad njegovo glavo m tema pod njegovimi nogami. Ih najrajši bi bil padel na zemljo ki pulil bi bH iz nje travo, da bi za-krvaveli in otekli njegovi prsti, da b* obležal in ne bi se zbudil več. Toda gospod Plaveč je bil trden mož. Njegovi živci so bili krepki, njegova volja je prečna -Karta že marsikdaj prekipevajoča čtivstva. Gospod Plaveč je bil mož, ki je svojo voljo Vedel podrejeva-ti višji volji, gftspod Plaveč je vedel, da je nekdo nad njim, ki ve, zakaj pošilja ubogemu -zemljann križe cn nadloge, zakaj ga obiskuje s takšnimi šibami, s kakršno je obiskal njega. In tudi zdaj ga je gospod Plaveč za«čutil v svoji bližini — njegova razburjenost se je podegia, njegova žaiost se je hipoma ublažila. In Plaveč je stopal zopet mirno d alge, hrisoč ši z des-nieo svetlo solzo, ki je polzela po njegovem častljivem licu. Na bližnji jablani se je oglasil KČinfcovec z močnim in veselim glasom. Gospod fPlavec je dvignil glavo zopet vifije, njegovo uho je željno srkalo te glasove in htpoma jc bilo zopet svetlo okoli njega. v Na koncu vrta je bila pod košato jablano ki opica. Lap, miren kotiček je bU to. Tja je došpet gospod Plaveč in sedel je v senco. Gorko je bBo, da je odloča rati sinova pisma fuji ljudje, ko se j* * ga je sicer napadla m*-dostikrat mu je bfto čudno okol i atieft in pola« se ga je obup. Toda vselej se je zopet sklonila njegova glava, njegovo mišljenje se je raabistrilo, njegov duh je vstal. r,' Pred neikoliko dnevi umi. je sin pisal, da se vrne v kratkem domov ter obišče njega. Dneva mu Ae nc more natančno naznaniti. A od tedaj se je gospoda Plavea pola6čala*čudna razburjenost. Polotil se ga je neki nemir* ki se je zrcalil v vsem njegovem kretanjut v vsem njegovem bitju* Češče ka' kor prej ga je napadala imblodujK nost, sam sebe ni več poznal, sam? itf vedel, kaj to pomeni. In koli^-je odposlal1, naj gre poizvedovat kor več je preteklo dni od onega pisma, toliko nemirnejši je bil. . - dogodila nesreča in kdo je pone- ' ' sreeil. In gospod Plaveč je ponosno ni ropotaio, nje se i teh besedah je na trgu so lajali -psi. 1 i dVignal glavo. Pri hipoma izginila tožna misel, ki je tako nenadoma prisilila v njegovo duSo. "In za vse to," je nadaljeval, "za. vse , kar sem sedaj, kar se bodem, se imam zahvaliti van*, vam skrbnemu svojemu očetu. .." Gospod Plaveč je bil tedaj srečen. Pomfod, ki je klita. okoli njega ,ni bila tako svetla, kakor je bila svetla njegova notranjščina... Koliko sta si imela s sinom tedaj še povedati! A drugi dan se je sin poslovil in je odhajal na morje. Stisnila sta si rOM, poljubila sta se in voz je zdrčal proti postaji : . . Vsak teden je dobival gospod Plaveč poročila od sina. Kratka so sioer bila, a točna in jasna in gospod Plaveč je potoval v mislih z njim po sveh krajih sveta in zasledoval je njegovo pot na zemljevidih. Z njimi se je g*bal po valovih razburkanega morja, z njim je prestajal hudo vročino tropic -nega podnebja. iZ njim je zapuščal zibajoči se parnikov krov in stopal na obrežje, z njim si je ogledoval daljna tuja mesta in tuje ljudi z nenavadnimi* zanimivimi običaji, šegami fai navadami. Gospod Plaveč, je bil v neki d olik i s svojim sinom, zdelo se mu je, kakor bi fcival zraven njega, kakor bi si h Ha sinoči voščila "Laftiko noč," da bi si zjutraj zaklicala veselo 44Dobro jutro." Gospod Plavee je videl, 'kako so se odpirala vrata sosednje sobe, kako se je v njih pojavljala visoka, krepka postava sinova z nasmehom o-koli rdečih usten, z bleskom v sinjih, velikih očeh. BiLa sta si v vedni dotiki, v ved ni bližini. Družila ju je ena .trdna, nevkina vez, ki ji pravimo ljubezen, vez, ki jej nobena razdalja ni prevelika, vez, ki se da nevidno pretkati na tisoče in tisoče milj. Toda zgodilo se je nekaj groznega. Gospod Plaveč je nekega dne nenadoma na lovu ponesrečil. Sam ni vedel, kako je bilo. Pofe-kušal j« tujo puško, ki se je mahoma odprla, ko je sprožil. Smodnik mu je skril v oči tako nesrečno, da je oslepel. Kako strašen u-darec! Ali gospod Plaveč ga je prenašal vtdano. Najhuje mu je bilo, ko so mii morali sedaj prebi- Gospod Plaveč je sedel dolgo časa na oni klopaei. Vsa ona doba, odkar ga je zapustil sin, je phila mimo njegove duše. l^eplavali so ga veseli trenotki, mimo so bežali tudi žalostni. Ln potekale so minute za minutami,, toda gospod Plaveč se ni -dvignil. Poizkusil je sicer že toil, da bi vstal/da hi zopet stopal po vrtu, aH vselej se je premislil. Vselej ga je zopet nekaj potlačilo na ta prostor in sa nil sinovega pisma. Bog ve, kdaj pride, 'Bog ve, morda že danes. Že danes t Plaveč je osupnil. Kako to, da doedaj: ud mislil na to, da dospe že danes} Že danesf Plaveč se je nemirno dbrnil. Zazdelo se mu je, kakor bi bil zaslišal stopinje po vrtnem pesku. Nje« gove^oči so se napenjale, so se ise> kušale odpreti — toda aiič ni bilo. Na vrtu je bWo Vse tiho. Vela je samo rahla sapa po ndsadili m od daleč se je oglašala penica. In gospod Plavee se je zopet naslonil na svojo palico. Toda, zakaj ne bi mogel priti ž«; danes T Že danes t Čuj, ali ni bil .to: ropot kočije, ki se je bližala nje- ' govi hiša? Ali se ni vstavila? Gos-' pod Plaveč we je dvignil in je prisluškoval. Da, slišal je prav raz4'. ločno! Toda ne, varal se je 1 pride "Z brzovlakom?" Njegove roke so se treerle, njegova kolena so se šibila. "Da." Obstal je, kakor bi bilo treščilo vanj. Okoli njega se je podira! »vet, videti je bilo, kako leze skupaj, kako se bode sesedel vsak hip. Strežnica je priskočila in s težavo ga je spravila v hišo . . . • • V svoji sobi je slonel goepod Plaveč na stolu. Bil je na pol mrtev, otrpnilo je vse v njen*. Naj bi se bilo zgodilo v temi luipu karkoli, ne bi ga vznemirilo več. Pripravljen je bil na vse. Strežnico v yt t LL ' t previja notarske posle. Se toplo priporoča Sloreneem v Wan-kefran in okoHei VMMkitn in hrvA^kim t*- In nrr«*im Slovenkam. na železniško postajo, kalko se je Dolgo je slonel tako. Nazadnje se je vendar zavedal. Nekaj takega k aik or upanje se je prikazalo v njegovo srce. Morda se je pa vendar rešil on, morda vendar zopet pride. In pomislil je, kako težko mu je delo še pred nekoliko časom, ko je razmišljal o prihodu sinovem. Kako se je izrazil, da bi snorda bolje bilo, ako ne bi se vrnil, ker ga ne bodo mogle gledati njegove oči. Kako se je tedaj njal je dalje. In zopet se je sporna-pregrešil zoper Boga, ki ga je dol- : i Ini vendar lahko pride žc danes! Gospod Plaveč je postajal ved no nemkuejši. In v tem hipu je vedel, da mora priti on že danes. Da, priti mora, njegova duša ga sluti v bl«ini, njegova duša ga vidi. Priti mora! Stopil je korak dalje in zopet je prisluškoval. Tedaj se je pa zdrznil. Pomislil je: Ako pride sedajle, ako se približa v tem trenotku, kaj naj storim, kako ga naj sprejmem? Ali bom mogel prenesti to muko, da ga ne bom anogel videti', ko bo stal pred mano velik in močan, čvrst in zdrav on bujnih udov? Ah, to bo neznosno! Oj Bog, oj Bog, Ikako hudo si me kaznoval, kaj sem Ti storil?! Pri •njem bom moral biti, čuti! bom njegovo sapo, toplota njegova mladega telesa me bo ovevala, njegovo oko bo viselo na licu, a jaz ga ne bom videl, moje stre se bo krčHo v neznosni boK. Moje u-gasle oči bodo trepetale .in trepetala bo moja duša. Ah, 5&oro bi bilo bolje, da bi ostal tam, kjer je, da ne bi se vrnfl. O j Bog, oj Bog, kako hudo si me kaznoval! Stopil je zopet korak dalje. Njegova glava je vnovič klonila in videti je bilo, kakor bi se bil v tem hipu postaral za mnogo let.* ■ Bil je to hip nenadnega obupa. ** V istem trenotku so se zares za-eule stopinje v pesku. Gospod Plaveč je zopet ^dvignil glavo. Poznal je dobro te stopinje, vedel je, da prihaja njegova strežnica. Ah, gospod, gospod!" je zaje-eala in težko dihala. No, kaj pa je?" Ravno sedaj-le sem eitala v časopisih — ah, grozno — ako bi bilo res, da bi tudi naš . .. mladi .. . gospod," jecljala Je in ni mogla dalje govoriti. Gospod Plaveč je prehledel. 44No, kaj je, govori," je dejal komaj slišno, plaho. "Brzovlak je med postajama M. in C. tre H s poštnim vlakom in mnogo je mrtvih." <4Kaj nam mani brzovlak," je dejal Plaveč in se je oddehnil.'4To nas pobliže ne briga, res pa je, m so reveži, ki so se tam vozili. Smilijo se mi . . 4 4 Ali, gospod, to šc ni vse . . • Še je nekaj . . . kar briga nas, kar žil, da ga je kaznoval prehudo. Ali bi ne bila to še stokrat hujša kazen? Ah, samo da bi se vrnil, samo da bi še enkrat brl v njegovi bližini, pa bi bil srečen, pa bi pozabil svoje nesreče. Ali dnu bode Bog odpufetH, da ga je razžalil tako? Tedaj so se pa za-čuli nagli koraki po stopnicah. Poti nogami ko škripale stopnice, prihajal je težak in močan človek. Hitel je aiav-zgor. Plaveč se je dvignil. Njegov o-braz se je razsvetlil In njegova glava se je obrnila (kvišku proti nebu. Razprostrl je roki in vzklrk-nllje: 44Hvala Ti, ljubi Bog, Tvoje usmiljenje je večno . . . Oh prttia-a . . Denar naložen pri na« je varno »hranjen. f' "V" "• f ^TjMfcSE-Jjf -; 'mm' ■ il' ..'» ' t ... .. , " *** - • Yy c'/.' ; • Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar prt nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uloŽen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nae lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem dragem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naža dolgoletna uslužbenca: g. Jot. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Joa. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino aanoaljhro in pm najniijam kurcu. Oddajamo t na jam Tarnoctna Skrinjica pm $3.00 na Uto an •hranjenja vrednostnih papirja in iUtin, kjer •• vedno varne prmd Ognjem in tatvino. Izdajamo men j ice na vse kraja. Poslopje, v katerem ao naži uradi je lastnina te banke. Naša banka je de po ti tn i urad za mesto Joliet, za okraj Will, m državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Ženska krila II CUUUUčUl umgcl ITI «4.98 Na prodaj imamo nad 100 ženskih kril iz fine čiste volne pop-lina, serge in chuddah blaga in sicerv vseh v< likostih. Ceno smo znižali na Ne prežite te razprodaje ker si lahko pri tem prihranite od $1.50 do $2.00 pri vsakem, pri nas kupljenem krilu. Vsa ta krila so najnovejše mode. _t. Obuvalo Mi imamo v Jolietu največjo zalogo obuvala (črevljev) za moške, ženske in otroke. Čevlji so narejeni v raznih oblikah in vseh velikostih. Cena je pri nas nižja, kot drugod. Da se bodo dobro nosili vam jamčimo z novim parom Ženski površniki iz volnenega poplina V najnovejših krojih in raznih novih barvah; višnjev-kasti, -zeleni in zlato rumeni. Tudi športni površniki navadnega in finega kroja, na prodaj po u puvrsiiiiu iiuvčiu- no^ Ženski površniki iz žameta (velorja) in poplina Dobili smo pravkar nad 50 ženskih površnikov najnovejše mode izdelani iz finega "velor" in "poplin" blaga v vseh barvah, da dobro pris-tojajo starim in mladim, izjemna cena.............. »13.95 Ženski "Serge" po-vršnlki Velika izbera težkih "serge" površnikov, mnogo izmed tehpoddelanih s svilo, posebno dolgi modeli. Cena......... $6.98 Obleke za. moške Kupite si pri nas obleko, da si prihranite denar. Če bi mi res ne eamogli štediti vam denar pri nakupovanju obleke, bi ne bilo mogoče te velike department trgovine za obleko tako razširiti kakor smo jo ravno mL Mi dobivamo d^n za dnem nove odjemalce, ker jih dobro postrežemo. Število teh se vedno množi. Predajamo moške spomladanske obleke po: $15, $18, $20, $22, $25, $28 Pri nas lahko tudi naročite obleko po meri. Jamčimo vam, da vam • bo dobro pristojala, če ne, vam pa denar vrnemo nazaj. Obleke za ženske Velika izbera iz čistega volnenega blaga, modre, čm-kaste in zelenkaste barve, v vseh velikostih. Blago in kroj sta naj boljše vrste. Jutri jih dobite pri nas lahko za.... Doijse vrste, j um «13=95 Obleke za ženske kakovosti Izde-da se vam bodo gotovo dopadle in vam pristojale. Blago ie iz "Veiourja", 'Toplina" ali "Poiret Twilla" v vseh barvah, tudi temnih. Te obleke so vredne več, a jutri jih lahko pri nas dobite samo po................... H8.75 Obleke za ženske Narejene iz takozvanih "Shepherd Checks", lepo ozaijsane in fino podložene, ali poddelane. Jutri Sr «10-95 samo po XV"- ■ m ■ j K ■ t: l m a * ■ t m T-:--i* ' ' - Sternove 'Trading' znamke so velike vrednosti I Vsled tega bi jih morali vedno hraniti. Vsakdo naj jih hrani in nabira skupaj. Ne veljajo vas nič. Za iste lahko kupite nri nas "kar hočete, Ako imato celo knjižico teh znamk, dobite pri nas za $3.00 vrednosti blaga te ali one vrste, polovico knjižice pa za $1.50 vrednosti blaga. za Il 5 Aff/eriki, — v naši § i po prihodu nov« io se je zadela Je okvir slike. Zaškripali je . . . Pred zavzeto se je genil; slika, stopila v stran, razkrila va ta. Vrata brez -zapaha m ključavnice. Kako se jih je obradoetila Cecilija! Bujna domišljija ji je na Blikala grozne stvari: Mrliške ko sti, tajne lepih prednic CeciUjinih, žrtve inkvizicije —»vse to se skriva za vratmi. Vhod v podzemske ječe, za kladi, strahovi . . . Hlastno so hiteli ibeli prsti po robu vrat. Vdalo se je pod prstom, teman prostor je zazijal pred Ceciliji, o-blak prahu ji je udaril v obraz, stonogi ki pajki so hiteli preki praga. Ni bUo skritih poti, ne ko-stenjakov. Samo kupi od molov izjedenih oblek, črvive skrinje, steklen ič ice za lepotca. Bil je pač prostor, v katerega so metali hišne nepotrebne stvari. Precej velik, toda teman kabinet, ki se je pozabil, ko je prišla druga dožinja, in stara hišna ni povedala novi zanj. Romantični Ceciliji je bil tak kraj aelo všeč. Imela je skrivališče, v katerem se je lahko skrila težke ure obupa. Popravili, uredili sta z Jefo kabinet, pokazali ga samo Zori in Foscari ju. Kdo je slutil takrat, da prinese vanj Foscari poi-mrtvo žrtev Klarine ljubosumnosti, materinega trdega srca. Tu je varno ležala bolna Zora, odtod se je spuščala okrevajoča nočne ure v dvorane, pod arkade. Tu je trepetala, kadar se je ustavil ob vratih znan korak, tu je izvedela, da živi brat junak, da ji odpušča, pride ponjo. Težko čaka brat sestre, težko hči senjskih skal svežega zraka domačih gor. Dograjene so ladje, nestrpni so Uskoki, da operejo čast svojega vodja. Pod pritiskom Benečanov je obsodila cesarjeva komisija Senjanma na vislice. Vrnil se je, hodi prost. Kdo bi zapiral Juriša t Dvigne se dvati-eoč mož . . . Juriša čaka sporočila, da je sestra pripravljena. Da so odšli vojaki na Špansko, tedaj udari ob belem dnevu na Benetke, reši Milanšiča, Zoro, jima pripravi krvavo svatbo . . . Primorje zapoje novo pesem o Jurišu Senja-ninu . . * Ne tako, za Boga! sta mu sporočili s Cecilijo. Ne hodi s pogubo nad dom, ki je ljub Ceciliji, Foscari ju. Kjer je našla sirota uteho. Ne maščuješ se. Pogubiš sebe in prijatelje. Polni so arzenali, vedno novi vojaki prihajajo. Ve-necija se bojuje lahko na več strani .Pusti, Juriša, želje-po maščevanju, ne poslušaj lažnjivih poročil; ki te vabijo med sramotne stebre glavnega trga. Veruj samo o-nemu, ki ti prinese Milanšičeš prstan, zaročni prstan Zorin. Ne skrbi ca Mitamiča. Njega osvobodi nadvojvodov ukaz. — Tako sta sporočili nestrpnemu Jurišu. Pa ni prišlo morda sporočilo v roke vohunov T Morda vedo že v črni dvorani, da je uSla žrtev benečanske neusmiljenosti iz ječe ? Ubil Bog doža! Akopram meni, da je Zora mrtva, rabi njeno ime za vabo. Rajši pogine Zora stokrat v mukah, kot da bi prišel njen brat radi nje v nesrečo ... O, da bi dal Bog in Majka Trsaška konec teh muk! Da bi živela Zora še enkrat življenje živih — ali da bi u-miia. Kako težko je čakala snoči, da odvrne tiho ta noči nevarnosti. Dan je bil tako vroč, zrak v kabinetu dušlji v. In dolgo se niso spravili k pokoju prebivalci dogane, kar jih je ostalo v Benetkah. Uživali so hlad noči. Dolgo se je slišal v dožinjini sobi pogovor tra-bantov in stafierov pod arkadami. Dolgo so se slišali koraki po hodnikih. Vohuni in hiriči, ki nosijo poročila tajnemu svetu. O, zdaj se odpirajo vrata na "most vzdihov" — zdaj požira Orfano nove žrtve... — Minila je polnoč, odbila ena u-ra . . . Potihnilo je vse. Zagrnjena v belo rjuho, v obleko duhov, je hotela Zora k drugemu oknu na zrak. Nenadoma je stal dol pred njo . . . Toliko, da ni zavpila. Smrt, ječa, muke! . . . Ledeno ji je stopilo v žile, vsak las je imel svojo kapljo ... Pa dož stoji — strmi vanjo Wed. Stoje kot uko-psni trabanta, sobar. Senca si, Zora, duh noči! Dož ne ve ... Z močjo in pogumom je Zora otrple »de in odpla vodovo ladjo; čakajo vojaki, ki postajajo po rivi. Vse opazuje iz-krcavanje plemenitega de Rav-nacha, vse ugiblje: Kaj prinaša nerodnega, v Benetkah nepriljubljenega k raševea t Zakaj pošilja Ferdinand ravno njega t Da bi poslal moža gladkega govorjenja in obnašanja, pridobila bi si ga 1 judo-vlada s sladko besedo, on bi izrekel nadvojvodove želje v prikupi jivi obliki in ne žalil občutkov Benečanov. (Dalje prihodnjič.) J- vernostjo kr menila, da je Zora najbolj varna v dogani. Ce dol kaj o dozdevnem strahu Veni-eru, pošlje ta gotovo vohune, ki preiščejo vse mesto. Zora naj se vrne pogumno po noči v dogano. Saj se ne dotakne straža sence no- ima svojo redno mesečno sejo vsako či. Blizu je dan Žorme rešitve, pa le v dogani se bo pridružil« lahko de Rasrnae&ovem spremstvu, ki pride z nadvojvodovim poslani- Posledloe draginje. Knjigovodja svojemu gospodarju: "Da, g. šef. Jaz se nameravam poročiti, vsled tega vas prosim za 10 dol. mesečnega pribolj-Ška pri plači." — "Tako, — ali se mislite res poročiti t" — "Da." — "Poslušajte me. Mož, ki se dandanes v tej veliki draginji namerava poročiti, naredi zelo ris-kiran korak. Jaz vam bom utrgal še $2.— na teden pri plači, samo da vas rešim te nesreče in tega usodnega koraka. Prepričan sem, da mi boste svoječasno za to še zelo hvaležni." Ne obupajte l Vsak bolnik bi moral vedeti, da mu za časa bolezni upanje na o~ krevanje dosti pomaga. Če v tem slučaju bolnik čita in zasleduje odkritosrčno zahvalna pisma od oseb, ki hvalijo vrednost Trkier-jevih zdravil, bo našel v teh spričevalih dovolj moči, da ne bo vsled bolezni preveč onupan. Mr. Joseph Smith v Rook Lake, N. D. nam je pisal dne 20. febr. 1917 sledeče: "Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je izvrstno zdravilo. Jaiz sem i njim odpravil neprijetno zarbasanost in s: na ta način zopet pridobil pravi oktuJ' (tek), katerega sem že tekom 3 let pogrešal." Ako trpite torej vsled zabasanosti (-zapeke), glavo^ beda, nervosfiosti, izgube teka lin telesne moči, vzemite Trinerjevo ameriško "Elixir" vino. Cena steklenice $1.00. V lekarnah. — Mr. Math Mifikovsky, Malaba, Fla. je omenil v svojem pismu z dne 23. jan. 1917 bedeče: Bolefoal sem na 'hudi gripi, ki me je mučila z močnimi kašijem, pa — Trinerjevi "Coufcfo Sedative" (olajšatelj ka&Ija) mi je kmalu pripomogel do zopetnega zdravja —." Cena tega izvrstnega zdravila za prehlad, kašelj, bronhitis in naduho je 25 c in 50 c v lekarnah; po pošti 35e in 60c. Ravno taka je tudi cena znanega Trinerjevega Lini-menta, zelo zanesljivega zdravila za revmatizem, nevralgtjo, fepah-ke, otekline itd. — Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339 So. Ashland Ave. Chicago, HI. (Adv.) nadeljo v Slovenakem Domu, W »Ml. t------«- «■» . rauDurgn, ra. Uradniki aa Uto 1917: Predsednik: John Mrarinta, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. L tajnik: Prank Trsmpssh, 4«M Hatfield St, Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prekielj, 572 jtatler St., Etna, Pa. Droit, zdravnik: Dr. C, J. 8tybr, 866 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je 91000., |600. ali f260. Nais društvo plačaj* 66.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovend in Hrvati, kterl It pri nobenem društvu, spadajoče h X. s. K. J. se uliudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite aa zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri H. tajniku Josip Matešič, 6211 Natrona alley, Pitta-burgh, Pa., isti daa ko aboli In ravno tako zopet ko oadravi. tisoi "gslone", da nam as bo s le v petek, aH "»vetek". = vino dela U samo ob sebi rsklamo, ker je naravna is pristna 5 kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnese!.' Imam rade- s belefa. Pokosite samo eno "galonco", — pa se boste prepri- £ kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega S ae držim jas. S •JOSIP PERKO, I Sitveukl gostllaičir, 82J6 So. Weed Str. Chicago, III | iiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiT aww I Tel. I Telefon: Canal 80 Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111. 2 Cei «aw Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Točim vedno aveie isborno Hoorfcarjovo piv«, fine likerje in prodajam izborne smodke. Cenj. gostom je mrzel in topel lunch zaatonj na razpolago. Rojaki Slovenci vodno dobro doilil Pozor gg, tajniki krajevnih društev! pisasa, ■brnite Učna tiskovina, ot aa Kadar potrebujete nova druitvana pravila, •rta, vabila in vstopnice ca veselice, ali kake drage m aa največjo tfovansko nnljsko tiskarno v Ameriki, i N AMINO TISKARNO, 2144-50 Blue Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode iagotovila vse tiskovine v popolno sadovoljaoet glede eeae. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo aelo pripravne Vplačilne knjlttre aa člane la članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v aalogi aelo prikladne Nakaznice sa blagajnike aa izplačevanje bolniike podpore in dragih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi BofnUke Usta, večje ia maaifte in poeebae pole sa vodstvo članov, da se ima aa podlagi teh pol lahke vadae aa-taačen pregled Hevila članov po skladih, ali raaredih. tr Va zahtevo polijemo vsakem drufttvu vzorec gorlaavedsalh tiskovin na ogled breaplačaol . OPOMBA: T naši tiskarni se tlaka "Glasile K. 8. K. Jedaete". Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva la aefsUreiia domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chkaga IU. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU llill Nikar ne pošiljajte nam denarja v svrho pošiljatve v Avstro-Ogrsko IN 8I0EE DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DA JE ZOPET MOGOČE POŠILJATI DENAR V STARI KRAJ. Prva-Drnga Narodna Banka, v PITTSBURGU, PA. Med tem sprejemamo denar na hranilno vlogo, za katero plačujejo obresti. FIRST-SECONB NATIONAL BANK Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa \\ USTANOVLJENA L. 1852. Laatao poslopje. POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV, Ustanovljena leta 1857 Naeifonalizlrana leta 1804 ŽE. 6 O LEX je ta haaka varno čuvala in držala prihranke ljudstva