Z E LE ZAR
Leto XXI.	1982
APRIL	Št. 7
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGA NI ZACI JE ŽELEZARNE STORE
Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge.

Naš prispevek k 9. kongresu ZKS
£
9. KONGRES ZKS
Vlivanje najtežjega valja 30. 3. 1982. Livar, mladinec, Miroslav Ritenšek je opravil zadnje dejanje pri izdelavi tega zahtevnega in odgovornega dela
Cankarjev dom v Ljubljani bo 15. aprila prostor, kjer se bodo zbrali slovenski delegati na 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Javne razprave na kongresne dokumente smo na osnovnih organizacijah ZK opravili. Njihov namen je bil spregovoriti o nalogah iz svojega okolja ter vše družbe in na tej osnovi. razvijati družbenopolitično in samoupravno aktivnost, hkrati pa s pripombami ustvarjalno, kritično sodelovati pri dokončnem oblikovanju dokumentov. Poleg teh splošnih razprav, ki smo jih organizirali v vseh okoljih, kjer komunisti delajo in živijo, pa organi centralnega komiteja medobčinskih svetov in občinskih vodstev ZK organizirajo specializirane idejnoteoretične razprave po posameznih delovnih področjih in vprašanjih.
Kongres slovenskih komunistov naj bi predstavljal analizo storjenega med dvema kongresoma, kot tudi nakazal usmeritve za v prihodnje. V osnutku resolucije 9. kongresa je s precejšnjo mero kritičnosti obravnavano to obdobje in stanje, v katerem se nahajamo. Kongres bo namreč potekal v težavnem obdobju, v katerem se soočamo s težko situacijo na gospodarskem področju, ki ima in bo imela posledice še na mnogih drugih področjih. Ta težka situacija bo zahtevala spremembe v sami družbeni strukturi, kot tudi v načinu dela in obnašanja vsakega posameznika. Vse to bo zahtevalo od nas mnoge napore, tudi odpovedovanja, ki jih bomo morali storiti, da bi izboljšali svoj položaj. Zato delavci Železarne Štore mnogo pričakujemo od tega kongresa. Predvsem pričakujemo, da bo ta kongres nakazal jasne usmeritve za razrešitev obstoječega stanja z opredelitvijo nosilcev akcij in njihovo odgovornostjo. Pripravljeni smo skupno z vsemi delovnimi ljudmi aktivno slediti usmeritvam, ki jih bo kongres sprejel, z namenom, da izboljšamo položaj, v katerem se nahajamo.
Tudi železarna Štore bo zastopana na 9. kongresu ZKS z dvema delegatoma, ki smo jih izvolili na. osnovnih organizacijah ZK, potrdila pa občinska volilna konferenca Zveze komunistov Celje. To sta tov. Ivan Štefančič iz delovne skupnosti za 'kadre in splošne zadeve- in tov. Ivan Žumer iz TOZD vzdrževanje. Obiskala sem ju, da bi jih povprašala, kako se pripravljata na to pomembno nalogo.
(Foto Arzenšek)
Rekordna dosežka
V TOZD livarna valjev, kokil in metalurške litine so v mesecu marcu 1982 dosegli dva pomembna delovna dosežka. Odlili so doslej najdaljši valj, dolžine 6,5m ter najtežji valj, težak kar 32 ton. Zanimivo pri tem je to, da so valj odlili v kokilo, težko 40 ton, ki so jo predhodno odlili v livarni in jo obdelali v obdelovalnici Štore I. O prenosu kokile v obdelovalnico smo že poročali v našem glasilu. Več o dosežkih v livarni bomo objavili v prihodnji številki Železarja.
ZELEZAR: Na 9. kongresu ZKS boste slišali oceno delovanja komunistov v OO ZK v obdobju med obema kongresoma, kaj smo dosegli, česa nismo uresničili .,. Kakšna je ocena dela OO ZK Železarne Štore?
STEFANČIČ IVAN: Iz ocene dela OO ZK lahko zaključimo, da so v preteklem obdobju razreševale probleme iz svojega lastnega okolja, po vsebini je bilo to delo bogatejše in poglobljeno. Pomembna je ugotovitev, da OO ZK postajajo aktivne, da niso samo opazovalke dogajanj v ZK ali v svojih delovnih okoljih. Pri tem ugotovimo, da je kadrovanje v vodilne funkcije ZK bilo zelo po-
membno in da pozitivne kadrovske rešitve v ZK ugodno vplivajo na potek dela. O zastopanosti komunistov v samoupravnih organih in delegacijah lahko rečem, da je zadovoljivo, vendar še ni dovolj čutiti njihove dejavnosti na teh nivojih.
OO ZK imajo posebno v seda-enjm času odgovorne in zahtevne naloge. Medsebojni dogovori za razreševanje posameznih problemov morajo postati stalna oblika dela. Povezovanje komunistov iz osnovnih organizacij preko akcijske konference v naši DO dosedaj ni bilo uveljavljeno v takšni meri, kot bi moralo biti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZELEZAR: O javni razpravah na naših osnovnih organizacijah smo se dogovarjali tudi o nadaljnjem delu in nalogah, odpravi Slabosti...
ŽUMER IVAN: Temeljna oblika organiziranja komunistov je osnovna organizacija zveze komunistov. Iz tega izhaja, da člani ZK v organiziranosti usmerjamo dejavnosti v razreševanje vseh bistvenih vprašanj za razvoj s6-cialističnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v delovnih sredinah, kjer OO živi in deluje.
Sem član OO -ZK TOZD vzdrževanje in na skupnih sestankih rešujemo problematiko o vprašanjih poslovnega, družbenoekonomskega in političnega pomena. Menim, da je v sedanjem obdobju osnovna organizacija in s tem članstvo preveč obremenjeno pri
Ivan Štefančič. Potreben je kritičen in ustvarjalen odnos za obii-
kovanje ustreznih rešitev
(Foto Arzenšek)
svojem delu in razreševanju gospodarskih težav, zato vse premalo posvečamo pozornost in časa usposabljanju članstva za družbe-enopolitično delovanje in za izvrševanje raznih političnih akcij. Menim, da se s temi težavami srečujejo tudi ostale osnovne organizacije. Komunisti bomo morali v prihodnje vložiti še več naporov v proučevanje samoupravnega in delegatskega delovanja in v vsa družbenopolitična doga - & janja, ki jih terja naš razvoj.
ZELEZAR: Kakšen naj bo lik komunista?
STEFANČIČ IVAN: Vse več je konkretnih zadolžitev, ki terjajo od nas komunistov aktivnost in kritično ustvarjalen odnos kot pomoč za oblikovanje ustreznih rešitev. Naloge moramo sprejemati odgovorno, s svojim pravilnim odnosom in pripravljenostjo v vseh sredinah, kjer delujemo, moramo s svojo aktivnostjo in informiranostjo biti vendarle korak naprej.
Zavedati.se namreč moramo, da je Vlogo komunistov potrebno pojasnjevati, posebej njegovo idejnost pri razvoju našega družbenopolitičnega sistema.
Žal so tudi primeri, da posamezni komunisti bežijo pred odgovornostjo, takrat ko ta ni več samo navidezna, ampak konkretna. Komunisti se moramo posebno v tem trenutku še močneje zavzemati za cilje, ki so pred nami.
Vse kar je tuje in nesprejemljivo za našo družbo — za zvezo komunistov, je potrebno politično ocenjevati in se nenehno zavzemati za odpravo negativnih
Železarjem trdna opora
pojavov in vplivov. Vlogo komunista je potrebno izpostaviti predvsem pri delu na podi’očju ljudske obrambe in družbene samo- < zaščite, ocenjevanju dogodkov v svoji lastni delovni sredini in seveda tudi izven nje.
ŽUMER IVAN: Statut zveze komunistov točno opredeljuje, kdo je lahko član ZK, kar hkrati pomeni, kakšen naj bo član ZK. Predvsem mora -biti aktiven ob soustvarjanju in oblikovanju politike Zveze komunistov in nosilec naprednih idej za razvoj našega družbenega sistema.
ZELEZAR: Devetega kongresa se bo iz celjske občine udeležilo 28 delegatov. Ali • ste se že sestali na skupnem posvetu in kakšna naloga;je pred vami?
ŽUMER IVAN: Na skupnem sestanku delegatov smo se dogovorili. za enoten pristop pri obravnavi kongresnih gradiv, ki naj bi bila objektivno ocenjena in prenesena rned člane ZK in v sama kongresna dogajanja. Delega-
Ivan Žumer. Preveč smo obremenjeni s vprašanji gospodarjenja
ti imamo izredno odgovorno nalogo in hkrati zavezujočo, saj zastopamo vse komuniste celjske občine v kongresnih razpravah. Po končanem kongresu pa je naša dolžnost prenesti stališča in sklepe kongresa v bazo. Ta obveznost je 'še toliko bolj pomembna v tem obdobju, ko se nahajamo v izrednih gospodarskih težavah.
STEFANČIČ IVAN: V pripravah na 9. kongres smo dali vso vso težo ocenam lastnega dela, zlasti v tistih osnovnih organizacijah, kjer je delo preveč oddvo-.jeno od samoupravljanja, tam kjer se vse premalo vključujemo v priprave predlogov za odločitve, tam kjer se še vedno pojavljajo interesi, ki seveda škodujejo. Zato bomo lahko ocenjevali, do kam smo v našem razvoju prišli, kje so bistvena odstopanja in slabosti...
ZELEZAR: Tovariš Žumer in tovariš Štefančič sta ob zaključku razgovora povedala, da sta izredno počaščena, da smo jima zaupali tako pomembno nalogo, mi pa jima lahko samo čestitamo in jima zaželimo uspešno pot skozi dogajanja na 9. kongresu.
Ana Tomažin
Članice sozda Slovenske železarne sprejele samoupravni sporazum o delitvi dela in sredstev — V kratkem času bodo nadoknadili zamujeno.
JESENICE, 2. aprila — Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v Slovenskih železarnah za obdobje 1981—85, v katerem so govorili na današnji seji delavskega sveta sozd Slovenske železarne, sprejele pa so ga že vse njegove članice, je najpomembnejši dokument, ki so ga sprejeli v tem sozdu od njegove ustanovitve.
Njegova, uresničitev namreč zagotavlja, da bodo Slovenske železarne v kratkem času lahko nadoknadile tisto, kar so zlasti v zadnjih dveh srednjeročnih obdobjih zaradi pomanjkanja denarja zamudile pri naložbah v primarno železarsko dejavnost, pri tem pa so se zmogljivosti ko-vinsko-predelovalne industrije povečevale.
Prav zaradi zaostajanja so se železarji pri sprejemanju srednjeročnih dokumentov odločili, da bodo dali prednost gradnji in rekonstrukciji jeklarn ter valjarn. Ker za tak razširjen program lastnih sredstev ni bilo dovolj, so pred letom in pol pričeli z akcijo, ki naj bi k uresničevanju programa pritegnila tudi kupce oziroma uporabnike njihovega jekla. Računajo, da bo pod sporazumom več kot 200 takih podpisov, s tem pa bo razvojni program. Slovenskih železarn prerastel v razvojni program slovenske, pa tudi jugoslovanske kovinsko-predelo-valne industrije, saj zdaj kar polovico svojega jekla prodajo izven republiških meja. Od tega pa 16 odstotkov v izvoz.
Podpisnice sporazuma bodo združevale delo in sredstva za
gradnjo oziroma posodobitev nove elektrojeklarne na Jesenicah, rekonstrukcijo jeklarne v Štorah,, posodobitev valjarne na Ravnah ter sovlagale sredstva za zagotovitev osnovnih surovin. S tem naj bi zbrale 29 odstotkov potrebnih sredstev. Po izgradnji načrtovanih naložb, predlanska proizvodnja je znašala 290.000 ton Siemensmartinovega ter 494.000 ton elektrojekla, bodo leta 1985 lahko naredili 930.000, kasneje pa več kot milijon ton elektrojekla. Tržišče, ki je predlani dobilo 660.000 ton, bo leta 1985 lahko dobilo 770.000 ton, v kasnejših letih pa 825.000 ton jekla. Na današnji seji so pregledali tudi lanske poslovne rezultate, s katerimi ne morejo biti zadovoljni v dveh pogledih, so dejali. Lani so naredili namreč v železarnah 772.325 ton surovega jekla, kar je bilo 2 odstotka manj kot leta 1980 in 8 odstotkov manj, kot so načrtovali. Blagovne proizvodnje je bilo za 785.987 »ton, to je 2 odstotka več, kot leta 1980 in 3 odstotke manj, kot so načrtovali. Vzrok za skromno proizvodnjo so bile predvsem težave pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, zlasti iz uvoza. Ob tem pa grozi, da se bo zaradi težav pri zagotavljanju deviz glede oskrbe letos še poslabšal. Drugi vzrok za nezadovoljstvo pa je v tem, da so lani namenili za naložbe le 1.893 milijonov dinarjev, le polovico tistega, kar so načrtovali.
Kljub temu, da so s tem prizadeli domači trg in si zniževali dohodek, so lani za 13 odstotkov povečali skupen izvoz, v celoti so izvozili za 86,7 milijona dolarjev, od vsega pa je šlo 64 odstotkov na konvertibilno območje.
Vlasta Felc (Delo 3, 4. 1982)
Podpora naložbi v Štorah
Z NALOŽBO V ŠTORSKI ŽELEZARNI BI OBČUTNO POVEČALI PROIZVODNJO KAKOVOSTNEGA JEKLA
Izvršni odbor medobčinske gospodarske zbornice je ugodno ocenil projekt štorske železarne, da bi povečali zmogljivosti jeklarne, ki je sicer tudi prednostna naložba v okviru sozda Slovenske železarne v tem srednjeročnem obdobju. Zdaj se pogovarjajo o začetku in dinamiki gradnje, ker je znatno večja naložba kot v Štorah predvidena v jeseniški železarni.
Po besedah predsednika kolektivnega poslovodnega organa inž. Dušana Burnika bi predračunska vrednost projekta po lanskih cenah dosegla 2,1 milijarde dinarjev, »od tega bi bilo 30 odstotkov bančnih posojil, vse drugo pa združena sredstva.
S tem bi povečali količine surovega »jekla (gredic) od 125 na 240 tisoč ton ali za 92 odstotkov, proizvodnjo profilov pa od sedanjih 135 na 218 tisoč ton letno oziroma za 62 odstotkov.
Povečanje jeklarskih zmogljivosti v železarni pomeni razširitev programa kakovostnega in po dimenzijah različnega jekla (večji preseki), kakršnega na domačem trgu ni in ga bo predvsem potrebovala kovaška industrija in industrija krogličnih ležajev, letalska, avtomobilska in druga industrija.
Samo Unior Zreče načrtuje do »konca 1985. leta porabo 50 tisoč ton vložka. Tako bodo iz Štor lahko tudi izvažali več kakovostnega jekla in zmanjšali uvoz izdelkov črne metalurgije.
Medtem ko so surovine in reprodukcijski material za povečano proizvodnjo zagotovljeni iz domačih virov na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov, pričakujejo, da se bo nekoliko povečal uvoz surovin s klirinškega področja. Devizni priliv »bo dosegel 28 milijonov dolarjev.
V povečani jeklarni, ki bi jo zgradili najkasneje v 30 mesecih, bodo število delavcev povečali od sedanjih 434 na 557 (za 28 odstotkov) v glavnem is prezaposlitvijo iz drugih obratov.
Izvršni odbor medobčinske gospodarske zbornice je menil, da je lak projekt pravzaprav izredno poceni, saj je vrednost skoraj petkrat manjša od nove naložbe, ki bi dala večjo količino jekla. Če se zanjo ne bi odločili, bi to nedvomno poslabšalo položaj železarne in kovaške industrije Unior, saj bi izpadli pomembni izvozni posli.
Drago Hribar (Delo, 23. 3. 1982)
Popravek
V 6. številki glasila smo objavili tabelo o udeležbi zaposlenih na volitvah z dne 11. 3. 1982. Tiskarski škrat nam je izpustil podatke za TOZD tovarna traktorjev in skupni rezultat udeležbe. Objavljamo dopolnitev, in sicer:
TOZD — DS	Vol. uprav.	Volilo	%	V boln. staležu	Služb. odsot.	Druge odsot.
J	154	140	90,9	11	' —	3
Skupaj DO	3.401	3.092	90,9	194	5	110
Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji prižgala »zeleno luč« tudi za razširitev proizvodnje v semiški Iskri in čistilno napravo v Ivančni gorici
LJUBLJANA, 31. marca — Po proučitvi dodatne dokumentacije in-drugih dopolnitev je komisija za oceno investicij v SR Sloveniji po ponovni obravnavi dala pozitivno mnenje k investicijskim programom za nabavo dvajsetih dizelskih lokomotiv za železniško gospodarstvo Ljubljana za razširitev proizvodnje kondenzatorjev Iskre
Semič in čistilno napravo v
Pri oceni družbene in strokovne utemeljenosti investicijskega programa izgradnje prve faze zavoda za varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadetih o-trok in mladoletnikov, je komisija dala pozitivno mnenje, posebej pa je poudarila zahtevo po funkcionalnosti objekta in racionalnosti pri njegovi gradnji.
Komisija je ocenila, da je investicijski program za nakup 60 težkih tovornjakov za Avtopre-voz Tolmin izvozno usmerjen, saj je skoraj polovica omenjenih vozil predvidenih za izvajanje del v Iraku. Izgradnjo gostinsko-turističnega objekta Kompas tozd mejni turistični servis Ljubljana na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba je komisija ocenila pozitivno.
Investicijski program mariborske Livarne za izgradnjo obrata
l gorici.
za proizvodnjo plinskih armatur je komisija ocenila pozitivno, kot program proizvodnje manjkajočih delov za velike proizvajalce bele tehnike. Priporočila je investitorju, naj prouči možnost vseh alternativnih lokacij za investicijo.
Naložbo v računalniški center občine Idrija je komisija podprla. Investicija predstavlja nadomestitev odsluženega uvoženega , računalnika z računalnikom jugoslovanske proizvodnje. Tudi izgradnjo in povečanje kapacitet infrastrukture na industrijskem kompleksu Iskra Stegne, kot dopolnitev strateško pomembnih osnovni proizvodnji, je komisija ocenila pozitivno. Program zajema predvsem vlaganja v energetske vire in komunalne naprave.
Komisija je pozitivno ocenila zasnovo železarne Štore za povečanje proizvodnje za 100.000 ton dodatne proizvodnje jekla, ob relativno nizkih vlaganjih. Investicija, za katero naj bi uporabili v večjem delu domačo opremo, zagotavlja prestrukturiranje proizvodnje k visokovalitetnim jeklom. Pri investicijskem programu bo moral investitor nameniti največ pozornosti dogovorom s sovlagatelji o za-ključitvi finančne konstrukcije ter racionalni izrabi surovin.
Investicijske zasnove 2G Ljubljana za vlaganje v modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih prog ter usposobitev njim vzporednih lokalnih prog je komisija podprla. Pri odpravi ozkih grl na železnici se vključuje s krediti tudi evropska gospodarska
skupnost. Komisija je priporočila, naj investitor čim prej pripravi investicijski program in pristopi k modernizaciji železnic, poroča republiški komite za informiranje.
Delo, 1. 4. 1982
TELEFON je strašno orožje, ki nikdar ne pušča sledov.
(Jean Cocteau)
Pri TANGU' se zabavajo zadnjice, obrazi pa se dolgočasijo.
(Clemenceau)
Eden največjih jugoslovanskih umetnikov, kipar Ivan Meštrovič je umrl 16. januarja 1962 v South
B.endu v ZDA. Težil je predvsem k monumentalnem ekspresioniz-
mu in si prizadeval k povezanosti z arhitekturo. Močno je vplival na kiparstvo jugoslovanskih narodov, še posebno kot profesor na zagrebški akademiji. Njegova pomembnejša kiparska dela so: Velika vdova, Moja mati, Zmagovalec na Kalemegdanu, Indijanska konjenika v Chicagu, Grgur Ninski v Splitu. Arhitektonska dela: grobnica družine Račič v Cavtatu, Grob neznanega junaka na Avali, Meštrovičev kaštelet v Splitu in načrt za nje-gošev mavzolej na Lovčenu.
Sindikati o svojem delu
V 10. številki Informatorja smo vas seznanili o sklicu konstitutivne konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Železarne Štore, ki je bila 26. 3. 1982. Tokrat objavljamo širši zapis s te konference, v celoti pa uvodni referat predsednika Mirka Gozdnikarja. Konference so se udeležili tudi predstavniki sindikata delovnih organizacij SOZD Slovenskih železarn, občinskega in medobčinskega sindikalnega sveta Celje.
Izredno bogato konferenčno gradivo, ki so ga sprejeli delegati in gostje, je obsegalo naslednja področja:
1.	Poročilo o delu sindikata za obdobje 1980—1981
—	karakteristika gospodarjenja v preteklem letu in predvidevanja' za leto 1982
—	dohodkovni odnosi in svobodna menjava dela
—	razporejanje dohodka in uresničevanje delitve po delu
—	dejavnost na področju investiranja z ozirom na SP 1981—1985 ,— inovacijska dejavnost
—	kadrovanje in zaposlovanje
—	tehnično zdravstveno in socialno varstvo delavcev
—	razmere na področju varstva pravic delavcev
—	samoupravni in delegatski sistem
—	izobraževanje in štipendiranje
—	informiranje
—	razmere na področju družbene prehrane
—	stanovanjska dejavnost
—	rekreacijska dejavnost in organiziran oddih
—- aktivnosti- na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
—	sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.
2.	Poročilo o delu izvršnega odbora pri konferenci OO ZS.
3.	Poročila komisij.
Ta obširna poročila je strnil v uvodnem referatu tov. Mirko Gozdnik in dejal:
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI DELEGATI!
Delavci, ki smo organizirani v zvezi sindikatov kot svoji najbolj množični razredni družbenopolitični organizaciji, lahko ugotavljamo, da se nenehno krepi in utrjuje oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, čeprav verjetno ne moremo mimo nekaterih posebnih pojavov, ki to krepitev še zavirajo. Pa vendar, organizirani v svojih TOZD in delovnih skupnostih, delavci vse bolj odgovorno in zavedajoč se tudi posledic odločamo v veliki meri o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela in naše lastne ustvarjalnosti. Socialistični samoupravni odnosi, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju kot specifičnem družbenem odnosu, nam v veliki meri zagotavljajo, da na podlagi svojega in minulega dela upravljamo in odločamo o svojih potrebah in interesih. S tem postopoma, vendar vztrajno in nezadržno ter vsakodnevno ustvarjamo pogoje, da bomo delavci v
združenem delu neposredno odločali o rezultatih svojega dela, ki jih ustvarjamo na družbenih sredstvih, torej o tako ustvarjenem dohodku.
Za popolno uveljavitev tega cilja bomo morali v bodoče še več napraviti na področju družbenoekonomskih odnosov ter za odločujoč položaj in vpliv delavcev v združenem delu, da bomo onemogočili vse vrste monopolnega in odtujenega odločanja posameznikov ali skupin o družbenih sredstvih in razpolaganjem z dohodkom, ustvarjenim na tej podlagi.
V zvezi sindikatov moramo tako delovati, da bomo postajali vse bolj odgovorni za upravljanje s pogoji in rezultati svojega dela, da gospodarijo in upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da se stalno povečuje produktivnost dela, tako posamična kot družbena in nenazadnje, delovati moramo tako, da delavci razporejajo večji pridobljeni dohodek v tej smeri, da se uresničujejo njihovi interesi za vsestran-(Nadaljevanje na 4. strani)
Mirko Gozdnikar ob pozdravu in otvoritvi konference
(Foto Arzenšek)
(Nadaljevanje s 3. strani)
sko izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev, hkrati pa krepi materialno podlago družbenega dela, kot osnovo za doseganje večjega dohodka.
Za zvezo sindikatov torej ni vprašanja, kjer ne bi bila potrebna konkretna družbenopolitična aktivnost za uveljavljanje družbene vloge delavcev in obenem tudi družbene odgovornosti za gospodarno upravljanje z družbenimi sredstvi. V sindikatih moramo biti sposobni ne le upoštevati konkretne pobude in samo povzemati interese delavcev, temveč moramo v politični aktivnosti te interese tudi soočati z drugimi in skupnimi interesi ter tako vsakodnevno zagotavljati, da se družbena narava u-pravljanja s sredstvi in iz tega izvirajoča družbena narava dohodka' uresničujeta tudi v vseh sprejetih samoupravnih odločitvah. Takšna pot je verjetno e-dina, ki vodi h krepitvi samoupravnega položaja delavcev in k zmanjševanju včasih še vedno prisotnih pritiskov, da bi o družbenih zadevah namesto delavcev ali v njihovem imenu odločali posamezniki oziroma ozke skupine. V
V letošnjem letu se zopet nahajamo pred kongresi ZK Slovenije in Jugoslavije, kongresi Zveze sindikatov Slovenije in Zveznega kongresa sindikatov, zato mora biti naša družbenopolitična aktivnost še večja, a temeljiti mora na dejanski realni oceni naših razmer, ki morajo biti o-snova za našo bodočo aktivnost. Ocenjujem, da je dosedanja organiziranost sindikata v delovni organizaciji prinesla v preteklem obdobju dobre rezultate. Težko bi našli neaktivne OO ZS, če bi jih hoteli iskati; bila so le različna področja angažiranja in tudi temu primerni rezultati, odvisno od tega, v kakšnem okolju deluje posamezna OO ZS, različno po posameznih TOZD in delovnih skupnostih. Da je temu res tako, dokazujejo razprave o gradivu za 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije in njen odmev . v naših delovnih sredinah. Sklepi in zaključki te konference, na kateri smo tudi mi aktivno sodelovali, nas zavezujejo, da bomo temu področju znali tudi v bodoče posvečati vso pozornost. Vendar to ni bil edini primer, aktivno smo sodelovali v
pripravah na 3. kongres samo-upravljalcev Jugoslavije, organizirali okroglo mizo na temo humanizacija dela, itd. Povsod so se naše OO ZS aktivno vključevale, poleg razreševanja svojih lastnih potreb in problemov.
Tovarišice in tovariši!
Upam si trditi: pred dvema letoma smo v tej isti 'dvorani sedeli in razpravljali, sicer v nekoliko drugačnem sestavu, o problematiki, ki je pred nami, vendar se od takrat ni kaj dosti spremenilo. 2e takrat smo ugotavljali, da se nahajamo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki ne dajejo posebno bleščeče perspektive. Danes lahko ugotovimo, da smo takrat pravilno o-cenjevali. V tem času se zagotovo nahajamo še pred težjimi problemi, ko so bili takrat. Problematika na področju gospodarjenja je prav gotovo izredno problematična in težka, pa ne samo pri nas v naši delovni organiza--ciji.
Splošne gospodarske razmere so bile v naši državi v preteklem letu zelo zaostrene. Do težav je prišlo predvsem v zunanji trgovini ter na področju gibanja cen. Zelo omejene možnosti uvoza so namreč oteževale oskrba indu-
strije z reprodukcijskim materialom, še bolj pa je bilo prizadeto področje investiranja, ki je v precejšnji meri odvisno od u-vozne opreme. Posledice takšnega stanja se kažejo v relativno skromni rasti industrijske proizvodnje, pa tudi splošno zmanjšani intenzivnosti investiranja. Za o-svežitev spomina samo to, da je bila industrijska proizvodnja v SR Sloveniji lani le za 1,9 % večja kot leto poprej, kar pomeni eno najnižjih stopenj rasti v povojni zgodovini.
Za cene velja splošna ugotovitev, da so v letu 1981 rastle hitreje kot kdaj koli poprej. Pri proizvodih, ki se prodajajo na debelo, so bile v SR Sloveniji večje kar za 57,7 % kot leto poprej, Življenjski stroški so sicer naraščali nekoliko počasneje, a so bili vendarle za okoli 43 % višji kot prejšnje leto. Cene proizvodov črne metalurgije pa so v primerjavi s prejšnjima podatkoma naraščale počasneje le za 35 °/o. Težave v zunanji trgovini in predvsem visoka inflacija so v veliki meri vplivale tudi na finančno poslovanje.. Za Železarno Štore velja, pa tudi za Slo-
venske železarne, da je bilo poslovno leto 1981 razmeroma zelo težko. V proizvodnji nismo dosegli načrtovanega napredka, v veliki meri tudi zaradi težav pri oskrbi s surovinami in reproma-terialom. V Slovenskih železarnah je bilo že preteklo leto izredno problematično na področju uresničevanja razvojnih načrtov; uresničili smo le približno polovico tistega, kar smo načrtovali. Daleč najtežji so problemi na deviznem področju. Lansko leto nam je z največjimi napori u-spelo pokriti devizne potrebe, za letos tega ne moremo več trditi. Zato xbo devizna problematika prav gotovo v letošnjem letu e-den ključnih dejavnikov, ki bo opredeljeval. učinkovitost našega tekočega poslovanja, predvsem pa možnosti uresničevanja razvojnih načrtov, poleg problematike o-skrbe z energijo, ki je že sedaj v veliki meri prisotna.
Iz poročila, ki ste ga prejeli, ste lahko razbrali vsaj osnovne karakteristike gospodarjenja v preteklem letu. Rezultati prav gotovo niso blesteči, niti takšni, kot smo jih predvidevali. Vzroke za to smo že analizirali in jih še bomo, tudi zaradi tega, ker gospodarski načrt za leto 1982 predvideva še slabše rezultate, lahko bi rekli tudi katastrofalne; zato je potrebna takojšnja mobilizacija vseh subjektivnih sil, samoupravnih organov, poslovodnih delavcev in strokovnih služb za sanacijo takšnega stanja. Prvi koraki so sicer že napravljeni — namreč informiranje; sedaj moramo takoj pristopiti k naslednjemu, to je iskanju vzrokov in preprečevanju posledic. Mislim, da je tokrat še čas za temeljito ukrepanje _ v smeri doseganja boljših rezultatov. Pri tem pa sem dolžan opozoriti na eno, namreč resnica je, da delavci v TOZD planirajo in na osnovi svojega živega in minulega dela na sredstvih, ki so družbena lastnina, ustvarjajo skupaj z delavci iz drugih TOZD in delovnih skupnosti dohodek, ki ga z vso pravico tudi razporejajo za svoje lastne in družbene potrebe. V primeru, ko posamezna TOZD zaide v težave (izgubo), mora biti skrb in naloga vseh, da ji pomagajo iz težav. V tem primeru prav gotovo delovne skupnosti ne morejo in ne smejo stati ob strani. Tako kot smo v sedanjem stanju organizirani v delovni orga-niziciji, mora delovna skupnost za ekonomiko in organizacijo, skupaj z ostalimi delovnimi skupnostmi, prva poiskati ustrezne rešitve za sanacijo stanja. Ta delovna skupnost ne sme biti v bodoče samo poročevalec o posameznih dogajanjih v TOZD, ampak mora postati pobudnik boljšega gospodarjenja s konkretnimi predlogi v organizaciji in ekonomiki gospodarjenja posamezne TOZD. Le s takšnim načinom dela in pravočasnimi o-pozorili ter nakazanimi ukrepi bo tudi v vsebinskem smislu lahko opravičevala in dokazovala potrebo po svoji dejavnosti, a s tem bi informiranje postalo izključna posledica in ne vzrok dejavnosti.
Ob tej priložnosti in na tej konferenci mislim, da je prav, da spregovorimo še o eni zadevi, ki je že dolgo časa tema raznih sej, posvetovanj in, razgovorov. Gre za področje urejanja med-
Gostje na konferenci
(Foto Arzenšek)
sebojnih odnosov pri ustvarjanju skupnega prihodka in svobodne menjave dela. Ugotovitev je lahko samo ena, da po tolikem času od sprejetja zakona o združenem delu na tem področju praktično nismo napravili niti malega koraka naprej. Lahko trdim, da smo v družbenopolitičnih organizacijah na ta problem leta nazaj opozarjali, vendar stvari nismo uspeli premakniti z mrtve točke. Moram priznati, da smo nekateri zaradi tega že postali anemični oziroma otopeli, ker ni nikakršnih rezultatov. Trdim, da noben še tako strojno odprt model dohodkovnih odnosov ne bo prinesel rezultatov, če za njim ne bodo stali delavci; —lahko je le posledica hotenja delavcev po urejenih medsebojnih odnosih. Zakaj zopet načenjam ta problem? Prav gotovo ne zaradi tega, ker bi smatral, da bodo u-rejeni dohodkovni odnosi rešili težko gospodarsko situacijo, v kateri se nahajamo. Prepričan pa sem, da urejeno področje dohodkovnih odnosov zbližuje delavce, ne glede na to, kje delajo, kakšne vrste dela opravljajo, ker čutijo, da so eden drugemu potrebni in en brez drugega ne morejo. To pa je tisto sožitje, ki ga v današnjih dneh še kako potrebujemo.
Mislim, da smo v železarni tudi zaradi neurejenih medsebojnih odnosov prišli tako daleč, da je skrajni čas, da to uvidimo in tudi čimprej ukrepamo, da ne bo prišlo še do večjega razkoraka, kot ga nakazuje že gospodarski načrt za leto 1982. Posledice nere-ševanja tega problema so lahko izredno težke, ne samo ekonomske, ki se že sedaj kažejo, ampak tudi politične, ki jih bomo še težje razreševali, če bo do njih prišlo. In da to končam, vendar da ne ostanem nedorečen: nakazano problematiko je potrebno reševati, tako kot to znamo v okviru republik in pokrajin, pri tem pa ne gre samo za kapital, ampak tudi za znanje, če je potrebno.
V takšnih pogojih gospodarjenja, v katerih se nahajamo, je prav gotovo izredno pomembna tudi inovacijska dejavnost in visoka storilnost ter kvaliteta dela. Ne glede na relativno lepe rezultate, ki jih beležimo na področju inovacijske dejavnosti, in dejstva, da prihajajo k nam celo drugi po nasvete in izkušnje, bomo morali v bodoče, še posebej v družbenopolitičnih organizacijah temu področju posvetiti več pozornosti. Najcenejše je še vedno domače znanje in tega tudi v naši delovni organizaciji ne primanjkuje, kar vsako leto naši inovatorji dokazujejo s svojimi dosežki. Velike zasluge za dosežene rezultate gredo nedvomno društvu DIATI za tako u-spešno, razvejano in še posebno mobilizatorsko vlogo pri širjenju ustvarjalnosti med delavci. Izmed področij delovanja sindikata kot družbenopolitične organizacije je področje inovacij tisto, ki je izredno pomembno in mu moramo posvečati še posebno pozornost v našem vsakodnevnem delovanju med delavci; šele ko bo sleherni delavec spoznal in dojel, da je tudi ustvarjalec, bomo lahko rekli, da smo svoje politično poslanstvo dobro opravili.
Drugo področje, ki mu v zadnjih letih sicer posvečamo pre-
Po uvodnem referatu sta podala poročila še sekretar tov. Anton Motoh in predsednik nadzornega odbora tov. Roman Zapušek.
V	razpravi so sodelovali:
Dušan Burnik, predsednik KPO
Predvsem je podrobno opisal težak gospodarski položaj in vpliv le-tcga na rezultate gospodarjenja v letu 1981 ter težave, ki nas bodo spremljale v letu 1982. Posebne težave se kažejo v oskrbi z reproma-terialom za redno proizvodnjo ter pri doseganju izvoznih obveznosti. Spregovoril je o gospodarskem načrtu za leto 1982, ki je v obravnavi in posebej izpostavil materialne stroške, ki so izredno visoki in v nekaterih postavkah nespremenjljivi z ozirom na dejavnosti zunanjih uslug. Ovrednotil je tudi investicijska vlaganja v letu 1982 in do konca SP 1981/85.
Štefan Arzenšek, vodja TOZD GKSK
Spregovoril je o materialnih stroških, uslugah, ki so v primerjavi z zunanjimi partnerji res visoki, vendar pa, kot je dejal, se v teh stroških krijejo tudi drugi obračuni.
Florjan Potrata
Smatra, da bi morali temeljiteje proučiti dejavnost rekreacije, organiziranega oddiha in izletništva, predvsem pa penzionske cene v počitniških domovih železarne.
Drago Sivka iz TOZD TT
je v razpravi podal problematiko v tej TOZD in prizadevanja za čim večjo proizvodnjo, ki je delavci vidijo le v tem, da se čimprej osvoji čim več domačih sestavnih komponent traktorja.
Srečko Senčic, podpredsednik KPO
se v svoji razpravi ni v celoti strinjal z ugotovitvami v uvodnem referatu in poročila o dohodkovnih odnosih. Dejal je, da je že veliko storjenega, vendar obstaja še vedno v nekaterih TOZD odpor do dohodkovnih povezanosti. Uspešno pa ti odnosi tečejo med jeklarno in valjamo I ter med livarno II in MO. Ocenil je tudi naše investicijske sposobnosti glede na dograditev jeklarne.
Štefan Ščerbič
je konferenco pozdravil v imenu KO SOZD SŽ ter med ostalim dejal, da smo železarji s svojim delom in znanjem dokazali, da znamo premagati vse težave in da jih bomo premostili tudi v teh težkih gospodarskih letih. Posebno je poudaril, da imamo v SOZD SŽ preko 500 delavcev z visoko in-višjo izobrazbo, vendar ne dajejo tistega deleža našemu gospodarjenju, ki bi ga morali. Zato je osnovna naloga sindikatov, da to vprašanje posebej obravnavajo in ovrednotijo.
Franc Vrbnjak, predsednik OS ZSS Celje, je pozdravil konferenco, orisal prizadevanja sindikatov v celjski občini za doseganje planskih obveznosti ter bližnjega tretjega samoprispevka v občini Celje.
Franc Krainer, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta, je med ostalim poudaril prizadevanja republiškega sindikata o nadaljnjem uveljavljanju dohodkovnih odnosov, nagrajevanja po delu ter deviznem gospodarstvu, ki je predmet vsakodnevnih razprav in izhodišč za pravilno usmerjanje devizne politike.
Jožica Cokan
Zaposlovanje invalidov v naši DO je izredno pereče. Statistično poročilo kaže, da je bilo v letu 1981 med zaposlenimi kar 272 ali 8% invalidov.
V	posameznih TOZD jih je preko 10%. Predvsem je poudarila, da pozabljamo, da je lahko delovni invalid enakovreden član delovne sredine, če dela na ustreznih delih, 'kjer so izkoriščene njegove preostale delovne zmogljivosti. Navedla je, kje so .žarišča primerov invalidnosti in starostno strukturo invalidov. Zaskrbljujoč je podatek, da je blizu 80% invalidov postalo invalid pred dokončanjem 20-letne delovne dobe, torej na višku delovnih sposobnosti.
Podala je še nekatere podrobnosti, ki zahtevajo širšo akcijo vseh strokovnih služb in sindikata.
Jože Zupanc
je podatke, navedene v razpravi Cokanove, še podkrepil s stanjem v TOZD transport. V tej TOZD imajo trenutno 24 delavcev, katerim je priznana III. kategorija invalidnosti. Tako se v TOZD večkrat znajdejo v težki situaciji, ko je potrebno delavca razporediti na delo. Menil je, da je potrebno preko sindikata začeti akcijo za ustanovitev posebne organizacijske enote delavcev z zmanjšanim idelovnimi zmožnostmi.
Na podlagi poročil in razprave bo izvršni odbor oblikoval sklepe konference in jih posredoval članstvu. Prav tako bo na predlog tov. Ludvigove dokončno oblikoval komisijo za vprašanje žena, mladine in invalidov.
cej pozornosti v naši delovni organizaciji, je vsakoletno tekmovanje kovinarjev. Moram reči, da so rezultati dobri, celo zelo dobri, vendar je to tekmovanje še vedno premalo množično. Tu ne-gre v prvi vrsti za tekmovanje, gre bolj za medsebojno merjenje, spodbujanje kvalitetnega dela, ki ni samo enkratno. Ravno zato želimo, da bi ta tekmovanja dobila še večjo širino in množičnost, kajti to so delavci, ki takšne rezultate, kot jih dosegajo na tekmovanjih, dosegajo tudi na delovnih mestih in s tem bistveno prispevajo h kvaliteti in storilnosti dela.
Družbeni standard delavcev v železarni je prav gotovo eden izmed pomembnih dejavnikov za zadovoljstvo in dobro počutje delavcev. Čeprav v sklad za stanovanjsko izgradnjo vsa leta izdvajamo več, kot nas zavezuje zakon, vendar ugotavljamo, da nam iz leta v leto primanjkuje ustreznih stanovanj. Dejstvo je, da je pritisk na stanovanja posledica izredno intenzivnega razvoja železarne v preteklem obdobju. Še večji problem kot na stanovanjskem področju je v zadnjem obdobju na področju organiziranega oddiha naših delavcev in njihovih svojcev. Problem počitniškega doma na Rabu je že dalj časa odprt; v skladu skupne porabe za leto 1982 nismo uspeli zagotoviti niti dinarja za te potrebe (razlogi so znani), isto se predvideva za naslednje leto (čeprav bi pri tolikih načrtovanih investicijah po srednjeročnem načrtu 1981—1985 morali najti sredstva tudi za te namene). Drug problem, pred katerim se prav sedaj nahajamo, ko bi razpis za organizirano letovanje že moral biti objavljen, pa so astronomske cene, ki jih je posredoval TOZD družbena prehrana in gostinstvo tako za letovanje na Rabu kot letovanje v prikolicah. Mislim, da me bodo o tem problemu dopolnili ostali razpravljalci.
S tega področja bi omenil še kulturno problematiko. Delo in dejavnost na tem področju sta se zelo razmahnila. Z veseljem lahko ugotovimo, da kulturni dom v Štorah resnično zopet postaja dom kulture; tudi obiskov se nam ni več potrebno sramovati, kot je bil primer v prejšnjih časih. V tem času nam je uspelo ustanoviti lasten mešani pevski zbor, v ustanavljanju je likovna sekcija itd. Na žalost pa nam še vedno ni uspelo pridobiti profesionalnega delavca za to področje, s takšnim razvojem te dejavnosti, kar je zanesljivo pozitivno, pa se z amaterskim delom ne da več pokrivati in koordinirati te dejavnosti. Z ozirom na vse, kar sem navedel in kar bo verjetno v razpravi še dopolnjeno, predlagam konferenci, da zadolži svoj izvršni odbor pri konferenci OO ZS, da imenuje iniciativni odbor za pripravo na združitev vseh kulturnih dejavnosti v enotno kulturno društvo s pripadajočimi sekcijami v smislu boljšega, e-notnega in koordiniranega delovanja na celotnem kulturnem področju.
Dolžan sem še eno informacijo. Organizacija sklada vzajemne pomoči je v teku. Osnutek pravilnika bo dokončan naslednji teden in vas že sedaj prosim, da
se aktivno vključite v njegovo obravnavo in kasneje aktivno pomagate pri vključevanju v članstvo čim večjega števila delavcev, ker bo le tako sklad dosegel svoj namen.
Tovarišice in tovariši!
Prav gotovo je ostalo še veliko odprtih vprašanj, nedorečenih stvari, pa tudi kakšen nerealiziran sklep je še ostal. Nisem imel nobene iluzije, da bi lahko kaj od tega sam razrešil. Želel sem le nakazati nekatere probleme, ki se jih bomo morali skupno lotiti in tudi razrešiti. Del tega smo zapisali v programu dela konference, v razpravi me boste še dopolnili, in vse skupaj naj postane vodilo za delo konference in njenih organov v naslednjem mandatnem obdobju. Seveda pa konferenca vseh danes tukaj navedenih problemov ne bo mogla razreševati sama, ampak samo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, poslovodnimi delavci in strokovnimi službami.'Samo s takim delom bomo lahko beležili tudi ustrezne u-spehe.
Nič nisem govoril o delu konference in njenih organov z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in njihovimi organi, vendar lahko trdim, da je bilo tega sodelovanja veliko, po drugi strani tudi premalo in ne vedno uspešno. Mislim pa, da smo uspešno prek svojih predstavnikov sodelovali z občinskim sindikalnim svetom in prav tako tudi v koordinacijskem odboru sindikata v SOZD Slovenskih železarn in njegovih organih.
Na koncu se v imenu konference OO ZS in njenih organov ter v svojem imenu iskreno zahvaljujem vsem, ki smo v preteklem dveletnem obdobju sodelovali. Še posebna zahvala je namenjena vsem pi’edsednikom izvršnih odborov po TOZD in de-, lovnih skupnostih, družbenopolitičnim organizacijam in njihovim predstavnikom, samoupravnim organom, kolektivnemu poslovodnemu odboru, strokovnim službam, občinskemu Sindikalnemu svetu in vsem članom izvršnega odbora za pomoč in sodelovanje pri vodenju konference OO ZS Železarne Štore.
Novoizvoljenim organom konference, še posebej pa tovarišu predsedniku, želim mnogo uspehov.
— Očkal Ali se v časopisje lahko piše samo o podražitvah?
IZVOLJENI DELEGATI V KONFERENCO OO ZS ŽELEZARNE ŠTORE
1.	Antlej Franc, TOZD GKSG
2.	Šepetave Marjan, TOZD GKSG
3.	Ojsteršek Andrej, TOZD e-nergetaka
4.	Korošec Zvone, TOZD energetika
5.	Felc Ivan, TOZD vzdrževanje
6.	Gozdnikar Mirko, TOZD vzdr-vzdrževanje
7.	Senica Martin, TOZD vzdrževanje
8.	Pocajt Stanko, TOZD vzdrževanje
9.	Jelenc Stanko, TOZD vzdrževanje
10.	Videc Pavel, TOZD vzdrževanje
11.	Kragelj Ivan, TOZD livarna II
12.	Vengust Ivan, TOZD livarna II
13.	Oprešnik Ivan, TOZD livarna
IT
14.	Kragelj Marjan, TOZD livarna II
15.	Bezjak Jože, TOZD livarna II
16.	Sivka Drago, TOZD TT
17.	Kačičnik Jurij, TOZD TT
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
18.	Mulej Franc, TOZD TT
19.	Goršak Stane, TOZD valjarna
20.	Pilih Andrej, TOZD valjarna I
21.	Pušnik Alojz, TOZD valjarna
22.	Potrata Florjan, TOZD valjarna I
23.	Horvat Milan, TOZD transport
24.	Zupanc Jože, TOZD transport
25.	Pejičič Bogdan, TOZD transport
26.	Spolenak Jože, TOZD jeklarna
27.	Tomažin Dominik, TOZD jeklarna
28.	Matešič Nikola, TOZD jek-
l^rna
29.	Knez Jože, TOZD kontrola kakovosti
30.	Simovič Dragan, TOZD kontrola kakovosti
31.	Kamenik Slavko, TOZD e-lektroplavž
32.	Ščurek Riharda, TOZD elek-troplavž
33.	Fidler Alojz, TOZD livarna I
34.	Strašek Franc, TOZD livarna
I
35.	Peter Anton, TOZD livarna I
36.	Gájsek Mirko, TOZD valjarna II
37.	Križnik Ignac, TOZD valjarna II
38.	Gabršček Katja, TOZD valjarna II
39.	Perčič Ivan, TOZD valjarna
II
40.	Šeliga Zdravko, TOZD MO
41.	Vrečar Albin, TOZD MO
42.	Zupanc Bojan, TOZD MO
43.	Plankar Tinka, TOZD DPG
44.	Camloh Eva, TOZD DPG
45.	Kolar Marjan, TOZD jeklo-vlek
46.	Gajšek Branko, TOZD jeklo-vlek
47.	Pungartnik Oto, DS za kadre in spl. zadeve
48.	Motoh Anton, DS za kadre in spl. zadeve
49.	Lišanin Bronja, DS za 'fin. rač. posle
50.	Šturbej „Milena, DS za fin. rač. posle
51.	Hrastnik Peter, DS priprava proizvodnje
52.	Artiček Stane, DS priprava proizvodnje
53.	Perčič Jani, DS za komercialne posle
54.	Pušnik Alojz, DS za komercialne posle
55.	Vedenik Vida, DS za komercialne posle
56.	Borlak Andrej, DS za ekonomiko in org.
57.	Muhovec Rado, DS za investicije in razvoj
58.	Subotič Vjekoslav, DS za investicije in razvoj
IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OO ZS ŽELEZARNE ŠTORE
1.	Artiček "Stane
2.	Bezjak Jože
3.	Gabršček Katja
4.	Gajšek Branko
5.	Gozdni kar Mirko
6.	Motoh Anton
7.	Mulej Franc
8.	Potrata Florjan
9.	Senica Martin
10.	Tomažin Dominik
11.	Zupanc Jože
Za predsednika IO Konference OO ZS Železarne Štore je bil izbran tov. POTRATA FLORJAN.
Za namestnika predsednika Konference OO ZS Železarne Štore je bil izbran tov. TOMAŽIN DOMINIK.
Za sekretarja Konference OO ZS Železarne Štore je bil izbran tov. MOTOH ANTON.
Nadzorni odbor
1.	Zapušek Roman, predsednik
2.	Leskovšek Zlatko, član
3.	Žibret Anton, član
Delegati za Koordinacijski odbor sindikata SOZD Slovenske železarne
1.	Potrata Florjan, član
2.	Gozdnikar Mirko, član
3.	Tomažin Dominik, namestnik
4.	Motoh Anton, namestnik
Delegati za Krajevno konferenco SZDL Štore
1.	Kavka Aleš
2.	Kumperger Ivan
3.	Jovanovski Lazar
4.	Lončarič Fanika
5.	Šoštarič Srečko
Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja
1.	Boršič Jože, predsednik
2.	Krosi Dušan, namestnik
3.	Florjančič Jože, član
4.	Kavka Aleš, član
5.	Leskovšek" Branko, član
6.	Brilej Angela, član
7.	Tomšič Vlado, član
Komisija za družbeni standard
1.	Senica Martin, predsednik
2.	Gradišnik Frido, namestnik
3.	Čehovin Boris, član
4.	Povalej Jože, član
5.	Kocman Vojko, član
6.	Kropušek Alojz, član
7.	Sedlar Bojan, član
Komisija za kulturo
1.	Judež Ivo, predsednik
2.	Tomažin Dominik, ¡namestnik
3.	Romih Franc, član
4.	Cmok Lada, član
5.	Žohar Vlado, član
Komisija za priznanja in odlikovanja
1.	Štefančič Ivan, predsednik
2.	Jevšnik Peter, namestnik
3.	Perčič Ivan, član
4.	Kranjc Srečko, član
5.	Pocajt Stanko, član
Komisija za rekreacijo in šport
1.	Artiček Stane, predsednik
2.	Grmek Jože, ¡namestnik
3.	Selič Eds^član
4.	Stojan Jože, član
5.	Metličar Martin, član
6.	Mulej Franc, član
7.	Razboršek Danilo, član
Komisija za LO in DS
L Potrata Florjan, predsednik
2.	Tomažin Dominik, namestnik
3.	Kocman Vo jko,, član
4.	Zapušek Roman, član
5.	Predsednik DS DO, član
Komisija za^ organizacijo pogrebov
1.	Gobec Jože, predsednik
2.	Knez Jože, namestnik
3.	Gradišnik Ivan, član
4.	Fajdiga Han, član
5.	Drobne Friderilčj član
Komisija za izobraževanje in informiranje
1.	Pungartnik Oto, predsednik
2.	Kragelj Jože, namestnik
3.	Drofenik Ivan, član
4.	Simovič Dragan, član
5.	Tomažin Ana, član
Komisija za dejavnost pihalnega orkestra
1.	Gradišnik Frido, predsednik
2.	Žohar Vlado, namestnik
3.	Sorčan Anton, član
4.	Bobek Mirko, član
5.	Grajžl Bojan, član
6.	Cizelj Leon, član
7.	Lubej Vinko, član Komisija za dejavnost pevskega zbora
1.	Zorko Rafael, predsednik
2.	Judež Ivo, namestnik
3.	Videc Anton, član
4.	Lamut Marija,_član
5.	Šoštarič Srečko, član
Gradnja jeklovleka poteka po načrta
Mineva eno leto od pričetka izgradnje novega jeklovleka. Z opravljenim delom smo lahko zadovoljni in še vedno lahko trdimo, da se gradnja odvija po predvidenem terminskem planu. Dokončno je dogovorjeno, da bo proizvodna hala dokončana do 15. avgusta, aneks pa že mesec dni prej.
Te skope ugotovitve skrivajo marsikaj. Čeprav dela ugodno potekajo, brez težav seveda ni šlo. Posamezni izvajalci in dobavitelji opreme so povzročili zamude, vendar nam je tudi te, zaradi ugodnih vremenskih razmer, uspelo kasneje vedno nadoknaditi. Objekt je praktično zaprt. Na strehi je potrebno namestiti še svetlobne pasove, manjkajo še stropna okna na aneksu. Težišče del se je preneslo v notranjost, kjer je že izdelana več kot polovica temeljev za stroje. V teku so elektro-instalacijska dela. Prispel je ie del opreme. Centralni mazalni sistem se še montira, v aprilu bo montaža žerjavov, prav tako pa čaka na pričetek montaže Gostolov filter. Največji zalogaj bo zagotovo preselitev obstoječe opreme.
Pogled na halo novega jeklovleka
(Foto Exportprojekt, Ljubljana)
Jeklovlek je leto- 1981 uspešno zaključil. Z gospodarskim načrtom za leto 1982 smo se obvezali, da tudi letos ne bomo odstopili od že doseženih rezultatov. Vendar ta naloga ne bo lahka, saj se bomo v drugi polovici leta selili na novo lokacijo. Celotno proizvodnjo vlečenih profilov želimo prestaviti v novo halo najkasneje do 29. novembra. Vzporedno bo potekala selitev brusilnih strojev, ki je odvisna še od trajanja poskusnega obratovanja brusilnih strojev.
Mislim, da je treiba posebej poudariti, da bo glavno breme preseljevanja ležalo na TOZD vzdrževanje. Glede na dosedanje priprave in dogovore si upamo trditi, da bo tudi selitev potekala rokovno po predvidenem terminskem planu, kar je eden od bistvenih pogojev za uspešno aktiviranje investicije.
Dela in. organizacijskih priprav je še veliko. Novi pogoji dela zahtevajo tudi v TOZD jeklovlek vsebinske in organizacijske spremembe, ki jih skušamo sproti usklajevati. Pri tem je potrebno aktivno sodelovanje delovnih skupnosti in storitvenih TOZD.
Trudimo se, da bi vsa odprta vprašanja uspeli rešiti do pričetka fizičnega preseljevanja v novi jeklovlek, vprašanje družbene prehrane, skladišč, vzdrževanje objektov, ureditev okolice, pralnice delovnih oblek itd.
Želimo si,, da bi naslednjič o jeklovleku pisali, ko ho nova proizvodna hala tudi uradno predana svojemu namenu. To bo predvidoma letos 29. novembra. Ob prizadevnem delu vseh udeležencev upamo, da nam bo uspelo uresničiti zastavljene cilje.
Boris Marolt, dipl. str. ing.
KRAJANI, DELAVCI, MLADINA, KMETJE!
Pomagajte in sodelujte pri varovanju ter čiščenju narave,, predvsem pa brežin naših voda in gozdov, ki postajajo prava smetišča, da bomo lahko živeli v Zdravem okolju.
Kot delavci in samoupravljalci lahko veliko prispevate k varstvu narave, če v svojih delovnih sredinah preprečite sprejemanje novih investicijskih programov, ki ne zagotavljajo čistosti naših voda in zraka. Zahtevajte, da se vse obstoječe čistilne naprave redno vzdržujejo, oziroma če jih še nimate, naj se zgradijo, ker bomo le tako zmanjšali onesnaženje, ki že resno ogroža vse ljudi kot tudi ostala živa bitja.
Sodobni agrokemični posegi — škropljenja z raznimi strupi, ki prihajajo v pridelke in skozi zemljo v podtalnico ter od tu v naše vodovode in tekoče vode, resno ogrožajo zdravje človeka ter obstoj naših ptic, divjadi in rib, ki jih je iz leta v leto manj'. Naj se škropi s škropivi, ki ne vsebujejo strupa in to le v tolikšni meri, kot je nujno potrebno. Po škropljenju odvečnega škropiva rie spuščajte v potoke in druge vodne površine, da ne pride do pomora rib.
Zavedajmo se, kaj pomeni čista in zdrava voda ter zrak vsemu človeštvu. Pojdimo vsi skupaj že danes v akcijo, očistimo enkrat za vselej našo naravo (vode in njihove bregove, gozdove, zapuščene travnike...) ter jo za kasnejše rodove ohranimo takšno, kot so nam jo zapustili naši predniki.
Ribiška družina »Voglajna«, Štore
Kako smo delali
V skupni proizvodnji smo v mesecu februarju 1982 presegli operativni plan za 2,3 %. TOZD tovarna traktorjev je proizvedla 230 traktorjev ter dosegla postavljeni operativni plan 100 %,
Elektroplavž
Proizvodnja grodlja je nad planom za 12 ton oziroma višja za 0,3%. Proizvajali smo specialni grodelj za nodulacijo, le malenkost sivi gredelj.
Jeklarna
Proizvodnja je dosežena v višini 12.085 ton, za 875 ton nad operativnim planom ali višja za 7,8 %-
Težave -z oskrbo repromateriala. Primanjkuje Si-metala, starega železa* in grafitnih elektrod.
Valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 3.216 ton, od tega 2.481 ton blagovne proizvodnje in 735 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je višja za 23%. Valjarna 1 beleži v tem mesecu rekordno mesečno proizvodnjo. Tako visoke mesečne proizvodnje nismo registrirali od leta 1971, ko smo prešli iz 48-urenega delovnega tedna na 42-urni delovni teden.
Tako visoki proizvodni rezultat je resnično rezultat maksimalne prizadevnosti vseh zaposlenih v TOZD in prisotnega medizmenskega tekmovanja za čim boljšimi proizvodnimi rezultati. Beležimo tudi izredno visok skupni izplen v višini 88,6%, iz česar sledi, da smo kljub visoki proizvodnji posvečali izredno skrb še izplenom in kvaliteti na sploh.
Valjarna II
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 7.752 ton ali 90,9 %. Plan ni dosežen zaradi izpada koledarskega fonda zaradi mehanskih zastojev (izpad 4. izmene ter podaljšanje valjanja specialnega profila RO v 6 izmenah, ker 'ni bila dosežena načrtovana produktivnost). Izpadlo proizvodnjo smo nadoknadili tako, da smo 20. in 27. marca, ko sta bili prosti soboti, normalno obratovali. V tem mesecu je imela prednost proizvodnja za izvoz 2.061 ton za zahodna tržišča.
Livarna II
Operativni plan je bil v mesecu februarju presežen, kljub težavam z dobavami surovin. Primanjkovalo je predvsem jekla in nekaterih dodatkov (starega železa, sode, pomožnih materialov pri formanju).
Obdelovalnica valjev
Operativni plan je dosežen z 91 % in tolikšen je bil tudi odstotek zaposlenosti.
Struktura valjev v proizvodnji se bistveno razlikuje od predvidene planske strukture za februar.
Občasno se pojavlja pomanjkanje surovcev za lahke valje. Zaostanek kolutov za SŠSR iz leta 1981 se v februarju ni bistveno zmanjšal.
Obdelovalnica litine
Operativni plan je dosežen z 90,5%.
Razlog za nedoseganje plana je v odstopanju dobav ulitkov od plana. kjer ne gre v glavnem za odstopanje v teži, pač pa v asortimentu. Zaloge surovcev so ostale nespremenjene.
Tovarna traktorjev
Izdelanih je bilo 230 traktorjev in tako dosežen operativni plan
6 100%.
Plana nismo uspeli prekoračiti, ker se srečujemo še vedno z resnim pomanjkanjem motorjev, kar je imelo za posledico 2-dnevni izpad proizvodnje. Zaradi pomanjkanja motorjev smo imeli 40 ur zastoja. Občasno je tekla tudi proizvodnja nekompletnih traktorjev, zaradi pomanjkanja raznih drobnih domačih in uvoznih materialov.
Poleg traktorjev smo izdelali 100 setov (menjalnik, šasija, kolesni obročki itd.) za Korejo in opravljali usluge lakiranja za Aureo in Rinko Celje.
Zapesleni
Število zaposlenih je znašalo 3.399, medtem ko jih letni plan predvideva 3.447. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.454, kar predstavlja 97,7% realizacijo letnega plana.
Nadure
Operativni plan je predvideval 13.624 ur, doseženih je 9.746 ur, kar je za 28,5% nižje od planiranih.
Produktivnost
Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 105,96%.
V livarni strojne litine
(Foto Arzenšek)
Jeklovlek
Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov 977 ton, operativni plan je predvideval 950 ton in ie presežen za 27 ton oziroma za 2,8%. Planirano količino brušenih profilov 480 ton smo presegli za 4 tone ali 0,8 %..
Planirano količino vlečenih profilov 470 ton smo presegali za 23 ton oziroma za 4,9 %.
Livarna I
Operativni plan ni dosežen zaradi:
—. izpada obeh indukcijskih peči BBC ter reduciranega obratovanja DEMAG,
•— 40 °,'o delavcev je bilo zaradi izpada peči en teden na prisilnem dopustu,
. — na zalogi je ostalo neobdelanih 93 kokil Bofors za Železarno Ravne,
•— vzdrževalci so v kratkem času usposobili kupolke, ki so nato šle v pogon 23. 2. 1982 ter omogočile proizvodnjo litine,
— število zaposlenih je prekomerno upadlo.
Svetovna proizvodnja jekla v letu 1981
Prva ocena o svetovni proizvodnji jekla leta 1981, ki jo je objavil mednarodni inštitut za železo in jeklo (IISI), pravi, da je bila ta za
4,6	milijonov ton ali okoli 0,6% manjša kot leta 1980 in je znašala
712.9	milijonov ton.. Medtem ko so glavno. nazadovanje beležili v zahodnih industrijsko razvitih deželah 1,8%., je bil v deželah v razvoju zaznaven sorazmerno majhen napredek 1 %, V deželah SEV je znašala proizvodnja 210,5 milijonov ton in je bila 0,5 %i večja kot prejšnje leto. Največji porast proizvodnje so imeli v ZDA od 101,7 milijonov ton v letu 1980 na 108,5 milijonov ton v letu 1981 ali za 6,7%. Največji padec pa so imeli Japonci od 111,4 milijonov ton na
101,7	milijonov ton ali za 8,7%..
Enako proizvodnjo, kot že vseh zadnjih osem let, je dosegla vodilna proizvodnja jekla SSSR v letu 1981 s 150 milijonov ton, kar je pa
1,4	milijonov ion manj kot leta 1978, ko so dosegli največjo letno proizvodnjo 151,4 milijonov ton.
V ZDA so dosegli najvišjzo proizvodnjo leta 1973, ko je znašala
139.9	milijonov ton, primat so izgubili leta 1974 s padcem proizvodnje na 135,2 milijbnov ton, medtem ko so v SSSR proizvedli
136,2	milijonov ton. Kriza v letu 1975 je povzročila padec na 108,2 milijonov ton, naslednje leto je bilo malo bolje in šele leta 1978 so s 124,3 milijonov ton popravili raven proizvodnje, da bi leta 1980 padli še bolj, na 101,7 milijonov
ton, kar je bila v zadnjih 10 letih pri njih sploh najnižja proizvodnja.
Tretji najmočnejši proizvajalec jekla na svetu je Japonska. Že leta 1972 so prvič presegli 100 milijonov ton in s 119,3 milijone ton tudi doslej najvišjo proizvodnjo. Njihovo krizno leto je bilo 1975 s proizvodnjo 102,3 milijonov ton, približno tolikšna proizvodnja je bila tudi še leta 1977 in 1978, v naslednjih dveh letih so proizvedli po 111,7 in 111,4 milijonov ton, medtem ko so v lanskem 1981. letu padli na najnižjo proizvodnjo v zadnjih desetih letih — 101,7 milijonov ton.
Za nas najbolj zanimivi podatki so o proizvodnji jekla v nekaterih deželah zahodne Evrope, ker nam dajejo tudi vpogled, kakšne so možnosti izvoza za konvertibilne devize.
V	Zahodni Nemčiji so imeli doslej največjo proizvodnjo jekla leta 1974, ko je znašala 53,2 milijonov ton. Najmanjšo proizvodnjo zadnjih 10 let so dosegli leta 1977, t. j. 39 milijonov ton. Leta 1978 se je stanje malo popravilo s proizvodnjo 41,3 milijonov ton, bistveno izboljšanje v letu 1979 je dalo proizvodnjo 46 milijonov ton, ponoven padec leta 1980 na 43,8 milijonov ton in v letu 1981 na samo
41,9	milijonov ton.
V	Italiji so prvič presegli 23,8 milijonov ton leta 1974, leto nato so padli na 21,8 milijonov ton, na-
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
slednja leta so se vztrajno držali nad 23 milijoni ton, leta 1978 prvič proizvedli več kot 24 milijonov ton, leta 1980 dosegli naj večjo letno proizvodnjo 26,5 milijonov ton, v pretečenem 1981. letu pa nazadovali za celi 2 milijonov ton.
V	Franciji so imeli doslej naj-večjo proizvodnjo leta 1974, ko so presegli 27 milijonov ton, vendar so že v naslednjem letu padli na
21,5	milijonov ton, nato so se vztrajno držali med 22 in 23 -milijonov ton in so šele leta 1981 ponovno padli na najnižjo proizvodnjo v -zadnjih 10 letih — 21 milijonov ton.
V	Angliji je znašala proizvodnja jekla normalno več kot 20 milijonov ton z najvišjo proizvodnjo leta 1973, ko je bila 26,6 milijonov ton. V letu 1980 so imeli izjemen padec, od 21,5 milijonov ton leta 1979 na 11,3 milijonov ton. V letu 1981 jim je šlo precej bolje, proizvodnja se je zvišala za 4,4 milijone ton, vendar je še daleč pod njihovo običajno proizvodnjo.
V	Avstriji so ostali na ravni proizvodnje iz leta 1980, najvišjo proizvodnjo so imeli leta 1979 s 4,9 milijonov 'ton, naj nižjo v 10 letih pa leta 1975, ko je bila približno
4,1	milijonov ton.
Madžarska, kjer so leta 1981 izdelali malo manj jekla kot leto pred tem, so imeli proizvodnjo 3,7 milijonov ton. Doslej najvišja proizvodnja je znašala 1979. leta 3,9 milijonov ton.
V	Romuniji počasi, a stalno raste proizvodnja ter so dosegli leta 1981 doslej naj večjo: 13,5 milijonov ton.
V	Bolgariji je že nekaj let proizvodnja dokaj uravnovešena in tako tudi v preteklem letu, ko so izdelali 2,6 milijonov ton jekla.
Končno še podatek za dežele EGS, kjer je znašala proizvodnja jekla leta 1980 še 129 milijonov ton in je v preteklem letu nazadovala 2,2'%, ali 3,8 milijonov ton in znašala 126,2 milijona ton. Ta podatek je zanimiv, ker je tolikšen padec proizvodnje skoraj primerljiv s proizvodnjo jekla v Jugoslaviji, ki je znašala po istem viru
podatkov v letu 1980 vsega 3,6 milijonov ton, a v letu 1981 je dosegla 4 milijone ton.
Ta podatek zajema vse jeklo, tudi tiste količine, ki so bile proizvedene izven železarn za potrebe jeklolivarn in se podatek malo razlikuje od podatkov Splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije.
Podatki kažejo, da je gibanje svetovne proizvodnje jekla precej drugačno, kot so to napovedovali strokovnjaki in analitiki pred kakšnimi osmimi leti. Po takratnih napovedih bi morala znašati svetovoma proizvodnja jekla že leta 1980 najmanj 800 milijonov ton. Sedanje analize in napovedi so veliko bolj zadržane, pa tudi te niso predvidele padec proizvodnje leta 1931. Ce primerjamo skupno svetovno proizvodnjo jekla v zadnjih 10 letih, vidimo, da se je dvignila od
631,6	milijonov ton v letu 1972 na najvišje 747,5 milijonov ton leta
1979.	Prvič je bila presežena meja 700 milijonov ton leta 1974, ko je znašala proizvodnja 709,8 milijonov ton. Naslednja_tri leta je bila približno na isti ravni med 647,8—
678,3	milijone ton, potem zopet dvig nad 717,2 milijonov ton v letu 1978 in leta 1980 je bila približno enaka proizvodnja 171,5 milijonov ton s padcem na 712,9 milijonov ton v letu 1981.
Končni podatki za pretečeno 1981. leto se bodo mogoče še malo menjali, vendar bistveno skupnega podatka o svetovni proizvodnji jekla ne bodo spremenili. Ce sledimo analizam, ki pravijo, da si slaba leta v svetovni proizvodnji jekla slede v enakomernih valovih vsakih 5 do 6 let, kar velja predvsem za industrijsko razvite dežele »zahodnega sveta«, potem si v letu 1982 ne moremo obetati nič posebno boljšega. Nekaj pa gotovo drži, da se bo proizvodnja jekla v industrijsko razvitih deželah v bodoče dvignila izrazito počasneje, kot je bilo napovedano ali so pričakovali, če se bo sploh še bistveno dvignila, in da je treba največji dvig pričakovati v deželah v razvoju predvsem tam, kjer so dani surovinski pogoji in energetski viri.
Milan Marolt
rOGLEDALO—
WASHINGTONSKI POGOVORI
HITTEMAMO SCHMIDT
Helmut, pripravi se... spet bo govor o plinovodu!
M.KUŠANIČ, Politika
OBISK DELOVNE SKUPINE SVETA ZSMS SOZD SŽ:
V ipetek, 12. 3. 1982, nas j.e o-biskala delovna skupina sveta ZSMS SOZD SŽ. Delovno skupino so sestavljali Kragolnik Maks, Cesar Jožica in Kovačič Zvone. Namen obiska je ¡bil, da v obliki delovnega razgovora in z izmenjavo izkušenj ¡pri mladinskem delu pripomore k boljšemu delu mladih. Delovnega sestanka — o-krogle mize so se udeležili predsedniki OO ZSMS, predsednik konference OOS ŽŠ in predsednik pred. akcijske .konference OO ZK.
Tema je zajemala dve področji: aktivnost OO ZSMS kot celote in aktivnost posameznika v OO ZSMS. Predsedniki OO ZSMS so nanizali vrsto problemov, ¡s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Kritično smo ocenili svoje delo in nakazali nekaj” rešitev.
Priprave na XI.
V mesecu oktobru bo v Novem mestu potekal kongres ZSMS. Sestavni del predkongresnih dejavnosti je javna razprava o o-snutkih dokumentov XI. kongresa ZSMS. Spremljajoče aktivnosti so evidentiranje kandidatov udeležencev kongresa, priprave in. organiziranje večjih političnih manifestacij ter športne, kulturne in zabavne prireditve, posvečene XI. kongresu ZSMS. V javni razpravi je pomembno, da resnično v vseh okoljih, v OO ZSMS in drugih oblikah delovanja mladih spodbudimo k javni razpravi čim več mladih ljudi, ki naj s konkretnimi prispevki, izhajajoč iz lastnih izkušenj, prispevajo k vsebinskemu dopolnjevanju kongresnih dokumentov in gledano naprej k večji aktivnosti mladih v družbenopolitičnem sistemu in v ZSMS na sploh. Vedeti moramo, da lahko le s celovito, teme-
za boljše delo v prihodnje. Ne smemo pa pozabiti na nekatere pozitivne premike im uspehe, kii smo jih dosegli na področjih mladinskega dela in aktivnosti mladih. Mladi velikokrat zaznamo probleme, ki se porajajo ob vsakdanjem delu na delovnem mestu. Pri dobrem informiranju mladih nam nadalje manjka funkoija politične akcije. To pomeni, da premalo temeljito govorimo o pojavih nepravilnosti in premalo storimo za izboljšanje le-teh: Na podlagi zaključkov in sklepov delovnega sestanka bo potrebno izdelati program za odpravo mrtvila v nekaterih sredinah, poživitev dela in aktivnosti ter odpravo nekaterih slabosti, ki ovirajo pot k polni angažiranosti in osamosvojitvi OO ZSMS.
V.	Kocman
kongres ZSMS
ljito in dobro organizirano javno razpravo na vseh ravneh in področjih naše organiziranosti dosežemo odkrivanje avtentičnih interesov mladih, ki se bodo na to odražali tudi v kongresni dejavnosti. Da bo javna razprava v osnovnih organizacijah ZSMS in vseh sredinah mladih v Železarni dosegla svoj namen, je neob-hodno potrebno zagotoviti: organizirano vodenje razprave, demokratičnost v razpravi in učinkovito informiranje.
V mesecu aprilu bo v obravnavi po OO ZSMS predlog gradiva za kongres. Na obravnavi le-tega je potrebno gradivo temeljito predelati in dograditi z z izkušnjami in doseženimi rezultati, pa tudi problemi, s katerimi se srečujemo mladi v združenem delu.
K. V.
Poročilo o informativnem dnevu
V četrtek, 4. marca 1982 so se po vseh šolah usmerjenega izobraževanja odvijali informativni dnevi. Tudi učenci naše šole, seveda samo tisti, ki jo obiskujemo osmo šolsko leto, smo šli poizvedovati na šole, v katere se želimo vpisati. Poskrbljeno pa je bilo tudi za učence, ki se še niso dokončno odločili in bi se želeli udeležiti informativnega dne na dveh šolah. Ti so lahko eno šolo obiskali dopoldne, drugo pa popoldne ob- 17. uri.
Sama sem se udeležila informativnega dne na Zdravstvenem šolskem centru v Celju. Predavanje se je začelo ob 9. uri zjutraj. Ravnatelj zdravstvene šole nas je seznanil z vsemi poklici, ki jih lahko učenec doseže na tej šoli in višjih zdravstvenih šolah, z možnostmi zaposlovanja in pogoji za vpis. Bil pa je zaskrbljen nad prevelikim številom interesentov, kajti od približno 200 učencev jih bodo lahko sprejeli samo 120. Ker domnevajo, da tolikšnega števila kandidatov ne bodo mogli preusmeriti, bodo prisiljeni uvesti sprejemni izpit ozi-
roma preizkus znanja. Po izčrpnem predavanju je tovariš ravnatelj prijazno odgovarjal na vprašanja, ki so prihajala iz naših vrst. Po enourni informaciji smo se razšli, na žalost z nekoliko zagrenjenimi obrazi.
Informativni dan mi je pomagal, da so mi mnoge stvari postale jasnejše. Pomemben pa je tudi zato, ker je morda kdo ob tem dnevu spoznal svojo zmoto in ima še vedno čas, da se odloči za drugo šolo.
Janja Gologranc, 8 a OŠ Štore
slovenske
železarne
ljubljana
Teden med koroškimi Slovenci v Pliberku
Pliberk je majhno mesto na meji med Avstrijo in Jugoslavijo. Včasih je bilo to mesto slovensko, po 2. svetovni vojni pa spada pod Avstrijo. Še danes živi v Pliberku veliko zavednih Slovencev, ki spoštujejo slovensko besedo. Imajo svoje društvo EDINOST. Že vrsto let hodijo slovenski otroci na počitnice v Baško. In tako so nas letos povabili na počitnice k njim, v Pliberk.
Prvi teden zimskih počitnic smo se odpeljali v Pliberk. Bilo nas je deset, iz vsake celjske šole po eden. Z nami je odšla tudi pedagoginja Marjana Pejcha.
V	Pliberk smo se pripeljali v slabih dveh urah. Poiskali smo Posojilnico,, kjer sta nas čakala predsednik Joško Hudi in njegova žena. Ob dveh so nas porazdelili po domovih.
Pome je prišla gospodinja. Sprva sem sramežljivo molčala in beseda mi ni hotela z jezika. Ko je gospodinja to opazila, je sama pričela pogovor. Povedala je, da imajo kmetijo, ter hčerko, ki je starejša od mene. Doma sem se potem seznanila še z »gospodarjem« in s Sonjo. Ob večerji je pogovor že stekel. Gospodinja mi je povedala, da se pišejo Kolenik in da imajo v Celju sorodnike. Če je prišla k njim kakšna soseda ali sosed, so govorili med sabo v svojem narečju in priznati moram, da jih nisem čisto nič razumela. Drugače pa so se z mano pogovarjali v čisti slovenščini, le včasih so uporabljali nekatere narečne izraze.
Zvečer smo imeli v prostorih Posojilnice spoznavni večer. Najprej mam je profesor Teodor Do-mej predaval ob predvajanju diapozitivov o zgodovini Korošcev, potem pa smo se ob prigrizku in pogovoru spoznali med seboj. Pogovarjali smo se predvsem o šoli; povedali so nam, da imajo v Pliberku le štirirazrednico, potem pa se vozijo v šolo z vlakom v Celovec, 4jijkm od Pliberka. Vsi obiskujejo slovensko, gimnazijo. Pouk imajo tudi ob sobotah.
V	¡ponedeljek smo šli prvič smučat na Peco. Vsako jutro je po nas prišel z avtom Valter Juvan, ki se je z.nami tudi 'smučal in skrbel za malico. Iz doline se moraš najprej peljati s sedežnico 20 minut. Na vrhu je koča, tri vlečnice in -urejene proge. Vsak dan smo imeli ob enih malico, ob štirih pa smo se odpeljali v dolino.
V	-torek je -bilo še posebno lepo; v dolini sicer megla, na vrhu pa sonce. Zvečer smo imeli »kino«. Gledali smo film Sreča na vrvici.
V	sredo je zopet bilo-na vrsti smučanje. Vsak večer sva s Sonjo igrali »Človek ne jezi se«, ta večer ,pa sva ob igri zdržali cel-i dve uri. Tudi domov sem lahko telefonirala. Gledala sem tudi televizijo, saj se je začelo svetovno -prvenstvo v Schdadmingu. Avstrijska televizija je predvajala vsak večer zanimive enourne od-daje in -intervjuje z vso avstrijsko reprezentanco.
V	četrtek se je vreme na Peci malo poslabšalo, vendar se je dalo smučati, čeprav je tudi rahlo snežilo. Zvečer smo za družab-
ni večer pripravili oddajo »Pokaži, kaj znaš«; tako smo lahko vsi nastopili. Po programu smo veselo zaplesali v ritmu popularnih pesmi, ples pa smo začeli s priljubljenimi »Račkami«.
V	petek se je vreme še -poslabšalo. Veter je spihal ves sneg, da je ostal jia -progah samo led. Kmalu je začelo -močno snežiti, zato s smuko ni bilo nič. Čas smo si krajšali z gledanjem televizijskega programa in igranjem kart. Vseeno .moram povedati, da sem se dodobra nasm-u-čala, saj jejbilo snega dovolj, vrste pred vlečnicami pa -nobene!
V	dolino smo se to ¡pot odpravili malo prej -kot ponavadi, vendar je tako močno snežilo, da smo prišli v dolino čisto premočeni. Zvečer sem si celo uro zlagala stvari in se na vso moč trudi-la, da sem vse -stlačila v kovček in nahrbtnik.
V	soboto smo si -dopoldan o-gladali Pliberk ¡in okolico. Zanimivo je bilo videti -most čez Dravo, ki je visok čez 100 metrov in zelo dolg; razne spomenike padlih borcev ter spomenik znanega koroškega pesnika. Po-
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklovlek je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tovariša Franca Ože-ka iz TOZD vzdrževanje št. 687 »Sprememba oblike ležajnih blazin«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila in faktor ustvaritve sposobnosti la.
sebno zanimiv se mi je zdel grad, ki si ga gradi nek -privatnik. Po ogledu smo imeli še nekaj časa za nakupovanje. Potem smo se odpeljali nazaj na domove, kjer smo imeli poslovilno kosilo. Po kosilu sva z gospodinjo odnesli -mojo prtljago v avto. S Sonjo sva se na hitro poslovili, ker rubilo časa. Gospod Kolenik pa naju je že čakal pred Posojilnico, -kjer je kot predsednik posojilnice imel kratek govor. Izrazil je željo, da bi nadaljevali z izmenjavo, saj so bili kot gostitelji zelo zadovoljni z nami. Nato se je Edo Gaberšek vsem lepo zahvalil za gostoljubje in prav -tako izrazil željo po nadaljnji izmenjavi. Obdarili so nas in nas povabili,, naj jih še kdaj obiščemo skupaj s starši.
Slovo je bilo prisrčno, a težko.
Ta teden mi. bo še -dolgo ostal v spominu, saj sem se med Slovenci -v Avstriji -počutila kot doma. V Celje smo se -pripeljali zdravi, -polni lepih in nepozabnih vtisov.
Alja Kroflič, 7. b OŠ ŠTORE
2.	Predlog Borisa Marolta, dipl. ing. iz TOZD jeklovlek in tovariša Janeza Ogradija iz DS investicije in razvoj št. 688, »Izpopolnitev povračanja vozička na vlečni klopi STT«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
3.	Predlog tov, Franca Trafele, ing. in tov. Emila Hernavsa, ing.
iz TOZD jeklovlek št. 689, »Povečana zmogljivost brušenja na BRD 60«, se sprejme. Prihranek bo obračunan po enem letu uporabe.
4.	Za inovacijo tovariša Leopolda Ocvirka iz TOZD jeklovlek št. 537, »Črpalka za preizkušanje brusilnih ter vodilnih vreten na br. strojih BBB/1«, se odobri izplačilo II. posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 190.599,86 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
5.	Predlog tovariša Leopolda Ocvirka in Branka Gajšeka iz TOZD jeklovlek št. 701, »Izdelava vodilnih valjčkov na TRb-40«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD GKSG je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Predlog tovariša Jožeta Vodeba iz TOZD GKSG št. 671, »Namestitev košev za smeti,« se sprejme. Avtorju pripada eno nadomestilo. Izračunano je na osnovi 10.000 din prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tovariša Franca Straška, Edvarda Lešnika in Antona Urleba iz TOZD livarna I št. 573, »Premaknitev popoldanske izmene«, se odobri izplačilo pavšalnega nadomestila.
2.	Za inovacijo tovariša Jožeta Žnidarja iz TOZD vzdrževanje št. 459, »Preureditev transporta peska«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 111.555,72 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Za inovacijo tovariša Jožeta Lebana, dipl. ing. iz TOZD livarna I, tovariša Petra Hrastnika iz DS priprava proizvodnje in soavtorjev iz Železarne Ravne št. 501, »Rekonstrukcija kokile V-20«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 220.443,82 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
Komisija za gospodarjenje TOZD, valjarna II je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tovariša Štefana Dovška in Alojza Jazbeca iz TOZD vzdrževanje št. 282, »Obnavljanje žerjavnih tekalnih koles«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.627.036,13 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
2.	Za inovacijo tovariša Ferda Halerja, ing. iz TOZD valjarne II in Edvarda Hitija št. 321, »Hidravlične podpore zgornjih valjev na progi 0 550 mm«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 691.999,30 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Za inovacijo tovariša Vlada Oblaka iz TOZD vzdrževanje št. 380, »Brusni drog za brušenje na horizontalnem vrtalnem stroju«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 756.622,08 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Za inovacijo tovariša Ferda Halerja, ing. in Ivana Drofenika
(Nadaljevanje na 14. strani)
Posnetki objavljeni v časopisu Slovenski vestnik, ki ga izdaja zveza slovenskih organizacij na Koroškem s križcem je označena naša
dopisnica
Obravnavane inovacije
Ocena varnostnih razmer in ocena obrambne pripravljenosti v Žel. Štore
Da bi v delovni organizaciji, TOZD in delovnih skupnostih uspešno zaščitili in ščitili pridobitve ter vrednote, delovne in življenjske pogoje, -je vedno potrebna aktualna presoja oziroma ocena, kaj in kako v posameznem okolju utrjuje in kaj ogroža te pogoje.
Iz takšne varnostne politične ocene razmer lahko nastane program ukrepov in aktivnosti, ki naj bi jih izvajali v DO, TOZD in DS za preprečevanje ih odpravljanje možnosti oziroma vzrokov škodljivega stanja ali delovanja. Predvsem moramo pravočasno odkrivati probleme in se dogovoriti, kako jih bomo preprečili in .kako se bomo ravnali v določenih razmerah.
Le na podlagi takšnih ocen je mogoče uspešno usmerjati obseg aktivnosti nosilcev družbene satnozaščite ter sprejemati ustrezne ukrepe. Pri tem je zlasti pomembno:
—	da je varnostno politična ocena odraz resničnega stanja,
—	da opredelimo možna žarišča, ki bi lahko v določenih razmerah ogrozila varnost in
—• da predvidimo stalne naloge in aktivnosti vseh subjektov.
Komite za SLO in DS Železarne ¡Štore je na svoji 14. seji dne 8. marca ocenil varnostne razmere v Železarni Štore, analiziral poročila o varnostni problematiki v TOZD in DS ter na tej osnovi sprejel »pro-• gram ukrepov«. Iz obstoječe problematike lahko ugotovimo, da je komite -za SLO .in DS v preteklem obdobju posvetil velik del svoje aktivnosti pripravam in ukrepom na področju SLO in DS.
Aktivnosti CZ, NZ in usposabljanje je potekalo skladno s programi. Družbeno -samozaščito smo razvijali na področjih požarne varnosti, varovanja družbenega premoženja, materialnega poslovanja in kontrole, urejevanja skladiščnega poslovanja itd. ¡Pri tem lahko ugotovimo, da so se razmere do danes vidno izboljšale. Ugotoviti pa je potrebno, da pri -ravnanju z materialom oziroma pri varčevanju s surovinami še vedno ni dovolj storjenega. Opaža se, da raztresen material (surovine) običajno ostane na mestu, kjer se izstrese iz embalaže.
Ugotovljene so bile večje in manjše kraje. Politična situacija v svetu in pri nas nam narekuje, da moramo še bolj kot doslej ocenjevati varnostne razmere v svojih delovnih in življenjskih okoljih ter pri tem opredeliti naloge.
Poročila, ki jih je komite sprejel, od komitejev TOZD in DS, jasno kažejo na to, da smo z vso zavzetostjo ocenili razmere v svojem lastnem okolju, da je veliko predlogov za izboljšanje obstoječih razmer.
Ob tem lahko podamo naslednjo oceno:
■— da so poročila zelo kvalitetna,
—	kritična in
—	nakazujejo obsežno problematiko, ter
—	konkretne predloge, da se obstoječi problemi odpravijo.
Prav gotovo so TOZD in DS po vprašanju družbene samozaščite veliko storili. Poznavanje problematike, predvsem znanje s področja ‘družbene samozaščite in konkretni predlogi, ki so jih zapisali, lahko ocenimo kot zelo dobro in konkretno.
'S sliko reda v DO ne moremo .biti zadovoljni. Vprašanje reda, či-' stoče in discipline bi morali vedno obravnavati v svojih delovnih okoljih, Kadrovski politiki v DO in skrbi za strokovno usposabljanje za delo z osnovnimi sredstvi in opremo bomo morali nameniti vso našo pozornost.
Na tej osnovi je komite sprejel naslednji program, ukrepov:
1.	.Komiteji za SLO in DSZZ TOZD, DS in DO morajo v svojih delovnih okoljih nenehno spremljati in ocenjevati varnostne razmere, sprejemati Sklepe in izvajati naloge tako, da ¡se vsi morebitni negativni pojavi sproti odkrijejo, ocenijo in preprečijo škodljive posledice.
Zadolženi: vodja' obr. priprav TOZD, DS, predsed. komitejev in sekt. OOZK.
Rok: stalna naloga.
2.	Odnos do materiala, surovin, opreme in orodja morajo komiteji za SLO in DSZ vedno ocenjevati s stališča družbenoekonomskega in samozaščitnega vidika. V tej smeri je treba izvrševati naloge in sklepe
II.	razširjene seje . komiteja za SLO in DSZ. Urejevanju delovnega okolja in izgledu Železarne moramo posvečati več skrbi ter sprotno odstranjevati ves material na določena odlagališča. Organizirati je potrebno očiščevalno akcijo v svojem delovnem okolju.
Zadolženi: vodja obr. priprav TOZD, DS, predsednik komiteja, OOZS in vodstvo aktiva ZSMS.
Rok: do .1. 5. 1982, naprej stalna naloga.
3.	Ukrepi s področja, varovanja družbenega premoženja
Komite za SLO in DS zahteva, da se izvajajo naslednje naloge:
—	poskrbeti je treba, da so vsi obrati, delavnice in delovni prostori v času -mirovanja pravilno zaprti, zaklenjeni in po potrebi občasno pregledani;
—- da se prepreči vstopv delovno organizacijo nepoznanim osebam;
—	da se vse nepravilnosti pri neprimernem shranjevanju dokumentov, žigov ter materiala takoj uredijo.
Zadolženi: vodje TOZD, DS in služba splošnega zavarovanja,
Rok: takoj.
4.	Pospešiti moramo ograditev železarne, predvsem na območju Štore I.
Zadolženi: služba splošnega zavarovanja in DS za IR.
Rok: m^j 1932.
5.	Varstvu pri delu moramo posvečati vso skrb in odgovornost. Zato je potrebno, da se s stališča družbene samozaščite zaostri odgovornost delavcev pri nošenju in uporabi zaščitnih sredstev na delovnih mestih. Pri tem se mora vsako samovoljno odklanjanje zaščitnih sredstev oceniti kot škodljiv pojav in s tem v zvezi ustrezno ukrepati v ¡smislu Pravilnika ¡o delovnih razmerjih ZŠ (člen 210, točki. 13 in 41).
Zadolženi: neposredni delovodje, preddelavci, vodje skupin in odgovorne službe varstva pri delu.
Rok: takoj.
6.	Požarna varnost. ¡Dosledno je treba izvajati vse dogovorjene naloge s področja požarnega varstva v smislu obstoječih pravilnikov, požarnih redov In sklepov komitejev za SLO in DS ter službe varstva pri delu.
Zadolženi: vodje TOZD, DS in službe varstva pri delu.
Rok: stalna naloga.
7.	Prometna varnost. Na območju železarne je potrebno namestiti ustrezne prometne'znake, prepovedi vožnje in parkiranja vozil.
Zadolženi: komisija za prometno varnost DO, DS za kadre in spl. z. TOZD GKSG in Transport.
Rok: april- 1982.
8.	Narodna zaščita. Aktiviranje narodne zaščite sodi: v pristojnost komitejev za SLO in DS DO, TOZD in DS. Narodno zaščito je potrebno večkrat aktivirati za. ugotavljanje pripravljenosti, odnosa in skrbi ter čuvanja družbenega premoženja in za preprečevanje morebitnih izrednih razmer.
Zadolženi: komiteji za SLO in DS, TOZD in DS in načelniki narodne zaščite.
Rok: stalna naloga.
9.	Predsedniki komitejev, vodje obrambnih priprav morajo -prevzeti popolno odgovornost za razmere in. aktivnosti v svojem delovnem okolju.
Zadolženi: predsedniki komitejev DO, TOZD in DS, sekretarji OO OZK in vodje obrambnih priprav.
Rok: stalna naloga.
Zaklonišča — gradnja in njihov pomen
Gradnjo zaklonišč in njihovo financiranje opredeljujejo zvezni in republiški zakon o ljudski obrambi, razni podzakonski predpisi in odlok o zakloniščih v občini Celje.
Kadar govorimo ali pišemo o civilni zaščita, o uferejpih zaščite in ¡reševanja, ¡čedalje pogosteje omenjamo zaklanjanje fcoit najučin-¡kovitejšii zaščitni ukrep v ¡razmerah sodobne ¡vojne. Danes praktično ne zgradimo več poslovnega ali stanovanjskega objekta, da obenem ,ne bi poskrbeli za to, ¡da bodo imeli (delavci. ¡oz. ¡stanovalci na razpolago ¡tudi ustrezno zaklonišče. Motšnje preteklih vojn. (n. pr. vojne v Vietnamu) sio pokazale, da brez zaklonišč ob pogostih in silovitih napadih ni mogoče preživeti. Vietnamci so ves čas vojne intenzivno gradili zaklonišča in druge zaščitne objekte, in to v okviru splošne delovne obveznosti, tako da so ob konou vojne imeli štirikrat toliko zaklonišč, kot je prebivalcev v deželi. Različne zaščitne objekte so gradili vsepovsod, kjer so živeli oz. delali ljudje.
Pri nas, kot tudi v državah obeh blokov, gradimo zaklonišča že v miru, saj že sama tehnologija ne dopušča, da bi lahko v kratkem obdobju neposredne vojne nevarnosti zgradili dovolj zaklonišč. V tem času bomo skušali zmanjšati oz. odpraviti primanjkljaj zakloniščnih kapacitet s tem, da bomo vse moči in sredstva vložili v gradnjo rovovskih zaklonišč dopolnilne zaščite.
Občani pogosto nimajo prave predstave, kakšna so sodobna zaklonišča in jih zato pogosto enačijo z rovovskimi zaklonišči iz
II.	svetovne vojne. Zaklonišča so danes monolitni železobetonski objekti, ki jih najbolje opredeljujejo njihove zaščitne lastnosti:
— odpornost na nadpritisk 100 do 300 kPa (po starem: 1—3 atm),
■ — filtrovcntilacijski sistem za prezračevanje,
Eno izmed zaklonišč v Celju
—	električne instalacije za razsvetljavo in pogon z zunanjim priključkom in notranjim virom za napajanje rezervne razsvetljave,
—	antenski in telefonski priključek,
. — sredstva za zvezo (če je možno),
—	oprema za bivanje (ležišča, sedeži),
—	sanitarna oprema (posode za vodo> posode za odpadke in fekalije, suha stranišča),
—	omarica za prvo pomoč in orodje za samoreševanje.
v Zaklonišča imajo omejeno kapaciteto za max. 200 ljudi in omogočajo od okolja izolirano bivanje ljudi do sedem dni; ščitijo pred nadpritiski, radioaktivnim sevanjem, toplotnim in kemičnim učinkom.
Obrazložitev sheme:
I	vhod v zaklonišče IT zapora vhoda
III	sanitarije
IV	prostor za odpadke in fekalije
V	bivalni prostor
VI	prostor za filtro-ventilacijsko napravo
VII	prostor peščenega predfiltra
VIII	zapora rezervnega izhoda
IX	rezervni izhod
PP — premična pregrada
E A — električni agregat na ročni pogon
OS — oprema za samoreševanje
PPV — posode za pitno vodo
PO — prenosni umivalniki
POF — posode za odlaganje fekalij
PNP — prenosne straniščne posode
SL — dvonamenska ležišča oz. sedišča
KO ■— vratca navadna
KH — vratca hermetična
KPH — vratca protiudarna in hermetična
VO •— vrata navadna
VH — vrata hermetična
VPH — vrata protiudarna in hermetična
1	sesalna odprtina
2	protiudarni ventil
3	dovodni cevovod normalnega prezračevanja
4	dovodni cevovod zaščitnega prezračevanja
5	hitrozapirajoči ventil
6	ventil za reguliranje pretoka zraka
7	odprtina za odvod zraka
8	protiudarni ventil za reguliranje nadpritiska
9	kombinirani protiudarni ventil za reguliranje nadpritiska 10 rešetka peščenega predfiltra
II	cevovod za odvod kondenzata
13	filter za kolektivno zaščito
14	ventilacijska naprava
16	avtomatski anemostat
17	cevovod za odvod zraka 19 merilec nadpritiska
Zaklonišča se grade v skladu z načrti graditve zaklonišč kot sestavnih delov urbanističnih in zazidalnih načrtov. Gradnja zaklonišč je sestavni del priprav prostora za splošni ljudski odpor.
Glede na uporabnike, ki so jim zaklonišča namenjena, ločimo:
—	zaklonišča za stavbe (hišna zaklonišča) in stavbne bloke, ki so namenjena za zaščito stanovalcev v določeni hiši ali skupini hiš;
—	zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije, ki so namenjene za zaščito oseb, ki so v poslovni ali storitveni zvezi z njo in seveda za delavce teh organizacij;
—	skupna zaklonišča za potrebe investitorjev družinskih stanovanjskih hiš za potrebe, teh stanovalcev;
—	javna zaklonišča v upravno-poslovnih središčih mest in naselij za zaščito občanov, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Razdalja med bivališčem (delovnim mestom) in zakloniščem naj ne bi presegala 200 metrov. Gradnjo teh zaklonišč financirajo investitorji objektov, za potrebe katerih stanovalcev oz. zaposlenih delavcev so zgrajena. Izjemo v tem pogledu predstavljajo javna zaklonišča.
Javna zaklonišča se grade s finančnimi sredstvi, ki se zbirajo na posebnem računu za graditev zaklonišč v obliki različnih prispevkov:
—	5 % prispevka investitorjev, ki izjemoma ne grade sami zaklonišč iz zakonsko opravičljivih razlogov;
—	4 % prispevka od najemnin in stanarin;
—	0,05 % prispevka od stanovanjskih in poslovnih ter počitniških objektov oz. prostorov v lasti občanov,
—	0,05 % od vrednosti poslovnih stavb in prostorov v družbeni lasti.
Iz navedenega pregleda prispevkov je razvidno, da danes sleherni občan oz. delovni človek prispeva svoj delež k izgradnji zaklonišč:
—■ stanovalci v družbenih stanovanjih v obliki deleža od pobrane najemnine;
—	kupci stanovanj (OZD, občani itd.) v kupnini stanovanja plačajo tudi sorazmerni del zaklonišča; .
—	investitorji stanovanjskih kot poslovnih objektov oz. prostorov, tako da morajo graditi zaklonišče oz. plačati 5 % prispevka od vrednosti objekta;
—	najemniki poslovnih prostorov v obliki 4 a'0, deleža od najemnine;
—	lastniki stanovanjskih, poslovnih in počitniških objektov od vrednosti objekta (istočasno s plačilom davka) v višini 0,05 %;
—	uporabniki poslovnih objektov od vrednosti objektov oz. osnove za obračun amortizacije v višini 0,05 %.
Plačevanja prispevka za zaklonišče, ki se plačuje po stopnji 0*05 % oz. 4%, so oproščeni: uporabniki, lastniki objektov, za potrebe katerih občanov oz. delovnih ljudi so zgradili zaklonišča z lastnimi sredstvi in tisti, ki so ob gradnji objekta vplačali 5 % prispevek za zaklonišče.
(Nadaljevanje na 16. strani)

Vrednotenje inventivnega dela
Nekateri pravni problemi
Po večletnih pripravah je bil v letu 1981 sprejet zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list. SFRJ št. 34/81), Določbe zakona, ¡ki je bil objavljen 19. 6. 1981, so se začele uporabljati po preteku šestih mesecev od njegove uveljavitve, kar pomeni, da se je začel zakon uporabljati konec meseca januarja 1982. Z zakonom se bistveno spreminja odnos do ustvarjalnega dela oziroma vrednotenja inventivnega dela, tako kot je bil v prejšnjem obdobju opredeljen z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list SFRJ št. 44/60 in 28/62). Vrednotenje inventivnega dela kot ustvarjalnega prispevka k povečanju dohodka temeljne organizacije in družbenega dohodka sploh je zakon uskladil z ustavnimi opredelitvami in še posebej z določbami zakona o združenem delu.
Pravična odškodnina, posebno nadomestilo, posebno plačilo
V zvezi z vrednotenjem invetivnega dela uporablja zakonodaja različne pojme za plačilo, do katerega je upravičen avtor tehnične izboljšave. Po 83. členu zakona o patentih in tehničnih izboljšavah je imel avtor tehnične izboljšave pravico do pravične odškodnine od organizacije, ki je tehnično izboljšavo uporabljala. Po 130. členu pa je zakon o združenem delu določil pravico do posebnega nadomestila, ki jo ima delavec, če z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije. Ko je prejšnji zakon določil pravico do odškodnine, je poudarjal, da ne gre za splošni pojem odškodnine, ampak »za pravično odškodnino«. Pojem pravičnosti pa je moralni pojem in ne pravni. Ta pojem je v teoriji zelo sporen, zato se poudarja, da ga sploh ni potrebno definirati, zlasti še, ker je prepleten z različnimi elementi, ki so' vsi zgolj moralnega značaja. Vselej se postavljajo številna vprašanja, kadar se določena pravica odmerja po načelu pravičnosti. V teoriji se poudarja, da je sodnik vselej pred dilemo, kadar mora odmeriti določeno pravico po načelih pravičnosti, ker ni na razpolago pravnega pravila, na katerem bi lahko zgradil svojo odločitev. To seveda ne velja zgolj za sodni postopek, ampak <za vsak postopek, tudi za ¡tistega, po katerem se v organizaciji združenega dela vrednoti inventivno d%lo.
Pojem odškodnine ali pravične odškodnine kot plačila za uporabo tehnične izboljšave ni ustrezen, kajti ta pravni pojem se nujno veže na konkretni škodni dogodek, ki ga na tem področju gotovo ni.
Pojem »posebno nadomestilo«, ki ga uporablja zakon o združenem delu, prav tako ne ustreza dejanskemu značaju, ki ga ima tisti del dohodka temeljne organizacije, na katerem je udeležen delavec, ki je prispeval z inventivnim delom, da se je sicer povečal dohodek temeljne organizacije. Ta pojem se veže na nadomestilo, do katerega je delavec upravičen, ker je izgubil osebni dohodek zaradi izostanka z dela, bodisi zaradi letnega dopusta, izrednega plačanega dopusta, odsotnosti zaradi državnih praznikov, strokovnega usposabljanja itd.
Zakon • o delovnih razmerjih je v bistvu povzel terminologijo zakona o združenem delu, saj predvideva, da ima delavec, ki je z ustvarjalnim delom prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije, pravico do posebnih priznanj in nadomestil. Zakon je v bistvu razširil vrednotenje inventivnega dela, ki ne predvideva zgolj materialne, ampak tudi moralno stimulacijo, ki je gotovo ni možno podcenjevati, čeprav je materialna stimulacija delavcev ‘kot ekonomski dejavnik motivacije najpomembnejša. Zanimivo je, da novi zakon ne uporablja terminologije zakona o združenem delu in ne določa pravice do nadomestila, ampak pravico do deleža pri dohodku v obliki posebnega plačila (2. odstavek 12. člena, 166. člen).
Posebno plačilo dobiva značaj j>sebnega dohodka
Čeprav na videz ni pomembno, kako zakon poimenuje denarno stimulacijo, je treba vendarle ugotoviti, da se že v samem pojmu odraža odnos do vrednotenja inventivnega dela. Opredelitev značaja posebnega nadomestila ali posebnega plačila seveda ¡ni predmet zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, pač pa je to predmet drugih zakonskih in podzakonskih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov. Posebnega nadomestila sicer še ni možno enačiti z osebnim dohodkom delavca, čeprav Ustava poudarja, da je osebni dohodek odvisen od delavčevega prispevka k povečanju dohodka temeljne organizacije (22. člen Usiave SRS), pri čemer se tudi z inventivnim delom prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, torej gre za enake učinke, kot jih ima delavčevo živo in minulo delo.
Pomembno novost, ki se nanaša na materialno stimulacijo inventivnega dela, pomeni tudi sprememba statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po doslej veljavnem statutu skupnosti se je namreč v osnovo za izračun pokojnine upošteval le osebni dohodek delavca, ki ga je ta prejel na podlagi tekočega in minulega dela, ne pa ‘tudi na podlagi inventivnega oziroma ustvarjalnega dela. Ustvarjalno delo je lahko v posameznih primerih pomembno prispevalo k povečanju dohodka temeljne organizacije. Novela statuta pa je določila: »V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se všteva tudi nadomestilo za inovacijo, prejeto pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela v skladu z zakonom«. Taka formulacija gotovo še ni popolna, ker se pri tem sklicuje na samoupravni splošni akt oziroma zakon, toda očitno je bilo potrebno spremeniti odnos do tistih prejemkov, ki jih delavec prejme na podlagi inventivnega dela, na kar je že nekajkrat opozorilo sodišče združenega dela SR Slovenije. Sodna praksa namreč ni imela pravne podlage, po
kateri bi lahko priznavala posebna nadomestila oziroma poprej pravične odškodnine v skupno osnovo za izračun pokojnine. Če bo tako besedilo novele statuta začelo veljati, potem ne bo ovire za priznavanje v pokojninsko osnovo denarnih nadomestil oziroma plačil avtorjem tehničnih izboljšav.
Za avtorje inovacij predvideva dodatno materialno stimulacijo tudi zakon o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74 — 8/78). Po 5. točki
2.	odstavka 155. člena zakona se predvideva, da se osnova za davek od skupnega dohodka občanov zmanjša tudi za odškodnine in nagrade, ki jih občani prejmejo od OZD kot avtorji izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in drugih inovacij. S tako določbo je plačilo za uporabo inovacije še posebej stimulirano, 'kajti osebni dohodek delavca sodi v izračun skupnega dohodka občanov v smislu zakona o davkih občanov.
(Se nadaljuje!)
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
0638/a, b — Srb, N.: Servis asinhronih motora. 1976 3788/4 — Normativi i standardi rada u gradevinarstvu. Visoko-gradnjä. 4. Instalacije. 1981
3788/5 — Normativi i standardi rada u gradevinarstvu. Visoko-gradnja. 5. Elektroinstalaeije. 1981
5681 — Tehničar. Mašinski priručnik. 3. 1971 2965/a, b — Decker, K. H.: Elementi Strojeva. 1980 2896/IV — Samoupravni splošni akti, IV. del. 1981 3811/a, b, c — Lamut, J., G. Todorovič: Procesi in postopki proizvodnje gredlja. Tema 1. Poročilo MI. 1980
3790/č, d — Pezdirnik, J., J. Pikon: Oljna hidravlika v industriji.
2.	izd., 1980
0520/č, d — Tehnički uslovi za izradu i isporuku. Zbirka JUS II. Črna metalurgija. 1975
2966 — Priručnik za polaganje pravosudnog ispita. 1981 0642 — Sočan, L.: Osnove selektivne razvojne politike. 1981
2972	— Török, T.: Emision Spectrochemical Analysis. 1978 2916/79 — Metal Bulletin Handbook 1979. 1979
2320/11—10, 14, 15, 16, 17 — Treatise on Analyvital Chemistry. Part II. Vol.: 10, 14, 15, 16, 17. 1971—1980
2320/III—3, 4 — Treatise on Analytičal Chemistry. Part III. Vol.:
3,	4, 1976, 1977
3814 — Wlodawer, R.: Gelenkte Erstarrung von Gusseisen. 1977
3813 — Handbuch Industrieprojektierung. 1980
0643/a, b, c, č — Drusany, V.: Varnostnotehnični priročnik. 1981
0644	— Humanizacija dela z vidika invalidnosti in zdravstvenega varstva. 1981
0645	— Berger, J.: Psihodijagnostika. 1979
0646	— Cattel, B. R.: Naučna analiza ličnosti. 1978
0647	— Možina, S.: Spodbujanje ustvarjalne dejavnosti v organizacijah združenega dela. 1978
0648	— Predpisi o varstvu pri delu. 6. zvez.: Nesreče pri delu in evidence. 1981
0649	— Jerovšek, J.: Vpliv organizacijskih sprememb za odsotnost z dela. 1980
0650	— Gorjanc, F.: Avdiovizualna učna sredstva. 1981
2973	— Ude, L.: Civilni pravdni postopek in samoupravni sodni postopek. 1980
2974	— Šinkovec, J.: Samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev. 1980
3722/81-82 — O + P — Konstruktions — Handbuch ’81/82. 1981 3812 — Josipovič, N.: Racionalizacija procesa rada. Tehnologija i tehnološki procesi. 1980
3697/79 b—z — Savnik, V.: Tehniško- risanje. 5. popr.. izd. 1979
0651	— Safragan R. E.: Tehnologičeskaja podgotovka proizvodstva dlja primenenija Stankov s ČPY. 1981
0652	— Taurit, G. E.: Obrabotka krupnogabaritnyh detalej. 1981
0653	— Marčenko, I. K.: Proizvodstvo staljnyh slitkov polunepre-ryvnym litjem. 1981
0654	— Dembovsky V.: Plazmennaja metallurgija. 1981
0655	— Savčenko, T. K.: Tehnologičeskaja podgotovka elektro-plavki stali. 1981
0656	— Jacobs, H. J. idr.: Optimizacija rezanija. 1981
0657	— Odincov L. G.: Finišnaja obrabotka detalej almaznym vyglaživaniem i vibrovyglaživaniem. 1981
0658	— Leščiner, Ja. A.; idr.: Lezvijnye instrumenty iz sverhtver-dyh materialov. 1981
0659	— Gubinskij, V. I., idr.: Umenjšenie okalinoobrazovanija pri proizvodstve prekata. 1981
0660	— Krkovič A.: Informacijski standardi za psihološke mjerne instrumente. 1974
2975	— Servan—Schreiber, J. J.: Svetovni izziv. 1981
2976/a, b — Cajhen, R.: Avtomatizacija s polprevodniškimi digitalnimi logičnimi elementi. 1978
2949/b — Jurkovič B.: Elektromotorni pogoni. 1978
0661	— Brockhaus ABC Elektrotechnik, 1978 Ü662 —Brockhaus ABC Elektronik. 1978
0663	— Palöcz, M.: Untersuchung der gegenseitigen Beinflussung von Flammen. 1980
0664	— Kowaczeck, J. idr.: Tabellenbuch für die Gastechnik. 1978 2977/1, II — Handbuch für Kesselwärter. Band I, II. 1979, 1981
2978	— Elsner, N.: Grundlagen der Technischen Thermodynamik.
1980
2979	— Wirtschaftliche Energieanwendung. 1978
2980	— Trstenjak, A.: Psihologija ustvarjalnosti. 1981
3815 — Posvetovanje o izbiri in toplotni obdelavi jekel za zobnike.
1981
Logar Elizabeta
*
Predstavljamo vam...
MARTIN ROJC
Martin Rojc je rojen 1935. leta v Platinovcu pri Grobelnem. Sedaj stanuje v Štorah, a se vedno rad vrača v svoj rojstni kraj.
Prosti čas in tudi dopust izkoristi, da obnavlja dobro, staro rojstno hišo. Ta mu veliko pomeni.
V družini vlada složnost, vzajemna pomoč; pravi, da ni težav.
Martin izvira iz delavske družine.
Mlada, nepozabna leta so kmalu minila. Končal je osnovno,'šolo in v letih od 1949 do 1951 končal poklicno; izučil se je za strojnega ključavničarja tu, na metalurški šoli v Štorah.
Takrat so vajenci stanovali v internatu, v bivši gostilni, rekli smo pri Hostnik. Bilo je lepo in včasih težko, pa vendar je šlo.
Leta 1959 je dokončal delovod-sko šolo strojne smeri na Delavski univerzi v Celju.
V družini so trije: Martin, žena in sin. Složnost, razumevanje in medsebojno spoštovanje omogoča preprosto, vendar lepo in mirno življenje.
Martin Rojc. Zadovoljen v svojem poklicu vzdrževalca
Marsikaj bi lahko še povedali o našem Martinu Rojcu. Postavil sem mu nekaj vprašanj, na katera sem dobil kratke, a dobre in jedrnate odgovore.
Kaj ti pomeni poklic strojnega delovodje v vzdrževanju?
S svojim poklicem sem zadovoljen. V vzdrževanju je delo pestro, zanimivo. Povečalo se je število vzdrževalcev, vendar se je tudi močno povečal čedalje zahtevnejši strojni park, naprave, agregati. Potrebno je veliko strpnosti, medsebojnega razumevanja in sodelovanja med delavci in sodelavci. Mislim, da so odnosi med skupinami, obrati in proizvodnimi TOZD zadovoljivi. Res, pridejo težave, vendar jih moramo strokovno in vestno reševati.
Kaj te predvsem moti pri vsakdanjem delu in kaj predlagaš?
Nemogoče je izvajati dela v naši delavnici, v resnično tesnih prostorih. Preveč je vsega naenkrat, remonti sovpadajo, veliko je nepredvidenih del. Vse pa mora biti narejeno, dobro in zanesljivo. Vendar moramo zelo paziti na varnost pri vsakdanjem delu, najsi bo v delavnici, v proizvodnih tozdih ali na deloviščih.
Imam predlog, željo. In to veliko željo. Skrajni čas je, da dobimo nove . delovne prostore: naj bi se vendarle začelo obljubljeno graditi, da bi videli, kako se planira teren, pripravljajo betonska tla, postavlja konstrukcija novih hal vzdrževalnih obratov v Štorah II.
Kot dober delavec in tovariš si tudi družbenopolitično precej aktiven?
Poteka mi mandat delegata zbora združenega dela. Lahko rečem, da je bilo delo pestro in tudi zanimivo. V naslednji mandatni dobi bom delegat invalid-sko-pokojninskega zavarovanja. Vsekakor zanimivo delo na tem področju. Seveda so še druge funkcije, kdo jih pa danes nima!
Ali je delo vzdrževalcev dovolj cenjeno, kaj meniš o nagrajevanju?
Mislim, da smo vzdrževalci le pridobili na veljavnosti in ugledu. Z dob.ro notranjo organiziranostjo smo bolj'cenjeni in tudi bolj sposobni izvajati dela in naloge ter intervencijsko posredovati. Precejšnji uspeh je ureditev skladišč rezervnih delov, tu so vidni rezultati. Preventivni pregledi naprav, strojev in agregatov redno in dokaj načrtno potekajo in prav tu smo rešili že marsikateri izpad proizvodnje s pravočasnim posegom.
Kar se tiče nagrajevanja z ozirom na izobrazbo in zahtevnost del, smo vendarle preslabo nagrajeni.
Kaj pa odgovornost delavcev?
Mnenja sem, da je odgovornost delavcev zadovoljiva, vendar se tudi tu še da marsikaj storiti. So še skrite rezerve, npr. v tehnološkem in delovnem redu. Tudi odgovornost glede snage ni prav zavidljiva. Poglejmo: če en dan ni čistilke,. kakšne so jedilnice, garderobe, hodniki! Je to prav?
Inovacije, kaj misliš o tem? ■
Vzpodbujam sodelavce na tem področju. Nekaj let sem bil delegat v društvu naših izumiteljev in avtorjev tehničnih izbolj-' šav. Zanimivo delo. Tudi sam sem , že prijavil nekaj izboljšav. Prav zadnje čase sem v treh primerih pomagal in vzpodbujal, da so podali službi za inventivno dejavnost prijave o novih tehničnih izboljšavah.
Mislim, da moramo tu še marsikaj storiti, predvsem pa odkrivati novo, zboljševati starp in tudi ohranjevati našo obstoječo tehnično kulturo.
Poleg rednega vzdrževanja imamo tu in tam kakšno novo delo. Kako gledaš na to in ali zmoremo?
Investicijska dela so dobra naložba. Denar ostane doma. Takšna dela bi morali več izvajati. Biti pa morajo planirana tako, da ne trpi redno vzdrževanje, potrebni so dokončni in kompletni načrti in ves material, pa smo v stanju še marsikaj narediti.
Opravljanje takšnih del je za nas vzdrževalce sila pomembno. Že pri gradnji oziroma montaži se prav v detajle spoznamo z napravo, poznamo elemente sestavnih delov, smisel in naloge stroja, kar nam pozneje v rednih remontih in vzdrževalnih posegih veliko koristi.
R. V.
JOŽE BORŠIČ
»Mislim, da so proizvodni tozdi že spoznali, da smo tudi vzdrževalci pomemben člen v verigi, brez katerega pač ne gre. Zato moram povedati, da se je odnos do nas, vzdrževalcev v zadnjem času resnično zelo izboljšal.«
Tako mi pove sogovornik, mladi in odrezavi delovodja el. delavnice Štore I, Jože Boršič.
Rodil se je 1953. leta v Celju, stanuje pa v Vrbnem pri Šentjurju. Jože izvira iz kmečke družine. Boršiči so bili znani že pred vojno kot napredno misleči ljudje, v -času druge svetovne vojne so aktivno že od začetka sodelovali v NOB, po vojni pa prednjačili kot zagnani aktivisti in nosilci novih idej.
Tak je tudi Jože, Sicer mlad, vendar premišljen. Pove počasi in na svojih izjavah vztraja; skoraj trmasto. Ve, da ima prav, redkokdaj prekliče — če je dvomih.
Po končani osnovni šoli se je izučil strokovnega poklica in nadaljeval na delovodski šoli v Celju, elektro smer, katero je uspešno zaključil pred štirimi leti.
Poklic mu veliko pomeni. V delu preživi večji del svojega časa; so lepi in veseli trenutki, ko vidiš, da je delo v redu potekalo, da je pravočasno in zadovoljivo končano. Obstajajo pa tudi neprijetnosti, kadar ne gre tako, kot bi moralo, potem pride do slabe volje, jeze. Vendar se vse nekako uredi, če se potrudimo.
Jože Boršič je poročen. Stanuje s starši, skupaj delajo in gradijo. Zena mu veliko pomeni. Prav vesel je dveletnega sina, ki mu sicer včasih ponagaja, vendar tudi to mora biti, saj je še majhen.
Tak je Jože Boršič. Prav na kratko sem ga skušal opisati, povedati nekaj o npem. Vem, da ga kljub mladosti že marsikdo pozna. Zastavil sem mu nekaj vprašanj, na katera je takole odgovoril.
Imaš težave pri vsakdanjem delu v DO?
Predvsem v hudem pomanjkanju elektro materiala. Zaradi tega je naše delo cesto ovirano, ni dokončano do predvidenega roka, kar čutijo proizvodni tozdi in tudi mi, ki dela nepredvideno podaljšujemo z iskanjem vseh mogočih improviziranih rešitev.
Kako ocenjuješ nagrajevanje vzdrževalcev?
Povedati oceno, ali smo vzdrževalci dovolj nagrajeni ali ne, je pravzaprav težko, saj večina za sebe misli, da za svoje delo niso dovolj nagrajeni. Zato mislim, da tudi vzdrževalci nismo izjema.
V popoldanskem in nočnem času te cesto iščejo, ker je ogrožena proizvodnja?
Da, sicer se je zadnje čase malo umirilo, vendar gre tu za nujne intervencijske posege, ki jih verjetno ne bomo mogli'povsem odpraviti. Možno pa bi jih bilo zmanjšati z nabavo kakšnega modernega defektoskopa, s katerim bi lahko učinkovito odpravili predvsem okvare, kot dotrajanost ležajev in še kaj. So pa še druge ■ okvare na el. napravah, ki se velikokrat nepredvideno pojavijo zaradi različnih vzrokov.
Kot delovodja skrbiš za'redno in nemoteno obratovanje elektro naprav na področju Store I. Imaš probleme z delavci?
Večina delavcev se dovolj odgovorno in resno obnaša pri vsak-
Jože Boršič. Vzdrževanje je pomemben člen v naši proizvodni
verigi
danjem izvajanju del in nalog. So redki primeri odstopanja, malo je kršiteljev, vendar se s takimi delavci prijateljsko pogovorimo in vzgojno ukrepamo.
Delegat si, sicer smo to skoraj vsi. Kako izgleda to na terenu, v KS in tu pri nas, v DO?
Na terenu bi morali predvsem izboljšati delo delegacij in tako povečati vpliv delovnih ljudi na sprejem določenih odločitev v skupščini. Mislim, da bi morali delegatom skrajšati, mandat od štirih na dve leti, ker sem pri delu delegacij v KS opazil, da je bila .v prvih dveh letih udeležba na sestankih boljša, kot pa pozneje. Tudi povezanost delegatov z bazo je treba izboljšati, saj v večini primerov opažam, da informacij nazaj v bazo ni!
V DO TOZD imam funkcijo predsednika Komiteja za-SLO in DS, sem vodja delegacije za zbor združenega dela, na nivoju DO pa sem vodja konference delegacij za zbor združenega dela. Tudi v sindikatu imam nalogo, in sicer sem predsednik kadrovske komisije.
Kaj pa sodelovanje med obrali v TOZD?
Lahko trdim, da so med delavci v TOZD vzdrževanje dobri, prijateljski odnosi in tudi dobro sodelujemo pri izvajanju različnih del. Morda prihaja včasih do manjših težav, ki jih strpno, razumno in s skupnimi močmi odpravljamo.
Si že prijavil kakšno inovacijo? Kako gledaš na nered, onesnaženost?
Na področju inovatorstva še nisem prijavil ničesar, niti nisem predlagal. Ne bom obljubil, da bom nekaj izboljšal »pogruntal«, potrudil pa se bom.
Glede reda in snage pa mislim, da bi morali vse neuporabne predmete pregledati, očistiti in* odpeljati med staro železo, seveda poprej ločimo baker, druge kovine in materiale. Tako bi poskrbeli za lepši videz v delavnicah, prostorih in na dvoriščih. Vendar bi morala bit! naloga za red' in čistočo trajna.
In za konec: ali smo dovolj resni, se dovolj zavedamo gospodarskega položaja?
Vse premalo se zavedamo resnosti gospodarskega položaja. Vse preveč smo še razsipni, neodgovorni in neresni s sredstvi in odnosom do dela. Mislim, da moramo tu pokazati več odgovornosti in razumnosti, če hočemo uspeti v danes resnično težkem gospodarskem položaju.
R. V.
IZ OBČIN
Krajevna skupnost Savinja
Krajevna skupnost Medlog
Iz bivše krajevne skupnosti Otok v Celju so nastale tri krajevne • skupnosti: KS K. Destov-nik-Kajuh, KS Slavko Šlander in KS Savinja. Slednja obsega mestni predel, primestno naselje in še povsem kmečko, vaško območje. Meri 334 ha, šteje 2.080 prebivalcev, od teh 1.100 zaposlenih, torej takih, ki združujejo delo, toda v organizacijah združenega dela v drugih krajevnih skupnostih. V tej krajevni skupnosti ni industrije, pa tudi organizacij združenega dela je malo: hotel Merx, enota Petrola, kotlarna samoupravne stanovanjske skupnosti in enota Vina iz Šmart-na ob Paki. Od jeseni je na Gričku ponovno odprta restavracija. V tej krajevni skupnosti imata svoj sedež Avtomoto zveza Slovenije in zelo številno avto moto društvo Šlander. Na Gričku ima svoje strelišče celjsko strelsko društvo. Ob Ljubljanski cesti pri hotelu Merx pa je plavalni bazen plavalnega društva Neptun.
Skupščina krajevne skupnosti ima 77 delegatov, predsednik je Stane Selšek. Svet skupščine vodi Mirko Podlesnik, njegov namestnik je Avgust Vovk; svet šteje 22 članov. Predsednik krajevne konference SZDL je Karel Polšak, sekretar Zveze komunistov je Rudi Simčič, predsednica o-snovne mladinske organizacije Milena Martinko. K aktivnosti na raznih področjih v KS prispeva svoj delež mladina, zelo aktivni so člani Zveze borcev NOV, katere predsednik je Franc Kolenc. Krajani so zelo zainteresirani za vsestranski razvoj krajevne skupnosti, problemov, ki čakajo na rešitev, je veliko. Pobude za reševanje posameznih nalog prihajajo od vseh strani. Vse delo pri uresničevanju zastavljenih nalog povezuje krajevna konferenca Socialistične zveze, ko je treba usklajevati delovne programe krajevnih družbenopolitičnih organizacij in delo prilagoditi načrtom organov krajevne samouprave. Važno vlogo odigravajo delegacije posameznih območij, tu se porajajo problemi in prenašajo v skupščino krajevne skupnosti. V območjih se posamezne akcije tudi zaključujejo. Posebno uspešna je bila akcija za napeljavo novih telefonskih zvez in ureditev priključkov, hortikulturna akcija, akcija za ureditev igrišča in tudi za avtobusna postajališča. Še vedno pa je nerešena ureditev peš poti do Grička, saj je Partizanska cesta preobremenjena s prometom, kar se bo še stopnjevalo. Tako je varnost pešcev vedno bolj o-grožena. Boleča točka so tudi »črne« garaže. Pereče je asfaltiranje ulice Anice Černejeve, kar oi omogočilo ureditev enosmerne vožnje na tem predelu. V mestnem predelu, ob Ljubljanski cesti je potrebna ureditev, tj. obnova Jugomont blokov. Tu je še skrb za ureditev okolja. Ponekod je pomanjkljiva aktivnost hišnih svetov. Razveseljivo pa.je,, da je mladina aktivna v blokih in naseljih. V okviru mladinske
organizacije je več komisij. Nekateri aktivi pospešujejo delo krožkov in pripravljajo samostojne razstave, recitale in druge prireditve. V enem aktivu dela tudi plesna skupina Zvezdice. Veliko oporo pri svojem delu imajo mladi v mentorici Anici Kolmanovi, ki je sicer tajnica organov krajevne skupnosti in je povezovalec vsega razgibanega življenja in dogajanja.
Praznik krajevne skupnosti so lani prvič proslavili v spomin na
6.	julij v letu 1941, ko so se v stanovanju Cirila Debeljaka, v Rakunovi hiši na Ljubljanski cesti, zbrali nekateri celjski aktivisti, ki so na pobudo tedanjega sekretarja komiteja KPS za Celje, Toneta Grčarja, ustanovili mestni odbor Osvobodilne fronte.
Med nerešenimi vprašanji je najbolj pereča gradnja viseče brvi čez Savinjo, saj je stara bila tako poškodovana, da so jo morali odstraniti. Najbolje bi bilo, če bi tam zgradili most, ki bi prek Savinje povezoval Zgornje Lisce z Levcem, Medlogom in drugimi kraji, posebno Petrovčami. Tod morajo otroci v osnovno šolo, delavci na delo v mesto; tu živi nekaj ostarelih občanov, ki potrebujejo redno zdravniško pomoč in patronažno oskrbo. Te brvi so se posluževali tudi kmetje iz Brnice in Kasaz. Navsezadnje je bila brv v neposredni bližini rekreacijskega centra Griček, pomembna pa je tudi z obrambnega stališča.
Se so nerešeni problemi. Toda krajani, ki so v mnogih akcijah uspeli s potrebno prizadevnostjo, bodo verjetno rešili vse pomanjkljivosti in zahtevne naloge složno, kot so doslej premostili že mnogo težav.
Rudolf Uršič
RIBIČI, POZOR!
DNEVNE RIBOLOVNE DOVOLILNICE ZA RIBOLOV NA SLIVNIŠKEM JEZERU IN VOGLAJNI IZDAJAJO
Glavna vratarnica Železarne Štore, Štore .(za Voglajno in Slivniško jezero);
Gostišče Gologranc — Mulej Marica, Prožinska vas pri Štorah (za Voglajno to Slivniško jezero);
Gostišče Hvalec, Nova vas .pri Šentjurju (za Slivniško jezero);
Kokošar Milan, Gorica 60 pri Slivnici (za Voglajno in Slivniško jezero);
Holcinger Ignac, Rakitovec 8, Gorica pri Slivnici (za Slivniško jezero);
Kolar Franc, Tratna 1, Grobelno (za Voglajno in Slivniško jezero);
Gajšek Martin, Hotunje 2, Ponikva (za Voglajno in Slivniško jezero).
Vsem ribičem — turistom ob vodah Voglajne in Slivniškega jezera želimo »DOBER PRIJEM«.
RD Voglajna Štore
Je zelo obsežna primestna krajevna skupnost z okoli 2100 krajani. Tu se stara naselja prepletajo z' novimi, kmetijske površine z asfaltnimi. To je mešana, kmetijska in industrijska krajevna skupnost. Dve močni cestni prometni žili jo delita na dvoje pa še železniška proga. V tej krajevna Skupnosti zadaje veliko skrbi povezovanje večjih območij, kot tisto ob Ljubljanski cestj^ to ulicah o"ETnjej pa Lavo z Ložnico in Ronkovo ulico, medtem ko tvorita jedro krajevne skupnosti naselji Medlog in Babno. Ob verižnem bloku na Ljubljanski cesti nastaja novo območje med železnico in Ljubljansko cesto. V verižnem bloku, ogromni stavbi, stanuje okoli 1000 ljudi, morda še kaj več.
V tej krajevni skupnosti je dokaj živahno, saj .imajo vrsto delovnih organizacij ali TOZD. Tu je industrijska cona z 9 delovnimi kolektivi: Obnova, Nivo, Cestno podjetje, Ingrad mehani-zaoija, Ingrad, Gozdno gospodarstvo, Elektrosignal in Tkanina. Ob prometnih žilah so posejane še: Oprema: Slovenijales, Avto Celje, Mlekarna, Vrtnarstvo, Hmezad, Ingrad IGM Medlog, Biro servis Mladinske knjige, Kmetijski šolski center, Osnovna šola Slavka Šlandra in VVZ Anice Černejeve. Toda .tu je še 15 zasebnih obrtnikov, med njimi znani gostilni Čulk in Janič, dva lastnika ključavničarske obrti, štirje avtoprevozniki, avtoličar, elektromehanik,. Biro servis, obrtnica Usnjarske dejavnosti, pa še frizerski salon je v tej KS. Poleg vsega naštetega sta tu še dve vrtnariji...
Veliko je problemov, ki še čakajo na rešitev. Tu so ceste, asfaltne in makadamske, ki so zelo obremenjene, kar pomeni, dajčakajo na krpanje in asfaltiranje, čakajo na pokrita avtobusna postajališča; .tudi telefonska govorilnica je še odprto vprašanje. Ju je skrb za urejanje zelenic) Parkirna gneča ob modrem verižnem bloku je vprašanje zase. Treba bo poživiti delo hišne samouprave, popestriti delo hišnih svetov.
Financiranje krajevne skupnosti je vprašanje zase, ki povzroča glavobole. Zelo uspešno so se lotili povezani območni odbori izgradnje povezovalnega vodovoda z Lopato to Ostrožnim.
Številne akcije uspevajo s povezovanjem SZDL, njenih sekcij in odborov, z mladinsko organizacijo, ki nikoli ne stoji ob strani, ko gre za kakršnokoli nalogo, s člani ZZB NOV, z gasilskim društvom, s krajevno organizacijo RK in z vsemi dejavniki, ki lahko pripomorejo k večjemu uspehu izvrševanja številnih nalog.	•
Pravijo, da je krajevna skupnost Medlog v znamenju vrtnarij. Bo kar držalo. Tri vrtnarije so tu, dve sta v zasebni lasti, tretja pa je Hmezadovo vrtnarstvo ob Ljubljanski cesti. Tu je potem še Kmetijski, šolski center, kjer obdelujejo zemljo na 30 hektarih. Od tega je 80 arov zemljišč pod steklom. Predvsem so se usmerili v .proizvodnjo o-krasnih rastlin. Kolektiv tega šolskega centra tesno sodeluje s krajevno skupnostjo.
Za tekoče obveščanje krajanov o dogodkih v domači KS se poslužujejo skupnih biltenov, v katerih objavljajo aktualne vesti, dogodke to obvestila to potem glasila raznosijo po vseh gospodinjstvih. Pri tem so zlasti prizadevni mladi.
V Medlogu stoji visoko, samotno poslopje z značilnim dimnikom, vidnim daleč naokoli. Pravijo, .da je mlin mlel že za časa celjskih grofov. Najprej ga je poganjala Ložnica, kasneje parni stroj in naposled elektrika. To je znani Joštov mlin, kjer je bilo 31. decembra 1939 in 1. januarja 1940 partijsko posvetovanje, znana zgodovinska II. konferenca KP Slovenije. V poslopju je lepo urejena spominska soba, medtem ko obiskovalca moti pusto okolje. Ko bo prijetneje urejeno, bo povabilo marsikateerga obiskovalca, da si ogleda ta spomenik, mlin, kamor je cesto zahajal Franjo Vrunč in še marsikateri ilegalni napredni politični delavec.
Obsežna krajevna skupnost Medlog je v zadnjih letih .močno spremenila svojo podobo in kot vse kaže, se razvoj še ne bo ustavil, čeprav jih tarejo predvsem finančne stiske. Imajo pa veliko volje za izboljšanje razmer, za reševanje številnih problemov, ki bodo še povzročali glavobole. Zavedajo se, da je v slogi moč in to pih bo tudi v prihodnje Bodrilo k izvrševanju vseh nalog.
R. U.
Ali u tukaj tekmovanje kovinarjev?
(Nadaljevanje z 9. strani)
iz TOZD valjarna II št. 568, »Razrez okroglih profilov na 400-ton-skih Škarjah s kalibrirnimi noži«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 1.472.574,99 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
5.	Predlog tovariša Marjana Mravljaka iz TOZD valjarna II in Srečka Zibreta iz TOZD vzdrževanje št. 690, »Priprava za varjenje koničnih izvrtin na valj. sklopkah«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
6.	Za inovacijo tovariša Franca Platovška iz TOZD vzdrževanje in Marjana Mravljaka iz TOZD valjarna II št. 74, »Notranje o-zobljenje na univerzalnem frezalnem stroju«, se odobri izplačilo, tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 65.626,25 din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
Služba za inovacije
iz krajevne skupnosti
ŠTORE
VOLITVE 1082
Sicer vedno dober odziv na volitvah v naši krajevni skupnosti je bil tudi letos nad pričakovanji. Kar 96,6 odstotkov vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilne sezname petih območij, ki 'tvorijo štorsko KS, je opravilo svojo državljansko dolžnost. Volilni odbori v Laški vasi, Pečovju, Šentjanžu in Prožinski' vasi so prvi opravili svoje delo. Na predvečer volitev so člani odborov in mladinci okrasili in sploh pripravili volišča, ki.so si jih ogledali predstavniki SZDL in volilne komisije KS*Vsepovsod je bilo prav živahno. V sončnem nedeljskem popoldnevu, ko so se volitve že nagibale h koncu, iso volišča obiskali predstavniki občinske komisije.
Predvsem nas zanimajo delegacije, ki bodo v prihodnjih štirih letih delovale v krajevni skupnosti, to pa je 10 delegacij s po 9 člani za samoupravne interesne skupnosti, ena 15-članska delegacija za delegiranje v skupščine DPS in 5 desetčlanskih delegacij po območjih. Naštejmo samo vodje'
1.	Delegacija za občinsko izobraževalno skupnost, vodja Marija Kroflič
2.	Delegacija za občinsko kulturno skupnost, vodja Franc Kerznar
3.	Delegacija za občinsko zdravstveno skupnost, vodja Leopold Povalej
4.	Delegacija za občinsko raziskovalno skupnost, vodja Franc Trafela
5.	Delegacija za občinsko skupnost otroškega varstva, vodja Anton Franulič
6.	Delegacija za občinsko socialno skrbstvo, vodja Jožica Gorjup
7.	Delegacija za občinsko skupnost za zaposlovanje, vodja Radovan Božič
8.	Delegacija za občinsko stanovanjsko skupnost, vodja Albin Držan
9.	Delegacija za občinsko skupnost pokojninskega in ivalidslcega zavarovanja, vodja Marija Lamut
10.	Delegacija za občinsko telesnokulturno skupnost, vodja Drago Bokšan
11.	Skupščinska delegacija DPS KS Štore, vodja Franc Romih
Vodje območnih delegacij so 'bili izvoljeni na območju skupščin KS 31. marca:
Na volišču v Kulturnem domu v Štorah
(Foto Krempuš)
1.	Kompole in Šentjanž, vodja delegacije Ivan Starlekar
2.	Pečovje in Laška vas, vodja delegacije Marjan Doberšek
3.	Prožinska vas in Ogorevc, vodja delegacije Vinko Verdenek
4.	Levi breg — Štore, vodja delegacije Franc Kavčič
5.	Desni breg — Štore, vodja delegacije-Veronika Kurnik
Skupščino KS bo v bodočem mandatu vodil kot ¡predsednik tov. Roman Zapušek, njegov podpredsednik bo tov. Jože Kramer. Svetu skupščine (operativni organ) bo predsedoval tov. Ladi Žohar s podpredsednikom Ivanom Štarlekarjem.
Ne dvomimo, de bodo vsi imenovani novi funkcionarji nadaljevali uspešno delo .prejšnje samouprave, seveda skupaj s svojimi delegacijami
Na volišče v ŠKIMC Štore
(Foto Krempuš)
in ob sodelovanju vseh krajanov. Res so to v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju kraja »nova«'imena, toda tako.smo se namerno odločili, saj je bilo večkrat slišati očitke, da se »na vrhu« v KS menjajo vedno isti ljudje. Prav je torej, da vsi ljudje v kraju, ki imajo razvit družbeni čut, čutijo pihanje vetra družbeno ekonomskih sprememb in ugotavljajo njegovo toplino in smer. Žal nas še vse preveč stoji ob strani, opazuje , in eventualno kritizira.
Družbenopolitične organizacije kraja Štor šo s sedanjim kadrovanjem zagotovili hitrejše kroženje kadrov, čeprav je vse to funkcionarsko delo čisti amaterizem, večkrat s priokusom grenkobe in samoodpo-vedovanja. Vsekakor bo nekaj delegatov iz »starega sestava« še naprej ostalo aktivnih, med njimi prejšnji predsednik SZDL Zelič in še nekaj drugih. To pa je potrebno zaradi povezanosti dela ob pomoči v praksi že preizkušenih ljudi.
Vsem tovarišicam in tovarišem, ki bodo vodili našo KS naslednja štiri leta, želimo »srečno roko« pri delu in objektiven posluh za želje krajanov ob že grobo začrtanem programu aktivnosti za to Ihto in ostale tri do konca srednjeročnega obdobja in njihovega mandata.
JOK
(Nadaljevanje iz priloge glasila)
354. Lažič Milko	el. plavž	3	—	120
355. Vovk Darja	DS komerciala	. 4	1	120
356. Paščinski Anica	DS EO	3	—	120
357. Habjan Janko	livarna I	3	—	120
358. Isakovič Rasim	jeklarna	4	—	120
359. Šahman Šefik	jeklarna	_ 1	S	118
360. Fišer Janez	DS komerciala	1	—	118
361. Kregar Vesna	DS komerciala	1	—	118
362. Durakovič Hamid	livarna II	2	—	118
363. Dečman Vili	livarna I	3	2	116
364. Kavka Aleš	DS komerciala	3	1	115
365. Božič Milena	DPG	2	S	115
366. Kores Franc	vzdrževanje	1	—	115
367. Arsenič Anda	GKSG	1	—	115
•368. Beg Drago	valjarna II	1	—	115
369. Došen Šaša	TT	1	—	115
370. Dalibašič Tomislav	TT	1	— ‘	115
371. Heric Sonja	DS EO	1	—	115
372. Kočar Breda	GKSG	1	—	115
373. Kneževič Ranko	livarna I	1	—	115
374. Malič Savo	jeklarna	1	—	115
375. Verbič Ivan	DS komerciala	1	—	115
376. Vlajsevič Milan	jeklarna	3	S	115
377. Grlič Mato	jeklarna	2	—	115
378. Dizdarevič Čamil	livarna II	2	—	115
379. Stanič Rade	livarna I	2	—	115
380. Planko Boris	DS komerciala	i	—	111
381. Šlatau Marija	DS EO	1 •	s	110
382. Korošec Silva	DS komerciala	3	1	110
383. Kenda Dušan	livarna I	2	1	110
384. Jager Srečko	energetika	1	—	110
385. Maksimovič Miladin livarna I		1	—	110
386. Matešič Antun	jeklarna	1	—	110
387. Nuzdiič Zdravko	livarna I	1	—.	110
388. Zapušek Damjan	DS PP	2	—	110
389. Žlaus Roman	DS komerciala	1	—	110
390. Lazič Milan	valjarna I	1	—	105
391. Ledinski Snežana	livarna II	1	—	105
392. Stokovnik Slavka	DS komerciala	3	2	95
393. Štante Rudi	DS za kadre	3	2	80
394. Križnik Ignac	valjarna II	3	2	68
395. Ivačič Katja	MO	1	1	62
396. Bastič Edvard	DS EO	3	2	54
397. Kumperger Anton	transport	1	G	49
ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
(Nadaljevanje z 10. strani)
v Iz tako zbranih sredstev se grade javna zaklonišča za potrebe občanov, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Javna zaklonišča se gradijo zlasti v upravno-poslovnih in trgovskih središčih mest in naselij; torej tam, kjer se pretežno odvija družbeno življenje.
Načrt graditve javnih zaklonišč in prioritetni vrstni red sprejema Svet občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; o porabi sredstev pa odloča isti organ v razširjeni sestavi s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Uporaba sredstev je strogo namenska in jih ni mogoče uporabljati za druge namene kot izključno za gradnjo javnih zaklonišč.
Zalkloinišča so dolžni redno vzdrževati lastniki oz. uporabniki zaklonišč, tako da so vsak trenutek, najkasneje pa v 6 urah, sposobna za uporabo. V ta namen pristojni štabi za civilno zaščito ustanovijo enote CZ za uporabo, vzdrževanje in koriščenje zaklonišč.	•
Zoran Lah
Ekipa sankačev
Športno srečanje Slovenskih železarn
V	soboto, 13. 2. 1982, so bile v Kropi zimske igre slovenskih že-lezarjev. Tekmovanje je zajemalo veleslalom, sankanje in teke.
Tekmovanje je bilo izredno kvalitetno in dobro organizirano, k čemur je prispevalo izredno lepo vreme.
Kljub izredno močni konkurenci smo lahko z nastopom naših športnikov zadovoljni. Nismo zasedli prvih mest, smo pa dosegli za naše razmere odlične uvrstitve v vseh panogah.
V	veleslalomu so moški tekmovali v štirih starostnih kategorijah; skupaj je nastopilo več kot 100 tekmovalcev. Naši smučarji so dosegli naslednje uvrstitve: 4. mesto Drobne Albin, 10. mesto Renčelj Miran,
14.	mesto Skale Ivan, 15. mesto Zavšek Branko, 21. mesto Holcinger Karli, 8. mesto Vrečar Franc, 15. mesto Pipinič Jože, 14. mesto Mastnak Maks, 9. mesto Rozman Franc, 17. mesto Sivka Drago, 3. mesto Perpar Božo, ki si je edini prismučal medaljo, 9. mesto Resman Rudi,
11.	mesto Kolar Mirko.
Pri ženskah sta odlično 4. mesto prismučali Čanžek Marjana in Sivka Minca, 7. mesto Kumperger Marjeta, 5. mesto Kavka Lidija.
Ekipna uvrstitev v veleslalomu:
1.	Železarna Ravne
2.	Veriga Lesce
3.	Plamen Kropa
4.	Železarna Store
5.	Žična Celje
Ostale ekipe so bile nepopolne.
Lahko povemo, da je tekmovanje potekalo v bližini Krope na .strmem- in dobro pripravljenem terenu — kljub pomanjkanju snega.
Teki
Tudi teki so bili organizirani v okolici Krope. Konkurenca med posamezniki je bila še močnejša kot med alpskimi smučarji. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije: do 35 let, od 35—45 let in nad 45 let.
Ker zaradi pomanjkanja snega naša ekipa ni imela trenin-gojv) j|n priprav za ta nastop, niso mogli doseči boljših rezultatov ob tako močni konkurenci. Kompletna tekaška ekipa je dala od sebe največ, kar je mogla in to se je videlo tudi na obrazih tekmovalcev ob prihodu na cilj.	s -
Posamezniki so dosegli naslednje uvrstitve:
Člani do 35 let
9.	mesto Majoranc Ladi
11.	mesto Bobnič Drago
15.	mesto Vrtovec Branko
Od 35 do 45 let —: 14. mesto Kavka Marjan in nad 45 let — 6. mesto Krajnc Srečko. .
Ekipna uvrstitev
1.	Železarna Jesenice
2.	Veriga Lesce
3.	Železarna Ravne
4.	Plamen Kropa ,5. Železarna Štore
Sankanje
Proga, s. katero so se spoprijeli sankači, je bila takšna, da je marsikateremu tekmovalcu zastal dih. Kljub temu so naši tekmovalci dosegli dobre rezultate. Med tekmovalkami je bila od naših najboljša Mernik Slava 5., Mernik- Draga 9. mesto, Drobne Zdenka
11.	mesto in Šlatau Marija 14. mesto. Moški pa so se odrezali takole:
6.	mesto Romih Zdravko, 14. mesto Lubej Zdravko, 18. mesto Špraj-cer Hinko, 19. mesto Pungeršek Jani in 23. mesto JeroVšek Vlado.
Ekipna uvrstitev moških:
1.	Železarna Ravne
2.	Železarna Jesenice
3.	Plamen Kropa
4.	Železarna Štore
5.	Veriga Lesce
6.	Žična Celje Ženske;
1.	Železarna Ravne
2.	Plamen Kropa
3.	Železarna Štore
4.	Železarna Jesenice
Ekipa tekačev na smučeh
Ekipa, ki nas je zastopala na metalurških tekmah v veleslalomu
Ženska ekipa v veleslalomu
Si
■

mm
m
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter,'dipl. Ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, Ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. «1-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk. AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Prioritetna lista prosilcev za dodelitev in zamenjavo stanovanj v letu 1982
?.aP' Priimek in ime st.	Obrat	Število druž. članov	Vel. stan.	Število točk
1 2	3	4	5	6
1. Kovačič Jože	KK	3	1	329
2. Krumpak Štefan	DS za kadre	2	2	309
3. Bogdanovič Greta	livarna II	4	2	278
4. Rojc Martin	vzdrževanje	3	2	267
5. Slapnik Erna	DS komerciala	3	1	265
6. Paulič Alojz	transport	4	—	260
7. Zemljak Ivan	G KS G	2	1	253
8. Čavž Jože	lirvana II	2	1	252
9. Trebovc Stane	livarna II	1	—	245
10. Koštomaj Peter	DS IR	4	2	245
li. Tratnik Albin	valjarna II	5	1	245
12. Kuzman Franc	DS komerciala	3	1	243
13. Gorjup Stane	DS komerciala	4	—	234
14. Štefančič Vlado	MO	4	1 1/2	230
15. Ptiček Ivan	valjarna II	1		 •	226
16. Šeško Karl	vzdrževanj e	4	2	225
17. Bolan Ivan	DS PP	4	1 1/2	225
18. Romih Franc	jeklarna	4	—	221
19. Križnik Mihael	TT .	3	—	220
20. Povalej Slavko	DS PP	3	1	218
21. Ulaga Janko	DS PP	3	2	210
22. Horvat Stoja	TT	6	2	206
23. Pungeršek Karl	el. plavž	4	1	205
24. Grajžl Bojan	vzdrževanje	3	1	205
25. Muhič Bemal	vzdrževanje	3	1	205
26. Fidler Marjana	DS za finance	3	1 .	201
27. Rožman Dušan	energetika	3	1	195
28. Zavšek Slavko	valjarna I	5	—	194
29. Holcinger Karl	MO	4	—T—	194
30. Gregorimčič Slavko	vzdrževanje	3	2	193
31. Janežič Karl	DS komerciala	3	G .	193
32. Doiberšek Franc	MO	3	—	193
33. Savič Milovan	transport	4	1	191
34. Vrhovšek Albin	vzdrževanje	3	—	190
35. Selič Rajko	livarna II	3	—	189
36. Vodeb Srečko	DS komerciala	- 4	—	187
37. Ladstatter Gabriel	DS PP	3	G	185
38. Senica Frido	livarna II	3	G	185
39. Recko Majda	DS IR	3	1	185
40. Fijavž Alojz	valjarna I	4	—	184
41. Ferlin Branko	valjarna I	3	1	183
42. Šturbej Avgust	vzdrževanje	4	2	183
43. Brkič Safet	livarna II	3	1	183
44. Zečiri Rizah	el. plavž	9	—	183
45. Klajnšek Albin	DS komerciala	3	3	181
46. Sivka Danilo	DS komerciala	3	—	181
47. Aleksič Rajko	GKSG	3	—	181
48. Kačičnik Alojz	MO	4	1	180
49. Korošec Boris	DS za kadre	4	—	180
50. Dobovišek Branko	vzdrževanje	4			180
51. Maček Franc	livarna I	1	—	179
52. Šket Franc	valjarna I	1	—	179
53. Harambašič Hasan	energetika	4	1	176
54. Kolar Slavko	KK	2				175
55. Poštrak Anica	valjarna I	4	—	175
56. Žabrl Viktor	DS komerciala	1	—	175
57. Pajk Olga	livarna II	3	G	175
58. Mulej Bernarda	DS za kadre	4	2	172
59. Ulaga Daniela	DS EO	4	—	172
60. Škoberne Marjan	valjarna II	4	—	171
61. Avdija Redep	livarna I	7	—	171
62. Goleč Franc	TT	3	1	170
63. Gobec Ervin	GKSG	1	—	170
64. Zidanški Rudolf	KK	3	—	170
65. Barič Filip	DS EO	4	2	170
66. Miholič Nada	DS za finance	3	—	170
67. Bukovšek Branko	livarna II	4	. 		170
68. Taseski Bordija	vzdrževanje	4	1	170
69. Ivani Din	jeklarna	4	1	170
70. Varjačič Zvonko	livarna J	1	—	168
71.. Hažič Franjo	livarna I	4	1	168
72. Zečiri Hajdin	livarna II	6	1	168
73. Pratengrazer Franjo	livarna II	1	—	168
74. Hostnik Vinko	TT	4	2	163
75. Flis Drago	vzdrževanje	3	—	167
76. Drobne Albin	livarna II	4	1	166
77. Zorko Rafael	DS za kadre	4	1	165
78. Belej Drago	GKSG	4	1	165
79. Krapše Roman	KK	4	2	165
80. Jerovšek Vlado	vzdrževanje	4	1	165
81. Fajdiga Marko	vzdrževanje	4	1	165
82. Cverlin Stanislav	DS za kadre	4	1	165
83. Bračko Daniel	valjarna II	3	—	165
1 2	3	4	5	6
84. Jošt Vinko	valjarna II	4			165
85. Princ Dušan	DS IR	1	—	165
86. Planinšek Vjekoslava	DS za kadre	4	—	164
87. Duspara Ivo	jeklarna	1	1	164
88. Jager Vinko	KK	3	1	164
89. Oset Franc	MO	3	1	163
90. Kadenšek Ivan	livarna I	3	1	163
91. Korez Stanko	livarna I	3	1	163
92. Kolaržik Drago	energetika	1	—	163
93. Mačestena Rustem	valjarna I	6	—	163
94. Goršak Stane	valjarna I	4	2	162
95. Bercko Jože	vzdrževanje	3	—	162
96. Markovič Neža	GKSG	2	2 v	161
97. Vreš Matevž	jeklarna	4	—	161
98. Kovač Franc	DS IR	3	G	161
99. Pušnik Alojz	valjarna I	4	1	160
100. Pavič Peter	vzdrževanje	4	1 1/2	160
101. Perpar Franc	MO	3	1	160
102. Špegel Peter	KK	3	1	160
103. Mulej Franc	TT	3	—	160
104. Rataj Marija	DS za kadre	2	1	160
105. Regoršek Franc	valjarna II	3	—	160
106. Herman Milan	DS komerciala	3	—	160
107. Senica Martin	DS komerciala	4	—	160
108. Fendre Emil	jeklarna	4	1	160
109. Borovšak Zvone	energetika	3	—	160
110. Knez Zlatko	energetika	3	—	160
111. Gombač Zdenka	TT	3	G	159
112. Fijavž Ljupko	valjarna I	2	—	159
113. Gradišnik Marjan	livarna II	4	1	158
114. Rebernik Marjan	energetika	3	—	158
115. Verk Marjan	valjarna I	4	—	158
116. Arzenšek Andrej	livarna I	3	1	158
117. Smaili Selim	el. plavž	3	1	158
118. Ogradi Janez	DS IR	4	—	158
119. Marton Karolj	livarna I	4	1	158
120. Znidarec Milan '	jeklarna	5	1 1/2	157
121. Tepič Momčilo	valjarna II	5		156
122. Spreitzer Hinko	KK	4	G	155
123. Simič Bogo	MO	3	1	155
124. Zaler Marjan	transport	3	—	155
125. Šuc Jernej	livarna I	3	—	155
126. Užmah Alojz	KK	3	1	155
127. Arzenšek Franc	TT	3	—	155
128. Arsenič Mila	GKSG	2	1	155
129. Grosek Rajko	DS PP	3	—	155
130. Šoba Stanislav	MO	4	—	155
131. Cvikl Anton	vzdrževanje	3	1	154
132. Sivka Božidar	■ valjarna II	3	1	154
133. Kunštek Milan	valjarna I	3	3	153
134. Kanj ir Janko	livarna I	3	1	153
135. Markovič Rodoljub jeklarna		4	G	152
136. Krajnc Lidija	DS komerciala	1	—	152
137. Drobne Igor	DS komerciala	2	G	152
138. Perčič Janko	DS komerciala	3	—	152
139. Zdolšek Vlado	KK	3	—	152
140. Skalički Milan	valjarna II	3	1	151
141. Kerneža Avgust	transport	1	—	151
142. Senica Marjan	vzdrževanje	3	G	150
143. Kovač Marjan	MO	3	1	150
144. Klinar Božo	vzdrževanje	3	1	150
145. Rozman Anton	DS za kadre	4	1	150
146. Šuster Franc	jeklarna	3	1	150
147. Kapi Jože	DS za finance	3	—	150
148. Kocman Vojko	KK	3	—	150
149. Tovornik Rudolf	DS komerciala	3	1	150
150. Šepetave Marjan	GKSG .	3	—	150
151. Kroflič Stanka	DPG	2	—	150
152. Baje.rič Fehim	valjarna II	6	—	150
153. Mustič Aziz	livarna II	4	—	150
154. Butinar Milan	jeklo vlek	4	1	149
155. Majdanac Rasim	livarna II	5	1	149
156. Pavlovski Blagoj	jeklarna	4	1	148
157. Pejičič Bogdan	transport	3	1	148
158. Rkman Dušan	jeklarna	4	1	148
159. Dumič Sretko	jeklarna	4	1	148
160. Glavičič Berislav	livarna II	3	1	148
161. Repec Sonja	GKSG	3	—	148
162. Pantner Anton	vzdrževanje	4	1	147
163. Krajnc Drago	DS EO	3	1	146
164. Žujič Sava	TT	4	—	146
169. Lorger Edo	DS komerciala	3	G	145
166. Vrečko Majda	DS komerciala	3	G	145
167. Kačičnik Drago	MO	1	—	145
168. Krivonog Zlatko	energetika	1	—	145
1 2	3	4	5	6	1 2	3	4	5	6
169. Vidic' Vinko	livarna I	1			145	262. Prebreza Šefki	livarna I	3	1	133
170. Planinčič Milorad	energetika	1	—	145	263. Lavbič Veronika	DS komerciala	3	—	133
171. Sivka Božidar	KK	3	1	145	264. Ostruh Dušan	MO	4	2	132
172. Romih Marjan	TT	1	—	145	265. Mustič Nijaz	valjarna I	3	—	132
173. Jošt Marjan	DS za kadre	3	—	145	266. Dunder Ivica	transport	2	1	131
174. Prebreza Sadri	livarna I	3	1	145	267. Šeško Lenka	KK	3	—	131
175. Pavlič Milan	TT	3	—	145	268. Dorontič Milenko	TT	3	—	131
176. Mašera Franc	vzdrževanje	3	—	145	269. Mackošek Marjan	DS PP	3	G	130
177. Murič Saban	jeklarna	5	1	145	270. Lubej Zdravko	DS IR	3	1	130
178. Leskovšek Branko	jeklarna	4	2	144	271. Vodišek Stanko	MO	3	1	130
179. Vrban Nikola	jeklarna	4	—	144	272. Šket Branka	DS za finance	3	G	130
180. Potočnik Drago	energetika	4	2	143	273. Gajšek Cvetko	energetika	1				130
181. Kozlina Slobodan	jeklarna	1	—	143	274. Božiček Benjamin	energetika	4	1	130
182. Obradovič Rade	vzdrževanje	1	—	143	275. Antlej Vojko	MO	1	—	130
183. Matešič Nikola	jeklarna	5	1 1/2	143	276. Kračun Alojz	TT	1	—	130
184. Anderluh Karl	TT	1	—	143	277. Golež Martin	KK	1	■ —- '	130
185. Garibovič Šaban -	valjarna I	4	—	143	278. Mackošek Bojan	DS komerciala	1				130
186. Tepeš Jože	valjarna II	4	—	143	279. Zalokar Franc	TT	1	—	130
187. Lukič Ljubo	livarna I	3	1	143	280. Žohar Niko	TT	1		T	130
188. Kostadinov Cvetan	livarna I	4	1	144	281. Lapornik Zvonka	DS za finance	3	1	130
189. Voras Mihajlo	el. plavž	4	1	142	282. Pavlič Božo	vzdrževanje	2	—	130
190. Jelovšek Franc	vzdrževanje	1	—	142	283. Pustivšek Boris	livarna I	2	—	130
191. Slakan Milan	vzdrževanje	3	1	141	284. Skok Anton	jeklovlek	2	—	130
192. Vodušek Drago	livarna II	2				141	285. Dordič Slaviša	valjarna II	3	—	130
193. Amejčič Martin	valjarna II	1	G-	140	286. Denjiz Ratko	el. plavž	2				130
194. Kajba Anton	DPG	3	2	140	287. Krajčan Marjan	TT	3	—	130
195. Leskovšek Milan	vzdrževanje	2	G	140	288. Žagar Milan	DS komerciala	3	—	130
196. Lukič Vojo	energetika	3	1	140	289. Djulič Aziz	livarna 11	5	1	130
197. Šeliga Zdravko	MO	3	1	140	290. Blažun Niko	energetika	3	G	130
198. Simovič Dragan	KK	4	2	140	291. Zagoričnik Gorazd	DS IR	1	—	130
199. Platovšek Božo	TT	3	1	140	292. Čuček Josip	jeklarna	3	—	130
200. Petelinšek Stane	transport	1	—	140	293. Solarevič Marjan	el. plavž	1		■	129
201. Videc Ivan	MO	3	1	140	294. Horvat Milan	transport	1		 .	129
202. Andrešič Josip	livarna I	3	1	140	295. Krajnc Rudolf	DS komerciala	3	1	129
203. Ojsteršek Janez	vzdrževanje	3	G	140	296. Pipinič Jože	livarna II	3	2	128
204. Vetrnic Vojko	el. plavž	3	—	140	297. Vogrinc Stanko	MO	3	1	128
205. Zec Ljuban	valjarna I	3	S	140	298, Bukovšek Milan	valjarna II	3	1	128
206. Kristan Roman	vzdrževanje	2	—	140	299. Stjepanovič Ljubo	MO	1	. 		128
207. Spolenak Andrej	GKSG	3	S	140	300. Radojkovič Antun	livarna I .	3	H	128
208. Kitan Milan	vzdrževanje	3	—	140	301. Skenderovič Ismet	livarna II	4	—	128
209. Knafelc Dani	vzdrževanje	3	—	140	302. Gajšek Zdenko	TT	3	1	127
210. Leskovšek Željko	vzdrževanje	3	—	140	303. Kačičnik Marjan	valjarna II	1	—	127
211. Lipuš Jože	jeklovlelc	3	—	* 140	304. Sajovic Jože	el. plavž	4	1 1/2	126
212. Kolar Srečko	TT	3	—.	140	305. Markovič Terezija	GKSG	1	—	126
213. Bračun Srečko	vzdrževanje	3	—	140 .	306. Džeferovič Esad	energetika	1	1	125
214. Ravnjak Janez	vzdrežvanje	3	"		140	307. Petelinšek Franja	DS EO	3	G	125 •
215. Cehner Stanislav	energetika	3	—	140	308. Veronovski Brigita	DS komerciala	3	1	125
216. Škornik Srečko	livarna II	3	—	140	309. Božič Olga '	TT	3	1	125
217. Crepinšek Janko	KK	3	—	140	310. Antulič Zvonko	valjarna I	1	.—	125
218. Ravnak Marjan	KK	' 3	—	140	311. Bračun Peter	jeklarna	4	2	125
219. Kukovič Marjan	DS komerciala	2	—	140	312. Mrnjevica-Eretko	vzdrževanje	1	—.	125
220. Stamol Srečko	DPG	4	—	140	313. Boršič Vjekoslav	jeklarna	1	—	125
221. Clverica Rajko	transport	5	• 	 •	140	314. Čretnik Stanko	vzdrževanje	1	—	125
222. Vokri Selim	livarna I	7		i	140	315. Jecl Darinka	DS komerciala	1	—■ •	125
223. Smajlovič Reuf	jeklarna	4	1 1/2	139	316. Klinar Pavel	MO	1	—	125
224. Hundič • Josip	valjarna I	4	1	138	317. Mitrovič Radovan	livarna II	1	—	125
225. Bezjak Jože	livarna II	1	—	138	318. Pavelič Josip	livarna II	1	—	125
226. Curi Avdyl	livarna I	1	—	138	319. Pižir Josip	livarna II	1	—	125
227. Kopranovič Stanimir livarna II		1	—	138	320. Šeško Drago	vzdrževanje	1	—	125
228. Maksimovič Mirko	livarna I	3	1	138	321. Verhovšek Milena	DS EO	1	—.	125
229. Belej Marjan	DS komerciala	3	—	138	322. Durakovič Jovan	MO	4	2	125
230. Grkovski Trajče	TT	1	—	137	323. Videc Pavel	vzdrževanj e	2	—-	125
231. Varošanec Josip	valjarna I	3	—	137	324. Handžič Halil	livarna II	2	—	125
232. Romih Anton	valjarna I	1	—	136	325. Muršič Miran	vzdrževanje	2	—	125
233. Sevšek Ružiča	DS IR	2	G	135	326. Lončarevič Boštjan	DS IR	3	—	125
234. Hernavs Emil	jeklovlek	- 3	G	135	327. Plazar Zdenko	energetika	3	—	125
235. Slogar Josip	vzdrževanje	3	1	135	328. Lubej Zoran	DS EO	4	1	125
236. Vrtovec Branko	vzdrževanje	3	1	135	329. Stalekar Zdenko	MO	3	—	125
237. Mravljak Irena	jeklarna	3	1	135 .	330. Jevšenak Andrej	DS za finance	1	—	125
238. Kasenburger Roman vzdrževanje		3	1	135	331. Kiseljak Jožef	livarna II	1	~	124
239. Heber Jože	KK	3	G	135	332. Dumič Ratko	valjarna I	1	. —	123
240. Kramer Marjan	DS EO	4	2	135	333. Tiča Dragan	livarna I	2	—	123
241. Bobek Marjan	vzdrževanje	1	• —	135	334. Marovt Ivan	DS za kadre	3	—	123
242. Kočar Mirko	valjarna II	1	—	135	335. Dizdarevič Husein	valjarna II	3	—	121
243. Petrušič Stamenko	TT	1	—	135	336. Grobin Cveto	KK	3	1	121
244. Zavšek Branko	KK	1	—	135	337. Flajsinger Jože	jeklarna	4	1	121
245. Glavan Slavica	DS za kadre	3	—	135	338. Vesenjak Marjan	energetika	2	—	120
246. Mirt Ivan	MO	3	—	135	339. Filipovič Muhamed jeklarna		2	1	120
247. Perpar Bojan	valjarna II	3	—	135	340.'Krajnc Marta	TT	1	—	120
248. Valek Milan	TT	3	—	135	341. Kralj Boris	DS IR	1	—	120
249. Durič Šaban	valjarna I	6	—	135	342. Selič Sonja	KK	1	—	120
250. Bojanič Miroslav	valjarna II	1	—	135	343. Kneževič Sava	livarna II	1	—	120
251. Golež Drago	vzdrževanje	2	—	135	344. Mernik Slava	DS za kadre	1	—	120
252. Vengust Rajko	vzdrževanje	3	1	135	345. Pantelič Milovan	valjarna II	1	—	120
253. Dujič Marjan	valjarna II	3	1	134	346. Stojanovič Rade	TT	1	—	120
254. Ilič Stevan	valjarna I	3	—	134	347. Zupanc Franc	TT	1	• —	120
255. Žnidar Roman	TT	1	— -	134	348. Rozman Anton	DS komerciala	3	1	120
256. Šobaz Ziad	livarna II	3	—	134	349. Maček Vinko	vzdrževanje	2	' .—	120
257. Krumpak Jožica	livarna II	2	—	134	350. Spolenak Stane	energetika	1	S	120
258. Prašiček Miran	livarna II	4	1	133	351. Dizdarevič	livarna II	1	—	120
259. Stojnic Milorad	livarna II	1	—	133	Muhamed				
260. Nikolič Miroslav	livarna I	3	1 1/2	133	352. Šušljak Mara	GKSG	2 -	1	120
261. Zupanc Drago	TT	1	—	133	353. Slekovec Marjan	DS EO	3 — /NTa.HalicvvaniP na		120 strflnil