Štajerski
Ptuj, četrtek, 7. avgusta 2003
letnik LVI . št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ormož
Dolgo, vroče poletje Stran 3
Ljutomer
Modre cone Stran 3
Ptuj
Obveza za prihodnost Stran 6
Juršinci
Občinski praznik Stran 8
Nogomet
Dravine tri točke Stran 24
Ljubljana
Brezplačni telefon MNZ bo miroval
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) bodo v avgustu zaradi dopustov začasno prekinili projekt odprtega telefona, na katerem so od maja vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu na brezplačni telefonski številki 080 22 35 na vprašanja državljanov odgovarjali strokovnjaki MNZ.
Brezplačno telefonsko svetovanje bodo nadaljevali v septembru (ponovno prvo sredo), ko bodo strokovnjaki ministrstva odgovarjali na vprašanja o varnosti v cestnem prometu. Kot so zapisali na spletni strani MNZ, bo to še posebej zanimiva tema v času, ko se bodo otroci vrnili v šolske klopi, zato je osveščenost voznikov o vseh nevarnostih za
mlade udeležence v prometu takrat še posebej pomembna.
Na MNZ so se za projekt odprtega telefona odločili, ker verjamejo, da je tovrstna pomoč državljanom dobrodošla, na kar kažejo številna vprašanja, ki jih prek elektronske pošte in telefonov prejemata službi za odnose z javnostmi na ministrstvu in policiji. Tako so od začetka maja, ko je svetovalno linijo odprl notranji minister Rado Bohinc, ki je skupaj s sodelavci odgovarjal na vprašanja o novostih zakona o policiji, na brezplačnem telefonu strokovnjaki že šestkrat odgovarjali na vprašanja, povezana z delom notranjega ministrstva.
sta
^RELAX
SPECIALIST ZA ADRIATIC
. S^atak
Haložan
(Jioarňi'Mbncnis/n'ire ol^^
ancta
Ljutomer . Rdeči križ
Zbrali okrog 315 litrov krvi
Območno združenje Rdečega križa Ljutomer, ki zajema občina Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, je pripravilo tridnevno krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo blizu 800 krvodajalcev, ki so zbrali okrog 315 litrov krvi. Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana je dragoceno tekočino darovalo 489 krvodajalcev, okrog 300pa je kri prispevalo za bolnišnico Murska Sobota. V primerjavi s preteklim letom je število udeležencev na krvodajalski akciji ljutomerskega območja v rahlem upadanju, kot je zatrdila tajnica Območnega združenja Rdečega križa Ljutomer Marija Kuhar.
MŠ
nakup novega Golfa iz zaloge do 31. avgusta že od 3.094.600 SIT dalje rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT ■» skupni prihranek ob nakupu Golfe ocean s klimo do 490.000 SIT.
Pametno!
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 i>hij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je omejeno.
V teh pasjih dneh se je najbolje držati vode. Temu pritrjuje tudi vedno večje število dravskih rancarjev. Na letošnji 11. tradicionalni rancariji je nastopilo že več kot 40 ekip.
Računalniki po odličnih cenah ^ ji
www.nmlron.s!
Ljutomer • 12. prieško srečanje
Več kot 350 udeležencev
Prlesko društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann - Janez Puch iz Ljutomera je minulo soboto pripravilo tradicionalno, že 12. prleško srečanje, ki se je pričelo v Ljutomeru ter se končalo na Hrvaškem v mestu Legrad ob sotočju rek Mure in Drave.
Letos so srečanje pripravili skupaj s prijatelji iz hrvaškega Oldtimer kluba Medžimurje, to mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil pa so poimenovali Mura-Drava, tran-sregionalni park narave. Za skupni projekt so se v omenjenih društvih odločili zato, da predstavijo reko Muro, naravno rast ob njej ter problematiko posega v naravo ob rekah z vodovarstvenega vidika.
V Ljutomeru se je zbralo 116 udeležencev, ti pa so se proti mejnemu prehodu Mursko Središče odpeljali v 78 vozilih. Tam se jim pridružili še 240 hrvaških kolegov, ki so prišli v 142 vozilih. Po krajšem postanku so se vsi udeleženci srečanja odpravili na 90 kilometrov dolgo vožnjo skozi Čakovec proti Le-gradu, kjer so srečanje zaključili z družabnim srečanjem.
MŠ
Proti hrvaški meji je krenilo 78 oldtimerjev.
A
PETA NOC
KONCERT OB JUBILEJN1100. ODDAJI RADIA HUJ
NATAŠA MADJAR - PETOVIO - BALKY - VIKTORIJA - ANDREJA - MIU - DOLORES - CLAVDUA HERVIN JAKONČIČ - MATA - MATEJA JAN - IVO MOJZER - LJUPKA DIMITROVSKA MARINERO - IVO RADIN - SASA LENDERO - DUO AMOR - ŠPELA HUZJAN - BRINA NACE JUNKAR - EVITA - ŠTAJERSKI MIŠO - VLADIMIR KOČIŠ ZEC RABO-BORUT RAZBORŠEK - KRUNOSLAV SLABINEC - IRENA VRČKOVNIK
Petek 15.8. ob 20.00, Mestni trg Ptuj
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednii^ Ptuj Gorišnica: Bencinsl^i servis Žiher Maribor: Menjalnica Luna
Več na strani 16.
9770040197060
Doma
Tri leta NSi
LJUBLJANA - NSi je v ponedeljek obeležila tretjo obletnico nastanka - na ustanovnem zboru 4. avgusta 2000 so namreč za predsednika stranke soglasno izvolili Andreja Bajuka, takratnega predsednika vlade. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik NSi in poslanec Alojz Sok, so se ob ustanavljanju stranke zbrali tisti, ki se niso strinjali z glasovanjem poslancev združene SLS + SKD v parlamentu, ko so podprli predlog o spremembi ustave in s tem uzakonitev proporcionalnega volilnega sistema. Po njegovih besedah ima NSi danes približno 9000 članov in 163 občinskih odborov. Sok je sicer spregovoril tudi o težavah, s katerimi se srečuje Slovenija, med drugim o vse večjih socialnih razlikah, visoki inflaciji in brezposelnosti, precej pozornosti pa je namenil tudi položaju kmetijstva, ki letos preživlja eno najtežjih obdobij.
Razpis za vpis odraslih v novem šolskem letu
LJUBLJANA - Ministrstvi za šolstvo, znanost in {port ter za delo, družino in socialne zadeve sta objavili razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2003/2004. Prosta vpisna mesta, ki jih je skupaj 51.000, razpisuje 187 organizacij, in sicer 101 srednja šola, 36 ljudskih univerz ter 50 zasebnih oziroma drugih organizacij. Razpis odraslim ponuja vpis v osnovne šole (3370 mest), poklicne in srednje šole (25.410 mest) ter v programe usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije (3850 mest). Poleg tega je 19155 mest razpisanih še za področje jezikov. Besedilo razpisa je objavljeno na spletnih straneh ministrstva za šolstvo, znanost in šport, izdana pa je bila tudi posebna publikacija, ki je na voljo v organizacijah za izobraževanje odraslih ter v območnih službah in uradih za delo Zavoda RS za zaposlovanje.
Davčna reforma je potrebna
Ljubljana - V ZLSD menijo, da je davčna reforma potrebna, in podpirajo prizadevanja, da bi novo davčno zakonodajo državni zbor sprejel še v tem mandatu. Obenem opozarjajo, da so na tem področju mnoge stvari še nejasne. Po besedah vodje strankine poslanske skupine Mirana Potrča na primer še ne razpolagajo s predlogom zakona o davku na nepremičnine, o čemer se je sicer v javnosti že precej govorilo. Tudi v koaliciji na to temo še ni bilo nikakršnega usklajevanja, zakonsko besedilo pa jim je vlada obljubila za 15. september.
Obrtna zbornica o dovolilnicah
Ljubljana - Po gospodarski zbornici se je tudi drugi deli-lec, Obrtna zbornica Slovenije (OZS), odzval na podeljevanje dovolilnic za mednarodne prevoze. Te po njihovih podatkih prejema 1800prevoznikov članov OZS, od tega seje letos pritožilo 300prevoznikov, ker so želeli prejeti več dovolilnic, le nekaj pritožb pa je bilo na račun dodeljenih dovolilnic.
Po svetu
Izpustili bodo zapornike
Jeruzalem - Izrael bo v sredo izpustil skupino palestinskih zapornikov s seznama, ki ga je objavil v ponedeljek. Kot so sporočili izraelski vojaški viri, bodo izraelske oblasti ob 14.30 po srednjeevropskem času izpustile zapornike iz zaporov Ketciot na jugu države in Megido na severu države, od koder jih bodo z avtobusi ob spremstvu izraelske vojske odpeljali do petih nadzornih točk na meji s palestinskimi ozemlji, kjer jih bodo dočakali svojci. Zaradi nezadovoljstva nad sestavo skupine, ki jo bo Izrael izpustil v sredo, naj bi palestinski premier Mahmud Abas odpovedal za sredo načrtovano srečanje z izraelskim premierom Ari-elom Šaronom. Po navedbah Palestincev naj bi namreč Izrael izpustil veliko palestinskih zapornikov, ki bi se jim zaporna kazen iztekla v kratkem.
Arabci ne priznavajo začasne iraške vlade
Kairo - Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je po srečanju zunanjih ministrov stalnega odbora omenjene organizacije v Kairu sporočil, da članice Arabske lige ne bodo priznale sveta prehodne iraške vlade, ki so ga imenovale ZDA, temveč bodo počakale, da bo oblast v Iraku prevzela izvoljena vlada. "Svet pomeni začetek, vendar pa bi moral utreti pot legitimni vladi," je še dejal Musa. Odločitev Arabske lige pomeni, da bo iraški sedež v tej 22-članski organizaciji ostal prazen do izvolitve nove vlade v Bagdadu. Nekatere arabske države so celo razmišljale o napotitvi arabskih sil v Irak, vendar pa ta tema ni bila na dnevnem redu srečanja v Kairu.
Blair (znova) pod udarcem javnosti
London - Dan pred pogrebom britanskega strokovnjaka za orožje Davida Kellyja se je britanska vlada Tonyja Blaira znova znašla pod udarcem javnosti zaradi afere, ki je izbruhnila ob njegovem samomoru. Blairov tiskovni predstavnik Tom Kelly je namreč nekdanjega inšpektorja Združenih narodov za razorožitev Iraka Davida Kellyja označil za bahavega sanjača. Za svoje izjave se je sicer takoj "brezpogojno" opravičil, vendar so se pozivi k njegovemu odstopu okrepili tako iz vrst opozicijskih konservativcev kot tudi Blairovih laburistov. Po besedah neke predstavnice Downing Streeta so o novem škandalu že obvestili Blaira, ki se trenutno mudi na počitnicah na Barbadosu. O morebitnih nadaljnjih korakih predstavnica ni povedala ničesar. /sta/
Evropska unija in mi
Prihodnje leto strukturna pomoč EU
Evropska komisija je sredi julija objavila poročilo o stanju pripravljenosti držav kandidatk na področju regionalne politike. V njem ugotavlja, da je Slovenija v pripravah na črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada Evropske unije dosegla napredek, vendar pa se mora še letos rešiti nekaj ključnih vprašanj, da bo do vstopa prihodnje leto uspešno pripravljena.
Po priporočilu Evropske komisije mora Slovenija, ki naj bi v prihodnjih dveh letih po tej poti pridobila dobrih 405 milijonov evrov pomo~i, med drugim ukrepati pri vzpostavljanju ustreznega institucionalnega okvira za ~rpanje pomo~i in vzpostaviti predpisani ra~unalniski nadzorni sistem za porabo sredstev.
Evropska komisija je k poročilu o pripravljenosti pristopnic na črpanje strukturnih pomoči pripravila odločitev ob potrditvi lanskega poročila o napredku, da bo to področje spremljala se posebej podrobno. Kon~na ocena bo podana v poročilu o pripravljenosti deseterice na članstvo, ki ga bo Evropska komisija sprejela v začetku novembra letos. To poročilo bo zajelo pregled stanja na vseh področjih priprav na članstvo.
Slovenija naj bi skladno z dogovorom iz pristopnih pogajanj z Evropsko unijo za obdobje od leta 2004 do konca leta 2006 iz strukturnih in kohezijskega sklada dobila 405,4 milijona evrov finančne pomoči, od tega 236,8 milijona evrov iz strukturnih skladov in 168,6 milijona evrov iz kohezijskega. Vsa sredstva so namenska in jih bo država lahko dobila le na osnovi projektov, ki jih bo potrdila Evropska komisija. Vloga regij na poti do denarja iz strukturnih skladov pa je naslednja: regionalne razvojne agencije so nosilci regionalnih razvojnih programov in so osnova, da se lahko določen projekt poteguje za sredstva strukturnih skladov. Projekt
Prejeli smo
mora biti v okviru dogovorjenih ukrepov iz Enotnega programskega dokumenta.
Vendar pa pot do sredstev EU ne bo lahka. Slovenija mora po priporočilu Evropske komisije med drugim ukrepati pri vzpostavljanju ustreznega institucionalnega okvira za črpanje pomoči, kajti trenutni okvir je nezadostno definiran, se posebej glede telesa, ki bo s sredstvi upravljalo. To telo je decembra lani ustanovljena vladna služba za strukturno politiko in regionalni razvoj, ki ji komisija očita, da v nasprotju z lastnimi napovedmi ni vzpostavila svoje notranje strukture. Svojo notranjo strukturo bi omenjena služba morala definirati že januarja, a je odločitev preložila na december, kar pomeni, da na delovanje v začetku leta 2004 ne bo ustrezno pripravljena, enako tudi ne tiste enote na posameznih drugih ministrstvih, ki bodo pristojne za posamezne sklade, se v poročilu navaja Evropska komisija. Zamuda bo vplivala tudi na kadrovanje in če Slovenija ne bo nujno ukrepala, je njeno učinkovito črpanje pomoči iz skladov lahko ogroženo.
Evropska komisija je v poročilo o napredku kandidatk na področju regionalne politike nezadovoljna tudi s počasnim vzpostavljanjem nasega računal-niskega nadzornega sistema za vsa sredstva, ki naj bi začel delovati sele septembra letos, a do novembra le poskusno. Slovenija mora ukrepati za uspesno zagotovitev učinkovitega nadzora
V obdobju 2004-2006 bo cel^^na Slovenija upravičena do pomoči tako imenovanega cilja I, torej skozi 4 strukturne sklade (Evropski sklad za regionalni razvoj - ERDF; Evropski socialni sklad - ESF; Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad - EAGGF; Finančni instrument za usmerjanje ribištva - FIFG) in kohezijski sklad. Slovenija naj bi od leta 2004 do konca leta 2006 iz strukturnih in kohezijskega sklada dobila skupaj 405,4 milijona evrov finančne pomoči, od tega 236,8 milijona evrov iz strukturnih skladov in 168,6 milijona evrov iz kohezijskega.
nad sredstvi.
Skladi za zmanjsevanje razlik med regijami in državami EU
Regionalna politika je eno po-membnejsih področij delovanja držav članic Evropske unije. EU namreč zanj nameni dobro tretjino proračunskih sredstev. S strukturno politiko, ki jo vodi prek strukturnih skladov in kohezij-skega sklada, EU ne želi nadomestiti regionalnih politik držav članic, saj so te prve, ki morajo skrbeti za premagovanje težav v svojih regijah. Z usklajevanjem teh politik in lastnimi finančnimi instrumenti pa si tudi EU močno prizadeva za ublažitev obstoječih regionalnih razlik med državami članicami in posameznimi regijami.
Reforma strukturnih skladov je vzpostavila okvir za enotno in usklajeno delovanje strukturnih skladov, ki so postali osnovni instrument izvajanja strukturne politike v EU, določila pa je tudi temeljna načela delovanja. Strukturna pomoč lahko po določilih Agende 2000 doseže do stiri odstotke bruto družbenega produkta države članice EU. Osred-
nje načelo delovanja strukturne politike je vsekakor načelo koncentracije, ki pomeni osredoto-čanje sredstev strukturne politike na regije, gospodarske sektorje ali skupine prebivalstva, ki se srečujejo z največjimi razvojnimi težavami. Zdaj je v petnajsterici strukturne pomoči deležna približno polovica prebivalstva, v skladu z Agendo 2000 pa naj bi se do leta 2006 ta delež zmanjšal na 35 do 40 odstotkov.
Strukturni skladi so bili ustanovljeni z namenom pospe-sevanja razvoja in zmanjsevanja razlik med regijami in državami v Evropski uniji. Države članice družno podpirajo razvoj sibkej-ših regij. Financiranje projektov poteka s sodelovanjem lokalnih oblasti in države članice tako, da je delovanje Strukturne politike določeno kot dopolnjevanje nacionalnega izvajanja regionalne politike članic. Finančna pomoč Strukturnih skladov je zamislje-na v več različnih oblikah, te pa naj bi se dodeljevale po vnaprej določenih kriterijih.
Anemari Kekec
Problematika ptujske KTV
Pod tem naslovom je gospod mag. Metod Grah v Štajerskem tedniku dne 31. 7. 2003 pod rubriko Prejeli smo opisal bodočo ureditev kabelske televizije na Ptuju kot delniško družbo. Z njegovimi navedbami se kot dolgoletni poznavalec sistema ne morem strinjati.
Naj uvodoma povem, da sem predsednik UO CATV Ptuj, vrsto let pa sem sodeloval v istem odboru prejšnjih mandatov in problematiko dobro poznam.
Poglavitna naloga UO CATV prejšnjega mandata je bila ohranjati delovanje sistema na najvišjem možnem kvalitetnem nivoju in to doseči čim ceneje. Predpostavljali smo, da je to želja uporabnikov CATV sistema, ki bi radi le dobro sliko, delitev dobička pa jih pri tem niti ne zanima. Zato je takratni upravni odbor predlagal preoblikovanje sistema v komandi-tno družbo, ki omogoča prav to. S certifikatom jim zagotavlja njihov lastninski delež v sistemu, ob odsotnosti pričakovanj o delitvi dobička pa zagotavlja, da bodo uporabniki plačevali le toliko, kolikor bo potrebno za kvalitetno delovanje sistema.
V obravnavanem članku g. Grah poudarja prednosti, ki jih ima delničar: sodelovanje v upravljanju, udeležba pri delitvi
dobička (ali na račun zviševanja mesečne vzdrževalnine?), možnost, da proda svoje delnice. Pozablja pa povedati, da je ravno možnost prodaje delnic v zadnjem obdobju omogočila, da so nekateri posamezniki za majhne vložke pridobili velika premoženja. Naj navedem, kaj misli o tem dr. Anton Kram-berger, ki v časopisu Slovenska panorama dne 20. 6. 2002 v članku Bomo postali sluge piše: "Pri privatizaciji smo naredili velik spodrsljaj, ker se je večina podjetij oblikovala v delniške družbe. Podjetja s tako organizacijsko obliko so po razvitih državah redka, saj so preveč izpostavljena in hitro kupljiva."
V članku tudi pogrešam podatek, kako draga bo delniška družba. Naj povem, daje sistem "najceneje posloval', ko je bil v upravljanju mestnih četrti. Takrat so znašali stroški dela med 9% in 11% pobrane vzdrževal-nine. V obdobju upravljanja sistema po d.o.o. Ingel se je ta odstotek povečal na 14%. Ali mi
lahko kdo od komisije za preoblikovanje sistema KTV v delniško družbo pove, koliko bo stala uprava delniške družbe z direktorjem, koliko nadzorni svet in koliko sklic skupščine?
V članku pa najbolj preseneča "strokovnď ugotovitev g. magistra Metoda Graha, ko ugotavlja lastništvo CATV sistema in pravi 'da je kabelski sistem toliko naš (v lasti občanov - op. avtorja), kot je naša občinska stavba ali občinsko stanovanje ali poslovni prostor, ki ga občina daje v najem". Gospoda magistra sprašujem, koliko znaša njegov prispevek v občinsko stavbo in ali ima o tem kakšno dokazilo. Vsi krajani mestnih četrti (takratnih krajevnih skupnosti), ki so takrat sofinancirali izgradnjo sistema, imajo namreč o tem ustrezne pogodbe, ki natančno opredeljujejo, kaj bo posameznik dobil in za kakšno vsoto (ki za takratne razmere niti ni bila tako majhna). Neiz-merjenpa je tudi delež občanov, ki so ga prispevali s prostovolj-
nim delom. Iniciativni odbori, ki so pozneje nadaljevali delo kot gradbeni odbori, so izvedli med krajani anketo o tem, ali obstaja interes izgradnje omrežja CATV, v celoti izvedli podpisovanje pogodb s krajani, pridobili vsa potrebna soglasja od lastnikov zemljišč, kjer se je polagal kabel za omrežje, ter nasploh pomagali pri organizaciji izgradnje sistema. Poleg tega pa so se krajani udeleževali prostovoljnih akcij, ko so s svojim orodjem kopali jarke za polaganje kablov, graditev omaric ipd. V arhivu Mestne četrti Ljudski vrt obstaja evidenca, ko je od 26. 9. 1987 do 15. 4. 1988 v 12 akcijah 229 udeležencev opravilo 363 delovnih dni oz. več kot 2000 delovnih ur.
Naj na koncu še povem, da na ustavnem sodišču še vedno ni rešena pobuda za začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti v letu 2001 sprejetega odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema CATV Ptuj, ki sta jo dne 16. 8. 2001 ustavnemu sodišču poslali dve mestni četrti in štirje posamezniki. V omenjenem odloku si namreč občina Ptuj v celoti prilašča premoženje CATV sistema, ki smo ga občani sedanje Mestne občine Ptuj zgradili s svojim delom in s svojimi sredstvi.
Predsednik UO CATV:
Janez Rožmarin
Ormož • Dolgo, vroče poletje
Kopalci odkrili ormoško kopališče
Hrvaški in ptujski kopalci so ponovno odkrili ormoški bazen. Pritegnejo jih predvsem ugodne cene, ki so na ravni lanskih, in možnost dveurnega kopanja.
Ormoški bazen s svojima dvema bazenoma in toboga-
nom za otroke omogoča predvsem osvežitev najmlaj{im, v
Ormoški bazen pritegne kopalce z ugodnimi cenami in možnostjo kopanja za kraj{i čas, primeren pa je predvsem za ma-nj{e otroke in v dopoldanskih urah za rekreativne plavalce.
dopoldanskih urah pa pritegne rekreativne plavalce. Od 7. junija so zabeležili čez 8000 obiskovalcev, saj je bilo vreme zelo ugodno, izpadla sta le dva kopalna dneva. Kako bo naprej, je nemogoče napovedati, zato je tudi ocena poslovanja zaenkrat še nerealna. Ponavadi je po 15. avgustu že zaključek sezone, je povedala direktorica komunalnega podjetja Pavla Majcen. Z bazenom namreč upravlja Komunalno podjetje, ki ima z občino - ta je lastnica -sklenjeno pogodbo o upravljanju. Ob vikendih bazen obišče tudi po 300 kopalcev na dan, obisk pa se je povečal, odkar je omogočeno kopanje tudi za dve uri. Sam dohodek se s tem seveda ni bistveno povišal.
Temperatura vode je okrog 28 stopinj Celzija, za funkcio-
Ljutomer • Anketa
Mateja Skraban, vodja prodajalne trafika na Ormoški cesti: "Iz javnih občil je bilo zaznati, da se bodo v moji trafiki lahko kupili parkirni listki, teh pa ni bilo ne prvi in ne drugi dan po uvedbi modrih con. Na voljo so bile le parkirne ure. Ljudje so se pritoževali, kritike pa so padale name, ki sem bila najmanj kriva. Očitno odgovorni niso bili kos že prvim, osnovnim nalogam. Morda bo bolje v prihodnje, toda črni madež bo ostal. V službo moram z avtomobilom, z delom pa pri-čnem dovolj zgodaj, da je prostih parkirnih mest izven modre cone dovolj."
Aleksander Samec, vodja
enote SKB banka na Starem trgu: "Moj delovni čas se prične ob 8. uri zjutraj, ko so parkirna mesta v modri coni domala zasedena. Prihajam z avtomobilom iz Murske Sobote, za iskanje prostega parkirnega mesta pa me bo, kot vse kaže, stalo kar nekaj časa. Ni urejenega skupnega parkirišča, tudi informacij o novi prometni ureditvi je bilo bistveno premalo. Že pred leti smo na občino naslovili prošnjo za dodelitev vsaj dveh stalnih dovolilnic za parkiranje v modri coni, toda odgovora nismo dobili. Kako bo tokrat, menda še nihče ne ve. Pristop je bil prav gotovo zgrešen."
Jožica Stuhec, receptorka ho-
niranje kopališča pa skrbi tim, ki ga sestavljajo vodja kopališča, dva reševalca, delavke na blagajni in čistilni servis. Njihovo delo je od minulega tedna še posebej zavzeto, saj je od takrat v veljavi nov pravilnik o kopališčih, ki je še strožji od prejšnjega.
Ormoškemu bazenu uporabniki očitajo, da obiskovalcem ne nudi nobenih spremljevalnih aktivnosti. Majcnova te pomisleke zavrača, saj sta v neposredni bližini bazena otroško igrišče in park. Tisti obiskovalci, ki si želijo tovrstne aktivnosti, lahko to počnejo. Strinja pa se, da bi bilo lahko več programa v vodi.
Ob koncu šolskega leta so ponudili možnost organiziranja plavalnih tečajev osnovnim šolam in te so jo izkoristile. V kratkem pa bo organiziran tudi plavalni tečaj za predšolske otroke. Na vprašanje o očitku, ki so ga iz LDS naslovili na komunalno podjetje, češ da bi, glede na to da so največji koncesi-onar občine, morali tudi sami pokriti del izgube, ki se vsako leto neizogibno pojavi pri poslovanju bazena, je direktorica povedala, da so vse koncesije dobili na javnih razpisih, torej so bili najboljši ponudnik. Zato se ji ne zdi prav, da bi financirali katerokoli dejavnost na račun tretje.
vki
Ta teden
Te naše zgodbe
Vsako okolje ima svojo zgodbo poletja. Tudi ptujsko. Celo već jih je, ki bi si v teh dneh zaslužile pogled pod lupo.
Glede na velike probleme z brezposelnostjo, ki se resda umirjajo, saj je v prvem polletju delo dobilo 1722 brezposelnih z liste Območne službe na Ptuju, bi človek pričakoval, da se bomo prićkali o tem, kje bo sedež kakšne od tovarn prihodnosti. Pa ne. Naša kost za glodanje je statusno urejanje KTV. Delniška družba bo tista, ki bo sistem čudežno povlekla iz težav, čeprav se še nihče ni potrudil, da bi javnosti razložil, v čem je srž problema, ali je sistem tehnološko resnično tako za časom, da je njegove akterje, torej tiste, ki so doslej skrbeli zanj, potrebno dobesedno potunkati, češ da niso delali v korist naročnikov.
O tem, da je KTV potrebno statusno že enkrat urediti, ni nobenega dvoma. Samo obrazložitve oblastnikov so jalove in neprepričljive. Še najbolj je zavajajoča tista, da prvenstveni cilj delniške družbe ne bo dobiček. Torej bo 15 delnic, kolikor naj bi jih dobili graditelji sistema, pesek v oči, kot radi rečemo zadevam, kijih nekateri želijo urediti samo zato, ker jih je pač treba. Že sedaj niso imeli od svojega minulega dela nič, pa tudi v bodoče naj ne pričakujejo nič, čeprav naj bi oblastniki v tem primeru občanom želeli samo dobro. Tudi za statut delniške družbe, kije bil v začetku "brezplačen", ker je nastal iz entuziazma, bo sedaj izstavljen račun, ker ga bo moral vzeti v roke strokovnjak gospodarskega prava.
Ogledalo je pač slaba stvar, ker ti ponavadi pokaže pravo sliko. Zato pa še ne kaže ponoreti, ker oblast mora biti pripravljena na to, da seji ogledalo nastavi čim večkrat, drugače ji kompas lahko nenadzorovano spremeni smer. To pa bi bilo v tem trenutku tudi za prenapeteže preveč. Saj vendar želimo in hitimo v inovativno in inventivno družbo, kjer kvaliteta nekaj velja. Pa tudi eksperimentov smo se na tej stopnji že otresli, tudi zato ker odgovornost pred javnostjo nekaj velja!?
Majda Goznik
Modre cone v Ljutomeru
S 1. avgustom je v ljutomerskem mestnem središču pričel veljati odlok o ureditvi cestnega prometa. Uvedene so modre cone, ki so mnoge domačine, še zlasti pa obiskovalce prleške prestolnice dodobra zmedle, saj se na novo obliko prometnega režima odgovorni v občini Ljutomer niso najbolje pripravili.
Mateja Škraban, Aleksander Samec, Jožica Štuhec, Hari Steržaj, Andrej Vršič in Rasim Bedžeti.
tela Jeruzalem na Glavnem trgu: "Naši petkovi in sobotni gosti so bili nejevoljni že ob prihodu v Ljutomer. Niso mogli verjeti, da je tudi pred gostinskim objektom, ki nudi prenočišča vrisana modra cona, brez rezerviranih mest za goste hotela. Mnogi so povedali, da nekaj podobnega še niso doživeli. Poskušamo jim pomagati po najboljših močeh. Pošiljamo jih na hotelski dvoriščni parkirni prostor, kjer pa bi morali imeti vsaj 42 mest. Seveda še ni urejen po predpisih, zato tam svoje avtomobile pustijo tudi ostali obiskovalci mesta. Menim, da bi pred veljavnostjo modre cone morali postoriti še marsi-
kaj, tudi zaradi turistov"
Hari Steržaj, občinski svetnik: "Bil je že skrajni čas, da uredimo večletno neznosno prometno gnečo v mestnem središču. Parkiralo se je vse povprek. Morda bi kazalo sistematičneje pristopiti k celotnemu projektu in najprej poskrbeti za skupna parkirišča, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Z modro cono bo osnovni red vzpostavljen, prometni režim v Ljutomeru pa še zdaleč ni rešen. Sem zagovornik peščev in kolesarjev. Domačini za odhod v mesto vse preveč uporabljajo svoj avtomobil. Dejstvo je, da pri mnogih ve-
lja pravilo: Ni ga čez komot."
Andrej Vršič, direktor Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer: "Vsekakor sem za red na tem področju. Modra cona je oblika prometne signalizacije, ki se uporablja povsod po svetu. Pri nas smo pozabili na stalna parkirna mesta za zaposlene v javnih službah. Na delovno mesto se pač vsi, ki nismo Ljutomer-čani, moramo pripeljati z avtomobilom. Žal je tako, da nekaj na vrat na nos sprejmemo, potem pa smo v zagati, kako teorijo sprovesti v prakso. Nas bo uvedba modre cone le izučila?"
Rasim Bedžeti, prodajalec na
Ormoški cesti: "Nimam svojega avtomobila, zato me parkiranje ne obremenjuje. Večje težave so pri dostavi blaga, za kar bi ne-malokdaj potrebovali dve stalni parkirni mesti. Šef prodajalne se že dogovarja z odgovornimi na občini o stalni dovolilnici, sicer bo v nasprotnem moteno naše poslovanje. Prav gotovo sem zagovornik modre cone, saj smo bili priča pravemu prometnemu kaosu, zlasti ob dnevih pred praznikih in ob sobotah. Avtomobili so se parkirali, kakor se je komu zahotelo. Verjamem, da odslej tega več ne bo."
Niko Šoštarič
Ljutomer • 19. Prleški sejem
"Sejen po celen Lotmerki"
Turistično društvo Ljutomer bo to soboto, 9. avgusta, pripravilo tradicionalni, že 19. "Prleški sejen po celen Lotmerki", ki bo po celem mestu Ljutomer.
Prireditev, ki v mestno središče prleške prestolnice vsako leto privabi več tisoč obiskovalcev iz celotne Slovenije ter sosednjih držav, se bo pričela ob 8.30 uri z nastopom godbe na pihala. Pol ure pozneje bo sejem odprl ter predstavil njegov program, katerega bosta povezovala Silva Vrbnjak in Jože Lebar Juš, predsednik Turistič-
nega društva Ljutomer Valentin Odar. Sledil bo spust golobov ter nastop tamburašev. V programu, ki se bo pričel ob 9.20 uri, se bodo predstavila številna turistična društva iz občin Ljutomer ter Veržej, sodelovali pa bodo še motorni zmaji, pevska skupina Malonedeljški fantje, folklorne skupine ter humoristična skupina Po treh koteh.
Na sejmu tudi tokrat pričakujejo več kot 100 sejmarjev iz vse Slovenije, ponovno pa bo največ pozornosti namenjeno predstavitvi domače obrti. Popoldan ob 13. uri bosta obiskovalce zabavala ansambla Šarm in Škorc, od 18. ure naprej pa bo zabava z ansambloma Štrk in Navihankami.
Ptuj • Pogovor z direktorico Območne službe ZZZ RS Ptuj
Nova znanja krajšajo pot do zaposlitve
Ptujčanka Vlasta Stojak, po poklicu univ. dipl. pedagoginja in prof. sociologije, je v Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije zaposlena 11 let, od lanske pomladi vodi Obmo~no službo na Ptuju, ki je samostojna služba od leta 2001.
"Po končanem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem se želela zaposliti v šolstvu ali svetovalnem delu. Priložnost se je pokazala na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer je bilo v začetku devetdesetih let tudi večje povpraševanje po svetovalnih delavcih zaradi naraščanja števila brezposelnih oseb. V začetku sem delala kot svetovalka zaposlitve odraslim in kot poklicna svetovalka mladini, kasneje pa na različnih programih zaposlovanja, ki jih izvaja zavod. Bila sem med prvimi, ki smo pričeli z izvajanjem programov usposabljanja in izobraževanja za brezposlene osebe na Ptuju. Odraslim sem predavala tudi v različnih delavnicah in skupinah," je na začetku pogovora povedala direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije na Ptuju Vlasta Stojak.
Več kot polovica išče delo nad letom dni
[t. tednik: Kakšni so podatki o brezposelnosti na območju, ki ga pokrivate s svojim delom?. Ali se stanje v primerjavi z drugimi obmo~ji Slovenije izboljšuje? Kakšna je struktura iskalcev zaposlitve? Kako je z mladimi?
V. Stojak: "Na območju, ki ga pokriva Območna služba Ptuj (UE Ptuj in Ormož), je bilo konec junija 2003 5240 brezposelnih oseb. Že drugo leto zapored beležimo upad števila brezposelnih in s tem tudi stopnje brezposelnosti, kljub povečanju števila aktivnega prebivalstva na našem območju. To je brez dvoma spodbuden podatek, saj je bilo konec decembra 2001 v naši evidenci čez 6800 registriranih brezposelnih oseb, in je bila stopnja brezposelnosti 18,2-odstotna. Do
februarja letos je upadla na 15,8 odstotka. Se vedno smo precej nad slovenskim povprečjem, ki je bilo takrat 11,5-odstotna. Med iskalci zaposlitve se je povečal delež žensk, v letošnjem letu znaša kar 56 odstotkov. Med iskalci zaposlitve je 51 odstotkov takšnih, ki zaposlitev iščejo več kot 12 mesecev. Pomembno je, da oseba prične z iskanjem zaposlitve že kot zaposlena, če ugotovi, da nima perspektive v dani zaposlitvi, vsekakor pa takoj, ko ji delovno razmerje preneha. Se vedno namreč opažamo, da se osebe zanašajo na denarno nadomestilo. Bolj se angažirajo šele takrat, ko nimajo več zagotovljene socialne varnosti. To preprečujemo z novim pristopom ob prijavi oseb na zavod, z informativnimi urami, vključevanjem oseb v različne kratke oblike usposabljanj za učinkovito iskanje zaposlitve in hitrejšim dostopom do informacij o prostih delovnih mestih. Med brezposelnimi na našem območju je 47 odstotkov oseb brez poklicne ali strokovne izobrazbe, kar zelo zmanjšuje možnosti za zaposlitev.
Med brezposelnimi je približno četrtina mladih, od vseh brezposelnih je četrtina tudi iskalcev prve zaposlitve. V prvi vrsti jim poskušamo pomagati s svetovanji in učinkovitim iskanjem zaposlitve, ponujamo jim dodatna znanja, ki so iskana. Čez 50 jih je prejelo tudi subvencijo za prvo zaposlitev, ki jih izvajamo v regijah z nadpovprečno brezposelnostjo, regijski pristop z več ugodnostmi imamo tudi za spodbujanje samozaposlovanja ter v razvoju lokalno zaposlitvenih programov."
[t. tednik: Po katerih poklicih je v tem trenutku največje povpraševanje in kdo povpra-
Foto: Črtomir Goznil<
Vlasta Stojak: "Že drugo leto beležimo upad števila brezposelnosti, čeprav je stopnja brezposelnosti še vedno velika."
{uje po teh delavcih. [e vedno je tudi veliko zaposlitev za določen čas.
V. Stojak: "Povpraševanje po delavcih na našem območju je v letošnjem letu za okrog 10 odstotkov nižje kot v enakem obdobju leta 2002. Srečujemo se s strukturno brezposelnostjo - neusklajenostjo med ponudbo in povpraševanjem. Največje povpraševanje je po delavcih v gradbeništvu na vseh stopnjah, kovinarstvu in strojništvu, prav tako na vseh stopnjah, po monterjih, voznikih, živilcih, gostincih, elektrikarjih, predvsem energetikih in elektrotehnikih, inženirjih tehničnih strok in pedagoških poklicev ter strokovnjakov v zdravstvu. Trenutno je veliko povpraševanja v kmetijstvu za začasna in sezonska dela, v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, skupaj je teh potreb za več kot polovico. Druga skupina potreb se pojavlja v storitvah, na področju trgovine, montaže, popravil vozil, gostinstva, prometa, poslovnih storitev. Okrog 90 odstotkov zaposlitev je za določen čas. Delodajalci se v večini primerov odločijo za krajše
zaposlitve, pri čemer obstajajo možnosti podaljšanja in trajnega zaposlovanja. Z delodajalci sodelujemo pri iskanju ustreznega kadra in tudi ponujamo možnost usposabljanja osebe za delovno mesto z ustreznimi programi. Žal nekatere osebe še vedno iščejo delovno mesto, ki se bo prilagodilo njim in ne obratno. Tisti, ki so se pripravljeni prilagajati novim razmeram in iskati nova znanja, tudi hitreje najdejo zaposlitev."
Delo ne bo prišlo v vsako vas
[t. tednik: Kateri so tisti programi, ki jih izvajate, da bi se stanje vendarle omililo?
Stojak: "Tudi za šolsko leto 2003/2004 imamo že pripravljene programe izobraževanj, v katere se bodo lahko vključile brezposelne osebe ob finančni pomoči Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V letošnjem letu smo na različne informativne pogovore povabili že čez 400 brezposelnih oseb, odziv pa je še vedno nižji od pričakovanj. Na Uradu za delo so na voljo infor-
macije o programih za izobraževanje za osnovno šolo, nižje in srednje poklicno izobraževanje, predvsem za poklice v kovinars-tvu, gradbeništvu, monterje, gostince, živilce in druge, srednje strokovno izobraževanje za računalniške in elektrotehnike, strojne, gradbene, grafične tehnike in druge, omogočili bomo tudi višje, visokošolsko in univerzitetno izobraževanje za področja, kjer je večje povpraševanje pri delodajalcih. Priporočamo izobraževanje za zaposljive poklice, saj si s tem udeleženci bistveno povečajo možnosti za zaposlitev. Brezposelnim je ponujena "druga možnost" s strani države, ki jo vsekakor velja izkoristiti, če poklica niso pridobili v rednem šolanju oziroma se želijo prekvalificirati. Ob vstopu na evropski trg in vse večjo konkurenčnost med iskalci zaposlitve je znanje zagotovo vstopnica za zaposlitev. Osebe, ki ne bodo vlagale v lastno usposobljenost, bodo v vse večjem zaostanku, bistveno se jim bodo zmanjšale tudi možnosti za zaposlitev. Ob izobraževanju nudimo tudi možnost krajših usposabljanj, vezanih na konkretne zaposlitve. Prav tako tudi možnost delovnega preizkusa na delovnem mestu pred zaposlitvijo, ki je zelo uspešen in pri katerem beležimo več kot 80-odstoten izhod v zaposlitev, pomoč pri sa-mozaposlitvi in subvencioniranje zaposlitve za krajši čas. Slednji program je novost v letošnjem letu. Z njim želimo spodbuditi fleksibilne oblike zaposlovanja, ki so pri nas še premalo izkoriščene. Ob že povedanem nudimo tudi strokovno svetovanje za poklicno kariero, ki ga bomo pričeli izvajati z novim šolskim letom v novem Centru za informiranje in poklicno svetovanje v centru
Ptuj, v prostorih bivše Ljudske knjižnice. Odprli bomo center, ki bo na enem mestu ponujal storitve vsem zainteresiranim za izobraževanje, ne glede na status ali starost, mladini, odraslim, zaposlenim in brezposelnim. Center bo pridobitev za naše območje, predvsem z vidika pridobivanja ustreznih kadrov za trg dela. Iz evidence Območne službe Ptuj se je v prvih šestih mesecih letos zaposlilo 1722 brezposelnih, kar je zelo spodbudno."
[t. tednik: Kaj lahko ponudite težje zaposljivim? Kje se ustvarjajo nova delovna mesta?
V. Stojak: "Med težje zaposljive štejemo tiste, ki imajo zmanjšane možnosti za zaposlitev zaradi različnih ovir. V prvi vrsti jim nudimo pomoč znotraj naših strokovnih služb, kot sta rehabilitacijsko in zdravniško svetovanje, sodelujemo tudi z različnimi sorodnimi institucijami ter izvajalci programov usposabljanja. Invalidi imajo v vseh programih zaposlovanja večje ugodnosti, delodajalcem ponujamo finančne stimulacije za zaposlitev težje zaposljivih oseb.
Nova delovna mesta se na na našem območju ustvarjajo največ v kmetijstvu. Sodelujemo s kooperativo Vita, ki pomaga pri razvoju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, tudi na področju storitev in poslovnih storitvah. V glavnem ge za delovna mesta, ki jih spodbujamo s samozaposlo-vanjem. Več zaposlitev je bilo v letošnjem letu tudi za terenska dela, kjer pa iskalci zaposlitev navajajo različne ovire, od družinskih do prevoznih. Dejstvo je, da delo ne bo prišlo v vsako vas, temveč si ga bomo morali iskati v širši okolici. Pri tem so iskalci zaposlitev na našem območju še premalo fleksibilni."
MG
Ptuj • Animacija v skrbi za nezaposlene
Zeliščarstvo - nova zaposlitvena priložnost
Predavanje z naslovom Zeliščarstvo - nova zaposlitvena priložnost je organizirala direktorica Animacije, d.o.o., Franja Čeh, nastalo pa je v okviru projekta zmanjševanja nezaposlenosti s pomočjo pridobivanja znanja o zeliščih.
Miša Pušnik, Slavica Strelec ter dr. Janko Rode, strokovni delavci, so udeležencem na uvodnem predavanju razložili osnovne karakteristike zelišč. Predavanju, ki je potekalo v ponedeljek, 4. avgusta, je prisluhnilo več kot 40 brezposelnih oseb, namenjeno pa je bilo predvsem ženskam. Kot je povedala univ. dipl. pedag. Franja Čeh, je ta projekt nastal v okviru programa zmanjševanja nezaposlenosti. Čehova je dodala, da bo program usposabljanja razdeljen na dva dela, in sicer na teoretičnega in praktičnega. Teoretični del se bo začel jeseni, praktično usposabljanje pa bodo nadaljevali spomladi. Organizatorica je dejala tudi, da je zelo vesela, da so se povabljeni odzvali v takšnem številu. "To pomeni, da imajo ljudje interes narediti nekaj za to, da dobijo delo," je še dodala. Čehova je omenila, da je prav tako, kot je pomembno vedeti, pridelovati in predelovati zelišča, pomembno tudi imeti trg, kjer bomo ta zelišča
Foto: Črtomir Goznil<
Strokovni delavec, ki nadzira potek projekta, dr. Janko Rode.
prodali. Kot je povedala, se bodo na Animaciji ukvarjali tudi s tem problemom. Možnih je več poti do zaslužka, šlo bo predvsem za prodajo na domu, ena izmed možnih rešitev pa je tudi prodaja na
trgu. Preden se bodo odločili za najprimernejšo rešitev, bodo, kot so zagotovili, najprej podrobno preučili zakonodajo.
Pri uresničitvi omenjenega projekta sodeluje tudi dr. Janko Rode s Hmeljarskega inštituta Žalec, ki strokovno spremlja poskusno pridelavo zelišč, ki že poteka na treh kmetijah. Na začetku predavanja je dr. Rode najprej povedal, kako pomembno je vedeti, da se zelišča delijo v tri skupine. Lahko nastopajo v vlogi hrane, zdravila ali zdravila z receptom. "Z zadnjima dvema vlogama zelišč se mi ne smemo ukvarjati, ker nismo strokovno usposobljeni," je povedal dr. Janko Rode. Dodal je tudi, da je na žalost veliko uporabnih zelišč takšnih, ki jih ljudje vidijo kot plevel. Eno pomembnejših je zagotovo kopriva, katere zdravilna vloga je ponavadi zanemarjena. Kopriva je zelo pomembna zdravilna rastlina, ki pomaga pri težavah z izločili. Dr. Rode je povedal tudi nekaj o osnovnih značilnos-
tih timijana, bezga, žafranike ...
Čehova je poudarila, da so zelišča eno izmed področij, kjer so še odprte možnosti zaposlitve. "Slovenija je območje, kjer je veliko nezaposlenih žensk, ki pa imajo možnosti za pridelavo zelišč. Do zaslužka sta potrebna le še znanje in pridnost."
O veščinah pridelovanja ter osnovnih karakteristikah zelišč pa sta predavali strokovni delavki, in sicer dipl. inž. agron. Miša Pu-šenjak in Slavica Strelec. Kot sta povedali je zelo pomembno ljudi naučiti, kako naj ravnajo z zelišči, hkrati pa je pomembno, da ustvarimo ciljni trg, kjer se bodo ta zelišča prodajala. Nenazadnje je glavni cilj tega projekta zmanjševanje nezaposlenosti ter ustvarjanje dobička. In ravno zato sodeluje pri tem projektu tudi podjetje Vi-tiva, ki ima lasten proizvodni program in so tako potencialni kupci pridelanih zelišč.
Dženana Beéirovié
Foto: Črtomir Goznil<
Udeleženci predavanja o zeliščarstvu
Kmetijstvo • Nepovratna sredstva Sapard
Kdor prej pride ...
Končno smo dočakali to, kar bi se lahko zgodilo že pred letom ali se prej -nekoliko ugodnejše pogoje za podpore za naložbe v kmetijstvu. Pred nekaj dnevi, 1. avgusta, je bil v Uradnem listu objavljen tretji javni razpis Sapard.
Razpis je razdeljen na tri ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov in gospodarska di-verzifikacija na kmetijah.
Za naložbe v kmetijska gospodarstva je namenjena dobra milijarda dvesto milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Od tega bo slovenski proračun prispeval tretjino, dve pa Evropska zveza. Iz tega ukrepa lahko kmetije in kmetijska podjetja dobijo nepovratna sredstva za gradnjo in obnovo hlevov za govedo, drobnico in prašiče, za njihovo opremo in spremljevalne objekte, za nakup plemenske živine, za novogradnjo, obnovo in opremljanje objektov za vrtnine, jagode in jagodičje, za nakup traktorjev in posebnih kmetijskih strojev
za pridelovanje krme, vrtnih, jagod in jagodičja, za novogradnjo, obnovo in opremo objektov za predelavo mleka, mesa, vrtnin, jagod in jagodičja ter za objekte in opremo za neposredno prodajo na kmetijah.
Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje mora biti najmanjša zmogljivost hlevov za krave 20 stojišč, za goveje pitance 40 stojišč. Na ostalih območjih mora biti zmogljivost hlevov podvojena, torej najmanj 40 krav ... Poleg teh zmogljivosti mora investitor zagotoviti še dodatno četrtino prostora za obnovo črede. Hlev za plemenske svinje mora imeti najmanj 40 stojišč, za prašičje pitance pa najmanj 250.
Razpis zahteva še, da kmora metija imeti v lasti ali v uradnem zakupu najmanj 3 ha primerlji-
vih kmetijskih površin. Nosilec kmetije je lahko star največ 55 let, če je starejši, mora najpozneje v petih letih kmetijo prenesti na naslednika. Nosilec mora imeti najmanj končano osnovno šolo in pet let delovnih izkušenj. Kmetija mora predložiti poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo Kmetijske svetovalne službe. Gradi se lahko na temelju veljavnega gradbenega dovoljenja ali lokacijske informacije. Pri tem morajo investitorji upoštevati veterinarske, sanitarne in okoljevarstvene predpise. Predložiti morajo tudi strokovno oceno vplivov na okolje, ki jo izdela pooblaščena organizacija.
Pri gradnji hlevov je lahko obremenitev kmetijskih zemljišč največ 2,5 GVZ/ha pri govedu in drobnici ter 2,0 GVZ/ha pri pra-
Markovci • Sesturna seja sveta
Znova bodo postavljali table
župan, svetnica in svetniki občine Markovci so v četrtek, 31. julija, na 6. redni seji sveta občine razpravljali o 13 točkah dnevnega reda.
Svetniki so soglasno sprejeli predlagani dnevni red ter pregledali in soglasno potrdili zapisnik junijske seje. Sočasno s potrditvijo zapisnika 5. redne seje pa se je markovski občinski svet na pobudo enega izmed svetnikov odločil, da se v kratkem postavi občinska tabla na meji z občino Videm. Kot je bilo dorečeno, se tabla postavi na meji, ki je razvidna iz mapne kopije in ki je bila s strani geodeta pokazana na terenu.
Pod drugo točko dnevnega reda so svetniki obravnavali predlog Odloka o javnem redu v Občini Markovci. Na tej točki se je razprava ustavila pri osmem členu, ki ureja postavitev reklamnih tabel z napisi in svetlobnih napisov v strnjenih naseljih. Po razvneti debati so nato svetniki s sedmimi glasovi za in enim proti izglasovali, da se omenjeni člen skrajša in se v nadaljevanju glasi: "Postavitev reklamnih tabel z napisi, tudi svetlobnih, je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov."
Pri sprejemanju odloka o javnem redu pa se je zataknilo tudi pri tretji točki 11. člena, ki govori o onesnaževanju javnih površin in zasmrajevanju okolice. Za lažje razumevanje člena in večjo verodostojnost so svetniki dodali še dodatno, osmo točko člena.
V nadaljevanju seje se jim je pridružil predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast. Ta je predstavil uspešnost gradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke in obljubil, da bo prostorski plan občine Markov-ci pripravljen in potrjen s strani ministrstva še v letošnjem letu. S predstojnikom občinske uprave so svetniki spregovorili še o projektih gradnje hitre ceste in daljnovodu Pince —Cirkovce, katerega moč bi bila namesto dosedanjih 110 kilovatov 400 kilovatov. Zaradi močnejšega sevanja, ki bi ga povzročal daljnovod, je župan predlagal, da se novi daljnovod ne zgradi ob obstoje-
šičih.
Uporabljen investicijski material mora biti v celoti po poreklu iz držav Evropske zveze ali kandidatk za članstvo, torej se ne sme uporabljati material s poreklom iz sosednje Hrvaške.
Za stroške vseh dobav in storitev, ki so višji od 5.000 evrov, mora upravičenec pridobiti tri ponudbe. Ne podpirajo se že začete naložbe, nakup zemlje, nakup zgradb, starih strojev in plačilo davkov.
Po stari praksi kmetijskega ministrstva so zapostavljene pretežno sadjarske, vinogradniške in poljedelske kmetije, ki na tem razpisu ne morejo kandidirati.
Višina nepovratnih sredstev na območjih omejenih za kmetovanje je 50 % priznane vrednosti, na ostalih območjih je delež nepovratnih sredstev 40 %. Priznana vrednost je predračunska vrednost brez davka na dodano vrednost. Razliko, vključno z DDV, mora zagotoviti investitor sam. To so lahko privarčevana sredstva, kredit ali sredstva iz tekoče proizvodnje. Lastna sredstva mora investitor dokumentirati z ustreznim potrdilom ali jamstvom finančne ustanove. Predračunska vrednost naložbe na omejenih območjih mora biti
najmanj 6 milijonov tolarjev, na ostalih območjih vsaj 7,5 milijona, najvišja predračunska vrednost pa je lahko 150 milijonov tolarjev, plus ddv.
Sredstva se bodo lahko koristila v največ štirih delih, in sicer kot delno (40% ali 50%) vračilo že plačanih računov. Sredstva se vrnejo v treh mesecih po oddaji zahtevka s predložitvijo ustreznih dokazil.
Drugi ukrep, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, je namenjen predvsem posodobitvam v živil-skopredelovalni industriji. Tretji ukrep pa je gospodarska diver-zifikacija na kmetiji. Če pogledamo v Slovenski pravopis, bomo ugotovili, da gre za podpiranje povečanje gospodarske raznovrstnosti na kmetijah. Slabih 300 milijonov tolarjev je tukaj namenjeno podporam turističnih kmetij in domače obrti na kmetijah.
Podprte bodo naložbe na kmetijah z do 20 ležišči in z do 60 sedeži. Polovico nepovratnih sredstev se lahko dobi za urejanje sob in apartmajev in spremljajočih prostorov za goste, prostore za rekreacijo in prosti čas, prostore za potrebe gostov s posebnimi zahtevami (s pre-
dračunsko vrednostjo od 4 do 73,3 milijona). Denar bo namenjen tudi za ureditev prostorov in opremo za opravljanje domače obrti na kmetijah (s predračunom od 4 do 21 milijonov tolarjev). Pridobi se lahko 50 % nepovratnih sredstev od priznane vrednosti. Priznana vrednost je vrednost brez davka na dodano vrednost.
Drugi pogoji so podobni kot pri naložbah v kmetijska gospodarstva.
Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do preklica. To pomeni, da se bodo za popolne in utemeljene vloge sredstva koristila po načelu: "Kdor prej pride, prej melje." Podrobnejše informacije lahko kmetje dobijo pri Javni kmetijski svetovalni službi, pri svoji kmetijski svetovalki ali svetovalcu ali neposredno na Agenciji za kmetijske trge v Ljubljani. Razpis in razpisna dokumentacija sta objavljeni tudi na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo pod rubriko Javni razpisi.
Stanislav Leskovar, univ. dipl. ekon.
Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj
čem, ampak na novi lokaciji med kanalom in bodočo hitro cesto.
V nadaljevanju so svetniki potrdili predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Markovci in k.o. Zabovci ter soglašali z ustanovitvijo javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Pod četrto točko dnevnega reda so se svetniki strinjali, da prenesejo ustanoviteljske pravice javnega zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj na Mestno občino Ptuj, prav tako pa so zavrnili pristop k projektu Centra za informiranje in poklicno svetovanje s strani ptujskega zavoda za zaposlovanje.
Prah v markovski sejni sobi pa sta dvignila predlog o prerazporeditvi investicijskih proračunskih sredstev in predlog o začasnem izvrševanju posameznih proračunskih postavk, saj bo občinska blagajna po novem zaradi izpada koncesije s strani Dravskih elektrarn prikrajšana za precejšen del sredstev. Županu Francu Kekcu je bilo glede leto-
šnjega rebalansa s strani enega izmed svetnikov očitano, da proračunske postavke izključuje po svoji volji. Župan je očitek odločno zanikal in še enkrat poudaril pomen izpada koncesije Dravskih elektrarn za občinski proračun. Po vneti razpravi je Kekec pojasnil, da ne morejo pričeti novih investicij, medtem ko se tiste, ki so v zaključnih fazah, ne končajo in jih bo potrebno tudi plačati. V debati glede letošnjega rebalansa in prihodnjih proračunov je župan poudaril, da bo v bodoče poleg gradnje dvorane v Markovcih prioritetna naloga občine izgradnja obrtne cone, ureditev kanalizacije in namakalnega sistema ter komasacije. Razkošje, ki so ga bila do sedaj deležna številna društva, je poudaril Kekec, pa bodo morali odslej zaradi znatnega izpada proračunskih sredstev temu primerno tudi zmanjšati. Po obširni razpravi so nato svetniki kljub številnim polemikam predlog prerazporeditve investicijskih proračunskih sredstev vendarle sprejeli. Tako se na račun zmanjšanja sredstev za gradnjo cest v OC Novi Jork za 600 tisoč tolarjev poveča postavka KTV Bukovci, za 800 tisoč postavka javna razsvetljava Bukovci, za milijon sedemsto tisoč pa postavka razširitev vrtca — novi oddelek v Markovcih. 797 tisoč tolarjev
sredstev za preplastitev ceste Borovci — Dornava pa se za enak znesek prerazporedi za dograditev javne razsvetljave Stojnci.
V nadaljevanju seje je strokovni sodelavec občine Markovci Janko Sirec prisotne seznanil s predlogom investicijskega programa za izgradnjo II. faze OC Novi Jork. Predstavljeni predlog so svetniki z glasovanjem potrdili in se zavezali, da bodo v proračunskem letu 2004 za projekte v OC zagotovili vsa potrebna sredstva. Kot je dejal Sirec, občina čaka še na nakup enega hektarja površin za izgradnjo II. faze, od katere pa jim je je 60% že uspelo prodati številnim znanim domačim podjetnikom in obrtnikom sosednjih občin. V prihodnjih letih naj bi se občina za nadaljevanje investicije obrtne cone prijavila na razpise EU, saj je projekt izgradnje OC po županovih besedah investicija, po kateri si jemljejo vzgled tudi sosednje občine.
Po potrditvi investicijskega programa za OC Novi Jork so svetniki prisluhnili poročilu ra-čunovodkinje o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Kot je bilo slišati, je občina Markovci bila v prvem polletju deležna 31% letnega dohodka in izvršila 28% odhodka. Ob izteku seje so svetniki obravnavali še posledice nedavnega požara
v Stojncih in prisluhnili poročilu o izidu javnega razpisa za dodelitev občinskih-državnih pomoči za malo gospodarstvo v letu 2003. Glede požara so se župan in svetniki odločili, da Ko-stanjevčevim sosedom, ki so pri požaru prav tako utrpeli škodo, pomagajo pokriti nezavarovani del škode. Glede pomoči Kosta-njevčevim pa bodo po sedanji odločitvi sveta odločali takrat, ko bodo znani vzroki požara.
Pod točko svetniška vprašanja in pobude je bilo županu postavljeno vprašanje glede obnove gasilskega doma v Markovcih, ki se ga po strokovnih ocenah ne splača obnavljati, ampak je za porušiti. Župan je Markovcem v ta namen obljubil tri milijone tolarjev, medtem ko je za gradnjo gasilskega doma v Novi vasi namenjenih 15 milijonov proračunskega denarja. Med pobudami je bilo s strani svetnikov slišati tudi pritožbe glede reda in čistoče v mrliški vežici, svetniki pa so razpravljali tudi o sankcijah proti neplačevalcem kabelske televizije, slabem nadzoru nad polaganjem kabelskih vodov v Bukovcih, predlagano pa je bilo tudi redno vzdrževanje tematskih poti. Po šesturnem zasedanju je bila seja sveta zaključena ob pol enih.
Mojca Zemljarič
Križevci • Izredna seja Zelenih Križevec
Kolarjeva farma - kamen spotike
Občinski odbor Zelenih Slovenije - Zelenih Križevec, ki deluje v občini Križevci pri Ljutomeru, je na izredni seji opozoril na t.i. "zeleno" problematiko v tej občini.
Govorili so o vodovarstvenih pasovih vodnega zajetja v Lu-kavcih, o melioracijskih jarkih ter o prašičji farmi v Logarov-cih. Največ časa so govorili prav o prašičji farmi, zato so na sejo povabili tudi Marjana Kolarja -lastnika te, po evropskih standardih narejene prašičje farme, ki se ponaša z največjo proizvodnjo v državi. Čeprav ima omenjena farma biofilter — gozd, se nekateri krajani na obeh straneh gozda, ki obdaja farmo, pritožujejo nad smradom. Predvsem jih moti smrad stranskega pro-
dukta — gnojevke.
Marjan Kolar je z obratovanjem nove prašičje farme začel letos februarja, še vedno pa ni zapolnil vseh hlevov. Trenutno ima okrog 400 plemenskih svinj in 2000 prašičev, še vedno pa tudi niso polne kapacitete gnojevke, ki jo lahko v omenjeni farmi skladiščijo devet mesecev. Kolarjevi so za celotno investicijo odšteli okrog 300 milijnov tolarjev, blizu 40 milijonov tolarjev pa so dobili iz programa Sapard. Na seji Zelenih Križevec so Kolarju med drugim očitali,
da še vedno nima uporabnega dovoljenja, vendar je slednji povedal: "Lansko leto smo zgradili farmo, za katero smo si pridobili enotno gradbeno dovoljenje, ki vsebuje projektno dokumentacijo, lokacijsko dovoljenje, poročilo o vplivih na okolje, odločbo občine Križevci pri Ljutomeru, vodno gospodarstveno soglasje, požarno soglasje, veterinarsko soglasje, zdravstveno soglasje ter opis tehnologije Živinorejskega zavoda. Na podlagi teh soglasij je upravna enota Ljutomer spro-
vedla postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, na javni razgrnitvi projekta pa ni nihče podal pripomb. Po zaključku javne razgrnitve je upravna enota Ljutomer vso dokumentacijo poslala na Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, ki je izdalo okoljevarstveno soglasje, na podlagi katerega smo dobili gradbeno dovoljenje.
Res je, da delujemo brez uporabnega dovoljenja, vendar smo dobili soglasje za delovanje oz. si moramo v roko enega leta to dovoljenje pridobiti. Nekate-
ri najbližji sosedje so mi že povzročili nemalo težav, saj so me prijavili številnim inšpekcijskim službam. V tem letu me je tako obiskalo že dvanajst inšpektorjev, ki pa v zvezi z delovanjem farme niso našli nepravilnosti."
Glede na pridobljena sredstva iz programa Sapard ter sredstva, ki jih je družina Kolar vložila v farmo, je jasno, da si ne morejo privoščiti, da farma ne bi delovala, lastnik pa se zaveda, da se bodo nasprotniki vedno pojavljali. V prihodnjih dneh bodo Kolarjevi gnojevko iz prašičje farme pričeli razvažati po njivah na območju občine Lendava, kjer imajo z lastniki tamkajšnjih zemljišč sklenjeno pogodbo.
Razprave v zvezi s Kolarjevo prašičjo farmo se je udeležil tudi župan občine Križevci pri Ljutomeru Feliks Mavrič in dejal: "Stari del prašičje farme v
Logarovcih leži na tretjem vo-dovarstvenem območju, vendar tam Kolarjevi nimajo prašičev. Novi del hlevov so zgradili na območju, ki ne ogroža podtalnice. Prepričan sem, da je za samo podtalnico bolj škodljiva odpadna voda pralnih strojev, ki se izliva v jarke, kot sama gnojevka."
S priključitvijo na centralno čistilno napravo v Ljutomeru, ki jo bosta v kratkem gradili občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru skupaj z nekaterimi podjetji, bi naj tudi ta problem v občini Križevci pri Ljutomeru rešili, glede gnojevke pa bo verjetno tudi v prihodnje podobno. Smrad se bo širil, pa če bo to gnojevka iz Kolarjeve prašičje farme ali pa iz katere druge kmetije, ki jih na tem območju ni malo.
Miha Šoštarič
Ptuj • Z osrednje slovesnosti ob 8. prazniku
Preteklost - obveza za prihodnost
Osme osrednje slovesnosti ob prazniku Mestne občine Ptuj (praznik je od leta 1996 5. avgusta, ki je iz zgodovine znan kot datum izdaje drugega ptujskega mestnega statuta) so se ob domačinih udeležili tudi nekateri gostje. Od častnih občanov sta prišla dr. znanosti Jože Neudauer in prim. Mitja Mrgole, iz pobratenih oziroma partnerskih mest pa predstavniki občine Arandjelovac v Srbiji, Banske Stiavnice in Burghausna.
Foto: Črtomir Goznik
Zupan Mestne občine Ptuj z letošnjima nagrajencema: zlato plaketo Mestne ob~ine Ptuj je prejel Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, v njegovem imenu jo je prevzel direktor Slavko Jan-žekovič, župan pa je pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija podelil upokojenemu duhovniku Frančišku Obranu.
Vabilu se je odzvalo manj občanov kot v prejšnjih letih. Poglavitni krivec je znova ptujska posebnost - enormno {tevi-lo prireditev v enem dnevu, ki nujno razdelijo ob~instvo. Ker je praznik Mestne ob~ine Ptuj samo enkrat letno, bi temu dnevu morali posvetiti večjo pozornost. Kot da nas dogodki v preteklosti še niso naučili ničesar, nekateri pa bi potrebovali tudi poduk spoštljivega obnašanja ob igranju državne himne. Kakovost proslave sicer
s tem ni izgubila, je pa takšno ravnanje nekaterih udeležencev proslave, ki so ob igranju državne himne najbolj delali, se iz različnih vzrokov gibali, izredno motilo.
Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je tudi na proslavi spomnil na to, da so spremembe nujne, in da inventivnost in inovativnost postajata del vsakdana tudi Mestne občine Ptuj na vseh področjih njenega življenja in dela, pa če to nekateri želijo ali ne.
Spomnil je tudi na vse dosežke zadnjega obdobja; rezultati preteklosti so obveza za prihodnost, je še posebej poudaril. Na prvem mestu je delitvena bilanca, zatem pa se vrstijo številni drugi projekti, katerih uresničevanje je postavljeno v ospredje: številka ena je umestitev Ptuja kot regijskega središča, takoj za tem pa ustanovitev zveze občin z ustreznim podpornim okoljem.
Na letošnji proslavi so podelili dve priznanji za izsto-
Ptuj • Novi izpit humanosti
65 priložnosti
Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, ki združuje osebe s cerebralno paralizo, njihove svojce, prijatelje in strokovne sodelavce, je s sobotno prireditvijo pred blagovnico Mercator na Ptuju pričelo peto humanitarno akcijo zbiranja kovancev vseh valut pod geslom "Nov-čič za sončni jutri".
Denar zbirajo z dobrim namenom, pomagati izboljšati kvaliteto življenja svojim članom. Kot je v soboto povedala predstavnica društva Daniela Cartl, so bili v dosedanjih štirih akcijah izredno uspešni, znali so potrkati na zavest in srca ljudi. [tiri tone kovancev, to je sedem milijonov tolarjev, je pokazalo, da so ljudje vedno pripravljeni pomagati, ko gre za konkretne akcije. Z doslej zbranimi sredstvi so kupili opremo za novi
Foto: Črtomir Goznik
Začetek pete akcije Novčič za sončni jutri je privabil vse generacije.
varstveno-delovni center, didaktično terapevtske pripomočke, pomagali pri nakupu hišnih dvigal, avto dvigala, pri premagovanju arhitektonskih in drugih ovir ter s tem svojim članom pomagali izboljševati življenje in komunikacijo z okoljem.
Začetek 5. akcije "Novčič za sončni jutri" je v sobotnem dopoldnevu že po tradiciji pomagal obogatiti ansambel Ptujskih pet z gostjo Natašo Madjar, klicu humanosti so se odzvala tudi nekatera podjetja: Perutnina, Union, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Orinocco, Sladko, ki so pripravila brezplačno poskušnjo hrane, vina, brezalkoholnih pijač, piva in slaščic.
Akcija zbiranja kovancev bo trajala do oktobra. Klicu humanosti se bodo vsi, ki želijo pomagati, lahko odzvali na 65 različnih krajih v SV Sloveniji, kjer bodo nameščene identične posode za darovanje. Največ jih bo v velikih trgovskih centrih, v akcijo pa se vključujejo tudi v menjalnicah, bankah, poštah, lekarnah, otroških trgovinah Pikapolonica in športnih trgovinah Belvi.
MG
Z Ježkovimi songi je navdušila Nika Vipotnik, na harmoniki jo je spremljal Tomaž Guček.
Foto: Črtomir Goznik
Na proslavi na minoritskem dvorišču ni manjkalo zanimivih srečanj. Na fotografiji župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in bivši predsednik SO Ptuj, ko je bil Ptuj še velika občina, Vojteh Rajher. Mu je slednji prišepnil kakšno uporabno, ki bo Ptuju pomagala do regijskega središča?
pajoče dosežke: zlato plaketo Mestne občine Ptuj Kmetijsko gozdarskemu zavodu Ptuj ob 50-letnici njegovega strokovnega dela in priznanje župana pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, ki ga je prejel upokojeni duhovnik Frančišek Obran za vse, kar je storil na področju obnavljanja, vzdrževanja in graditve cerkva ter za vse dobro delo, kar opravlja v korist bolnih in ostarelih, ki željno pričakujejo njegove obiske in spodbudne besede.
V imenu Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj se je za izjemno priznanje zahvalil direktor Slavko Janžekovič, dr. vet. med. Zavod je v 50-letnem delu preživel velike spremembe. Z vidika te distance so nekatere stvari videti majhne, na koncu pa se je vendarle pokazalo, da gre za velika in zelo pogumna dajanja. Delavci zavoda so zelo ponosni na priznanje, ki so ga prejeli, je še povedal.
Upokojeni duhovnik Frančišek Obran je že od malega navajen delati, ker izvira iz kmečke družine, je povedal na začetku svojega zahvalnega govora. Tudi knjige so mu bile že od nekdaj pri srcu, zato se je odločil napredovati. Za njim je
45 aktivnega dela v duhovniškem poklicu, zadnjih enajst let živi in dela med kapucini, tudi v pokoju pa ne miruje, saj ga ljudje še vedno potrebujejo. Vesel je, da ga je nagradilo mesto, ki je že od nekdaj njegovo mesto.
Svečane trenutke ob 8. prazniku Mestne občine Ptuj so pomagali obogatiti Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka, Nika Vipotnik z Ježkovimi songi, na harmoniki jo je spremljal Tomaž Guček, in povezovalec Kristjan Šmid, član gledališkega studia Ptuj ter
tamburaški orkester ....., ki je
lepšal trenutke na sprejemu, ki ga je ptujski župan organiziral po končani osrednji prireditvi.
MG
Ptuj • Zlata poroka Meškovih
Po 50 letih znova da
Po 50 letih in enem dnevu sta 26. julija ponovno stopila pred matičarja, da bi zapečatila tudi petdeset let skupnega življenja, zlatoporočenca Marija in Avguštin Meško iz Ptuja, Mlinska 5.
Zlatoporočenca Meško
Prvič sta si prstane nadela 25. julija 1953 na Ptuju. Skrbi in zadovoljstvo sta si znala vedno deliti. Avguštin je bil prevoznik, Marijina skrb pa je še danes gospodinjstvo, v katerem dela ni-
koli ne zmanjka. Vesela sta, da sta še dokaj zdrava, veselita se življenja okrog sebe.
Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke!
MG
Sonce je že zelo prijetno, narava je zaživela. Zdaj je najboljši čas za veselo druženje. V Perutnini Ptuj smo pripravili široko paleto izdelkov, s katerimi boste brez truda pogostili še tako pisano druščino prijateljev in sorodnikov. Na žaru ali v ponvi se odlično obnesejo piščanqa bedra, stegna, perutničke s priloženo marinado Po ptujsko, ali že marinirani kosi piščanca, ražnjići s slanino, zelenjavo ali brez, gurmanska nabodala, cela vrsta hrenovk in še marsikaj.
Pričara družinski čas.
■.. 10,2250 Ptuj
Ormož • Kaj je zakrivil Center za socialno delo
Krivda ni pri nas
V zadnjih nekaj mesecih je bilo v javnosti večkrat slišati očitke na račun dela Centra za socialno delo Ormož. Izrekel jih je župan Vili Trofenik v povezavi z zasedenostjo oziroma nezadostno zasedenostjo Centra za starejše občane v Ormožu.
Doslej nam podrobnejše izjave o tej problematiki ni uspelo dobiti, kljub temu da jo je že večkrat obljubil. Odgovore je obljubil tudi svetnikom, ki so postavili svetniško vprašanje o razmerah v domu in razmerjih med pristojnimi institucijami, a je ostal odgovor dolžan. V Centru za starejše, kjer smo tudi poskušali dobiti kakšno izjavo, so bili sicer prijazni, vendar bodo za izjave na voljo šele konec avgusta.
V Centru za socialno delo pa so bili o zapletenih odnosih pripravljeni spregovoriti. Direktorica Marjeta Štampar je povedala, da so od odprtja doma v Ormožu naprej vanj namestili vse starejše, ki jim občina plačuje za oskrbo in so za to vodili postopek. Za samoplačnike, ki si vse stvari okrog namestitve urejajo sami, pa podatkov ne poznajo. V času, ko je bil končan ormoški dom, je bilo v drugih domovih po Sloveniji 28 oskrbovancev, za katere je oskrbo plačuje občina. Med njimi so tudi osebe z zmerno, težjo ali težko duševno prizadetostjo. Za oskrbovanje takšnih oseb, ki potrebujejo posebno obliko varovanja in oskrbe, ormoški dom ni registriran in zato preselitev ne pride v po-štev. Gre za 7 oskrbovancev v Zavodu dr. Marijana Borš-tnarja Dornava, 3 oskrbovance v Zavodu Hrastovec Trate in 12 oskrbovancev v Lokavcih. S ptujskega doma, kjer ima ob-
čina zakupljenih 10 postelj, so v Ormož preselili 6 oskrbovancev, 5 pa se jih ne želi preseliti, ker so tam že več let in so se v okolje vživeli.
S temi podatki na centru odločno zavračajo očitke, da ne sodelujejo in da so doslej preselili le enega oskrbovanca v Ormož. Ostaja pa odprto vprašanje moralnosti takšne nasilne preselitve. Vsak starostnik ima namreč v primeru potrebe možnost, da se odloči ali za oskrbo na domu ali za oskrbo v domu za starejše. Po novi uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno-varstvenih storitev, ki velja od 1. januarja letos, mora upravičenec podati vlogo na CSD. Plačilo oskrbe v domu je odvisno od zmožnosti upravičenca. O tem, ali se zaradi nezadostnih dohodkov oprosti plačila, odloča CSD na podlagi mnenja občine, ki v postopku nastopa kot enakopraven partner. Na podlagi programa se naredi izračun, ki zajema dohodke upravičenca in zakonca, če teh ni dovolj, pa so dolžni zanj poskrbeti zavezanci, upošteva se dohodek otrok in njihovih partnerjev. Po določenem izračunu se določi, koliko morajo prispevati glede na svoje dohodke. Če jih ni oziroma so premajhni, pa je na podlagi odločbe CSD in mnenja občine dolžna poseči vmes občina, ki mora svojim občanom zagotoviti oskrbo na stare dni. Če sto-
ritev plačuje občina, je s tem obremenjena morebitna nepremičnina starostnika - hiša, zemlja. Ker je lastnina za starostnike svetinja in so nanjo zelo navezani, se seveda do zadnjega branijo takšne odločitve. Plačilna sposobnost pa je seveda zelo nizka, saj ob plačilu dodatnega prostovoljnega zavarovanja kmečka pokojnina znaša 28.000 SIT, večina pokojnin v občini pa se giblje med 60.000 in 70.000 SIT. Upravičenci na centru lahko vložijo vloge za posebne olajšave (v primeru bolezni in podobno), občina pa v tem primeru poda soglasje.
Za vse upravičence, ki so bili v domove nameščeni še pred uredbo, je CSD do 1. aprila opravil izračune in izdal odločbe po uradni dolžnosti, za vse so tudi že imeli soglasje od župana. Za vse vloge, ki pa se rešujejo sprotno, pa je občina partner v postopku in jim dostavljajo vso dokumentacijo.
Na centru zavračajo vsakršno krivdo za nezadostno zasedenost ormoškega doma: "Z odločbo CSD je bilo v dom od otvoritve leta 2002 nameščenih 27 občanov. Tem občanom občina plačuje dom, koliko je samoplačnikov, pa nimamo podatkov. Dom za starejše občane je ena izmed institucij socialnega varstva, ni pa tisti, ki v občini kroji politiko socialnega varstva."
viki klemenčič ivanusa
Gornja Radgona • Končano ocenjevanje vin
Spet odlična vina
Od 21. do 23. julija je v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pod okriljem 41. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejema potekalo 29. ocenjevanje slovenskih vin.
Na ocenjevanju je sodelovalo 240 vinogradnikov s 553 vzorci vin. Vzorce so pod predsedovanjem mag. Antona Vodovnika ocenjevale tri 7-članske komisije vrhunskih enologov, vinom pa podelile 36 velikih zlatih medalj, 143 zlatih, 221 srebrnih in 2 bronasti.
Sodelovale so vse tradicionalne in nove vinske sorte različnih trgatev. Največ, kar 401 vzorec, je bilo vin normalne trgatve, 45 vin pozne trgatve, 19 vin izbora, 8 vin jagodnega izbora, 34 ledenih vin in 25 vin suhega jagodnega izbora. Na ocenjevanju je sodelovalo tudi 19 penečih vin, ter po eno naravno - posebno in eno alkoholizirano vino.
Naziv ŠAMPION 2003 so si prislužili: v kategoriji suhega belega vina normalne trgatve z ostankom nepovretega (redu-cirajočega) sladkorja do 4 g/l: šardone 2002, Dejan Peršolja,
vinorodni okoliš Goriška brda; v kategoriji belega vina normalne trgatve, z ostankom nepovratnega (reducirajočega) sladkorja od 4 g/l do 25 g/l: sovinjon 2002, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo Maribor, mariborski vinorodni okoliš. V kategoriji suhega rdečega vina normalne trgatve z ostankom nepovretega (redu-cirajočega) sladkorja do 4 g/l: teranton 1997, Vinakras z.o.o. Sežana, vinorodni okoliš Kras. V kategoriji vina posebne kakovosti (belo, rdečkasto in rdeče skupaj): traminec - ledeno vino 2001, Jeruzalem Ormož VVS d.d., ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš. V kategoriji penečega vina (belo, rdečkasto in rdeče skupaj): peneče vino - gurme 1995, Istenič d.o.o., bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš.
Naslov PRVAK 2003 so si v posameznih sortah izborili: la-
ški rizling 2002, Alojz Zalik, prekmurski vinorodni okoliš za vino; šardone 2002, Matjaž Ramšak, mariborski vinorodni okoliš;sivi pinot 2002, Dejan Peršolja, vinorodni okoliš Goriška brda; renski rizling 2002, Vinarstvo Trojner Miroslav, mariborski vinorodni okoliš; sovi-njon 2002 - Marjan Dominko, prekmurski vinorodni okoliš; traminec 2001 - Rajko Pečnik, Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš; cviček ptp 2002 - Ivan Berus, vinorodni okoliš Dolenjska, z vinom; modra fran-kinja 2002 - Kmečka zadruga Krško z.o.o., bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš; merlot 1997
-	Agroind Vipava 1894 Vipava d.d., Vinorodni okoliš Vipavska dolina; kaberne sovinjon 1998
-	Korenika & Moškon, koprski vinorodni okoliš; refošk 2002
-	Vinakoper d.o.o Koper, koprski vinorodni okoliš; teran tpt 2002 - Vinarstvo Colja - Colja Marjan, vinorodni okoliš Kras; peneče vino gourmet 1995 - Is-tenič d.o.o., bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš.
Svečana razglasitev rezultatov in podelitev medalj bo v torek, 26. 8., ob 10. uri na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.
Natalija Škrlec
Kidri~evo • 6. seja občinskega sveta
Najprej sklepčni, nato ne več ...
Svetniki občine Kidričevo so se 24. julija sestali na predpočit-niški seji.
Najprej so sprejeli sklep o imenovanju skrbnika šotora za društva in njegovem plačilu. Za skrbnika je bil imenovan Zdravko Vindiš iz Šikol, za nadzor pri postavitvi in podiranju šotora pa mu bo občina plačala 35.000 tolarjev, kar je za pet tisoč več, kot so sprva namenili občinarji. Prav tako je bil sprejet sklep o višini najemnine za šotor društev iz občine Kidričevo, ki si šotor postavljajo sama, znašala pa bo sto tisoč tolarjev; v tej ceni je vračunan tudi zgoraj omenjeni nadzor pri postavitvi in podiranju. Cena velja za postavitev šotora do pet dni.
Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi javnega glasila Ravno polje, ki ga bo izdajala Občina Kidričevo, izhajalo pa bo praviloma vsak tretji mesec. Glasilo bo brezplačno in ga prejmejo vsa gospodinjstva na območju občine Kidričevo.
Nato je bil sprejet še sklep o določitvi programske zasnove občinskega glasila Ravno polje. Občinsko glasilo bo tako poročalo o delu občinskih organov, o predlogih in pobudah občanov in političnih strank ter o njihovem delovanju. Informirala bo občane s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. V njem bodo predstavljeni občani in občanke, ki s svojo dejavnostjo pomagajo pri razvoju občine. Poročali bodo o prometu in prometni varnosti, o urejanju prostora in varstvu okolja, objavljali pa bodo tudi pisma bralcev.
Zaradi odhoda nekaterih svetnikov sklepov v nadaljevanju niso več sprejemali. Zato pa so svetniki razpravljali o odloku o komunalnem prispevku v občini Kidričevo. V njem so opisana podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka ter za morebitno oprostitev ali znižanje komunalnega prispevka. Komunalni prispevek naj bi do dne, ko bo znano povprečje komunalnega opremljanja stavbenega zemljišča, znašal tristo tolarjev na kvadratni meter.
V nadaljevanju so obravnavali tudi odlok o komunalnih taksah v občini. Gre za vrsto in višino komunalnih taks, ki jih bodo morale plačevati osebe, ki uporabljajo javni pločnik pred poslovnimi prostori. Zaračunavala se bo taksa za glasbene in igralne avtomate v javnih lokalih, za reklamne napise na javnih mestih, za uporabo javnega prostora za druge namene, kot je na primer postavitev stojnic. Zaračunavali bodo tudi parkirnino na določenih conah. Komunalno takso bo potrebno plačati za uporabo trgov in drugih jav-
nih prostorov. Takso bo potrebno plačati za uporabo javnega prostora za zabavne prireditve in za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, prav tako za točilna mesta, kjer se prodaja pogonsko gorivo, za jumbo plakate in za poslovanje nočnih lokalov. Kdor tega ne bo upošteval in ne bo prijavil plačila takse, bo kaznovan v višini od 250.000 pa do 1.000.000 tolarjev.
Pregledali so še pravilnik o finančnih intervencijah ter pridobivanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kidričevo. S tem so določili način pridobivanja, namene, pogoje, upravičence in oblike dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna in drugih virov za razvoj kmetijstva in gozdarstva v občini. Finančna sredstva bodo usmerjali v pospeševanje strukturnih sprememb in v razvojno-naložbene
dejavnosti v kmetijstvu, za večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti, uvajanje kakovostnejših semen in plemenskih živali ter tehnologij, za ohranitev, varstvo in optimalno koriščenje kmetijskih zemljišč. Podprli bodo tudi varovanje tradicionalne kulturne krajine. Del denarja bo šel v podporo preventivnim ukrepom za preprečevanje bolezni pri domačih živalih in rastlinah, za izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji. Nekaj sredstev bodo namenili za zagotovitev ustrezne izobrazbe in strokovnega izpopolnjevanja na področju kmetijstva, za pospeševanje društvene dejavnosti, povezane s promocijo kmetijstva in podeželja ter za projekte razvoja kmetijstva in podeželja.
S tem so svetnice in svetniki tudi zaključili sejo.
Polona Šemnički
Gorisnica • Še o prazniku
Priznanja najboljšim in najzaslužnejšim
Na turnirju sovinjonov so bili	najboljši Bobnjar, Kokot in Ku-zmic.
V prejšnji številki niso bile	ravičujemo in jim čestitamo ob
objavljene slike dobitnikov pri-	prejemu priznanj, ki so odsev
znanj občine Gorišnica ob tam-	njihovega dolgoletnega dela in
kajšnjem občinskem prazniku,	truda za občino in občane iz
zato jih objavljamo v tej števil-	Gorišnice.
ki. Nagrajencem se iskreno op-	Polona Šemnički
Foto: Črtomir Goznik
Ob občinskem prazniku so nagradili Daniela Polajžerja in lukarice iz Moškanjcev.
Juršinci • Pred občinskim praznovanjem
Nova dvorana za razvoj športa
Na lovrenško nedeljo, to je 10. avgusta, bo v Juršincih posebej svečano, saj bodo praznovali letošnji občinski praznik.
Ob praznikih običajno prikažejo dosežke, ki jih je lokalna skupnost uspela izpeljati v enem letu. O tem in o praznovanju smo se pogovarjali z županom občine Juršinci Aloj-zem Kaučičem.
[t. tednik: S čim se lahko občina Juršinci pohvali letos?
"Največja pridobitev v letošnjem letu je odprtje večnamenske dvorane, svojemu namenu bomo predali dva cestna odseka, eno novogradnjo in eno adaptacijo, z deli smo pričeli na kanalizacijskem sistemu, s katerim bomo nadaljevali v naslednjem letu in že letos pozno v jeseni, posebej pa smo veseli sklepa Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki nam omogoča začetek izgradnje vrtca, ki ga nameravamo začeti graditi tudi pozno v jeseni."
[t. tednik: Koliko so veljale vse investicije?
"Večnamenska dvorana bo po končnem obračunu stala okrog petsto milijonov, gre za 1800 kvadratnih metrov površine s sodobno opremo, za ceste je investicijska vrednost blizu 35 milijonom, 10 milijonov pa financiramo v primarni vod v Bodkovcih z enim delom sekundara. Nekaj denarja smo vložili v šolo, da lahko v jeseni normalno pričnejo v devetlet-ko."
[t. tednik: Koliko ste dobili od Ministrstva za šolstvo?
"Država nam priznava samo standardno gradnjo, za dvorano nam dovoljuje 18 krat 23 metrov, mi pa smo gradili 26 krat 46 metrov. Za standard nam država daje 70 odstotkov vrednosti investicije, to je 108 milijonov, dobili pa smo še 10 milijonov iz fundacije za šport,
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci
Nova telovadnica - ponos Juršincev
Foto: FI
Zamenci • Gobarski praznik
6 milijon pa še dodatno od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in to iz športnega denarja."
[t. tednik: Komu je dvorana namenjena?
"Največ bo dvorano koristila šola za pouk telovadbe, na razpolago pa bo našim športnim in kulturnim društvom ter vsem občanom."
[t. tednik: Z začetkom de-vetletke bo prišel očitno tudi novi ravnatelj oziroma ravnateljica šole. Lani minister za šolstvo ni dal soglasja k vašemu predlogu, ki je letos isti. Pričakujete letos ta pravi ministrov pristanek?
"Pričakujemo. Letos je že tretji obnovljen razpis in zato upamo na ministrov pristanek. Občinski svet je za ravnateljico potrdil našo občanko Nado Pigner."
[t. tednik: Kako bo potekalo letošnje praznovanje?
"Praznovanje bo 10. avgusta ob 11.30 uri pred večnamensko dvorano v Juršincih z obširnim kulturnim programom. Prvič bo pogostitev, ki jo pripravljajo naši gasilci za vse občane, sledila pa bo zabava z ansamblom Ekart."
[t. tednik: Kot župan vedno poudarjate, da so Juršinci izrazito kmetijska občina. Ali vas kaj skrbi letošnja suša?
"Suša se pozna na pšenici, ječmenu, rži. Bojimo pa se za trsnice in vinograde. Grozdje je nenormalno hitro začelo zoreti, odpadajo jagode, tudi sadje iz sadnega drevja. Takšne suše ne pomnimo. Naša večja potoka Krka in Brnca, ki sta običajno poplavljala, zato smo ju pred kratkim meriolirali, sta danes brez vode."
Franc Lačen
Najedli pa smo se jih!
V nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Žamenci pripravilo že 30. gobarski praznik. V vročem nedeljskem jutru so se gobarji iz desetih slovenskih društev podali v tamkajšnje gozdove, lahko bi dejali bolj hladit v senco, saj je bila zaradi dolgotrajne suše gobarska bera skromna.
Kljub temu pa so organizatorji pripravili v gozdičku ob prireditvenem prostoru zanimivo razstavo. Na njej smo lahko videli užitne, pogojno užitne in strupene gobe. Anton Poler, določevalec gob, ki je pripravljal razstavo, je pojasnil, da se
Anton Poler, določevalec gob, je pripravil razstavo, in Ama-deo Dolenc, predsednik gobarskih društev Slovenije.
letošnja suša pozna pri količini gob; največ je tistih, ki rastejo na drevesu - in mnoge so baje zelo okusne.
Obiskovalci so se lahko v Žamencih seznanili in poučili tudi o pravilnem nabiranju, shranjevanju in ravnanju z gobami ter varovanju okolja.
Poleg gob smo na razstavi lahko videli tudi zdravilna zelišča in lovske trofeje lovskega društva Dornava - Polenšak.
V popoldanskem času so se predstavniki gobarskih in drugih društev najprej pomerili v različnih igrah, potem pa so se s programom predstavili še plesalci in pevci folklorne skupine iz Lancove vasi ter tamburaši iz Gorišnice. Na prizorišče so skočili tudi padalci Aero kluba Ptuj, še posebej najmlajši pa so uživali ob nastopu ko-
Razstava je bila zelo poučna in zanimiva.
njenikov iz konjeniškega kluba Borl.
Čeprav letos gobja letina ni posebej bogata, je bilo v Žamen-cih na pretek gobjih specialitet in drugih značilnih tradicio-
nalnih kulinaričnih specialitet. Za dobro razpoloženje številnih obiskovalcev pa so najprej poskrbeli člani ansambla Lisjaki in nato še Gamsi.
MS

OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE 9. OBČINSKEGA PRAZNIKA Z ŽELJO, DA SE NAŠE SODELOVANJE ŠE NAPREJ USPEŠNO NADALJUJE.
VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN NA SLOVESNO OTVORITEV VEČNAMENSKE DVORANE, KI BO
V NEDELJO 10.08. OB 11.30 PRED VEČNAMENSKO DVORANO V JURŠINCIH.
Vaš županj^ Alojz Kau^
TRGOVINA PRI HOLCEVIH
Grager Nevenka s.p.
in DREVESNICA HOLC
čestitata občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam ob občinskem prazniku.
Zagorci 61, Juršinci, tek: 02/758 08 91, 758 57 11
podjetje za prodajo, gradbeništvo in posredovanje na veliko in malo
Občankam in občanom, svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Juršinci.
Juršinci 65,2256 Juršinci; Tel.: 02 / 754 61 11 ; Fax.: 02 / 754 61 10; GSM: 041 / 764 448
Veličane
Vodo je zajemala ...
Nedavno so v Veličanah v KS Ivanjkovci svečano odprli vodnjak. Družabnega srečanja so se udeležili okoliški prebivalci, odprla pa ga je najbližja soseda Milica Vajda.
Vodnjak v "naši grabi".
Studenec stoji v grapi, ki jo tukajšnji prebivalci imenujejo kar "naša graba". Že mnogo let je bil tukaj izvir, vendar kot studenec v pravem pomenu besede doslej ni služil. Pobudo za ureditev vodnjaka je dal Milan Fifnja, ki se je pri izgradnji tudi zelo angažiral, idejo pa so podprli tudi v KS. Zbrali so material in pričeli prostovoljno delo. Tako so uredili vodnjak s pitno vodo, ki je dostopen vsem ljudem.
Predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh je ob otvoritvi med
drugim povedala, da so pomembne tudi male stvari, ki sčasoma lahko postanejo še kako pomembne. Voda pa je gotovo ena takih reči. Zbranim je nekaj besed o pridobitvi namenil tudi predsednik TD Ivanjkovci Stanko Žličar.
Po uradni otvoritvi so si domačini pripravili še družabno srečanje, kjer ni manjkalo prle-ških dobrot, domače pesmi - in vode.
vki
Ptuj • Ob občinskem prazniku Rancarija
VEDNO ZA AKCIJO Metalka Ptuj
10% POPUST
DEMIT FASADE VSEH DIMENZIJ DO ZAKLJUČNEGA SLOJA
POPUST
STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA - okna, vrata, podboji
POPUST
• STRESNA OKNA VELUX
ODPRTO: 7-19, sobota: 7-13
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
M£TALKA' TRGOVINA
	Rabljena vozila			RENADLT
	TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
				
AUDi A6 2,8 guattro		1994	1.500.000	- BrezpiaCen
CHRYSLER VOY 3,3 LE		1996	1.800.000	preizi(us
DAEWOO NEXIA 1,5		1998	650.000	- 105 toči«
DAEWOO NUBiRA WAGON 1,6 2000			1.750.000	icontroie
FIAT BRAVO 1,2 16V SX		2000	1.490.000	na vozi i u
HYUNDAI ACCENT 1,3		1996	650.000	- Tehnična
KIA SPORTAGE 2,0 iVIRDi		1999	2.250.000	icontrola
OPEL ASTRA 1,6		1998	1.330.000	po 2000
R ESPACE 2,8 RXE		1993	720.000	prevoženih
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT		2001	4.520.000	iciiometrih
RENAULT 19 1,8 RTI		1994	560.000	- Pomoč na cesti,
	Testna vozila			vlel(a ali
				popravilo
				- 3 mesečna
RVELSATiS 2,2 dCI		2002	6.750.000	tehnična
CLIO EXP 1,5 dCi, 5V		2002	2.290.000	garancija
TWIN60 1,2 - 16V		2002	1.600.000	(za dolojiena vozila)
LAGUNA GRA.PRIV. 2,0-16V 2002			4.850.000	
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
RADIO))lTEDNIK
Niti Drava ni nikogar ohladila
V soboto popoldne je v sklopu praznika Mestne občine Ptuj potekalo tudi tradicionalno, letos že enajsto tekmovanje v veslanju z rancami po Dravi.
Na približno tisoč metrov dolgi progi se je pomerilo rekordno število ekip - prijavljenih je bilo kar 35 moških in 5 ženskih ekip, skupaj torej kar 40 ekip, ki so se do poznega popoldneva borile za prvo mesto. Zadnja ekipa, Rancarke, je na cilj pripeljala malo pred sedmo uro.
Čudovito vreme je tudi letos privabilo številne obiskovalce, ki so uživali v dvobojih pogumnih veslačev. Razpoloženje tekmovalcev in gledalcev je bilo vremenu primerno, in kot je bilo slišati iz pogovorov, bo večina prišla na Rancarijo tudi prihodnje leto, ko si lahko obetamo še večje število gledalcev in tekmovalcev.
In na koncu še zmagovalci. V moški konkurenci so letos slavili Rancarji, ki so progo premagali v pičlih petih minutah in dveh sekundah, ekipo so sestavljali: Drago Lubec, Robi in Viki Samec, Boštjan Plajnšek in Boštjan Korošec. Drugo mesto je zasedla ekipa z imenom Lan-gobardi, ki je v cilj pripeljala le sekundo za zmagovalci, in tretje mesto ekipa trgovine Clau-
Foto: Črtomir Goznik
Edino mednarodno ekipo letošnje Rancarije je prispevala likovna kolonija Tenzor, v njej so bili trije akademski slikarji in dva {tudenta bene{ke likovne akademije.
dia s časom pet minut in pet sekund.
Med ženskami so slavile članice ekipe Luna bar, ki so bile s časom šest minut in šestnajst sekund nepremagljive, pogumne veslačice so bile: Katja Korošec, Monika Prelog, Tatjana
Ljubec, Laura Vrtič in Maja Korošec. Drugo mesto so si s časom šest minut in triintrideset sekund priveslale Ribice. Tretje pa so bile Rancarke, ki
so za Ribicami zaostale šest sekund.
Nasvidenje torej prihodnje leto na dvanajsti Rancariji!
Polona Šemnički
Toto: Črtomir Gozni
Ekipa Goje se je tokrat potila na Dravi, skrbi z dovolilnicami so pustili doma.
Foto: Črtomir Goznil<
Po naporu so se nekateri odlo~ili za hlajenje v Dravi.
Podčetrtek • Polfinale mis Slovenije
Adelina, Maja in Monika
Na terasi termalnega parka Aqualuna Term Olimia v Podčetrtku bo jutri polfinale že 12. tekmovanja za mis Slovenije.
Za vstop v finale se bo potegovalo 22 deklet, med njimi bodo srečo poskušale tudi tri mladenke s Ptujskega: mis [tajerske Maja Tofant iz Ptuja, mis Koroške Adelina Bombek
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pajim samo povejte, dajih imate radi.
iz Cirkulan in druga spremljevalka mis Štajerske Monika Zajšek iz Hajdine. Ponavlja se zgodba izpred petih letih, ko so se za vstop v finale prav tako potegovala tri dekleta s Ptujskega: Maja Lešnik, Manja Gojkovic in Miša Novak, ki je postala tudi mis Slovenije 1998. Finalistka je bila tudi Manja Gojkovic.
Letošnje polfinalistke s Ptujskega upajo tudi na finale, ki bo 14. septembra v Cankarjevem domu. Obljubljajo, da bodo dale vse od sebe. Takrat bo znano, ali bo na Ptujsko prišel tudi tretji naslov mis Slovenije.
Foto: Črtomir Goznil<
Monika Zajšek, študentka s Hajdine, ena od treh polfinalistk letošnjega tekmovanja s Ptujskega za mis Slovenije
Ptuj • Zlata plaketa Mestne občine Ptuj
Od spomladi tudi evropska licenca
Zlato plaketo Mestne občine Ptuj za izstopajoče dosežke na področju strokovnega dela, je ob letošnjem prazniku Mestne občine Ptuj prejel Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, ki letos slavi 50-letnico uspešnega strokovnega dela.
Na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne občine Ptuj, ki je bila 2. avgusta na dvoris~u minoritskega samostana, jo je v imenu zaposlenih prevzel direktor Slavko Janžekovič, dr. vet. med. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je pravni naslednik in materialni dedi~ 28. februarja leta 1953 ustanovljene Veterinarske ambulante Ptuj.
Sedež ima na Ormoški cesti 28. Ima okrog 120 zaposlenih, pretežno agronomov. V okviru notranje organizacijske sheme je zavod razdeljen na selekcijo in kontrolo proizvodnosti pri domačih živali, osemenjevalni center za plemenske bike in plemenske merjasce ter svetovalno službo.
Delovno območje zavoda je po besedah direktorja Slavka Janžekoviča celotno območje porečja Drave, od mesta, kjer priteče v Slovenijo, do mesta, kjer jo zapušča. Glede na delovno območje mu je bolj ustrezalo nekdanje ime - Odravski zavod za veterinarstvo in živinorejo. Čeprav so pomembne vse njegove dejavnosti, ki tudi pomembno vplivajo na razvoj kmetijstva v Sloveniji, saj gre
za dejavnosti, brez katerih danes sodobna kmetija ne more funkcionirati, po svoje izstopa osemenjevalni center, ki proizvaja in distribuira seme za območje cele Slovenije. "Mojim svetovalcem nenehno pripovedujem, da morajo o kmetiji, ki jo obiskujejo, vedeti prav vse. Tudi socialna vprašanja so po "svoje" njihova, rojstva, poroke ... Od tega, kako uspešno jih na posameznih kmetijah rešujejo, je odvisna tudi uspešnost njihove proizvodnje. S kmetom mora biti pospeševalec tesno povezan, mora ga sprejeti, da lahko skupaj uspešno delata. Res pa je, da je nezaupljivosti še veliko," je v nadaljevanju pogovora za Štajerski tednik povedal direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič.
Od letošnje pomladi ima v svoji posesti tudi t.i. evropsko licenco. To pomeni, da lahko osemenjevalni center Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj enakopravno sodeluje v izmenjavi semen bikov in merjascev na območju držav EU. Zanjo so se zavzemali celih 15 let, letos je končno prišla.
70 odstotkov sredstev za svo-
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Janžekovič, dr. vet. med., direktor Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj: "Od letošnje pomladi imamo tudi evropsko licenco!"
Sedem (ne)pomembnih dni
jo dejavnost zavod pridobiva iz državnega proračuna. Osnova je program dela, ki ga vsako leto potrdi vlada. Dvanajstine prihajajo bolj ali manj redno, občasno se tudi zatakne, takrat je potrebno najeti premostitveni kredit. "Kot kaže, prihaja obdobje, ko bomo morali vedno več sredstev za dejavnost zaslužiti na trgu. Ne vem pa, komu bomo vzeli. Kmetije tega stroška ne bodo zmogle, čeprav že sedaj nekaj plačujejo, dejstvo pa je, da bo brez teh služb našemu kmetu še težje. Država bi seveda najraje videla, da bi mi v celoti za te nasvete kasirali. Če bi kmetje za svojo proizvodnjo lahko iztržili pravo ceno, težav ne bi bilo. Nesporno dejstvo je, da bodo v bodoče za službo, ki jim je namenjena, morali plačevati občutno več."
Sedež zavoda je še na Ormoški, zaradi gradnje Puhovega mostu se bodo morali že kmalu preseliti na novo lokacijo, ki je že izbrana. Zavod bodo preselili v Novo vas pri Ptuju. Zakon o živinoreji predvideva, da v primeru širšega družbenega interesa, kar reševanje ptujske cestne problematike zagotovo je, mora investitor zagotoviti nadomestni prostor in lokacijo. Težko si je zamisliti, da bi se v teh časih okolje odpovedalo tej izredno pomembni regijski in državni instituciji. Sejmišča pa na novi lokaciji ne bo, saj veterinarsko-sanitarni predpisi ne dovoljujejo, da bi na tako majhnem območju, kot je Nova vas, lahko uredili tudi sejmišče. "Ptuj se razglaša za sejemsko mesto, s tem se tudi pogosto hvali, zato se mi zdi velika škoda, da se odpoveduje sejmišču, ki ga je zgradila Marija Terezija. Res pa je, da se na njem premalo dogaja. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kot njegov upravljalec nima de-
Kdo se smeje?
Zadnjič je slovenski premier Anton Rop na srečanju slovenskih upokojencev v Pomurju dejal, da je ena največjih slovenskih vrednot, za katero se prioritetno opredeljuje tudi njegova vlada, socialna pravičnost in solidarnost. Postavil je celo tezo, da brez tega Slovenija ne bi preživela oziroma da bi bile težave, še zlasti ob različnih prelomnih obdobjih še veliko hujše in težje obvladljive. Rop je tudi poudaril, da temeljna socialna pravičnost ne sme biti ogrožena zaradi posamičnih kratkoročnih dobičkar-skih interesov. "Za uspeh vlade je pravi kazalec konkretno zadovoljstvo ljudi, vsak dan znova in ob vsaki točki posebej ... Ni ga cilja, ki bi smel povzročiti, da pozabimo, za kaj nam gre: za sočloveka, za sobivanje, za soglasje. Če velike teme bolijo malega
človeka, tedaj je nekaj narobe s temami, ne z ljudmi ..."
Ob takšnem Ropovem opredeljevanju in razmišljanju sem bil prijetno presenečen, saj pri nas ni ravno veliko politikov, ki bi bili pripravljeni na glas spregovoriti o teh vprašanjih, kot da bi bila socialna pravičnost nekaj preživetega, nemodernega in za uspeh politika nevarnega. Glede tega je še posebej značilna mlač-nost posameznih "levih" liderjev, ki se kar naprej bojijo radikalnejšega ukvarjanja s socialnimi temami, predvsem pa identificiranja z nekaterimi (dobrimi) rešitvami iz preteklosti, ko še nismo imeli "prave demokracije". Politiki sicer na splošno že omenjajo, da mora biti slovenska država predvsem tudi socialna država, vendar pa pri tem v glavnem ne povedo, na kaj zares mislijo.
narja za velike projekte. V preteklosti je bilo govora o tem, da bi na njem zgradili avkcij-sko hišo, a je žal ostalo le pri načrtih. Zavedati pa se moramo, da je premalo samo želeti sejmišče - zanj si prizadevajo v nekaterih sosednjih občinah -takšen prostor potrebuje tudi
infrastrukturo. Tega se morajo zavedati tudi v Mestni občini Ptuj, ki je lastnica sejmišča."
Zlata plaketa je za zavod in vse zaposlene veliko priznanje. "Če bi ne bilo predhodnikov, ki so smelo zastavili delo na področju živinorejsko-veterinarske dejavnosti, tudi naših uspehov
ne bi bilo. Zlata plaketa je zato samo še večja obveza. Proslavili jo bomo tudi 5. septembra, ko bomo na sejmišču pripravili veliko jubilejno živinorejsko razstavo in ko se bodo predstavile tudi vse naše službe s svojim strokovnim delom."
Praznični trenutki bodo še lepši, če bo tudi iz Urada predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška prišlo obvestilo o podelitvi državnega odlikovanja. Predlog zanj so oblikovali trije poslanci državnega zbora in člani odbora za kmetijstvo: Lidija Majnik, Janez Kramberger in Alojz Sok.
MG
Zavrh • Starodavni običaji
Osmi Klopotčev večer
Turistično društvo Rudolf Maister - Vojanov iz Zavrha pri Voličini je v soboto, 2. avgusta, priredilo na platoju pred razglednim stolpom tradicionalni, letos že osmi Klopotčev večer. Poleg številnih obiskovalcev, zbralo se jih je okrog 1000, je prireditev obiskal tudi župan občine Lenart Ivan Vogrin.
V enournem programu, ki je povezan z ljudskim izročilom, petjem ter ohranjanjem starodavnih običajev, so domačini na platoju pod razglednim stolpom najprej postavili klo-potec. Po postavitvi klopotca so program nadaljevale završke vezačice. Te so obiskovalcem prikazale opravila v vinogradu na starodaven način. Tako so si obiskovalci lahko ogledali vse od rezanja do kopanja vezanja in škropljenja, za nameček pa je bila pripravljena še prava viničarska večerja. Opravila v vinogradu je poleg zvokov harmonike spremljal tudi glas ljudske pesmi. Po predstavitvi starodavnih vinogradniških opravil pa je zbrane na prireditvi nagovorila Dragica Bezjak, predsednica turističnega društva. Bezjakova je v svojem govoru v prvi vrsti izpostavila pomen ohranjanja tradicije Klopot-čevega večera in ohranjanja starodavnih običajev ter vinogradniških del. Sicer pa je dejala, da imajo do krajevnega praznika, ki ga bodo praznovali v septembru, v načrtu preples-kati razgledni stolp, v obnovlje-
Stanko Kranvogel in Dragica Bezjak, tajnik in predsednica Turističnega društva Rudolf Maister-Vojanov iz Zavrha.
no kapelico postaviti zvonove, ob praznovanju pa nameravajo proslaviti še 55. obletnico tamkajšnjega kulturnega doma.
Klopotčev večer na Zavrhu pa so poleg bogatega prikaza tradicije popestrile tudi vinogradniške igre. Udeleženci iger so se tako pomerili v sestavljanju klopotca in vleki vina iz soda s "cugarom". Vino, ki so ga dobili iz soda, so morali vliti v poseben keramičen vrč, ki
ima ob vrhu in na strani luknjice. Iz takšnega vrča so morali nato, ne da bi se polili, vino še izpiti in ugotoviti, katere vrste je. Ob vinogradniških igrah pa so za dobro voljo in veselje obiskovalcev poskrbeli še člani ansambla Lisjaki, po tradiciji Klopotčevega večera pa je turistično društvo obiskovalcem ponujalo tudi odličen srnjakov golaž in domačo gibanico.
Mojca Zemljarič
Pravzaprav tudi nekdanji predsednik države Kučan ni nikoli povsem natančno povedal, kakšna naj bi še zlasti bila "prijazna država", o kateri je kar naprej govoril. Glede vsega tega je bil doslej še daleč najbolj določen Tone Rop, ki je hkrati vodja liberalcev, za katere doma in po svetu na splošno velja, da so v svoji "le-baralnosti" pravzaprav najbrez-brižnejši in nedovzetni za tiste poteze v družbi, ki bi nosile nekakšen predznak pravičnosti in nujnih korektur v siceršnji tržni tekmi. Pričakovati bi bilo, da bi v Ropovem slogu nastopala predvsem liderja Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor in predsednik socialdemokratov Janez Janša. Zdaj pa Pahor skrbi predvsem za to, da bi bil všečen vsem političnim barvam in se brez kakšnega posebnega opre-
deljevanja in bojevanja sunkovito vzpenja na lestvicah popularnosti, Janša pa se ukvarja z Depalo vasjo in vojaškimi vprašanji in prav tako kar naprej uspeva ohranjati svojo vodilno pozicijo v socialni demokraciji. Seveda pa je res, da se Rop s svojim jasnim opredeljevanjem tudi veliko bolj izpostavlja kritičnemu očesu javnosti, še zlasti, če upoštevamo, da je tudi vodja vlade, ki lahko (in tudi mora) neposredno dokazovati ali negirati, kako resne so Ropove "načelne" zaobljube". Če premier Rop zares verjame v tisto, kar govori o socialni pravičnosti in hoče to tudi zares udejanjati, potem bi moral v okviru napovedane "rekonstrukcije" svoje vlade predvsem in razvidno obračunati z vsemi nosilci tistih pogledov in politike, ki pri resničnem (ali zgolj navideznem) priseganju tržnim zakonitostim preprosto ne vidijo več človeka, ampak samo še denar, v imenu katerega naj bi bilo dovoljeno vse. Po vsem sodeč v Sloveniji namreč ne gre več za osamljene primere svojerstnega fetišiziran-
ja tržne igre in tržne uspešnosti tudi tedaj, ko gre že za na pol ali kar zares kriminalna dejanja. Gre preprosto za to, da država ne more dvigniti rok nad vse pogostejšimi pojavi zlorabljanja najrazličnejše (pomanjkljive) zakonodaje in tako imenovanega "pravnega reda" za direktno izigravanje in oškodovanje "navadnih" ljudi. Nacionalna televizija in POP TV sta nam v ponedeljek nazorno posredovali skrajno klavrno in skrb zbujajočo podobo trenutne popolne slovenske in-diferentnosti za težave sočloveka in skrajnega birokratskega pogleda na življenje in probleme ljudi. V oddajah (vodila sta jih Horvato-va in Pucer) so vsi (tudi novinarja spraševalca) nastopali vidno neprizadeto in mestoma celo s smehom, ko so razlagali, zakaj se "objektivno" lahko kakšnih 150 kupcev hiš in stanovanj v nekakšni medvoški gmajni znajde brez hiš in stanovanj pa tudi brez denarja, ki so ga za novogradnjo že vplačali. Novinarka in novinar nista imela nobenega stališča, predstavnik Ministrstva za
okolje in prostor je opozarjal, da zdaj ni več tako, kot je bilo nekoč (v prejšnjem režimu), ko je država skrbela za vse, tudi za to, da se kaj takšnega, kar se dogaja zdaj, ne bi zgodilo. Poučeval nas je, da so to pač tržne zakonitosti in nekakšen davek tranziciji. Predstavnica notarske zbornice je kritizirala "naivnost" ljudi in jih opozarjala, kaj vse bi morali storiti (in drago plačati - op. p.), da bi koliko toliko zavarovali svoj vložek v stanovanje. V resnici pa bi za vse to morala že zdavnaj poskrbeti država, seveda če ji ne bi bilo vseeno, kaj mislijo o njej ljudje in kako se v njej počutijo, in če bi dosledno sledila tistemu, kar razglaša predsednik vlade Rop. Država ima namreč vse možnosti, da sprejme (ali spremeni zakone), ki bodo onemogočali, da bi bili ljudje žrtve novodobnih kriminalcev, ki se razglašajo za vrhunske poslovneže in kapitaliste. Prav glede na to pa bi bilo zanimivo slišati, kaj o vsem tem misli in kako namerava ukrepati premier Rop.
Jak Koprive
Ptuj • Kmetija leta 2003 v Mestni občini
Slovenski kmetje - pridni in delovni
Na kmetiji Stanka Klemenčiča v Novi vasi 115/c, ki je letos osvojila naziv Kmetija leta 2003 v Mestni ob~ini Ptuj, je bila 1. avgusta slovesnost, na kateri so podelili priznanja najboljšim kmetijam v Mestni ob~ini Ptuj v okviru letošnjega razpisa.
Klemenciceva kmetija v Novi vasi 115/c
Drugo mesto je pripadlo živinorejsko-poljedelski kmetiji Franca Bolcarja iz Spuhlje 56, tretje pa sta si razdelili go-vederejsko usmerjena kmetija Janka Šalamuna iz Pacinj 16 in kmetija Jožeta Cafa, ki letno odda med 55 in 60 tisoč litrov mleka, iz Grajenščaka 18. Posebno priznanje za ohranja tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je letos pr-jela kmetija Venceslava Črnka, iz Krčevine pri Vurberku 26, ki se ukvarja s perutni-narstvom. Pri izbiri najboljših kmetij v določenem letu se komisija, letos jo je vodil Rajko Fajt, v njej pa so še sodelovali: mag. Boris Gerl, dr. Vladimir Korošec, Slavko Brglez, Terezija Meško, Andrej Rebernišek in Klavdija Petek, poslužuje določil oziroma kriterij in meril posebnega pravilnika. Za najboljšo je lahko proglašena kmetija, ki se ukvarja z ekološkim in varčnim kmetovanjem, tržno usmerjeno pridelavo, ohranja tradicijo življenja na vasi, vzorno skrbi za zunanjo ureditev, ureditev okolja, ter sledi arhitekturnim in urbanističnim zapovedim razvoja podeželja.
Na četrti razglasitvi "Kmetije leta Mestne občine Ptuj", prva je bila leta 2000, je bil slav-
nostni govornik župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Čestital in zahvalil se je vsem kmetovalcem, ki nakljub vsem težavam še vztrajajo v kmetijski dejavnosti in dosegajo lepe uspehe. V imenu ocenjevalne komisije je govoril predsednik Rajko Fajt, ki je tudi predse-
nju, in predstavlja - priznati ali ne - eno od osnov za dobro delujočo družbo tako na podeželju kot v mestih. Kmetijstvo bo tudi ena od dejavnosti, ki bo morala identiteto vplesti v novo Evropo oziroma svet. Če se bo vsak od nas zavedal svoje odgovornosti in dal vse od sebe, bomo naše mesto med velikimi ne samo zadržali, ampak ga bomo celo izboljšali," je med drugim na petkovi slovesnosti na Klemenčičevi domačiji med drugim povedal Rajko Fajt, ki je tudi eden izmed tistih, ki verjame v sporočilnost starega pregovora, da "... kdor hoče biti srečen vse življenje, se ukvarja z zemljo."
Mestni občini Ptuj in njenemu županu se je v petek zahvalil tudi Slavko Brglez, pobudnik izbire kmetije leta v Mestni občini Ptuj. Zadovoljen je, da se tradicija ohranja in da tudi javnost lahko izve, da so med tristotimi in več kmetijami na tem območju, tudi takšne, ki dosegajo nadpovrečne rezultate dejavnosti. Petkova slovesnost, ki so jo s kulturnim programom
Foto: Črtomir Goznik
Gospodar Stanko Klemencic z življenjsko spremljevalko Marico in sinom Jernejem sprejema priznanje iz rok ptujskega župana dr. Štefana Celana.
dnik odbora za gospodarstvo pri mestnem svetu. "Kmetijstvo je dejavnost, ki je izjemno pomembna za obstoj človeštva, ker omogoča zadovoljitev najpomembnejše človeške potrebe, potrebe po prehranjeva-
Priznanja v letošnji akciji Kmetija letaj MO Ptuj je prejelo pet kmetij: Bolcar, Šalamun, Klemencic, Crnko in Caf.
obogatili Stari prijatelji s Kicar-ja, je še enkrat pokazala, da ima Slovenija pridne in delovne kmete, ki dosegajo evropske primerljive rezultate dela.
Kmetija Stanka Klemenčiča, ki se od letos ponaša z nazivom "Kmetija leta v Mestni občini Ptuj" je poljedeljsko-vrtnarska kmetija. Obdelujejo 42 ha zemlje, od tega 7 lastnih. Pšenico so letos posejali na 25 ha, sladkorno peso na 14, koruzo na enem ha. Preostanek predstavljajo vrtnine, ročno posajenih 16 tisoč sadik paprike, rdeča pesa, čebula. Kmetija je še vedno v razvoju, je povedal njen gospodar Stanko, ki je tudi član strojnega krožka in strojne usluge izvaja še za druge kmete in ki mu ob strani stojita življenjska partnerica Marica in 9-letni sin Jernej.
MG
Ormož • Ocenili škodo zaradi suše
Skoda večja kot leta 2001
Komisija je na približno 8000 hektarjih ocenila za 1.203.308.853 tolarjev škode zaradi prizadetosti od suše. Gre za večjo prizadetost kot leta 2001, ko je verificirana škoda znašala 760 milijonov tolarjev. Da bi omejili posledice, so pripravili več koristnih predlogov, prioriteta pa bo ohranjevanje staleža živali.
Ko sem obiskala Mirana Klinca, svetovalca za kmetijstvo pri občini Ormož, sem ga našla "pogreznjenega" v kopico papirjev, saj je bilo treba urediti kar 1353 zapisnikov o ogledu in oceni škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, povzročenih po naravni nesreči. V prihodnje bo, po njegovem mnenju, treba način obdelovanja podatkov urediti drugače, saj je šlo v teh dneh za zares velik organizacijski zalogaj, potem pa so morali podatke še računalniško obdelati. Ocena suše je bila izvedena v privatnem sektorju in na zemljiščih delniških družb. Delo je izvajala štiričlanska regijska komisija in tričlanska ocenjevalna komisija. Člani komisij so bili strokovnjaki iz svetovalne službe in kmetijskih zavodov. Zavestno so se izognili temu, da bi pri oceni kakor koli sodelovali prizadeti. Nosilec ocene je bilo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Ptuj. Ocena je skupno znesla milijardo 200 milijonov tolarjev, pri čemer je treba upoštevati, da bo verificirane škode nekoliko manj, saj se verificira le škoda, ki preseže 30 % prizadetosti. Delniške družbe so imele na približno 1718 hektarjih ocenjeno za 331 milijon tolarjev škode zaradi suše.
Skoda v odstotkih
Komisije so delale po izdelanem načrtu, saj so podobnega dela že navajeni iz prejšnjih let in poznajo lege, ki so še posebno izpostavljene. Vse kmetovalce so glede na intenzivnost njihove stopnje pridelave rangirali v najvišji in srednji razred intenzivnosti pridelave. Določili so višino pričakovanega
foto vki
Miran Klinc iz občinske uprave Ormož je povedal, da so z ocenjevalci opravili veliko delo, ki je bilo podvig predvsem v organizacijskem smislu, saj so obdelali kar 1353 zahtevkov.
pridelka in za vse katastrske občine določili povprečno stopnjo prizadetosti, ki so bile korigirane na bolj ali manj prizadeta območja. Na podlagi pričakovane cene so nato za vsako kulturo posebej naredili izračun škode. Vsak kmetovalec bo za svoje zemljišče dobil natančen izračun.
Pšenica je bila na območju občine Ormož v povprečju uničena za 41 %, koruza za zrnje 48 %, silažna koruza 52 %, oves, paprika 49 %, oljna buča 53 %, oljna ogrščica 41 %, soja, ameriški slamnik, krmilni bob 40 %, krompir, grašica, lubenica, krmna repa 50 %, travno deteljne mešanice, trajni travniki - mrva in trajni pašniki - sveže, čebula 59 %, trave-mnogocvetna ljulj-ka 60 %, vrtnine na prostem 52 %, rdeča pesa 78 %, solata 62 %, pozno zelje 64 %. Najbolj uničena je bila endivija, kar 80 %. Ocene so povprečne, kar pomeni, da je ponekod
Jurovski Dol • Žetev 2003
Naj žanjica Stefka
Sredi julija je turistično društvo Dediščina iz Ju-rovskega Dola organiziralo prireditev Žetev 2003.
Prireditev se je pričela s sprejemom gostov in nastopom folklorne skupine kulturnega društva iz Jurovskega Dola.
Zbrani so se na žetev odpeljali s traktorjem, saj je ta potekala v Zg. Partinju na kmetiji Branka Kukovca. Moški so najprej
Pšenico je pomagal požeti lenarški župan mag. Ivan Vogrin.
odstotek večji, drugod manjši. Grozdje je prizadeto v 20 %, različni sadovnjaki pa okrog 30 %. Največja škoda - več kot sto-milijonska - je bila ocenjena pri pšenici, koruzi, travnikih. Po območjih pa je sušo težko lokalizirati, saj se znotraj manjših območij pojavljajo precejšnje razlike, glede na lego in zemljo.
Predlogi komisije
Miran Klinc je povedal, da bodo regijski komisiji predlagali še eno ocenitev v septembru, ker je sedaj še nemogoče oceniti, kako se bodo nekatere kulture obnašale do spravila. Prav tako bodo predlagali, da naj Ministrstvu za obrambo in Vladi RS priporočijo ukrepe, ki bodo omogočili čim hitrejšo rešitev zahtevkov za kmetijce, aktivne kmečke zavarovance, ki jim dohodki iz kmetovanja zagotavljajo preživetje. Posebno pozornost je treba nameniti tudi živinorejcem, saj je že opazen pritisk na zniževanje staleža živali. Predlagali bodo, naj država poseže z interventnim odkupom za blagovne rezerve ali naj pomaga z izvoznimi vzpodbudami. Dosegli bi radi tudi čimprejšnje izplačilo letošnjih subvencij. Na ravni občine pa bodo poskušali med govedorejci in prašičerejci evidentirati povpraševanje po krmi, da bi ponudniki koruze v zrnju in silažne koruze le-to lahko ponudili v odkup kmetom znotraj domače občine, ki nujno potrebujejo tovrstno krmo za živino. Se že dogovarjajo s prašičerejskim in gove-dorejskim društvom, za pomoč pa bodo zaprosili tudi svetovalno službo.
viki klemencic ivanuša
pomerili v klepanju srpa. Za naj klepača so razglasili Adolfa Brusa iz Sv. Ane.
Potem so se v izdelavi snopov pomerile žanjice. Za naj žanjico je komisija razglasila Štefko Tetičkovič. Mlatev je potekala v dveh skupinah - eni so mlatili s cepci, drugi so škopa-li. Za naj škopača je bil razglašen Franc Zorec iz Zg. Partinja.
Sledilo je pravo družabno srečanje. Za glasbo je poskrbel harmonikaš folklorne skupine Ivo Senekovič. Za pogostitev prisotnih z gibanicami in kruhom je poskrbela Dragica Gornik, članica društva kmečkih žena in deklet. Tudi Marija Fa-nedl je pripravila nekaj dobrot - jedi, ki so se nekoč jedle ob žetvi, Marija Kukovec pa je za vse skuhala kislo juho. Sodelujoči in obiskovalci pa so se lahko odžejali s pravim jabol-čnikov in vinom. Po končani žetvi in mlatitvi pa so zbrani zaplesali kar na "gumli", ki jo je za to prireditev v "Partinjski grabi" izdelal Branko Kukovec.
Zmago Šalamun
Ptuj • Nastopila skupina Distango
Argentinski ritmi na gradu
Prejšnji četrtek so v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj nastopili mladi umetniki, ki sestavljajo glasbeno skupino Distango.
Skupina deluje že tri leta, sestavljajo pa jo diplomanti in študentje Visoke šole za glasbo Franz Liszt iz Weimerja v Nemčiji. Skupino sestavljajo: harmonikaš Marko Hatlak iz Slovenije, violinist Balint Per-jesi iz Madžarske, kontrabasist
Witold Moszynski iz Poljske, kitarist Mladen Bucič, Hrvat iz Ljubljane, kot gostja pa je nastopila tudi pevka Polona Udovič, študentka violine na akademiji za glasbo v Ljubljani. Skupina izvaja dela argentinskega skladatelja tanga 20.
Glasbena skupina Distango
Foto Fl
stoletja Astorja Piazzole.
To je glasba, ki se giblje med klasiko in džezom, skratka med resno in zabavno glasbo. Zanimivo je tudi ime glasbene skupine - Distango. Ime naj bi imelo več pomenov: dis, kot disonanca, neskladje, porušeno ravnovesje v glasbi, ki vodi k novi harmoniji, dis kot distanca, razdalja, napetost in hkrati privlačnost med plesalcema tanga oziroma med glasbeniki in občinstvom, dis kot distingue, ki v francoščini pomeni odličen, izbran, imeniten.
S svojim izvajanjem so mladi glasbeniki dokazali, da vse prej možne razlage za njihov nastop veljajo. Pri Piazzoli gre za novo obliko tanga, ki je namenjen koncertiranju, ne plesu, poln je disonačnih domislic, ki pa niso moteče, temveč ustvarjalne, s paleto ritmike, ki zahteva dobre izvajalce na vseh instrumentih, obenem pa pri-
Trije Kralji • 12. mednarodno likovno srečanje
a f ■	■	■
V miru in za mir
Od 19. do 27. julija je v penzionu Jakec pri Treh Kraljih ustvarjalo dvanajst akademskih slikarjev iz enajstih držav v 12. mednarodnem likovnem srečanju POAART 2003 ZA MIR.
Simbioza miru kot motiva za slikanje in Pohorja je na umetnike naredila velik vtis. Na odprtju srečanja je bil državni sekretar Ministrstva za kulturo Ciril Baškovič, ob zaključku likovnega srečanja pa je bil prisoten tudi generalni sekretar Vlade Republike Slovenije Mirko Bandelj.
Glavni organizator srečanja je bil Matjaž Blatnik: "Letos smo organizirali likovno srečanje POAART 2003 ZA MIR na Treh Kraljih, kjer ambient daje dovolj navdiha in miru za ustvarjanje. Likovna žirija je povabila na likovno srečanje akademske slikarje iz enajstih držav. Ker je udeležba mednarodna, umetnikom pokažemo tudi lepote Slovenije. Kultura je namreč zelo širok pojem, najdemo jo v likovni umetnosti, glasbi, naravnih danostih, pa še kje, navsezadnje je tudi v miru, svežem zraku. Tako širok pojem združujemo v celotnem programu."
Kritik Mario Berdač je povedal, da je kvaliteta likovnih del na zavidljivem nivoju. "Na likovno kolonijo prihajajo slikarji, kiparji, grafiki, vendar umetniki z dušo, tudi zaradi okolja. Poglavitna stvar, ki jih stimulira, pa je tematika. Umetniki se združujejo, da bi svetu sporočili, da je možno živeti med različnimi narodi v miru. Kvaliteta del na PO-AARTU je višja, kot se zgodi na običajnih likovnih kolonijah."
Slikarska dela bodo razstavljena v veliki dvorani Predsedniške palače v Ljubljani.
Helga Teodhori iz Albanije: "Zelo lepo je tukaj na Treh Kraljih. Všeč mi je, da smo iz različnih držav in lahko spoznavam preko njih tudi drugačne nači-
boka. Udeležila sem se že tudi kolonij izven naših meja in ugotavljam, da ima diplomacija svojo pot, mi, umetniki pa imamo drugo, ki je hitrejša."
ne slikanja. Srečanje je zame še zelo poučno. Poleg tega pa dela pravo atmosfero še klima. Na likovnem srečanju POAART-a sem drugič, leta 1999 sem bila na Po-štarskem domu. Za umetnika ni pomembno, kakšen je naslov kolonije ali srečanja, čeprav je zelo pomembno, da umetnik zmeraj oznanja mir, ki prihaja iz njega samega, ne od besed, njegov osebni mir je pomemben pri ustvarjanju."
Ana Canjko iz Ljubljane: "Na tem srečanju sem prvič. Povedati moram, da sem poznala druge konce Pohorja, tega dela pa ne in z veseljem spoznavat svojo domovino. S kolegi od drugod smo zelo hitro navezali stike, ker imamo en skupen cilj: delati z lepo mislijo za mir. V resnici se na tem področju počutimo kot ambasadorji, ob enem pa ne pozabljamo, da je nekje tudi vojna. Vendar so naše vezi nekje drugje in na tem gradimo. Ta prijateljstva med nami, ki nastanejo, so dolgoletna, dolgotrajna in glo-
bližuje glasbenika poslušalcu, tako da se le-ta vživi v vlogo izvajalca in z njim sodeluje v odličnem, izbranem in imenitnem nastopu.
Pri distangu gre za mlade umetnike, ki resnično uživajo v izvajanju glasbe, skladbe pa so naštudirane tako, da pride do izraza vsaka, še tako majhna podrobnost, skladatelj pa izkorišča vse možnosti uporabe instrumentov, tako so mu resonančne skrinje pri godalih in brenkalih ter tudi pri harmoniki odlično tolkalo, ki poudari živahne argentinske ritme.
Pevka se je predstavila s kultiviranim glasom, vendar je bila nekoliko šibka v izvajanju, saj se je ni najbolje slišalo, predvsem v nižjih legah, instrumentalisti bi morali biti ob spremljavi pevke nekoliko tišji.
V vsakem primeru smo na ptujskem gradu doživeli kvaliteten, zanimiv nastop, ki je prevetril staro viteško dvorano, kamor smo se zaradi slabega vremena morali preseliti, nastop je bil namreč predviden na grajskem dvorišču. Sicer pa mladi glasbeniki nadaljujejo turnejo po Sloveniji, kasneje gredo na Poljsko, izdali pa bodo tudi kompaktno ploščo.
Franc Lačen
stmi. Na srečanju so, razen Hrvaške, predstavniki vseh držav bivše Jugoslavije. To so naši prijatelji, nas veže skupaj slikarstvo. Sporazumemo se, čeprav ne znamo vseh jezikov. Ustvarjam v miru, vsakdo je prišel s svojo vizijo, ki je osebna izpoved, ali pa vzame za temo slikanja slogan delavnice. Jaz sem postavil na platno svete Tri Kralje."
Marton Barabas iz Budimpešte: ^"V tem delu Slovenije sem prvič, kot otrok sem bil v Sloveniji na obali. Presenečen sem nad lepotami, zelo redko se namreč zgodi, da najdeš prostor, ki nima vasi oz. urbanega naselja. Umetniki se sporazumevamo v angleščini in smo postali prijatelji. Strinjam se z motom delavnice, ne verjamem pa, da ga potrebujemo, kajti muze nas poslušajo vsepovsod."
Strahil Petrovski iz Kumano-va: "Na POAART-u nisem prvič, bil sem pred dvema letoma na Poštarskem domu. Zelo mi je všeč, ambient in tišina sta čudovita, lahko delamo v miru, tako da mi je prav všeč. Celotno druženje umetnikov je dobro zastavljeno, lepo se družimo iz vseh držav, moja dela se vživljajo v osnovno idejo."
Arpad Salamon iz Slovenskih Konjic: "Na to likovno srečanje so me povabili že tretjič, čeprav ne grem brez žene nikamor. Mir je zame največja pridobitev človeštva. Če pogledamo zastave, ki visijo pred penzionom Jakec, so te samo odraz, iz katere države prihajajo slikarji. Slikarji sami pa so most med narodi in narodno-
Suzanne Kiraly - Moss iz Chicaga, Illinois, ZDA: "Na tem srečanju sem že šestič. Všeč mi je, da lahko delam brez prekinitev za domača opravila. Tudi to mi je všeč, da je veliko umetnikov iz drugih držav. Moto srečanja je bil narejen takrat, ko smo največ mislili na mir v Sloveniji in tudi v svetu. Tukaj imamo mir, in tudi mi postanemo prijatelji, si dopisujemo in se celo obiskujemo. Z nekaterimi udeleženci sem prijateljica že 40 let. V Slovenijo rada zahajam, predvsem v Lendavo."
Nataša Pogorevc
Tednikova knjigarnica
Na morje - v knjigi
Nekaterim so počitnice ob morju že minile, drugi jih pravkar uživajo, tretje morje še čaka. A tu so {e tisti, ki jih iz tega ali onega razloga morje sploh ne bo uzrlo v svojih slanih nedrjih. Tem slednjim, če si kljub draginji, gneči, neznosni popotni vročini in stiski želijo morja širjav, ponujam dve novejši knjigi, ki čarata morska doživetja in občutenja. Verjemite, pod globoko drevesno senco, s kozarcem osvežilne pijače in s spodobnimi morskimi zgodbami pred očmi, je počitniško vzdušje zelo spodobno, udobno in poceni!
Tistim, ki radi svoje možgančke bistrijo z novimi znanji, a hkrati radi segajo po leposlovnih knjigah, priporočam drobne zgodbe z morja Mateta Dolenca, med slovenskimi pisatelji največjega zaljubljenca v morske globine in širine. Minulo leto je pri založbi Mladika v zbirki Trepetlika strnil sedemnajst zgodb, pol pravljic, pol legend, po malem	poučnih
pripovedi v knjigi Leteča ladja. Kratke zgodbe -sedeminsedemdeset strani šteje Dolenčevo branje - prihajajo z Jadranske obale, kakor tudi z drugih obal, otokov, zalivov, polotokov, tudi z Bleda. Ce bi bila knjiga opremljena še z zemljevidi in skicami plovil, ki so omenjena v knjigi, bi bila to zanimiva pomorska čitanka! A bralčeva domišljija lahko nadomesti omenjeni slikovni primanjkljaj ali pa postane Dolenčeva knjiga vzpodbuda za branje poučnih knjig o morjeplovcih, o ladjedelništvu, o piratstvu, o morskih državah. Bralcu nudi Leteča ladja še cel kup novih besed, od strokovnih ribiških in mornarskih do dalmatinskih narečnih.
Bralci bodo v zgodbah srečali strašno pošast iz Dubrovnika, spoznali legendo o ladji strahov - leteči Holandec, izvedeli o morskih ljudeh Shetlandskega otočja, o pristanišču duhov hladnega Irskega morja. Sicer svetopisemska zgodba o Jonu dobi pri pisatelju Dolencu otrokom stvarno podobo. Dolenc plete zgodbe z različnimi morskimi bitji, ki so enako blizu resničnim podobam morja kakor pravljičnim junakom : Deklica jegulja, Želve z Začaranih otokov, Slepa riba iz Juvike, Kolomber, riba usode, Nesrečna ljubezen morskega medveda. Vse pripovedi so pravzaprav Dolenčeve facende, kakor pravijo pripovedim otočani na nekem jadranskem koščku zemlje. Knjigo je ilustriral Andrej Cakš in jo priporočam bralcem od desetega leta dalje.
Druga knjiga današnje knjigarnice je prav tako izpod peresa znanega slovenskega avtorja Slavka Pregla, ki se je mladim bralcem priljubil z Geniji v kratkih in dolgih hlačah. Tudi njegova novost, najstniška morska pustolovska knjiga Srebro iz modre špilje se odlikuje po tekoči, s sočnimi dialogi obarvani pripovedi, ki bralca kar vleče od strani do strani. Nekaj čez dvesto strani dolga knjiga ima devetnajst oštevilčenih in naslovljenih poglavij, ki jih avtor uvaja z nekaj iztočnimi stavki. Tako začenja prvo poglavje: Zgodba se sestavi sredi morja.
Kako je, če dobiš čevelj. Padejo težke obljube. Kaj pomeni "eee". Ali morski pes gre v čoln, v katerem sta že Andrej in Šime? Kaj v tem primeru počnejo živčki. Kako je, če želi kopenski pes oblizniti fantovski nos. Nenadoma se pojavita coprničina bajta in ključ zanjo. Glavni junak zgodbe je Andrej, ki mu je počitnikovanje s starši na malo obljudenem delu Jadrana le izhod v stiski, saj ga je tik pred starševskim povabilo zapustila punca. Tako fant hočeš nočeš pade v skoraj kriminalko, pa še ljubezenska stanja in najstniško dozorevanje ga spremljata na najprej nič obetavnem dopustu. Preglov pustolovski roman priporočam mladim od dvanajstega leta dalje, knjiga pa je tristodvanajsta v zbirki Sinji galeb založbe Mladinska knjiga.
Zabavno, sproščujoče branje želi
Liljana Klemenčič
POVABILO NA POČITNIŠKE URICE
Do 15. avgusta se vabimo vse tiste osnovnošolce in njihove prijatelje, ki jih že muci počitniški dolgčas, v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj. Ob torkih in sredah vam pripravljamo zanimive igre, literarne uganke, likovne delavnice, družabne, socialne igre, predstavitve novih knjig in še kaj. Pridite ob 10. uri in ne pozabite copatov. Vstopnine ni! Veseli vas bomo.
Ptuj • Poletje ob Dravi
Igre na dvorišču
V sredo, 13. avgusta, bo v okviru festivala Poletje ob Dravi na ogled gledališka predstava, ki je ljubitelji gledališča nikakor ne smejo prezreti.
Zadnja izmed predstav, ki jih ponuja letošnji festival, je nastala v gledali{cu Škuc iz Ljubljane in je ena najdrznejših odrskih stvaritev v letošnji sezoni. Dotika se namreč tematike spolnega nasilja med mladostniki in to temo obravnava na neposreden in provokati-ven način. Predstava prikazuje zgodbo mladoletnega dekleta, ki je žrtev skupinskega posilstva nekoliko starejših vrstnikov, pri čemer hkrati spremljamo
potek samega dogodka in sodnega procesa. Ta se med seboj prelivata in tako ustvarjata napeto in pretresljivo zgodbo, ki bi se lahko zgodila tudi na vašem dvorišču.
Asaf, Shmulik, Sela in Gidi so štirje najstniki, ki nekega vročega dne med "igro" na zadnjem dvorišču posilijo petnajstletno dekle Dvori, ki naj bi bila sicer njihova prijateljica. Vsaj sama je verjela in upala, da je tako. In ravno predposta-
Igre na dvorišču
Pa brez zamere
Sobotne iskrice
Poročilo s (precl)fešte
Pretekli vikend smo na Ptuju praznovali nekakšen rojstni dan. Če lahko temu tako rečemo. Rojstni dan je bil namreč, pravilneje rečeno, praznik Mestne občine Ptuj. Da pa je vse skupaj izgledalo kot nekakšen rojstni dan, lahko zapišemo zato, ker se ponavadi ob rojstnih dnevih priredi fešta, žur, in ob občinskem prazniku se je pretekli vikend kar krepko zuri-ralo in feštalo. Kaj krepko, vse mesto je bilo pokonci, vse je brbotalo od nekega slastnega pričakovanja, povsod je bilo čutiti tisto napetost, ki se ponavadi pojavi, kadar gre za fešte takih razsežnosti.
Ze krepko v sobotnem jutru začenjajočih se uricah se je začelo na veliko postavljati šanke, mize in klopi, sestavljati odre in tovoriti ogromno število zvočnikov na kupe, da ja ne bi kdo ostal brez bolečih ušes ali, bognedaj, da ja ne bi kdo v noči s sobote na nedeljo slučajno prehitro zaspal. Tako smo potem v soboto popoldne, ko ponavadi mesto sameva kot kakšno divjezahodno mestece v pričakovanju revolvera-škega duela, lahko bili priča pravemu vrvežu razno raznih delavcev, ki so se motali okoli prej omenjenih priprav, nujno potrebnih za vsesplošno veselico. Ze v drugi polovici popoldneva se je tudi, kar je celo za take dogodke presenetljivo hitro, po mestnih ulicah začel okoli vogalov plaziti in smukati tisti značilen vonj po ciganskih pečenkah, začinjen s pridihom sveže zelenjave, ajvarja, gorčice in kruha, kar je samo še bolj podžigalo okušalne brbončice, v ustih pa se je podzavestno začela nabirati zaloga sline, ki je v nadaljevanju dneva in noči pomagala prebaviti vse te dobrote, ki so že tako nesramno zgodaj z vonjem naznanjale svojo prisotnost. Skratka, v soboto se je obetala, vsaj kar se mesta tiče, fešta leta.
Kako se je potem vse skupaj odvilo, v tem poročilu najbrž ni treba posebej podajati, saj ste skoraj zagotovo bili tam (morda bi veljalo kaj povedati le v primeru, da ste bili na tej fešti, a se zaradi prevelikega števila maliganov skoraj nič ne spomnite, a v tem primeru je to, da imate v spominu luknjo, zaslužena kazen in je tukaj ne bomo skušali omiliti). Morda zgolj notica: proti polnoči nas je razsvetlil veličasten ognjemet. Bilo je, kot da bi vsaka druga zvezda padla z neba direkt na Ptuj. Pokalo, prasketalo in žvižgalo je, da je bilo joj. In ko je množica, seveda opremljena z vsemi tistimi kriki občudovanja, ki pritičejo taki pirotehnični stvaritvi, mislila, da je že vsega konec, so raketice švistnile pod nebo s še večjo vnemo in še množičneje. A vendar nas je bilo v soboto tudi nekaj takih (morda ne tako malo), kije ob teh trenutkih pomislilo, da bi bilo morda bolje, ko bi denar, porabljen za ta kot žafran drag špas, porabili za kaj drugega, morda kje v oslabljenem občinskem gospodarstvu ali, še bolje, za kulturo in umetnost. A to je že druga zgodba...
Gregor Attč
vka o njihovem "prijateljskem" razmerju pozneje zelo omaje dekličino prijavo. Po posilstvu, v katerem sodelujejo vsi razen Asafa, ki je pravzaprav njihov zviti kolovodja in prvi iniciator spolnega napada, se vsi delajo, kot da bi se bilo zgodilo nekaj običajnega, Dvori pa še vedno upa, da jo bodo sprejeli medse. Iz pripovednega konteksta izvemo, da sta deklica in njena mati posilstvo prijavili in se potem preselili v drugo mesto.
Zgodba, ki se dogaja v Izraelu, lahko pa bi se zgodila kjer koli, saj je žal ena najuniver-zalnejših zgodb človeštva, čeprav vedno znova razveljavljena, pomanjševana in zlasti privatizirana kot osebna in neokusna stvar žrtve same. Kot nekaj, kar se je zgodilo na zadnjem dvorišču in naj bi tam tudi ostalo.
V času, ko se tudi v našem okolju pojavlja vse več nasilja med mladostniki, ko to nasilje postaja vse hujše, nas predstava nagovarja k razmisleku. V predstavi se z zahtevnimi vlogami mladoletnih delikventov spopadejo: Ptujčan Aljoša Kol-tak, Miha Arh, ki ga dobro poznamo po odličnih predstavah v ptujskem gledališču, Dejan Pevčevič, Marko Plantan ter Alenka Tetičkovič. Režiser predstave je Alen Jelen.
PS
Ptuj • Comedia del arte
Igrivo, sproščeno, malce dolgočasno
Prejšnji četrtek je bila na ptujskem gradu v okviru mednarodnega Orffovega seminarja kot integrativni projekt prikazana predstava z naslovom Comedia del' arte.
Šlo je za glasbenogledališko improvizacijo po glasbenih in scenskih motivih italijanske comedie del'arte, ki temelji na improvizaciji, v kateri je bila vnaprej določena samo vsebina in razpored gibanja igralcev, tekst pa so igralci improvizirali na odprtem odru med predstavo. Na prizorišču so bili vedno isti liki: Harlekin, Kolombina, Pulcinella, Pantalone ... s stalnimi karakternimi maskami.
Tudi predstava seminaristov je sledila vsem zakonitostim comedie del'arte z mnogimi glasbenimi vložki, ki so prihajali večinoma iz Orffovih instrumentov (metalofon, frulice, tolkala), ker pa so bili semina-risti glasbeniki, smo slišali tudi violine, kitare, flavte, harmoniko, fagot in morda še kaj, veliko je bilo tudi petja ter si-tuacijske igre, kjer so se pojavljali prej našteti liki iz comedie del'arte.
Prijekt sta vodila Coloman Kallos iz Salzburga ter Konstan-
ca Zalar - Rener iz Ljubljane ob asistenci Marka Bradana iz Ptuja. Opravili so veliko delo, če pomislimo, da so predstavo pripravili v pičlih treh ali štirih dneh, kar priča o dobrem seminarju s predavatelji, ki zelo dobro poznajo svoje delo in znajo navdušiti seminariste za drugačen pristop pri glasbeni vzgoji. Predstava je potekala igrivo, sproščeno, nastopili so vsi seminaristi, dajali so vtis, da pri svojem početju uživajo in tudi dramske vložke so izvajali sproščeno, nenarejeno; konec koncev gre za učitelje glasbe, ki imajo stik z odrom zgolj kot zborovodje, ne pa kot nastopajoči na odru.
Namen predstave je najverjetneje bil tudi ta, da nastopijo vsi seminaristi, zato je predstava kar dolgo trajala in sčasoma za gledalce postala malce dolgočasna. Nastopajoči pa so uživali, v tem primeru pa gotovo gre prav za to.
Franc Lačen
Seminaristi v Comedii del' arte
Zavrč • Zlata maturantka
Po Ameriki
Mihaela Notersberg je zlata maturantka Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Lanske počitnice se je Mihaela, prijatelji jo kličejo kar Miša, sama odpravila na potovanje po deželah Severne Amerike, kar priča, da je zelo pogumna in drzna punca.
Prva štiri leta osnovne šole je Mihaela obiskovala v OŠ Zavrč, naslednja štiri leta pa v OŠ Cirkulane. Po končani osnovni šoli se je vpisala na gimnazijo, a se je zaradi težav pri matematiki v drugem letniku odločila prepisati na kmetijsko šolo.
Na vprašanje, zakaj se je odločila za študij na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, je Miša odgovorila: "Ker rada pomagam soljudem, ki so v stiski in ker upam, da bom v tem poklicu dobila službo. Zelo veliko pa je k izbiri študija doprinesla tudi odločitev, da ne želim študirati v Ljubljani."
Kot je povedala simpatična zlata maturantka iz Zavrča, ji je bilo izobraževanje na kmetijski šoli zelo všeč. "Če primerjam program in zahtevnost v gimnaziji in kmetijski šoli, je splošen vtis s kmetijske šole veliko boljši. Vse je veliko bolj sproščeno, med sošolci ni pretirane tekmovalnosti, zdi se mi, da si tukaj lahko resnično ti sam, medtem ko se mi zdi, da moraš biti na gimnaziji nekdo drug."
Kot je v nadaljevanju klepeta povedala Miša, se v prostem času veliko ukvarja z risanjem in slikanjem na svilo, če pa ji dopušča čas, pa se rada odpravi tudi kolesarit. Miša pa ima rada tudi potovanja. Lansko poletje jo je pot zanesla čez
Mihaela Notersberg
lužo v Ameriko. "Potujem, kolikor mi to dopuščajo finance. Za potovanje v Ameriko sem varčevala kar štiri leta. Ob prihodu sem najprej obiskala svoje sorodnike v Kanadi, nato pa sem se po štirinajstih dneh odločila, da se podam proti jugu. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem živela v indijanskem rezervatu, na svojem popotovanju po obljubljeni deželi pa sem si ogledala tudi dežele Severne in Južne Karoline, New York, Washington ..."
Med letošnjimi počitnicami si Miša za razliko od lanskih kot natakarica pridno služi denar za študij, trenutno pa si s fantom urejata tudi stanovanje, ki sta ga najela v Mariboru.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Oratorij 2003
Nasmeh za srečo vseh
Na Ptuju bo med 18. in 23. avgustom že drugič potekal oratorij za predšolske in osnovnošolske otroke, tokrat pod naslovom Nasmeh za srečo vseh.
Oratorij organizirajo vse tri ptujske župnije, potekal pa bo na proštijskem dvorišču (samostan sv. Viktorina) vsak dan med 900 in 15.00 uro. Prijavnice za oratorij so še na voljo v vseh treh ptujskih župniščih.
Beseda oratorij označuje dneve veselja, razgibanih dejavnosti v delavnicah, pesmi, igre in tudi krščanskega življenja za otroke. Začetki oratorija segajo v 19. stoletje, ko je v Italiji don Bosco (sveti Janez Bosco) začel zbirati okrog sebe mlade fante, ki so bili prepuščeni ulici in sami sebi in poskrbel za njih. Bil je velik vzgojitelj otrok in dvorišče, kjer so fantje pomagali pri delu, se igrali, učili in molili, je imenoval oratorij, kar bi lahko prevedli kot velika igralnica življenja.
Oratorij vsako leto poteka v okviru zgodbe, skozi katero se otroci učijo krščanskega življenja in spoznavajo življenjske vrednote. Letošnji oratorij ima za izhodišče zgodbo o Kekcu, in sicer Kekec na hudi poti. V Kekčevih dogodivščinah bodo tako otroci odkrivali veliko zanimivega, sporočilnega in vzgojnega.
Dnevi v oratoriju bodo razen v sredo in soboto potekali po ustaljenem redu. Vsak dan bo zbiranje ob 8.30 in začetek ob 9. Vse tja do 12. ure, ko je na vrsti odmor za kosilo, ki bo prav tako v proštiji, se bodo zvrstile aktivnosti — najprej vsakodnevna zgodba iz Kekčevega življenja,
nato delo po skupinah in na koncu delo v številnih delavnicah (glasbena, pravljična, kuhatska, šiviljska, skavt-ska, plesna, ...). Ob 13. uri bodo na sporedu skupinske družabne igre, ki se bodo zaključile ob 15. in s tem bo tudi zaključek dneva v oratoriju. Ves čas oratorija bodo otroci pod budnim očesom številnih animatorjev. V sredo bo dan oblikovan malce drugače, saj bomo zapustili prizorišče oratorija in se podali na izlet, v soboto pa bo sklep oratorija s sveto mašo in zaključno prireditvijo. Otroci se na oratorij prijavijo s prijavnico, ki jo dobijo v domačem župnišču in jo tam tudi oddajo skupaj s prispevkom 1500 SIT na otroka. Če jih je iz ene družine več, pa prispevek znaša le 1000 SIT. V ceno so vključeni spominki, pripomočki v delavnicah, stroški za majice, ...
Ker morajo mnogi starši v času počitnic v službo, so njihovi otroci pogosto prepuščeni sami sebi. Oratorij predstavlja pozitivno spremembo tako za starše, ki jim je v dopoldanskem času prihranjena skrb za otroke, kot tudi za otroke, ki bodo počitniški čas preživeli v duhu igre, ob kateri se bodo veliko tudi naučili. Prijavnice za oratorij torej še čakajo, zato pohitite, do začetka oratorija pa naj vas spremljajo Kekčevi vzkliki: "Dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel."
Mirjam Danilovič
Videm • Zlatomašnik pater Martin Vidovič
Zlata maša v rojstnem kraju
V sredini julija je pater Martin Vidovič obhajal zlato mašo, častitljivi jubilej ob 50-letn-ici delovanja v duhovniškem poklicu. Pripravili so mu jo v rojstni župniji sv. Vida v Vidmu, sicer pa 74-letni pater Martin že 25 let živi in dela v avstrijskem Gradcu.
[t. tednik: Uvodoma bi želela spregovoriti o Vasi družini. V kakšnem okolju ste odraščali?
IÎ Martin: ^"V Lancovi vasi, kjer sem rojen, smo odraščali na srednje veliki kmetiji. Očetu je med prvo svetovno vojno, ko je bil na fronti, umrla žena in mu zapustila tri otroke. V njegovi odsotnosti je za otroke poskrbela daljna sorodnica, ki so jo otroci zelo vzljubili. Tako sta se oče in mati v vihri prve svetovne vojne poročila. V tem zakonu se jima je rodilo šest otrok, a so v enem samem mesecu leta 1925 kar tri sestre umrle za škrlatin-ko. Čeprav smo bili v družini polbratje in polsestre, tega izraza nisem razumel in ga v družini tudi nikoli nisem slišal. Vsi smo pravzaprav skromno živeli od kmetije, en brat pa se je izučil za kolarja."
[t. tednik: Zakaj ste se odločili za duhovniški poklic?
IÎ Martin: "Mislim, da naša družina ni bila nikoli v ospredju kot neka izredno pobožna družina. Res pa je, da je bila vseskozi povezana s cerkvijo. Že kot otrok sem začel ministrirati in tako sem med duhovniki seveda takoj našel svoje vzornike. Jeseni leta 1945 sem bil v šestem razredu gimnazije. Takrat me je naš župnik naravnost vprašal, ali se želim odločiti za duhovniški poklic ali ne. V enem tednu je nato padla odločitev in sem se preselil v ptujski minoritski samostan."
[t. tednik: Kakšna je bila Vaša pot do duhovniškega poklica?
IÎ Martin: "Jeseni 1947 sem odpotoval na študij teologije v Zagreb. 28. junija 1953 sem bil posvečen, študij pa sem končal leto kasneje, saj smo takrat po-
Videmski župnik Emil Križan (desno) čestita zlatomašniku Martinu Vidoviču.
Foto: Langerholc
svetitev prejeli leto dni pred koncem študija. Nova maša je bila 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, v župnijski cerkvi na Vidmu."
[t. tednik: Kje pa ste po končanem študiju začeli ma-ševati?
P. Martin: "Najprej sem moral po končanem študiju, leta 1954, odslužiti 22 mesecev vojaščine. To so bila sicer zanimiva leta, posebno ker sem bil od svojih vojakov nekoliko starejši. Najbolj zanimivo je bilo tudi to, da sem bil celo malo privilegiran. Po dveh letih vojaščine sem se leta 1946 vrnil na Ptuj in prevzel predstojniško službo v samostanu. Tam sem živel 12 let, od leta 1956 do 1968. Nato pa me je pot vodila v Sostro pri Ljubljani, kjer smo minoriti 1965. dobili novo postojanko ljubljanske škofije. V Sostru sem bil nameščen na
mesto magistra - vzgojitelja bo-goslovcev. Takoj za tem pa je nenadoma umrl tamkajšnji župnik, kar pomeni, da sem moral prevzeti še gvardijansko in župni-ško službo, istočasno pa sem bil tudi delegat za slovenski del mi-noritske province. To pomeni, da sem v provincialnem imenu vodil slovenski del province. To so bila težka in naporna leta. Ko sem Sostro zapustil, sem se vrnil na Ptuj in v tej službi ostal do
leta 1978"
[t. tednik: Iz rojstnega Ptuja Vas je nato pot vodila v tujino. Od leta 1978 delujete v bližnjem Gradcu.
P. Martin: "Leto 1978 je bilo zagotovo velika prelomnica v mojem življenju. Na prošnjo avstrijske province smo bili tega leta trije duhovniki poslani v Gradec k družini samostana Marija Pomagaj. Pogodba, ki smo jo
sklenili, je bila za dvanajst let. Premestitev seveda ni bila lahka, saj sem bil takrat star skoraj 50 let. Tamkajšnji župljani so nas pričakovali z veliko mero dvomov in negodovanja. Omenjeni položaj nam je olajšal ordinarij škof Johann Weber, ko nas je 9. septembra slovesno predstavil župnijskemu občestvu."
[t. tednik: Po petdesetih letih župnikovanja se boste verjetno kmalu tudi upokojili. Se nameravate vrniti v Slovenijo?
P. Martin: "Mi ne gremo nikoli v pokoj, vsak redovnik dela v svoji skupnosti tisto, kar še zmore. Sam si predstavljam, če bi me poslali nazaj, da ne bom več postavljen v aktivno pastoralno službo kot župnik ali kaplan, ampak bom verjetno dodeljen kakšni redovni hiši, recimo Ptujska Gora, Olimje ali Piran."
Mojca Zemljarič
Razmišljamo
Telefoni za pomoč v stiski
v svetu in tudi pri nas narašča število duševnih motenj. Sodobni način življenja, ki prinaša vse več stresa, ma-terializem, izguba zaposlitve, težave v partnerskih odnosih, izguba bližnjega, so dejavniki, ki vedno več ljudi pripeljejo na rob. Osamljenost je v sodobni družbi pereč problem. Čeprav v množici, obdan s stotinami ljudmi, se posameznik čuti osamljenega. Pogosto ne najde razloga, za katerega bi bilo vredno živeti naprej, se truditi, gojiti zaupanje do sebe in drugih.
Nekateri v trenutkih stiske, ko se nimajo na nikogar obrniti, zavrtijo telefon in pokličejo. Mnogi izmed njih želijo le pogovor, da jih nekdo posluša in predvsem, da razume njihovo stisko. Na zaupnem telefonu je njihov klic anonimen. Klicočemu se ni potrebno predstaviti, svetovalci, povečini prostovoljci, iščejo svetle točke. Človeka sprašujejo, kje je uspešen, kaj je njegova vrlina in kaj je tisto, kar je naredil in je zato ponosen nase. S skupnimi močmi poiščejo lepe plati življenja.
Najbolj priljubljeni telefoni za pomoč v stiski so zaupni telefon ZA TE, Samarijan in Tom telefon. Telefon ZA TE deluje 92 ur na teden. Ob ponedeljkih in torkih prostovoljci odgovarjajo na klice v programu Sopotnik, ki deluje pod okriljem Slovenske zveze društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski. V tem programu, ki deluje na številki 080 22 23, je vključenih pet telefonov: ZA TE iz Ljubljane, Tvoj Telefon iz Postojne, Čriček iz Ormoža, Klic upanja iz Celja in Zarja iz Slovenj Gradca. Največ prostovoljcev ima društvo svetovalcev zaupni telefon Samarijan, nekaj čez tristo, ki na telefonskih linijah odgovarjajo 24 ur na dan. Samarijan deluje na številki 0801113. Pomemben je podatek, da sta obe zapisani številki brezplačni, sponzorira pa ju Telekom. Številka, ki dovolj zgovorno govori o nujnosti takšnih telefonov, je, da so v lanskem letu prostovoljci z njimi opravili več kot 47.000pogovorov.
Ob še zmeraj naraščajočem številu klicev na omenjene telefone se je potrebno vprašati, ali res vedno bolj živimo drug mimo drugega, ko imamo ob sebi človeka, pa se niti ne zavedamo, da je resnično ob nas. Ko je fizično prisoten, a hkrati socialno mrtev, okamenel. Vsak živi v svojem svetu, s svojimi problemi, pa čeprav v družbi sopotnika, ki mu ne zna ali ne zmore pomagati. Ti telefoni so več kot dobrodošli, hkrati pa so neke vrste opozorilo, klic po bližini, dotiku in ne komuniciranju preko žice. Človeški dotik, skupaj s pomirjajočo besedo, pomeni več kot marsikatera druga stvar na svetu. Žal se ga vse več ljudi izogiba, ker smo naučeni, da delujemo hladno in brezkompromisno. Vendar vsaka naučenost s seboj prinese tudi neučenost, ob kateri paprivrejo na dan vse hibe, ki so bile dolgo zatajevane in potisnjene v podzavest.
Bronja Habjanič
PTUJ / KEOR - kopalnice z navdihom
Po kopalnico v Keor
V prodajnem salonu keramike Keor na Ormoški cesti na Ptuju ponujajo svojim kupcem na 200 kvadratnih metrih prodajnih povr{in poleg kakovostne keramike tudi sanitarno opremo in armature vi{jega in srednjega kakovostnega razreda, klasične in masažne kadi, tuš kabine in kopalniško pohištvo. Poleg bogate ponudbe v dobro založenem prodajnem salonu pa svojim kupcem nudijo tudi možnost izvedbenih del - polaganje keramike, vodovodnih instalacij, sanacijo kopalnic ter izvajanje izmer na domu. Kot je povedal Goran Kozjak, vodja prodaje, je salon izrazito specializiran za keramične ploščice. Tako imajo v prodajnem salonu na Ormoški cesti na izbiro široko paleto kuhinjskih in kopalniških keramičnih ploščic ter talne keramike, namenjene za hodnike, terase, garaže in
prostore z višjimi zahtevami kot so na primer bolnišnice in obrati živilske industrije. Pri ponudbi keramičnih plo{~ic prisegajo pri Keorju na dva svetovno priznana proizvajalca in paradna konja v veji keramičarstva. To sta italijanska Imola Ceramica ter španska Porcelanosa in Ve-nis. Ker pa poskušajo v prodajnem salonu keramike na
Ormoški cesti zapolniti potrebe za vsak žep, ponujajo svojim kupcem tudi blago nižjega cenovnega razreda, čemur primerna pa je seveda tudi kvaliteta. Tako imajo v svoji ponudbi poleg svetovno priznanih proizvajalcev tudi keramične ploščice Gorenje in ploščice drugih italijanskih dobaviteljev. »Pri prodaji keramičnih ploščic opažamo,
da je kupcem bolj kot kvaliteta pomembna cena, pri čemer se trudimo, da oboje uskladimo in kupcu ponudimo najboljše. Kupci v našem salonu največ posegajo po kopalniškem programu, zelo veliko pa je tudi povpraševanja po kuhinjski keramiki, dimenzije deset krat deset cm. Iz prodaje je vidno, da okrog 60 odstotkov naših kupcev posega po blagu srednjega cenovnega razreda, vendar pa redno prodajamo tudi kupcem, ki se odločajo za nakup španskega proizvajalca Porcelanosa in Venis, se pravi blaga visokega cenovnega in seveda tudi kakovostnega razreda. Ob tem velja povedati, da glede prodaje dobro sodelujemo z lokalnimi keramičarji, vodovodnimi instalaterji ter obrtniki s podobno dejavnostjo, « je pojasnil Kozjak in dodal, da program njihove prodaje poleg široke palete keramičnih ploščic, obsega tudi višji in srednji cenovni razred sanitarne opreme ter klasičnih in masažnih tuš kabin in kadi. Tudi pri tej veji prodaje prisegajo na svetovno znane proizvajalce: LAUFEN, DURAVIT, VILLEROVB-

V
Kopalnice z navdihom.
PE PTUJ
Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70, fax: 02/771 01 69 www.kesr.si keor.ptujisiol.net
O

BOCH in CATALANO. V prodajnem programu masažnih kadi in tuš kabin pa trgovsko podjetje Keor kot zastopnik ponuja svetovno znane proizvajalce JACUZZI , ALBATROS, SISTEM POOL, in SANOTECHNIK. Prav tako pa vam pri Keorju nudijo montažo izbranega masažnega sistema, ki ga vgradijo na kad , ki jo izberete kar sami. Pri nakupu kopalniške opreme vam bodo Keorjevi prodajalci z veseljem svetovali tudi pri izbiri armatur in kopalniškega pohištva, proizvajalcev GAMA-DECOR, VIL-LEROVBBOCH, DURAVIT in
SANOTECHNIK, medtem ko boste pri nakupu armatur na njihovih prodajnih policah našli izdelke znamk GROHE, FANTINI, DORN BRACHT in SANOTECHNIK.
Razen povedanega pa v Keorju vsak mesec pripravijo posebne akcije, v katerih kupcem ponudijo nekatere vrste blaga po zelo ugodnih cenah. Vodja prodaje v salonu keramike Keor na Ormoški cesti zagotavlja, da pri njih najde vsakdo nekaj za svoj žep, pri čemer vam uredijo kopalnico po vaši meri - kopalnico z navdihom.
Ptuj • Glasba in plesi sveta
Zanimivosti z mestnih ulic
Mednarodni poletni Orffov seminar, ki je letos potekal na Ptuju od 27. julija do 1. avgusta, so udeleženci zaključili pred ptujsko Mestno hišo z nastopom Glasba in plesi sveta.
Foto: Kosi
Udeleženci Orffovega seminarja so se predstavili na Mestnem trgu.
Mag. Bernarda Rakar, ki je organizatorica omenjenega seminarja, je dejala, da se Orffov seminar prihodnje leto vra~a na Češko, v rodne Slavonice. Omenjenega seminarja se je udeležilo 100 uveljavljenih strokovnjakov iz desetih držav sveta. Tovrstni seminarji so se zaceli leta 1996, letos pa je bilo prvič, da so ga izvajali na Ptuju. Udeleženci so izvajali različne koncerte ter renesančne plese. Od Ptuja so se poslovili v petek z nastopom Glasba in plesi sveta.
Mag. Bernarda Rakar je še dodala, da so bili na trgu izvedeni stari renesančni plesi, rekonstruirani po starih zapisih uveljavljenih plesnih mojstrov italijanskih in francoskih dvorov. Nekateri plesi so bili izvedeni ob glasbi, ki so jo v živo izvajali udeleženci seminarja, nekateri pa ob posnetkih.
Na vprašanje, kaj je sporočilo tega seminarja, je dejala: "Glasba in ples sta hrana za telo in dušo, ki jo želimo posredovati vsem ljudem po svetu,
predvsem pa otrokom. Želimo si živeti kakovostnejše življenje ne le v smislu pridobivanja informacij o glasbi, temveč da bi se ob njej znali veseliti, sproščati, zoreti in bogatiti drug drugega. Upamo tudi, da bo mednarodna udeležba na teh seminarjih pripomogla k širjenju naših obzorij, navezovanju meddržavnih stikov in poznavanju tujih kultur."
Mirjana Beloševič, ki se je letos prvič udeležila tega seminarja, je dejala, da je navdušena nad seminarjem, saj je šlo za povezavo glasbe in plesa. Dodala je tudi, da se bo Or-ffovih seminarjev udeleževala še v prihodnje.
Ob zaključku nastopa, ki so ga izvajali udeleženci osmega Orffovega seminarja, je prisotne nagovoril {e di rektor Pokrajinskega muze ja Ptuj Ale{ Arih. Povedal je da je bil nad nastopi semina ristov navdu{en in da upa da se {e bodo kdaj vrnili na Ptuj.
Dženana Beéirovié
Organizator seminarja In Suk Lee iz Koreje
Foto: Kosi
Ptuj • Mladi & mesto
Vse jezike združili v enega
Ptujski Center interesnih dejavnosti (CID) je med 26. julijem in 3. avgustom gostil mednarodno mladinsko izmenjavo Mladi & mesto. Izmenjave, ki je organizirana v okviru programa Mladina — Mladi za Evropo, se je udeležilo okrog 30 mladih iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Madžarske in Slovenije, v izvedbeni program projekta pa je bilo vse od zamisli dalje vključena tudi skupina mladih iz Ptuja.
Odprtje mozaikov in fotografske razstave je bilo pred CID-om v soboto, 2. avgusta. Slovesnost ob odprtju sta povezovali Nevenka Gerl v slovenskem in Tanja Osterman -Renault v angleškem jeziku. Ob otvoritvi je nastopila Plesna družina Gea iz Ptuja, udeležence mednarodne izmenjave pa je nagovoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Kot so povedali v Centru interesnih dejavnosti, mednarodna mladinska izmenjava združuje mlade ustvarjalce iz različnih evropskih držav na področju vizualnih umetnosti. Poudarek projekta je bil na medkulturnem sodelovanju udeležencev, na spoznavanju različnih pristopov, navad in idejnih izhodišč, ki so jih na srečanje prinesli udeleženci iz različnih držav oziroma mladi različnih narodnosti. Medsebojno druženje mladih je tako prispevalo k izmenjavi znanj in vedenj o različni zgodovini, kulturi v ožjem in širšem pomenu ter umetnosti posameznih dežel, iz katerih prihajajo udeleženci. Cilji mednarodne mladinske izmenjave so bili: omogočiti mladim svobodno izražanje skozi vizualna umetniška izrazila, pomagati udeležencem, da pridobijo nova znanja na področju fotografije oziroma izdelave mozaikov in izkušnje pri skupnem ustvarjanju z vrstniki iz različnih
evropskih držav, s skupnim ustvarjalnim delom in družabnim življenjem spodbujati boljše razumevanje različnosti in kulturnih vzorcev pripadnikov različnih evropskih narodov, omogočiti mladim iz različnih evropskih držav razvijanje skupne ustvarjalne ideje in jo likovno realizirati, vključiti mednarodno evropsko dimenzijo v projekt, ki je organiziran na lokalnem nivoju in predstavlja estetsko in sporočilno vrednost v svojem okolju, predstaviti udeležencem iz drugih držav Ptuj in okolico z njegovo naravno in kulturno dediščino, ustvariti skupinske izdelke v obliki razstave fotografij in mozaika, ki ostane trajno na javni površini v mestu, spodbuditi lokalne mladinske strukture k sodelovanju pri pripravi in izvedbi skupnega projekta z evropsko dimenzijo, usmeriti pozornost lokalnih javnosti na mlade kot ustvarjalni potencial družbe ter v končni fazi omogočiti mobilnost mladih.
Tematski okvir mednarodne mladinske izmenjave je bila umetnost, saj so udeleženci ustvarjali na dveh področjih vizualnih umetnosti: fotografija in izdelava mozaikov. Mentor izdelave mozaikov pred CID-om je bil Tomaž Plavec, pri izdelavi pa je sodelovalo 11 ustvarjalcev ter štirje prostovoljci. Ob odprtju razstave je zbrane v imenu ustvarjalcev mozaikov
Mladi so pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca ustvarjali mozaike.
nagovorila Nina iz Burghausna. Nina se je gostiteljem uvodoma zahvalila za gostoljubnost in poudarila, da ji je bilo med Ptujčani izredno všeč, da so se imeli lepo in hkrati zabavno. "Ob ustvarjanju smo združili tri jezike v enega samega - v mozaike, ki smo jih ustvarili," je še dodala mlada umetnica iz Burghausna.
Sočasno z ustvarjanjem mozaikov pa je potekala tudi fotografska delavnica. Delavnice se je udeležilo 11 mladih fotografov, vodila pa sta jo Gerhard Huebner iz Burghausna ter domačin in priznani fotografski mojster Marjan Petek. Udeleženci delavnic so v objektive svojih fotoaparatov ujeli številne zanimivosti in lepote
našega malega mesta. Najboljše fotografije so mladi fotografi zbrali v razstavi, ki bo v CID-u na ogled do konca tega meseca.
Ob svečanem odprtju razstave je zbrane v imenu udeležencev fotografske delavnice nagovorila Silke iz Burghausna. "Če povem v enem stavku, je bilo prekrasno. Bil je prekrasen teden, prav vsi so bili z nami prijazni, vsi so nam želeli pomagati, zelo gostoljubni pa so bili tudi naši gostitelji v mladinskem hotelu," je dejala Sil-ke in dodala, da upa, da se bodo ohranile prijateljske vezi, ki so jih stkali v enotedenskem druženju ter da se vsi udeleženci še kdaj srečajo na Ptuju.
M^^ca Zemljarič
Maribor • Sest novitet založbe Litera
Novosti vseh žanrov in vrst
Založniki so v zadnjem času poslali na knjižni trg še zadnje nove izdaje pred zasluženimi počitnicami. Tudi mariborska Študentska založba Litera je predstavila šest knjižnih novosti, različnih žanrov in vrst.
Tako lahko na počitnice vzamemo eseje Mitja Čandra z naslovom Zapiski iz noči, pesniški zbirki Marka Samca z naslovom Pljusk ali Iz novega sveta Iztoka Osojnika, roman Milivo-ja Mikija Roša z naslovom Jezusov katapult, pristaši prevodne literature pa se lahko potopijo v roman Južnoameričana Maria Vargasa Llose z naslovom Pripovedovalec ali v Monologe vagine Eve Ensler.
V šestem zvezku zbirke Nova znamenja so izšli eseji osrednje figure literature in kulture pri nas, Mitje Čandra. Avtor jih je naslovil Zapiski iz noči, "ker sem jih pisal ponoči", dodal pa podnaslov O književnosti in drugih rečeh. V knjigi najdemo sedem esejev, vezanih na svetovna literarna dela, na tista dela, ki so se ga dotaknila.
Jezusov katapult Milivoja Mi-kija Roša, sozaložniški projekt Litere in Edicije Separatio, je roman o drugačnem branju krščanskega izročila. "Najlažje bi
ga uvrstili v žanr fantastike," je povedal urednik in pisec spremne besede Robert Titan Felix. Gre za zgodbo, v kateri se duhovnik, ne po lastni krivdi, nekega dne znajde pred grozljivim dejstvom prazne cerke, kar njemu samemu pomeni dokončno izgubo osmišljenos-ti lastnega poslanstva in s tem tudi samega sebe ter lastnega življenja. Nikakor ne gre za pisanje za ali proti krščanstvu, vsekakor pa gre za tekst o dvomu, ki pa je vedno začetek ali konec vere. Zelo radikalno postavlja vprašanja človekovega odnosa do religije in do samega sebe. Na platnicah je zapisano opozorilo, da "Jezusov katapult fantastične prvine pripovedi gradi z drugačnim branjem krščanskega izročila in za besedilo nujnim preoblikovanjem religioznih konceptov, zato vsem, ki bi ji lahko besedilo žalilo verska čustva, branje odsvetujemo!" To pa že samo po sebi vabi k branju.
V novi pesniški zbirki Marka Samca z naslovom Pljusk prevladuje ljubezenska tematika. Obenem pa je v pesmih moč zaznati tudi kritične tone zoper malomeščansko družbo.
Iztok Osojnik si je naslov za novo zbirko pesmi Iz novega sveta izposodil pri Dvoraku; v njej opisuje duhovno srečanje z Ameriko. Pesmi se gibljejo na robu, predstavljajo pretanjene duhovne dogodke, ki daleč presegajo zgolj osebne impresije ameriške pokrajine in nosijo močna univerzalna sporočila.
Monologi vagine ameriške umetnice in publicistke Eve Ensler so bili najprej uprizorjeni na odru kot monodrama. Enslerjeva ponuja intervjuje z ženskami vseh starosti, ras in družbenih struktur v neobdelani različici kot zgodbe o vaginah. Pogosto prihajajo v ospredje spolne zlorabe ter nasilje nad ženskami. Povod za pogovore je bil, kot v spremni
besedi ugotavlja Petra Vidali, spoznanje, da je vagina še vedno tabuiziran in mistificiran del ženskega telesa. V knjigi, ki vznemiri, pretrese in nasmeji, vzpostavlja dialog z našo stvarnostjo, v kateri je vagina le proizvod, ki smo ga "na novo" odkrili.
Mario Vargas Llosa je klasik sodobne latinskoameriške literature in perujski kandidat za Nobelovo nagrado. Njegov roman Pripovedovalec spada pa med pisateljeva najbolj nenavadna dela. V njem se izmenjujeta dva pripovedna sklopa - zunanji pripovedovalec, za katerega se zdi, da se je poistovetil z avtorjem, in brezimen potujoči pripovedovalec zgodb, govorec, ki je pravzaprav živi kolektivni spomin Miči-gengov iz Amazonije in ki nam v nenavadni poetični in značilno simbolični govorici pripoveduje o nastanku, zgodovini in mitih svojega ljudstva.
Jana Skaza
Avgust 2003
Grad Ptuj, sreda
13.8.
Mestni tig Ptuj, petBk
15.8.
Grad Vurberk, sreda 20.8.
Igre na dvorišču Gledališka predstava Peta noč Koncert
Josipa Lisac in New Swing Kvartet Koncert
Nova KBM..
Nova Kredttna banka Maribor
fetivd
Polete ob Dravi
festival naše debele
Grad Ravno polje od œt:	n» ■ r»	■■
28.-30.8.	Duh Ravnega polja Gledallska predstava
Golf iglisœ Ptuj, petek
29.8.	Vaško Atanasovski kvartet Koncert
Predprodaja vstopnic:
Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Teclnii< Ruj; Maribor: iVIenjainica Luna Moškanjci: Bencinsi<i servis Žilier
500SIT
kupon zav popust /
Rstivdir^P
Polete ob Dravi
Kupon uveljavite pri nakupu vstopnice za gledališko predstavo
IGRE NA DVORIŠČU,
ki bo v sredo, 13.8.2003 ob 21.00 na gradu Ptuj. Ugodnost velja v predprodaji.
Ugodnost latil<o uveljavite s l<uponom iz Štajerskega Tednil<a in Večera.
Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja.

i^DIOPTUJ
^ 89,8.9e,S.|043
Prodajna mesta: Ptu|: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ruj lUarlbor: Menjalnica Luna Gorižnica: Bencinski servis Žirier
Generalni pokrovitelj

ll*PI»fElťVlŽlJÁj| SteVEHiJÂ
t,
VECER	ijEQgaaEnis
Perutnina Ptuj mestna občina ptuj
... glas na8e dežele
RADIOPTUJ
89.8-98.2-104=3

UGODNA PONUDBA NA POŠTAH
Fotografije izdelamo mi in jih tudi dostavimo.
Razvijanje filmov in izdelava fotografij
FOTO GM FOTOKOPIRANJE Miran GROHAR s.p., Gregorčičeva 6, Kranj
Enostavno, ugodno in kakovostno. Razvijanje filmov in izdelava fotografij,
vn POSTA SLOVENIJE
Zanesljivo vsepovsod
Tednikova akcija • Natakarica poletja 2003
Valerija iz Savarije
Valerija Markež je 29-letna mati dveh otrok in je že osem let zaposlena v gostišču Savarija. Zase pravi, da ji veliko pomeni delo z ljudmi.
Njena dobra lastnost je, da ve prenesti tudi kakšno šalo na svoj račun. Dodala je, da ji vsak dan prinese veliko zanimivosti. Najpomembnejše za doseganje uspeha v življenju pa se ji zdi zastavljanje realnih ciljev.
Kakšne lastnosti vam večinoma pripisujejo ljudje?
"Največ krat mi rečejo, da sem komunikativna, duhovita, moja
dobra lastnost pa je tudi ta, da prenesem kakšno šalo na svoj račun."
Koliko ste stari in kaj ste po izobrazbi?
"Stara sem 29 let, po poklicu pa sem gostinski tehnik. Sem mati dveh otrok, Grega in Gašperja. Prvi je star devet let, drugi pa šest."
Foto: Črtomir Goznik
Valerija Markež
Ste kdaj obžalovali, da ste se odločili za poklic natakarice?
"Da, svojo odločitev sem začela obžalovati takoj po rojstvu prvega otroka. Ko še nisem imela otrok, mi ni bil problem delati ob vikendih, praznikih in nedeljah, potem pa je to postala težava, saj mi je ostajalo premalo časa za družino. Tako sem nekaj časa bila v dvomih, ali je to sploh primeren poklic zame, a sem se na koncu vseeno odločila, da bom vztrajala."
In kateri poklic bi izbrali, če bi se odločali sedaj?
"Pravzaprav nisem nikoli razmišljala o tem. Najbrž bi si spet izbrala poklic, kjer bi bila v stiku z ljudmi. Mogoče bi bila medicinska sestra."
Kako dolgo že delate v gostišču Savarija in kako ste sploh začeli delati tukaj?
"Natakarica sem deset let, od tega sem preživela osem let v gostišču Savarija, torej odkar gostišče obratuje, štejejo me že k inventarju. Odločitev za delo tukaj je bila popolnoma spontana. Zvedela sem, da tukaj iščejo natakarico, nato sem vložila prošnjo in takoj sem bila sprejeta."
Omenili ste, da ste v tem poklicu deset let. Se spomnite morda kakšne zanimivosti, ki se vam je med delom posebej vtisnila v spomin?
"Vsak dan prinaša s seboj različne zanimivosti, takšne ali drugačne, včasih dobre, včasih slabe. Slabe pač poskušaš čimprej pozabiti, dobre pa si čim bolj zapomniti. Na srečo je veliko dobrih stvari, ki sem jih doživela v tem poklicu, a se ne spomnim nobene, ki bi jo posebej izpostavila."
Vam ostane kaj časa zase in družino?
"Trenutno mi ostane precej časa zame, saj imamo urejen delavnik. Delam vsak tretji dan, tako da ni tako zelo naporno."
Kako ga preživljate?
"Z družino veliko kolesarimo, radi pa tudi gremo na ribolov."
Kaj se vam zdi najpomembnejše za uspeh v življenju?
"Menim, da je zelo pomembno imeti cilj. Moji cilji so imeti stanovanje, sloga v družini in urejeno delovno mesto. Kar se tiče zastavljenih ciljev, imam to srečo, da sem jih dosegla skoraj v celoti. Imam urejeno stanovanjsko vprašanje, delovno mesto, dobrega življenjskega sopotnika in pametne otroke. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi imela malo več denarja, a to je zame stranskega pomena."
In kako boste preživeli zasluženi dopust?
"Na žalost je dopust že minil, preživeli pa smo ga z družino na Pagu."
Dženana Beéirovié
Iščete svoj stil
Mešani stili za Mihaelo
Mihaela Meglič iz Markovcev se je ob prijavi za akcijo "Iščete svoj stil" še pisala Dolenc in je imela 25 kg več. Dela kot čistilka, čeprav je izučena avtomehaničarka, in si ničesar na svetu bolj ne želi kot tega, da bi delala v svojem poklicu.
Mihaela prej
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznik
in pozneje
Je mamica dveh hčera, Stase in Lucije. V prostem času teka in kolesari, odkar je izgubila na teži, zelo skrbi za svojo linijo in dobro počutje. Povabilo za akcijo je prišlo kot naročeno, je povedala, saj je že nekaj časa načrtovala tudi obisk fitnes studia.
Mihaela je prvič obiskala kozmetični salon. Njena koža je mastna, zato ji bo pri negi morala posvetiti še posebno pozornost. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, oblikovali obrvi in ji dali nekaj koristnih nasvetov za temeljito nego kože doma. Pri-
poročili so ji tudi občasni obisk kozmetičnega salona.
V Frizerskem salonu Stanka je za Mihaelino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase ji je najprej postopoma ostrigel po celi glavi in s tem precej skrajšal. Strigel je drsno, da je frizura mehkejša. V zadnjem delu je pustil daljše lase, da jih lahko sama oblikuje navzven ali naprej. S to dolžino ji je precej izstrigel tudi trajno, ki jo je Mihaela imela pred prihodom v frizerski salon. Pri barvi se je odločil za naravni zlat blond odtenek, prednji del je še dodatno osvetlil s prameni. Lase je posušil gladko, oblikoval pa z gelom.
Pri Mihaeli se je vizažistka Nina [kerlak odločila za čisto naravni make up. Nanesla je tanko plast tekočega pudra. Oči ji je poudarila s senčilom v nežno zelenem tonu. Na ustnice ji je nanesla rdečilo in za večji sijaj še bleščilo.
Za premagovanje neznosne vročine ni boljših materialov, kot so naravni. Mihaelo so modni sodelavci iz Modnega studia Barbare Plavec oblekli v lahkotno svileno oblekco s tankimi naramnicami in obveznimi naborki na dolžini iz prodajalne Naf Naf v modni zeleni barvi, prikriti z drobnim cvetjem. Pred žgočim soncem se bo zaščitila z modnim pokrivalom iz naravne riževe slame iz ptujske prodajalne Klobuk. Za hladnejše večere so jo odeli še v bombažni pulover v enaki barvi. Glede na temperament in zagorelo polt ji pristajajo vse barve letošnjega poletja. Izbira lahko tudi močnejše barve, izogiba pa naj se temno modri in rjavi barvi. Kroji za poletje so lahko raznoliki, pri težji konfekciji pa naj upošteva bolj ravne linije. Stil se lahko meša, od elegantnega do športnega.
V športnem studiu Olimpic bo Mihaela vadila v programu
^RELAXTUMEM
SPECIALIST ZA ADRIATIC AG NCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO!
Natak
anca

(trenutni vrstni red)
Valerija Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča Iris Zelenko, Club Mark 69, Ptuj Sonja Krajne, Terme Zila, Ptuj Polona Lešnik, Bar Cheers, Ptuj Zdenka Kocmut, Okr. pri Darinki Rižnar, Juršinci Tatjana Stopajnik, Dolina Winettu, Zg. Sveča Daniela Voduáek, Bar Perutninček, Ptuj Valerija Maritež, Savarija, Ptuj Marica Kavčevič, Bar Perutninček, Ptuj Irena Munda, Gostilna pri pošti, Ptuj
Haložan
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju ^--------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno natakarico 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za:_
Naziv in naslov lolcala:
Ime in priimek glasovaica:_ Naslov:_
Telefonska številka:
Kupon velja do srede, 13.8.2003
Poletje, s poudarkom na oblikovanju želene postave in programu prehrane. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš, gre za program, ki ga bo obiskovala štirikrat tedensko brezplačno mesec dni.
MG
Folo: Črtomir Goznik
Mihaela v oblačilih Naf Naf
Radi smo mladi
3 okusi: vanilija s čokolado; vanilija z mlečno čokolado in mandoljni; vanilija z bob čokolado Vign», Murska Sobota
Bonboni Rum Kokos Casali,100g,Manni
Yellow Sola ali Rod Sola, 1.5 litra Pivovflnui IÍ
Kondomi Rurax, 3 kosi, 4 vrste: Emotions, Love, fief ublsecbt. Come 2gether MedicepbaiinaGia,gub|jami
od 5. 8. do 12. 8. 2003
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franliznih prodajalnah od 5. 8. do 12. 8. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma
Mercator,
'ttajbo^ši sosed
Hišnik je v šoli uredil garderobo in nad obešalniki namestil napis: »Za profesorje.«
Naslednji dan je bil pod napisom pripis: "Tukaj lahko obesite tudi plašče."
***
Učiteljica je povedala stavek:
'"Milan lezi v hladni senci! No, Mojca, povej mi, kaj je to?"
"To je prosti stavek!"
"Odlično! Sedaj bomo pa analizirali ta stavek. Mihec, povej mi, kaj je Milan?"
"Milan je Črnogorec!"
***
Peter je kupil nov športni avto.
"Kje ga pa imaš?' ga vprašaJanko.
"Pustil sem ga v izložbi pri prodajalcu. Tako dobro parkirno mesto težko najdeš.'
***
Mislim, da niti ni tako težko leteti. Treba je le
skočiti in zgrešiti zemljo.
***
Eden od policajev je bil komandirju se posebej pri srcu, zato ga je mnogokrat povabil na pijačo. Prideta v bife in ga komandir vpraša, kaj bo pil. Odgovori, da bo enako kot on. Komandir naroči dve kavici. Policaj vzklikne: 'Meni tudi dve kavici!'
***
"Zapomnisi, sin,"jere-kel oče, 'v življenju moraš biti vedno vljuden. Z vljudnostjo ničesar ne izgubiš, edino pridobiš lahko veliko prijateljev!'
"Topa ni res!" se mu zo-perstavi sin. "Če si vljuden
v avtobusu, moraš stati!"
***
"Igor, zakaj me včeraj na cesti nisi pozdravil?" je učitelj ostro vprašal učenca.
"Saj niste bili v službi!"
se je branil Igor.
***
On: 'Si avto zapeljala v garažo?'
Ona: 'Ja, no, vsaj glavne dele!"
***
Mihec se vrne iz šole dve uri prepozno.
"Dve novici imam zate, " reče zaskrbljeni mami. "Dobro in slabo. Najprej dobra. Šola je zgorela!"
"Grozno! In kakšna je potem šele slaba novica?"
""Vsa spričevala so rešili!'
***
Kmet leži v gozdu poleg skladovnice drv. Mimo pride sosed in ga začudeno vpraša:
"Si že gotov s sečnjo?'
"Ja. Danes je strela treščila v gozd, podrla drevesa in jih nasekala na male kose."
Novice iz sveta sodbnih tehnologij
Test mobilnika Nokia 6800
Svež val Nokiinih mobilnikov je postregel z novostjo, ki je nedavno pri{la tudi na slovenski trg. Nokia 6800 se uvr{~a v sredino ponudbe in postreže s skoraj vsem, kar pri~akujemo od sodobnega mobilnika. Njena posebnost pa je tipkovnica. V normalnem položaju mobilnik izgleda povsem obi~ajno, ko pa tipkovnico odpremo, se prikaže poln QWERTY nabor tipk, s katerimi pisanje sporo~il in elektronske po{te naravnost drvi. Ostale lastnosti so manj revolucionarne. Zaslon je barvni, vendar pasovnega tipa in zato pri izrisu precej po~asen. To postane mote~e pri igranju iger, pa tudi pri premikanju po izbirnikih. Ti so tipi~no Nokiini. Uporabni in pregledni, vendar žal tudi po~asni. To za Nokio sicer ni zna~ilno, vendar je pri tem modelu žal tako.
Velik pomnilnik in dovolj funkcij
širokogrudno odmerjenih 4 MB pomnilnika je ve~ kot dovolj za vse kontakte, sporo~ila in javanske aplikacije. Nekaj prostora zasedejo že v tovarni z namestitvijo nekaterih programov, med njimi je tudi odjemalec elektronske po{te, ki je samostojna aplikacija. Še vedno pa ostaja dovolj prostora, tudi za fotografije. Te se zajemajo z digitalnim fotoaparatom, ki se priklju~i kot dodatna oprema. V {katli poleg mobilnika, navodil in omrežnega polnilca najdemo {e stereo slu{alke z mikrofonom, ki hkrati služijo tudi kot sprejemna antena za vgrajen FM radijski sprejemnik.
Zabava
Za zabavno plat skrbi kar nekaj re~i. Ena izmed teh so ve~glasna zvonjenja, ki jih je mo~ tudi naknadno naložiti, ob tem pa svoje doda {e vibracijski potiv, ki posku{a ujeti ritem melodije. Zvonjenja so lahko precej glasna po zaslugi glasnega zvo~nika. Tega dobro izkori{~a tudi radijski sprejemnik za predvajanje programa, hkrati pa pri Nokii 6800 ravno zaradi dobrega zvo~nika brezhibno deluje tudi možnost prostoro~nega pogovora. Hit tega leta naj bi bila multimedijska sporočila. Na svoj račun bodo z njimi prišli tudi lastniki te Nokie. Ustvarjanje MMS sporočil je enostavno in hitro, funkcija pa deluje brezhibno. Za konec pa še igre. Nekaj jih je že tovarniško nameščenih, ostale pa je potrebno naložiti. Tako Simobil kot Mobitel imata v svoji ponudbi večje število javanskih igric. Te so prilagojene posameznemu tipu mobilnika, pri nalaganju pa sistem sam ponudi le tiste igre, ki na našem aparatu zanesljivo delujejo. Cena posamezne igre znaša nekaj sto tolarjev.
Evropsko prvenstvo v robotskem nogometu
Ob ne preveč solidnih podvigih slovenskih nogometašev v zadnjem času je prav spodbudno spremljati uspehe entuziastov, ki na ljubljan-
ski Fakulteti za elektrotehniko svoje navijaške strasti sproščajo ob pogledu na majhne škatlice z dvema motorjema, elektroniko, baterijami in radijsko zvezo.
Robotski nogomet je precej zanimiva disciplina, ki v sebi združuje dvoje, moškim neustavljivo privlačnih prvin: žogobrc in elektroniko. Igrišče je podobno pravi nogometni areni v krepko pomanjšanem merilu. Igralci so kocke na dveh kolescih in z anteno, pamet kapetana ekipe pa se pred javnostjo skriva, koncentrirana v programski kodi, ki bdi nad početjem robotov. Za nadzor nad dogajanjem na igrišču sta zadolženi dve kameri, postavljeni dva metra nad igriščem — po ena za vsako ekipo. Vsi roboti igralci imajo zgornjo ploskev unikatno obarvano, kar je nujno za razpoznavo igralcev. Računalnik s prej opisanim strojnim vidom ves čas premleva dogajanje in strategijo ter navodila robotom sporoča po brezžični zvezi. Sliši se zapleteno in tudi je. Naši ekipi sta se v obeh tekmovalnih skupinah odrezali odlično. Premagali sta konkurenco in pobrali zlato. Če kje, se je ravno pri robotskem nogometu izkazalo, da pri žogobrcu šteje tudi intenzivna aktivnost malih sivih celic.
Handspring odhaja
Po približno petih letih obstoja se poslavlja eden bolj uveljavljenih proizvajalcev dlančnikov, ki so ga ustanovili bivši delavci Palma. Handspring postaja del Palma, združeno podjetje pa bo še letos zamenjalo blagovno znamko in se poskušalo uveljaviti pod novo. To pomeni, da na trgu, poleg Handspringovih ne bomo srečevali več niti Palmovih dlančnikov. Temeljite organizacijske spremembe so nuja, saj obe podjetji že nekaj časa poslujeta z izgubo, predvsem zaradi recesije na trgu. PalmSource, ki ima na skrbi razvoj operacijskega sistema PalmOS, bo v prihodnje povsem samostojno podjetje. Vprašanje, koliko časa. Sony prav nič ne skriva, da ga Pal-mSource močno mika. Morda tudi zato, ker je ravno ta operacijski sistem gonilo zelo uspešnih Sonyjevih dlančnikov. Z morebitnim nakupom PalmSourcea bi Sony pridobil odločilni vpliv na nadaljnji razvoj operacijskega sistema, hkrati pa bi dobro zaslužil s prodajo pravice uporabe.
Kazaa ne bo ve~ vohunila
Programska oprema Kazaa Media Desktop bo v prihodnje brez vključene vohunske programske opreme. Ker je aplikacija za uporabnike zastonj, so ji pri lastniku, podjetju Sharman Networks do zdaj dodajali programsko opremo, ki je prikazovala reklamna sporočila in tudi vohunila po računalniku. Mnogim to ni bilo všeč in so raje prešli na Kazaa Lite, predelano različico, ki je odpravila vse nevšečnosti originala. Vodilni pri Sharman Networks so očitno spoznali, da bodo počasi izgubili velik del uporabnikov svoje različice. Tako bo v prihodnje Kazaa Media Desktop povsem brez "vohunske" programske opreme.
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalč-ke, ki bodo prejeli nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 12. avgusta. In ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalčkov v 30 številki Tednika so:
1. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Doroteja Šošta-rič, Podgorci 98, 2273 Podgorci,
2.	nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Nina Perger, Videm 12, 2284 Videm pri Ptuju,
3.	nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Iva Horvat, Mala Nedelja 48/c, 9243 Mala Nedelja.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
KNJIZNI DISKONT
ZALOŽBA KAHAIÍTAIÍIJA
TAM. KJER SO KKJIGE IVAJCENEJŠE! • BTC Hala A Ijnb^ana,
Poičšite razlike med dekletom na levi in desni.
Zanimivost
Baptisti~ni duhovnik vabi belce
New Orleans (STA/Hina) - Temnopolti baptistični duhovnik, ki želi uvesti raznolikost v svojo cerkev, je ponudil belcem denar, če se bodo udeležili njegovih maš. Vsak belec, ki bo prišel v baptistično cerkev v Shreveportu v Louisiani, bo prejel pet dolarjev na uro za nedeljsko mašo in deset dolarjev za mašo ob četrtkih, je pojasnil duhovnik Fred Caldwell. Po njegovih besedah je večina odpet tisoč njegovih vernikov temnopoltih, kar ni v skladu z božjo voljo. Caldwell je še dejal, da bo sam zagotovil denar, vendar ga bo pri tem podprl tudi del temnopoltih vernikov. Doslej ga je poklicalo prek 100.000 belcev, ki jim je ta zamisel všeč. "Bog je dejal, da moramo biti ribiči duš. Denar uporabljam, da bi to počel," je prepričan Caldwell. Dodal je, da je cerkveni proračun omejen le na nekaj tisoč dolarjev, zato bodo morale druge etnične skupine počakati.
Žrtev preživela, rešitelji umrli
Manila (STA/Hina) - Neka Filipinka je preživela padec v kanalizacijsko odprtino, potem ko so se v njenem stanovanju udrla tla pod straniščno školjko, sosedje, ki so ji prihiteli na pomoč, pa so umrli. Kot je poročal filipinski časnik Philippine Inquirer, so sosedje prihiteli na pomoč, ko so zaslišali pozive na pomoč. Ko nesrečni ženski ni uspelo, da bi se prijela za rešilno vrv, je poklicala enega od sosedov, naj skoči v kanalizacijsko odprtino in ji pomaga. Ko so sosedje videli, da ga ni na spregled, so še trije skočili za njim. Kmalu nato so prišli reševalci in izvlekli vseh pet ponesrečenih, vendar pa so štirje med njimi umrli kmalu po prihodu v bolnišnico v mestu Cebu v osrednjem delu Filipinov.
Strela udarila v posteljo
Oslo (STA/AP) - Norveška zakonca, ki sta skušala zaspati med nevihto, nista imela lahkega dela, saj je strela sredi nevihte udarila v njuno zakonsko posteljo, ki je imela železno ogrodje. Idar Roenningen in njegova izvoljenka Charlotte Amudsen iz mesta Porsgrunn, približno sto kilometrov jugozahodno od Osla, zaradi nevihte nista mogla zaspati, ker pa sta se bala za električne naprave v stanovanju, je Idar odšel odklopiti nekaj gospodinjskih aparatov. Kmalu po tem, ko se je vrnil v posteljo, je sobo razsvetlila zasle-pljujoča svetloba, nato se je stanovanje znašlo temi, v sobi pa se je razširil vonj po ožganih električnih vtičnicah. Blazine v postelji so očitno izolirale zakonca od železne postelje, tako da prestrašena Norvežana nista utrpela poškodb. Kljub temu sta se odločila, da preostanek noči preživita na kavču.
Prva šola za homoseksualce
New York (STA/dpa) - V New Yorku bo jeseni svoja vrata odprla prva šola za homoseksualce z namenom, da bi isto-spolno usmerjene obvarovali pred zatiranjem. "Vsi menijo, da je to dobra ideja, ker so namreč nekatere homoseksualne otroke v šolah pogosto nadlegovali in jih pretepali," je dejal župan New Yorka Michael Bloomberg. Sola, ki jo trenutno še prenavljajo, je delovala sicer že od leta 1984, vendar je bilo zaradi prostorske stiske nanjo vpisanih zelo malo homoseksualnih otrok. Po prenovi, ki se bo končala jeseni in je stala 3,2 milijona dolarjev, bo šola lahko sprejela 170 otrok. Nova šola se bo imenovala "The Harvey Milk High School', v čast mestnega nadzornika za pravice homoseksualcev v San Franciscu, ki je bil ubit leta 1978.
Nojevi kremplji namesto viagre
Zagreb (STA/Hina) - V primeru, da imate težave s "aktivnostjo" v postelji in ne verjamete v čudežno moč modre tabletke viagre, so noji pravi naslov za vaše težave. Nojevi kremplji so na Japonskem zelo iskani, saj imajo namreč enake ali pa še boljše stimulativne lastnosti kot modra tabletka. Poleg zelo okusnega mesa, jajc in nojeve kože, ki na trgu lahko dosežejo visoko ceno, si lahko rejci nojev tako obetajo še večje dobičke. Kilogram afrodiziaka, kije pripravljen iz nojevih krempljev, na Japonskem dosega neverjetnih 3O0O ameriških dolarjev.
Princ William na bungee-jumpingu
London (STA/dpa)- Britanski prestolonaslednik, princ William, se je v Ugandi odločil za skok z elastiko z višine 40 metrov. Kot poročajo britanski mediji, je William v globino skočil s prijateljem Guyem Pellyjem. Fanta sta se tesno objeta s hitrostjo 130 kilometrov na uro potopila v reko Nil, za adrenalinski skok pa sta plačala 50 evrov. 21-letni princ sicer skupaj s prijateljem preživlja enomesečne počitnice v Ugandi. Tudi njegov prijatelj Pelly je znan v javnosti, predvsem odkar se je pijan slekel na prireditvi po tekmi pola. Viljema in Guya v Ugandi spremlja tudi Jessica Craig, ki jo je zadnje čase pogosto videti v prinčevi družbi, vendar njegova družina uradno pravi, da sta "samo dobra prijatelja".
Britanski vojak podhlajen v Iraku
London (STA/dpa) - Kljub neznosni vročini, ki vlada v Iraku, so nekega britanskega vojaka prepeljali v bolnišnico zaradi podhladitve. Kot je poročal britanski časnik Daily Mirror, se je vojak zaradi vročine - živo srebro se je povzpelo do 58 stopinj - odločil, da se ohladi v hladilniku. Nekaj ur kasneje ga je našel kolega - "iznajdljivi' vojak je trdno spal, bil pa je tudi precej podhlajen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Turneja ansambla Ekart v Kanadi in ZDA
Preko luže je doma srce
Svoje misli začenjam urejati šele visoko nad Atlantikom, ko nas do zadnjega sedeža napolnjeni Boeing 747 ponovno nosi proti Ameriki. Težko pričakovana, tretja turneja ansambla, ki bo trajala 25 dni, se začenja.
Od utrujenosti ne moreš zaspati. Misli na razburkano pripravljalno obdobje in naporne zadnje dni po~asi izginjajo. Tudi o SARSU, bolezni, ki je v Torontu zahtevala veliko žrtev, ve~ ne spregovorimo. Ukleš~e-ni v letalske sedeže se vsak po svoje utapljamo v najrazli~nejše sanje, ki se nenehno spreminjajo. Bežijo k vnukoma, Blažu in Evi, ki je tik pred odhodom spregovorila prve besede, se ~ez ~as preselijo k opremi, s katero na potovanjih nimamo dobrih izkušenj, kmalu zatem pohitijo k Milanu in Billu, saj nas že nestrpno pri~akujeta ...
Pred nami je nova turneja. Osem nastopov v različnih mestih in v dveh daljnih, velikih deželah, Kanadi in ZDA, zahteva številne aktivnosti tako na organizacijskem kot glasbenem področju. Nič čudnega, če se istočasno v vsakem izmed nas rojevajo različna pričakovanja ...
Naša glasbena pot se je pričela v Ha-miltonu. Mesto, ki leži 50 km južno od Toronta, ima pol milijona prebivalcev in močno industrijo in bo v jeseni gostitelj svetovnega prvenstva v kolesarstvu. V mestu je lepa slovenska cerkev sv. Gregorja z novim zvonikom, veliko dvorano in šolo ter slovenski blok, v bližnjem Beamsvillu pa uspešno deluje najstarejše slovensko društvo v Kanadi, VPZ Bled, ki je v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, slavilo 70 let delovanja.
Ob podatku, da živi zunaj Slovenije okrog 20 odstotkov celotnega slovenskega naroda, si podzavestno postavljamo številna vprašanja. Kako naši rojaki doživljajo uresničitev stoletnih slovenskih sanj, kako živijo, kaj delajo? Turneja ansambla je idealna priložnost spoznati resnico.
Slovenci so se pričeli naseljevati v Kanadi po prvi svetovni vojni in predstavljajo kamenček v multikulturnem kanadskem mozaiku. Največ jih je našlo delo na žitnih poljih province Saskatchewan, v gozdovih Britanske Kolumbije na zahodu in v rudnikih na severu Ontarija.
V	ZDA so bili v tistem času naši rojaki dobro organizirani, zato so ustanavljali svoje odseke tudi med kanadskimi Slovenci. Ko so ameriške podporne organizacije prenehale delovati, so rojaki po Kanadi pričeli ustanavljati svoje. Prva VPZ (vzajemna podporna zveza) je bila ustanovljena 22. februarja 1933 v Hamiltonu in so jo poimenovali VPZ Bled. Svojim članom so nudili socialno, finančno in moralno podporo, izjemno aktivni pa so bili na kulturnem področju. Leta 1938 so dobili federalno dovoljenje, s pomočjo katerega so ustanavljali svoje odseke po vsej Kanadi. Pravilnik VPZ Bled je od članov zahteval poštenost, zavzetost, popolno pripadnost svojemu narodu ter "bratske in prijateljske" povezave s društvenimi "brati in sestrami". Leta 1960 so v Beamsvillu, ob glavni cesti med Torontom in Niagarskimi slapovi, kupili večje zemljišče, na katerem so zgradili letovišče s kopalnim bazenom, kapelico ter lepo dvorano s društvenimi prostori in kuhinjo.
Ko so nekatere rudnike na severu On-tarija zaprli, so se mnogi rojaki preselili v ugodnejše predele v niagarskem okolišu, ki so znani po vinogradništvu in sadjarstvu. Zaradi tega so leta 1978 glavni odbor zveze društev Bled preselili v Hamilton.
Danes VPZ Bled aktivno deluje v mestih: Vancouver, Kirkland Lake, Timmins, Toronto, St. Catharines in Hamilton.
V	spomin na ustanovitelje slovenskih društev v Kanadi so ob praznovanju 70-letnice VPZ Bled pripravili dvodnevno slavje ter odkrili spomenik, ki predstavlja rudarja pri delu in stoji pred dvorano v Beamsvillu. Odkritja so se udeležili ugledni predstavniki mesta Hamilton in province Ontario, slovenska ambasadorka v Kanadi gospa Veronika Stabej, predstavnik slovenske vlade g. Črtomir Špacapan, predstavniki društev, folklorne skupine in številni rojaki od blizu in daleč, spomenik pa je krstil slovenski župnik iz Hamiltona.
Visoki jubilej, dober program, lepo vreme in nastop našega ansambla so pritegnili tako v soboto kot tudi v nedeljo rekorden obisk, ki je presenetil tudi organizatorje. Prireditveni prostor je bil za-
Mesto Cleveland
seden že dopoldan ob slavnostni maši, popoldan pa se je trlo ljudi! Folklorne skupine iz slovenskih klubov v Kanadi so predstavile stare plese od Istre do Prek-murja. Sledil e koncert na{ega ansambla. @elja po plesu je premagala na~elo, da se v ~asu koncerta sedi in poslu{a! Ko je za-
plesal prvi par, so se zavrteli {e drugi in plesi{~e je bilo v hipu polno! Ko pa smo zapeli lepo, staro N'mal ~ez izaro, so vsi ostali na plesi{~u in s solznimi o~mi prepevali z nami!
Koncert je nemoteno tekel dalje. Po lepo urejenem in negovanem parku, tik
Odkritje spomenika v Beamsvillu
POLETNE PRIREDITVE V TURISTIČNI VASI HALONGA
TAMBURANJE OB VEČERIH- ciklus koncertov z degustacijo haloških vin
Koncerti bodo 26.julija 2003, 09.avgusta 2003 in 23.avgusta 2003
ob 20.uri na gradu Bori. Pred koncertom je organiziran izlet po Halongi z odhodom avtobusa iz Maribora in Ptuja, rezervacije sprejema HALO d.o.o. na tel. št. 02 795 32 00 ali info@lialo.si. POSTAVITVE HALOŠKIH KLOPOTCEV Lesl^ovec - Leska, sobota, 9. avgust 2003 ob 18. uri Dravci - Kmetija Korpič, nedelja, 10. avgust 2003 ob 13. uri Veliki Okič - Kmetija Pintarjevi, petek, 15. avgust 2003 ob 16. uri Soviče - Vrček, petek, 15. avgust 2003 ob 18. uri LIKOVNA AKADEMIJA HALONGA
petek, 22. avgust 2003 ob 11. uri- OTVORITEV pri cerkvi Sv. Andraža v Leskovcu- PC Leska
sobota, 23. avgust 2003 ob 19. uri - LIKOVNA DELAVNICA v ŠRC Dravci-Okrepčevalnica Vrček
nedelja, 24. avgust 2003 ob 14. uri- LIKOVNA RAZSTAVAIn zaključek s podelitvijo likovnih del v Gasilskem domu v Cirkulanah
Op. Za vse organizirane skupine večje od 10 udeležencev priporočamo predhodno rezervacijo pri HALO d.o.o., tel. 02 795 32 00 ali pri ostalih članih konzorcija: 041 723 842, 041 673 027, 02 763 0671.
Pridite V vas, l<jer se bo za Vas ustavil čas.
Slovo na letališču
ob najprometnej{i kanadski cesti, je odmevala slovenska pesem. Pesem, ki povezuje in jo prepevajo vsi, mladi in starej{i! Iz globine du{e, ponosno in veselo!
Ko odhajamo, mi predsednik dru{tva g. Kru{i~ zadovoljen stisne roko. Zaupam njegovim besedam, ko govori o na~rtih, in verjamem, da bo slovenska zastava ob novem spomeniku visela {e veliko ~asa. Vesel in zadovoljen je tudi Milan, ki je ~lan dru{tva in "krivec" na{ega nastopa. Bolj{e-ga za~etka turneje si ni mogo~e želeti!
Po prvih nastopih se v za~etku tedna prileže prijeten po~itek in kopanje v do-ma~em bazenu pri Milanu. Isto~asno analiziramo koncertni program. Prepri~ani smo, da je dober, rojakom v{e~en in ga zato ni potrebno spreminjati. V program so uvr{~ene tri znane, stare skladbe bratov Avsenik, saj v leto{njem letu slavimo 50-letnico doma~e zabavne glasbe, priredbi starih ljudskih pesmi ter nove in stare melodije na{ega ansambla, poskrbljeno pa je tudi za primeren vezni program in humor. Kasete in dve CD plo{~i, ki so jih natisnili v Torontu, gredo dobro v promet. Ob~utek, ko ni težav in problemov, je naravnost blažen!
Misli pa že hitijo naprej. Pred nami je zanimiv drugi konec tedna, ko bomo zaigrali v Clevelandu in Allistonu!
V ~etrtek, 26. junija, smo se v popoldanskih urah odpravili proti 500 km oddaljenemu Clevelandu v ameri{ki zvezni
državi Ohio. Mejo med Kanado in ZDA smo prestopili brez težav.
Pokrajina v okolici Eriejskega jezera spominja na Slovenijo. Prevladujejo lepo urejeni ravninski vinogradi, veliko je koruze in krompirja, pogled na zelene travnike pa pove, da je na tem obmo~ju dovolj dežja.
V poznih ve~ernih urah prispemo v Cleveland, kjer nas na domu prijazne Lize Kava{ pri~akajo Milan in Tine Ribi~ z družinama, Zalarjevi ter bogato obložene mize! Po obilni ve~erji zadoni v vetrovni no~i sredi vrta slovenska pesem. Dale~ od doma smo na{li nove prijatelje!
Nadaljevanje prihodnji~
Jože Ekart
REGATA v BENETKAH, 1=2
tradicionalna regata čudovitih gondol, cena za dve osebi
7.971 D/bus	9.990
PARIZ IN DISNEYLAND
avtobusni prevoz, 1. otrok do 14. leta brezplačno, 2. otrok - 50%
i3.8y5D/NZ 46.900
NEUM,Son£kovlclub
3* hotel Stella, bogata vsebina, avtobusni prevoz
23.8/7D/POL 53.900 MURTER, Tisno
Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 12. leta brezplačno
do23.877D/POL 59.900
GRČIJA, Ki<l>/Rodoi«>ntorini
letalo z Brnika, 2* hotel, letališka pristojbina doplačilo
12.,13,15.8y7D/NZ 89.900
TURČIJA, Antalya
letalo z Brnika, 3* hotel Havana, letališka pristojbina doplačilo
i8.8y7D/POL 89.900
EGIPT, kriiaijenje
5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
15.8., 19.9780 149.900 KENIJA, Mombasa
3* hotel + 2 dni saferija, odhod z Dunaja
24.8714D/PP 201.800
SONČEK
mjJ,Krempljeva5 Telefon: 02^49 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 m
TUI potovalni center
©
Varnost in donos
Kako se izogniti največjim napakam, ki jih delajo vlagatelji? -1. del
Pri vlaganju gre za sprejemanje tveganja. Kadar to poćnete, imate v zameno vso pravico pričakovati donose,
sorazmerne s tveganjem, ki ga prevzemate. Toda če pri tem niste dovolj previdni in pametni, vam lahko vase lastne napake pri vlaganju preprečijo doseganje višjih donosov, ki bi sicer morali biti vaši.
Tokrat boste izvedeli za prve tri zmote pri vlaganju in upam, da se boste prek njih naučili na napakah drugih ljudi, tako da se vam ne bo treba učiti na lastnih - po težki in "dragi" poti. 1. DEL
Napaka {t. 1: Nimate izdelanega finančnega načrta Vedno me bega, zakaj ljudje, ki zapravijo dneve za načrtovanje dvotedenskih počitnic, naredijo sedemmestno vla-gateljsko odločitev na podlagi trenutnega navdiha. Raziskava revije Fortune iz leta 1999je pokazala, da ljudje, ki imajo izdelane svoje finančne načrte dosegajo v povprečju 5-krat višje donose kot tisti brez njih! Očitno je, da izdelan finančni načrt sam od sebe ne bo prinesel denarja v vaše žepe. Toda tisti, ki so dovolj finančno odgovorni, da spravijo svoj finančni načrt na papir, bodo po vsej verjetnosti naredili tudi številne druge stvari, ki vodijo k uspešnemu vlaganju.
Finančni načrt vam pomaga, da se vrnete na pravo pot, kadar zablodite stran. Brez njega pa sploh ne veste, da niste na pravi poti. Če še nimate svojega finančnega načrta, bi morala biti njegova izdelava vaša glavna prioriteta. Za pomoč pri izdelavi le-tega se lahko obrnete seveda tudi na nas. Napaka št. 2: Predvidevanje Čakanje na pravi trenutek lahko uniči vaše rezultate skozi življenjsko dobo. Predvidevanje ima veliko oblik. Ne začnite varčevati za dodatno pokojnino dokler ni že skoraj prepozno. Veste, da bi morali pregledali vaše naložbe, toda vedno pride kakšna druga stvar vmes. Mislite, da boste nadoknadili donose, ko bo trg v vzponu, ko boste zaslužili več denarja ali ko boste imeli več časa.
Ironija je, da dlje ko čakate, manj časa imate. Vsak dan, ko odlagate, je dan priložnosti, ki je nikoli ne boste dobili nazaj.
Nadaljevanje prihodnjič
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Kdo je gospodar Kidri~evega
V normalnih parlamentarnih reprezentativnih demokracijah je seveda ljudstvo tisto, ki odlo~a o tem, kako bo živelo v svoji sredini, in odlo~itve politi~no regulira preko svojih predstavnikov. Na ta na~in državljani sodelujejo pri kreiranju lastne usode. Vendar v Sloveniji žal ne živimo v demokraciji, kve~jemu v demokra-turi: pretvarjamo se, da smo v prvi, toda realnost nas venomer zanika. V nebo vpijo~ primer tega je Kidri~evo.
Kidri~ani, ti dokazani državljani drugega razreda, nam-re~ zdaj živijo v obetu še ene kataklizme: država se je zdaj odlo~ila kar po dveh tirnicah podpreti mastodontsko kliko oligarhov, ki so si kidri~evski teritorij vzeli v zakup kot poligon za izživljanje svojih kapitalskih strasti. Nobena skrivnost ve~ ni, da s tamkajšnjo ob~ino in posredno osrednjim delom Dravskega polja finan~no in še druga~e upravljajo gospodarji Taluma, naslednice TGA. Takšen tip gospodarjev, o katerih bomo zdaj spregovorili, ustoli-~uje bistvo demokratur: nede-mokrati~nih sredin, v katerih vsa politi~na in kapitalska mo~ prihaja iz rok posameznikov, ki lahko ~isto po svoji volji po-~nejo, kar se jim zljubi. V Talu-mu denimo ob asistenci države zdaj kupuje samega sebe! Druga tirnica je s prvo povezana: taista država (kot da to ne bi bili mi!) konspirativno pripravlja s strani okoljevarstveni-kov in prebivalstva že zavrnjeni projekt sežigalnice. Torej moralna in ekološka kataklizma v enem.
Ni se še zgodilo, a v tej državi je, ko gre za ugibanja, kdo bo zaslužil ali dobil posel, vse predvidljivo. V ta okvir sodijo
tudi menedžerski odkupi po sistemu barona Munchausna: država odprodaja 86 odstotkov deleža v njem, vendar je v prvem krogu brez obrazložitve (sic!) gladko zavrnila švicarsko podjetje Glencore International AG, ki je namesto s strani vlade zahtevanih 13 ponudilo kar 18 milijard tolarjev. Kot kaže, bo raje dalo prednost novoustanovljenemu domačemu konzorciju Sinal, ki ga sestavljajo (tudi) vodilni možje Taluma. Drugače povedano, Talum kupuje kar samega sebe in sploh ne gre dvomiti, da bo ta država, naša država, to tudi podprla. Saj vendar gre za naš denar, ne njihov! Sicer v Sina-lu zavračajo namigovanja, da ga bodo vzeli iz dobička iz letnih bilanc (po nekaterih virih gre za 10 milijard skritega denarja). Ampak kanijo, ker za razliko od tujega ponudnika denarja nimajo, najeti kredite. Vlada je torej apriorno izkazala neomajno zaupanje v kreditojemalce in se požvižgala na 5 milijard tolarjev več, ki jih ponuja švicarski kupec! Lep primer tega, kako privazizacija po slovensko učinkuje kot kraja stoletja, v kateri je seveda finančno prikrajšana država in torej davkoplačevalci, podjetja pa sebe kupujejo z denarjem podjetja. Kaj imajo za povedati računsko sodišče, Urad za preprečevanje denarja in sploh antikorupcijska garnitura no-voustoličenih etičnih komisij, če jih bo kdo spustil do besede, je drugo vprašanje.
Kopač nam bo skupaj z vlado moral razložiti, zakaj je nas, zveste davkoplačevalske oprode, prikrajšal za 5 milijard tolarjev. In dal prednost domačemu ponudniku (ustanovljenemu samo za to potrebo?), v katerega konzorciju sedijo predvsem vodilni možje Taluma in Impola z nenadomestljivim mag. Danilom To-
Duševno zdravje
Predzakonske
spolne izkušnje
Vprašanje Ajde s Ptuja: S fantom sem skupaj že nekaj mesecev in naju zanima, kdaj začeti s spolnostjo in za kakšno zaščito naj se odločiva. Stara sva 16 let. Dejstvo je, da ima velika večina mladih predzakonske spolne izkušnje. Možno je dvoje: ali to početje obsodimo ali pa ga imamo za neškodljivo in dopustno.
Neškodljivo je tako početje le ob predhodni ustrezni spolni in osebnostni vzgoji, to pa pomeni, da jim odrasli pomagamo uskladiti spolnost in osebnostno rast.
Očitno sta naša Ajda in njen fant ustrezno poučena, saj se nista prenaglila, temveč sta se najprej spoznavala in se sedaj pogovarjata tudi o zaščiti. Glede same zaščite bi bilo prav, da stopita oba do dekletovega izbranega ginekologa, ki jima bo svetoval najprimernejši izbor, ne samo glede zaščite pred nezaželeno nosečnost, temveč tudipred vsemi ogrožajočimi okužbami.
Razmislita naj tudi o tem, če gojita zdrava ljubezenska čustva drug do drugega, čeprav vemo, da so lahko v tej starosti le prehodnega značaja.
Če se dobro poznata, če ju ne motijo pomanjkljivosti enega ali drugega, če se ne čutita ovirana drug ob drugem, če sta drug drugemu všeč in če se skupaj čudovito zabavata in imata skupne želje in interese, potem je vse v redu in naj gresta kar h ginekologu na posvet glede najprimernejše zaščite.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
plekom na čelu. Ki je čisto po naključju predsednik uprave prvega. Temu se bo, če se ima zgodili, reklo privatizacija po divje: ošabna politična elita v navezi z vladniki prevzema v last in slast bivšo družbeno premoženje in na ta način ustvarja lastniško kapitalsko smetano v Sloveniji, ki je, zopet čisto po nakjučju, vsa po vrsti eldeesovskega pedigreja. V čem bi se taka igra razlikovala od nam dobro znane melodije, ko so slovenski direktorji nalašč spravljali podjetja v rdeče številke z idejo kasnejšega poceni odkupa in v čem je kaj manj divja in zakonita? In kaj bi s temi petimi milijardami, debilni državljani, ki jim vlada zateguje pas, bodo tudi to luknjico na njem preživeli!
In kaj bi bilo tako mortalne-ga v munchausnovskem samo-nakupu Taluma, boste rekli? Ker se za njim skriva dobro premišljen cilj. Druga in usodna tirnica preko teles Kidričanov namreč nastaja na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se latentno, seveda ob pomoči gospodarja, trudi za neprehodnimi zidovi Taluma sezidati sežigalnico prej, kot bodo tamkajšnji prebivalci to opazili. Če je kdo te dni prebiral svež osnutek "Odloka o operativnem programu odstranjevanja odpadkov s strategijo zmanjševanja odloženih količin biološko razgradljivih odpadkov za obdobje od 2003 do konca 2008" -res vas razumem, da niste, ker so dokumenti s takimi dolgoveznimi naslovi naslovljeni in napisani zato, da jih ne odprete - potem mu bo očem nevidno bistvo postalo bolj vidno. Ta odlok se namreč loteva tudi vprašanja vključevanja javnosti v projekte za ravnanje z odpadki, konkretno sežigalniški. Njeni umski snovalci so si med naloge zadali kot prvo tole: "Nevtralizirati odpor proti so-remembam v bivalnem okolju, ki so prav pri postavitvah objektov in naprav za ravnanje z
odpadki s psihosocialnega vidika najbolj sporne."
takšna cvetka iz florilegija bojnih fraz je zgovorna sama po sebi. Eldeesovski žargon se na robovih preliva v esesovski, kar nas ne more presenetiti: liberalizem brez javnega nadzora je zapisan totalitarizmu (glej primer "ogroženega" liberalizma v ZDA). "Nevtralizacija odpora", neposredna in prikrita grožnja z uporabo sile, je kvintesenca današnje vlade, v rokah oblasti gola in nenadzorovana sila, ki se skriva za lo-bističnimi "eksperti", v resnici navadnimi "trgovci z novci". Avtorji torej nehote pravilno ugotavljajo spornost sprememb s psihosocialnega vidika, vendar so, če to prevedemo v običajno prozo, v svoji želji mistificirati povedano hoteli napisati nekaj povsem nasprotnega: namreč to, da bo gradnja sežigalnice ("sprememba") vnesla velik psihološki nemir ("spornost") med ljudi. In takšen odpor je treba nevtralizirati. Saj veste: s solzivcem, spreji laži in smejal-nimi plini, če bo treba, tudi z orožjem. "Nevtralizirati odpor proti spremembam" torej pomeni nevtralizacijo odpora prebivalstva. Kot da bi poslušali kakšen specialnovojni žargon okupatorja.
zdaj je torej jasno: Kidričani in okoliški krajani (sežigalnica bo po ocenah prizadela vse v premeru najmanj do 7 ali 14 kilometrov, vključno recimo s Ptujem) bodo deležni učinkov nevtralizacije odpora, da bi bili bolj osveščeni za ravnanje z odpadki. Nihče niti ne razmišlja, kako je treba tem ljudem pojasniti recimo domnevne prednosti sežigalniških tehnologij. Kakšna komunikacije neki, kakšen dialog? Ne, odpor je treba ustaviti, še zlasti če je že izkazan. Kot vemo, se je leta 2001 kar 94 odstotkov Kidriča-nov že izreklo proti sežigalnici na referendumu, navzlic lažnivi antipropagandi eldeesovske mašinerije in okoljskega mini-
stra Kopača, ki je že tedaj kot odmev na ta rezultat ponosno dvignil sredinec. Na vladi oziroma ministrstvu za okolje so si očitno zdaj zamislili že nove ožabne nianse ozaveščanja Ki-dričanov v ravnanju z odpadki, ki so v tem, da se z njimi ravna kot z odpadki!
Ko so nedavno tega tudi v Delu obelodanili podatke francoskega Državnega centra za neodvisne informacije o odpadkih (CNllD), ki so v raziskavi 70 sežigalanic po Franciji razkrili, da te povzročajo rojstva otrok z deformacijami in rakasta obolenja, so na slovenskem ministrstvu za okolje to komentirali z besedami, da tega niti ne zanikajo. Vendar jih očitno nič ne ovira, da ne bi pisali žalostne zgodbe za devastirani kraj, še vedno posejan s kostmi zagrebenih žrtev povojnih pobojev. Ki z vidika strašljivosti najprej socialističnega in zdaj kapitalskega eksperimenta zasluži, da bi si ga ogledale ekskurzije radovednih turistov. Unikatnost barakarskega naselja, občutek utesnjenosti, ustavljenosti (nekega drugega) časa in bivanja v nekoč delavskem in kazenskem taborišču jih, sredi menda progresivne Slovenije, ne bopdo razočarali. Tudi zaprto kidričevsko kopališče, ki ga v tej pripeki neomajni gospodar nalašč n želi odpreti vse od poletja 2001, v znak maščevanja za referendumsko odklonitev sežigalnice (o tem ste pisali tudi v ptujskem Tedniku 17. julija 2003), nosi s sabo svojo simboliko, podobno kot gigantski dimniki izza visokih talumovskih zidov. Gospodarji so se odločili postaviti živi muzej okoljevarstvenega eksperimenta in trajen opomin zznancem, kako je treba Dravsko polje do kraja uničiti. Kako dolgo bomo še živeli v takšni demokraturi in nastavljali svoja pleča udarcem biča?
Dr. Boris Vezjak
Kondicijska priprava v športu (5)
Osnove
proprioceptivne vadbe
Proprioceptivna vadba je pomembno sredstvo rehabilitacije v športu in fizioterapiji. Proprioceptivna vadba se v glavnem uporablja kot preventiva predpoškodbami in okvarami skočnega in kolenskega sklepa (tudi ramenskega in hrbtenice), katerih poškodbe in okvare so v športu dokaj pogoste. Razumevanje živčno - mišičnih mehanizmov je ključnega pomena pri predpisovanju preventivnega proprioceptiv-nega programa za preprečevanje bolečih izpahov kateregakoli nestabilnega sklepa.
Proprioceptivna vadba vključuje predvsem vaje za ohranjanje in vzpostavljanje ravnotežja. Vaje se največkrat izvajajo v stoji na nogah, vadi se predvsem z lastno težo in v glavnem na eni nogi. Gre torej za specialni tip vadbe ravnotežja v različnih pogojih in z različnimi sredstvi oz. pripomočki. Pomembno je razlikovati vadbo ravnotežja od proprio-ceptivne vadbe. Pri vadbi ravnotežja lahko prihaja do počasnih gibov v sklepu, medtem ko proprioceptivna vadba zahteva hitre in nenadne spremembe v sklepnem položaju. Pri vadbi ravnotežja lahko zaradi počasnosti gibov vključujemo zavestno kontrolo mišic. Pri
proprioceptivni vadbi pa zaradi (pre)hitrih sprememb v sklepnem položaju treniramo nezavedne refleksne odzive mišic. Pri prop-rioceptivni vadbi je bistveno, da nam le-ta povzroča neprestane in zelo hitre motnje v ravnotežju. Amplituda giba ni toliko pomembna, kakor je pomembna hitrost premikanja sklepa sem ter tja. Hitrost oz. visoka frekvenca premikov v sklepu je torej ključpropriocep-tivne vadbe, ki omogoča uspešno preventivo pred poškodbo kritičnega sklepa.
Količina vadbe na eni vadbeni enoti, je lahko nizka, zadošča okoli 5-10 minut za en sklep. Optimalne učinke dosežemo z vsakodnevno vadbo, vendar ne manj kot 3-krat na teden (Horvat, 2002). Znanstvene raziskave so pokazale, da 10-tedenska vadba z "diskom" za gleženj po 10 minut na dan bistveno zmanjša število zvinov pri nogometaših (Wester, Jespersen & Nielsen, 1996). Pro-prioceptivni trening kolenskega sklepa je uspešno zmanjšal število poškodb križnih vezi pri nogometaših v naslednjih sezonah (Caraffa, Cerulli & Projetti, 1996). Za več informacij pošljite e-mail na naslov: robi_palŽhotmail.com.
Naslednjič bomo opisali mehanizme nastanka zakasnelega nastanka mišične bolečine DOMS (Delay Onset of Muscle Soreness) ali po domače "muskel - fibra".
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbeni kotiček
Glasbene novice!
Počasi izbiram poletne hite z letnico 2003 in upam, da je tudi vam na po~itnicah ostala v spominu kakšna pesem, ki vas bo še dolgo spominjala na lepe poletne dni in dogodke, povezane z njimi.
Sir ELTON JOHN ima se zmeraj voljo do ustvarjanja nove glasbe in se je na zadnje potepal po lestvicah s skladbo Sorry Seems To Be The Hardest Word, ki so jo skupaj z njim priredili člani skupine Blue (ti trenutno končujejo snemanje tretjega albuma in prvi single se bo imenoval Guilty). Kdor zna, ta zna, bi lahko zapisal za legendarnega glasbenika, ki meje šokiral s svojo novo skladbo ARE YOU READY FOR LOVE (*****). Zakaj šokiral? Razlogi so trije, in sicer pravljično besedilo, vzpodbujajoča melodija in dolžina pesmi, ki presega 8 minut.
Britanska izvajalka DIDO je na svoj uspeh čakala kar nekaj let, ko je s pomočjo Eminemovega hita Stan skočila v prvo glasbeno ligo in zaslovela s svojo originalno pesmico Thank You. Njen album No Angel je dosegel astronomske prodajne številke in nam postregel še s tremi uspešnicami Here With Me, Hunter in All You Want. Dve leti je bil ta privlačna blondinka v studiju, kjer je posnela material za novi album Life For Rent! Napoved zanj je čudovita, pomirjajoča in glasbeno standardna balada WHITE FLAG (*****), nad katero je belo zastavo kot producent dvignil njen brat Rollo iz skupine Faithless.
Britanski band BUSTED je navdušil v glavnem le otoško publiko s tremi uspešnicami What I Go To School For, Year3000 in You Said No. Trije poredni pobiči radi nažigajo na svoje instrumente in to je slišno v novo valovski rock temi SLEEPING WITH THE LIGHTS ON (***).
Kralj britanske r&b in soul scene je CRAIG DAVID beleži že naslednje hite Fill Me In, 7 Days, Walking Away, Rendez Vouz, What_s Your Flava, Hidden Agenda in Rise & Fall (duet s Stin-gom). Nadarjen mačo gotovo zelo draži žensko poslušalstvo z novo skladbo SPANISH (****), ki bazira ponovno na finem soulu in vas bo z lahkoto odpeljal v svet sanj!
Ameriški pevec, multi instrumentalist, tekstopisec in producent R.KELLY bo ob koncu letošnjega leta pripravil album uspešnic, na katerem bosta tudi dve novi pesmi Ill Be There in Thoia Thong. Letos je deloholik razveselil svoje oboževalce s klasičnim albumom Chocolate Factory, s katerega poznamo mega uspešnico Ignition. Velik mojster vztraja pri sodobni groovy r&b godbi v komadu SNAKE (***), v katerem s svojimi rap pasažami sodeluje tudi Big Tigger!
SEAN PAUL je eden izmed vodilnih nakladačev na svetu, ki se trenutno potepa po lestvicah s komadom Get Busy, medtem ko je bila njegova prva uspešnica naslovljena z Gimme The Light. Če imate čas in če imate radi rap, se zaprite v svojo sobo in sami uživajte v butastem besedičenju v komadu LIKE GLUE (**).
Nemška skupina SCOOTER je pojem techno glasbe in nam je letos ponudil dva hita Weekend in The Night ter zgoščenko The Stadium Techno Experiannce. Trio za te vroče poletne dni izdaja zelo adrenalinsko in pravo navijaško himno MARIA (I LIKE IT LOUD) (****).
Idol mnogim žensk in najstnic JAN PLESTENJAK bo konec tega meseca objavil novi album in napoved zanj je pesem IZ DRUGEGA PLANETA, ki ima ponovno dober kitarski pop/rock zven in jokavo ljubezensko besedilo!
David Breznik
Kdo je glavna igralka v filmu Lizzie bo popstars?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Tatjana Štefanič, MlaCe 7,3215 Loče. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do tmnedelika, 10. avgusta, na naslov: Radio-TednikPtuj, RaiCeva 6,2250 (za Info).
Eros Ramazzotti: 9
Eros Ramazzotti je za naslov novega albuma prvi~ v 21 letih svoje plodne kariere tokrat uporabil {tevilko. Devetico. In kar dobro zadel, saj bi album z lahkoto ozna~ili kot 9 (od 10) za vse tiste poslu{alce, ki imajo radi njegovo glasbo. Eros pa pravi, da je {tevilko devet uporabil zato, ker gre za deveti album njegovih {e neobjavljenih pesmi.
Trinajst skladb začenja uvodna Un Attimo Di Pace, nekakšna himna miru oziroma pesem proti vojni. O tovrstni tematiki pa govori tudi pesem Piccola Pietra, kar bi po slovensko lahko prevedli kot "majhen kamen". Eros odkrito priznava, da ga situacija v svetu precej vznemirja, zato so tudi njegove pesmi takšne, kot so, s pridihom apeliranja na toleranco, mir in sožitje.
Sicer pa je Eros vedno imel rad ljubezenska, pomirjujoča besedila, združena s spevnimi melodijami. Tako boste njegovo glasbo nemalokrat slišali kot obvezni repertoar raznih pizze-rij in špagetarij, čeprav je to za umetnika njegovega kova po eni strani lep kompliment, po drugi strani pa že skorajda žaljivo, saj se albuma precej hitro naveličaš, če ga med čakanjem na hrano slišiš štirikrat zaporedoma. Album je bolj prepričljiv za trenutke v dvoje! Toda konotacija, da se ga vrti po italijanskih gostilnicah, se ga je pri nas dobro prijela. In res je album primeren tudi za popol-
Filmski kotiček
dansko kavico nekje na vrtu -deluje pomirjujoče.
V besedilih se odraža neka trpkost, ki jo je nedvomno prineslo njegovo razmerje z lepo [vicarko, ženo, s katero sta preživela marsikatere lepe trenutke. Toda vse mine in o tem poje tudi Eros, ki ga je prekinitev zveze nedvomno hudo se-
sula. Toda brez trpljenja ne bi bilo lepih pesmi!
Njegova prva tema tako ostaja ljubezen, mo~na in grenka. Jezo je spremenil v poželenje in željo po ponovni vrnitvi v objem ljubljene osebe (na primer v pesmi Solo leri). Ponekod pa se celo boji svojih ~ustev (Non Ti Prometo Nien-
te). Ne manjka pa niti izkazane ljubezni svoji h~eri Aurori (Canzone Per Lei) in materi (Mamara), pa tudi prijateljev ni izpustil (Un Emozione Per Si-empre). Prav v slednji pesmi se pojavi tudi gostujo~i pevec in dober Erosov prijatelj Alex Baroni, ki je bil producent prvega Erosovega projekta in je že od samega za~etka verjel vanj, tako v dobrega prijatelja kot tudi v izjemnega umetnika.
Z glasbene plati je na albumu 9, ki ga lepo zaklju~i pesem C'~ Una Melodia, veliko razli~-nih vložkov, ki so skrbno zapakirani v lepe melodije - spevne in take, da bodo vše~ širokemu spektru publike. Razen seveda tistim, ki ne marajo ljubezenskega jamranja. Eros je namenil nekaj prostora celo elektoniki (v pesmih Falsa Par-tenza, Mamara ter Un Ancora nel Vento). Za besedila sta poskrbela skupaj z Adelliem Co-ligiati, melodije pa so poleg Coligiatija in Erosa, ki sta se podpisala tudi pod producentsko delo, še plod avtorjev Claudia Guidetti in Celsa Valli.
Grega Kav~i~
Lizzie bo popstar
Disneyjev film o Lizzie McGuire pripoveduje prigode prikupne Lizzie McGuire in njenih prijateljev Gorda, Kate in Ethana, ki se odlo~ijo med {olskim izletom v Italijo uživati la dolce vita. Ko prispejo tja, Lizzie zamenjajo za Isabello (ki je polovica italijanskega dueta), Lizzie pa se tudi zagleda v Paola (privla~nega italijanskega pop zvezdnika in Isabellinega nekdanjega fanta). Ko za to izvejo Lizziejini mama, o~e in nadležni brat Matt, se takoj odpravijo v državo pregreh. Medtem se Lizzie iz nerodne najstnice spremeni v ~udovito pop zvezdnico.
/Ihuahua'-djbďS^^^^ , X / yHDLLYWaDD - MadonVX CRAZY íkÍD)te - Beyonce Knowles & Ja^íi /4SDMETHING BEAUTIFUL - Robbie Williams^ ——' 5. AICHA - Outlandish \ ^—^ B. BRING ME TD LIFE - Evansc^nce 7. FOREVER AND FOR ALWÂY - Bhania Twain 8. FEEL GOOD TIME - Pink " 9. U MAKE ME WANNA - Blue ID. ANYPLACE ANYWHERE ANYTIME - Nena & Kim Wilde
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Vsako poletje se zgodi, da v kina priroma kakšen pop-corn film, ki še najbolj spominja na pravljico, pa vendar ni namenjen najmlajšim gledalcem. Ciljna publika filmov, kot je Lizzie bo popstar, so najstniki, točneje najstnice, ki vsak dan pod tušem prepevajo popevke in sanjajo, kako bodo postale nove Britney. In kakšna je torej magična formula, da prikupno nerodna najstnica brez vsake samozavesti postane novi pop idol sveta?
Preprosto, dekle mora zgolj iti na šolski izlet v Rim, vreči kovanec v Fontano di Trevi in pravljica se lahko prične. Že je tu vroči italijanski žigolo, ki princeski ponudi ogled Rima iz njegovega skuterja (za Američane je kaj več verjetno prenaporno ali pa predolgočasno), obisk vseh najbolj šik trgovin in mesto v trenutno najbolj oboževanem pop duetu v Evropi. Verjetno je samoumevno, da k taki zgodbi spada tudi zlobni bratec, ki bo Lizzie dodobra zagrenil življenje, paranoični starši, ki nimajo nobenega za-
The Lizzie McGuire Movie
Komedija, družinski. Dolžina: 90 min. Režija: Jim
Fall. Producent: Susan Estelle Jansen, David Roes-sell, Stan Rogow. Scenarij: Susan Estelle Jansen, Terri Minsky. Igrajo: Hilary Duff, Adam Lamberg, Robert Carradine, Hallie Todd, Jake Thomas
upanja v svojo hčerko, zlobna sošolka, ki se mora prej ali slej preleviti v najboljšo prijateljico, in tiranska nadzornica, ki spremlja vsak korak svojih varovancev. Če dodamo še Liz-zijinega najboljšega prijatelja, ki mu zgolj platonsko prijateljstvo povzro~a vedno ve~je frustracije, lahko pri~akujemo zgolj še bebast kon~ni preobrat in še bolj trapast razplet, kjer odlo~itev med ma~om in prijateljem sploh ne more biti pravo vprašanje. Hja, Rim je pa~ ena sama velika priložnost
za mlade Ameri~anke, ki želijo povsem spremeniti svoje monotono (in predvsem zakom-pleksano) življenje. Prijazni Rimljani pa jim pri tej misiji seveda pomagajo, najsibodi vede ali pa nevede. ln jasno, Rimski žigoli smejo nedolžnim ameriškim najstnicam ukrasti zgolj bežen poljub, pa še na to boste ~akali tako dolgo, da se vam bo brada 7-krat ovila okrog mize. To je sicer zelo lepa razglednica Rima in nedvomno velika reklama za turizem, toda hmm ... mislim, da bodo Ameri~an-ke, ki bodo sledile svojim sanjam o pevski karieri v Rim
globoko razo~arane in bodo verjetno doživele Rim na povsem druga~en na~in, ki pa ga iz razlogov spodobnosti raje ne bi preve~ slikovito opisovali. Morda eni redkih svetlih trenutkov v filmu so komi~ni animirani komentarji resni~nih Lizzinih misli, ki vsaj malce popestrijo ostudno osladno in neambiciozno zgodbo in morda ne bi bilo napak, ~e bi Lizzie namesto puhlic kdaj izrazila svoje resni~no mnenje, kar bi ji vlilo vsaj malce samozavesti. Druga dobra stvar v filmu pa je glasba, ki hitro sede v uho in je s filmom stalno na isti valovni dolžini, kar zna film v nekaterih delih narediti celo gledljiv. A kakorkoli pogledamo, je film Lizzie bo popstar nastal na podlagi Disneyjeve nadaljevanke o odraš~anju Ameriške najstnice. Kaj manj pravlji~nega bi tako verjetno kar težko pri~akovali za veliki finale. Pa~ poletni fast-food film zgolj za dekleta, ki mislijo, verjamejo in sanjajo Bepop ter Unique.
Grega Kavčič
Kuharski nasveti
Breskve
Breskve so koščičasto sadje, ki ga uporabljamo kot namizno, lahko pa iz njega pripravimo {tevilne sladke in tudi slane jedi. Vse vrste breskev imajo sočno meso. Posebej priljubljene so rumeno mesnate sorte breskev, ki so tudi najpogostejše. Belo mesnate sorte breskev, ki so obi~ajno tudi dro-bnejše, pa slovijo po dobri aromi in prav tako dobrem okusu in jih le redko najdemo na tržišču. Rdeča lupina pri nekaterih sortah breskev ni znak zrelosti. Zrelo breskev prepoznamo po vonju.
V kuhinji jih delimo v dve poglavitni skupini, na tako imenovane trde, pri katerih koščico težko ločimo od mesa, in mehke, pri katerih koščico odstranimo z lahkoto. Trde sorte tudi po kuhanju in ostalih toplotnih postopkih obdržijo obliko, zato so primernejše za toplotne postopke in konzerviranje. Mehke sorte pa so primerne surove kot namizno sadje ali za pripravo jedi in izdelkov, ko sadeži lahko izgubijo svojo obliko.
Čvrstost breskev pa ni odvisna samo od sorte, nanjo vplivata tudi tla in podnebje. Barva
zunanje lupine je lahko temno zelena, najrazličnejši odtenki rumenooranžne barve do temno rdeče barve breskve. Najizrazitejša posebnost breskev so mehke puhaste dlačice na njeni površini, ki jih marsikdo ne mara, pred toplotno obdelavo pa jih skupaj z lupino enostavno odstranimo, če breskve za nekaj minut potopimo v vrelo vodo (tako kot paradižnike). V kolikor lupine z dlačicami ne odstranimo, bo meso po toplotni obdelavi prevzelo barvo lupine.
Od toplotnih postopkov pri breskvah najpogosteje uporabljamo kuhanje in pečenje. Se ne popolnoma zrele se pri kuhanju prav tako zmehčajo in
pridobijo tudi na barvi. Rezine breskev pa bodo po peki in kuhanju še mehkejše, če jih pred toplotno obdelavo za nekaj časa namočimo v sladkorno raztopino ali sladkorni sirup. Breskve pa uporabimo za pripravo jedi tudi surove, tako, da olupljene in marinirane dodajamo mešanim solatam, kot so: perutninska solata in solata z morskimi sadeži. Prav tako surove breskve uporabimo kot sestavino sadnih solat, za boljši okus pa jih prav tako pokapljamo z različnimi sadnimi žganji, sladkornim sirupom in sladkimi dišavami.
Večina breskev ni primernih za dolgo skladiščenje. Po skladiščenju postanejo mokastega okusa, meso okrog koščice pa postane rjavo, zato je bolje, da jih čim prej predelamo v jedi ali izdelke. Pri nas iz breskev najpogosteje pripravimo sladke jedi ali sadne izdelke, kot so: marmelada, džem, sok, sirup in žganje. Prav tako tudi drugi v svetu poznajo pogostejše sladke jedi iz breskev. Tako jih v Franciji kuhajo skupaj s češnjami, mandlji in rahlo začinijo s češnjevcem, v Italiji kuhane polnijo s kostanjevim nadevom, v Nemčiji je znana pita, ki jo pripravljajo iz breskev in kisle smetane, in v Avstriji pogosto kuhajo cmoke iz breskev, vodo
Mokri smrček
Vprašanje: Imamo navadno muco. V zadnjih dveh tednih je izredno shujšala. Sicer ne kaže znakov bolezni, njeno obnašanje je isto kot običajno. Kje bi lahko bil vzrok?
Odgovor: Vzrokov za nenadno izgubo telesne teže pri živalih je lahko zelo veliko, vsekakor pa je potrebno najti pravega in živali pravočasno pomagati, saj prekomerna izguba telesne teže kmalu privede do onemoglosti, izgube telesnih tekočin
(dehidracije), izčrpavanja telesnih rezerv (glikogena v jetrih, muskulaturi) in posledično pogina.
Najpogostejši povzročitelji izgube telesne teže so notranji zajedalci ("gliste" in trakulje, ki prikrito, vendar vztrajno izčrpa-
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
êli&f^Êyi
vajo žival, tako da ji jemljejo najkvalitetnejše hranilne snovi). Omeniti velja tudi spolni ciklus - gonjenje, kjer znajo ma-čaki v borbi za svoje izvoljenke krepko shujšati. Pri mucah pogosto opažamo prekomerno izgubo telesne teže zlasti v času spolnega ciklusa in pa dojenja (številni lačni mladički, ki sesajo tudi 8 in več tednov).
Hujšanje pogosto spremljajo bolezni ustne votline (vnete dlesni, zobni kamen, vnetje žrela in grla) pogosto se pojavlja ob akutnih in kroničnih prebavnih motnjah - dispepsijah (boleznih želodca, gastritisih, želodčnem
pa dodatno odišavijo s cimetom, sladkorjem in klinčki.
Pri nas iz breskve prav tako pripravljamo številne jedi, najpogosteje pripravimo breskovo pito, pa tudi kolač, cmoke in zavitek, ki jih spečemo na žaru in ponudimo zraven pečene perutnine in rib ali pa opečene rezine breskev ohladimo in dodamo kot sestavino perutninske solate. Po okusu se breskve lepo podajo z mandlji in skuto, zato jih pri pitah, kolačih in zavitkih pogosto kombiniramo tudi s temi sestavinami.
Pito iz breskev pripravimo tako, da najprej naredimo enostavno krhko testo iz 60 de-kagramov moke, uporabimo namensko moko ali uporabimo pol ostre in pol mehke moke, dodamo ščep soli, pol pecilnega praška, 35 dekagramov margarine ali masla, 1 večje jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, 2 žlici kisle smetane in slab deciliter belega vina. Iz vseh naštetih sestavin na hitro zgnete-mo krhko testo in ga pustimo počivati vsaj 10 minut. Količina sestavin zadostuje velikosti pekača. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo in ga damo v pomaščen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko. V kolikor se testo lomi, ga razrežite in manjše kose polagajte na dno pekača. Testo večkrat prebodemo in ga damo peč v pečico pri temperaturi 180 do 200 C ter ga spečemo do polovice.
Med tem časom olupimo breskve in jih narežemo na tanjše krhlje. Ko je testo do polovice pečeno, ga vzamemo iz pečice, premažemo s poljubno marmelado in nanjo nadevamo narezane krhlje breskev. Breskve potresemo s sladkorjem, cimetom, vanilijem in mletimi mandlji, orehi ali piškotnimi drobtinami. Ostalo polovico testa razvaljamo, s pomočjo koleščka narežemo na tanke trakove in v obliki mrežice podevamo na breskve. Mrežico po vrhu premažemo z razmešanim jajcem. Tako pripravljeno pito pečemo v pečici še 30 minut. Preden ponudimo breskovo pito po želji potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s smetano.
Nada Pignar, prof. kuharstva
čiru, boleznih žrela in požiralnika, intenzivnem bruhanju). Močno je prisotna prekomerna izguba telesne teže pri kroničnih in akutnih boleznih ledvic, boleznih trebušne slinavke (sladkorni bolezni) in pri veliki večini rakavih obolenj. Prekomerna izguba telesne teže prav gotovo pomeni, da se z vašo muco nekaj dogaja, zato bi bilo smiselno obiskati vašega veterinarja in skupno poiskati vzrok ter ga čim prej odpraviti v obojestransko korist in zadovoljstvo.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Po malem v veliki srpan
Od vročine, prpeke in suše izčrpano vrtno rastlinje iz minulega meseca julija potrebuje avgustovskih vremenskih osvežitev, v katerih bi normalno dorastlo in dozorelo. Avgusta se že čuti vonj po jeseni, ko v vrtu še v večji meri pobiramo njegove sadove, trajno rastje pa se že pričenja pripravljati na počitek. Vrtnar si bo še enkrat obrisal potno čelo in nadaljeval s predjesenskimi vrtnimi opravili, mesec avgust ali veliki srpan pa podoživljati v duhu in pomenu besede, kot so ga ponekod poimenovali: mlatnik, poznoletnik, osemnik ali gospojnik.
V	SADNEM VRTU je avgusta najprimernejši čas za sajenje vrtnih jagod. Posajene v poznem poletnem času se še dobro vkoreninijo in obrastejo, da kot mlade rastline bolje prezimi-jo, spomladi pa kot prvi spomladanski sadni sadež zarodijo. Sadimo le zdrave sadike z gostimi in dolgimi in šopastimi koreninami v medsebojni razdalji 30 cm in v globino do sredine koreninskega vratu. Zemlja naj bo globoka, dobro pre-rahljana ter pognojena z organskimi gnojili in dovolj vlažna. Sadika naj bo v zemljo vložena tako, da ne bo imela navzgor zavihanih korenin, zemlja pa tesno obtisnjena k sadiki. Sadimo jih prosto na gredico ali pod črno folijo. Jagode so rastline, ki v vegetaciji potrebujejo mnogo vode, zato je pod folijo priporočljivo vgraditi cevi za talno kapljično namakanje. Jagod ne sadimo tod, kjer smo več let pred tem pridelovali krompir, paradižnik, paprike ali druge plodovke, ker so takšna tla okužena z nekaterimi bakterijskimi boleznimi, na katere so občutljive tudi jagode. Za sadike lahko porabimo doma pridelane, razmnožene iz živic.
V	OKRASNEM VRTU pa je v avgustu najprimernejši čas za razmnoževanje okrasnih grmovnic in drevnin s potaknjenci. Način razmnoževanja s potaknjenci je zanimiv in ne prezahteven strokovni postopek, v katerem si v domačih razmerah pridelamo nove sadike priljubljenih okrasnih trajnic. Za potaknjenec porabimo del rastline, običajno letošnji poganjek, ki ni premlad niti še ni povsem olesenel. Zdrav poganjek ali mladiko odrežemo iz matične rastline z ostrim rezilom, pomočimo v pripravek za pospeševanje rasti in razvoja korenin
ter plitvo posadimo v mešanico šote, peska in zemlje ali v dokončno pripravljen substrat, kjer se ob skrbni negi, zalivanju in varstvu, razvila nova rastlina z enakimi lastnostmi, kot jih je imela matična rastlina.
V	avgustu je tudi čas za razsajevanje in sajenje mnogih vrst okrasnih trajnic, da bi se do zime dobro vkoreninile in obras-tle za prezimitev.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v začetku avgusta za jesensko rabo priporočljivo presajanje endivije, setev motovilca pa preložimo še na konec tega meseca. Ker po sušnem poletju lahko pričakujemo nekoliko vlažnejšo jesen, je pri sajenju en-divije potrebno upoštevati nekatere okoliščine, da bi pridelali zdrav pridelek v jeseni. Endivija je zelo občutljiva na črno listno pegavost, ki kot rastlinska bolezen, ki se najbolj širi ob vlažnih vremenski razmerah, rastlino med rastjo povsem uniči. Bolezen se pojavi že zgodaj, kmalu po sajenju pa stalno mesto ali pa že na setvišču predno jo razsadimo. Na listih se najprej pojavijo sive do črne pege, ki se nato razširijo po vsej listni površini. Predpogoj za zdravo rast endivije je, da je ne sadimo pregosto, da ni zapleveljena, da ni pregnojena z dušičnimi gnojili in da jo pravilno zalivamo. Ob sajenju posadek poškropimo oziroma zalijemo s škropivom antraco-lom, škropljenje pa ponovimo po dveh tednih, ki ga v primeru deževne jeseni ponavljamo vsaka dva tedna. Ce opazimo na llistih okužbe, liste s črnimi pegami takoj odstranimo, da pred okužbo zavarujemo zdrave.
Miran Glu{ič, ing. agr.

7-četrtek	8-Petek	9-Sobota	10-Nedelja
11-Ponedeljek	12-Torek	13-Sreda 0	
pravo budovo ime
ruski pesnik (nikolaj)
zastarel
naziv za krmo
desni pritok reke paragvaj
žena pevca franca korena
skopuen bik
gora pri bogatinu (1971 m)
avstrijsko hokejsko moštvo
nemSki
spolnik
barij
anton trošt
muze petja
pogon ^ na divjad
renu
iz
besede
vika
kraj pri črnomuu
mineral svetlo-rumene barve
pouski delavec
pri oranju
mesto v ohiu
pralni prašek
pod
namen, CIU
nizozemsko mesto
sl. gledal. igralec (borut)
pamet
afriška virusna mrzlica
ledena skorjasta plast snega
natrij
površinski
sloj litosfere
spremue-valec venere

iz
besede roča
sloviti muzikál iz 1978
hrvaška tiskovna agencija
severozahodni veter
brazilska piščal
madžar
pevka power
lojze cajzek
bizantinski pisec honiat
oslov glas
špeh
100 m'
rekrut, novinec
gaj
vdolbina v
zemul
ocet
posebno merilo
pokrajina v
vietnamu
izrastek na glavi
vaja pri karateju in judu
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Borac, Opale, Ladd, Grmac, Zlatibor, Gostivar, lakiranost, Ustinov, Tar, Bosanka, gargantua, anemostat, Atar, Čanjani, Anar, FLN, Ockret, tona, Ast, Ani, Vai, Sorii, Etna, MA, icika, vesina, Icarus, Karan, oktant, kareks. Ugankarski slovarček: ADJULONA = brazislak piščal, AKOMINAT = del imena bizantskega pisca Mihaela Honiata, ATSE = avstrijsko hojekso moštvo, KSER = gora jugovzhodno od Bogatina, visoka 1971 m, MELIT = mineral svetlorumene barve, OGAREV = ruski pesnik in publicist (Nikolaj, 1813-1877), OTOVEC = kraj pri Črnomlju, PEDON = površinski sloj litosfere, RIO bArMEJO = desni pritok reke Paragvaj.
Idi se ...
'Govori se .
P^.. da je Mestna občina finančno zelo prebrisana. Naročnike KTV bo najprej naredila za delničarje, jim obljubila dobiček, potem bodo ti isti naročniki plačali KTV, polovico dobička pa bo pokasirala občina. Najbrž se bo temu reklo davek na naivnost.
... da bodo v ptujski knjižnici na veliko pisali: njihova šefica je nakupila za šeststo jurjev starih razglednic. Mogoče pa bodo poslej bralci namesto knjig brali stare razglednice.
... da pravzaprav ni lepo, da so v Veličanah pri otvoritvi vaškega studenca več iskrene ljubezni namenili vinu kot pa vodi.
... da so se letos med lovskimi^ trofejami na razstavi v Žamencih znašli tudi gamsi. Živi. Še sreča, da noben vneti lovec ni nanje streljal, kajti potem bi veselica odpadla, tako pa so člani ansambla Gamsi veselo godli do poznih ur. Sicer pa se nič boljše ne bi godilo tudi drugim muzikantom na tej prireditvi -Lisjakom.
Aforizmi
by Fredi
Sele ko prideš n^ konja, spoznaš,
da si se znašel na non stop rodeu.
***
Hanibal je bil prvi v zgodovini, ki je resneje za~el hoditi v trgovine s
porcelanom s sloni. ***
Ko zajca i{~e{ po grmovju, je
praviloma v zelju.
***
Verjamem, da je tudi Napoleon, ko je svojim vojakom govoril,
da vsak izmed njih nosi v nahrbtniku maršalsko palico, pozabil omeniti, da vsak v njem
nosi tudi glavo.
***
Marsikdo med tistimi, ki se danes petelinijo, da so bili prezgodaj
pojo~i petelini, je zgolj kopun.
***
Kdor dobi ženo "s Kleka", bo hitro
pokleknil.
***
Delovna disciplina je med Slovenci najmanj priljubljena športna disciplina.
Lujzek • Dober den vsoki den
Nakolen-dori se piše sobota, 2. avgust. Namesto jutri, v nedelo, vam pišem gnes toto pismo, zato ker bo jutri našo penzijunistično društvo na izlet šlo. Začetek mesca smo si izbrali zato, ker je te še v mošji kokšni tolarček od penzije malo vejkše dimenzije. Pa saj vete, kak so toti naši penzjuni, kak prozni kanuni, so kak ženska menstruacija, kak moška frustracija, trojajo tjeden dni, te pa se lehko drgoč jebeš, kak se tumi po balkansko reče...
Drgačik pa je na našem Suhem bregi vse po storem, malo dobro, malo slabo, ko gledamo z bregov v grabo. Suša nas dale naprej montra, nega deža, ke bi lehko malo tudi podnevi leža. Sunce nas žge in nam skoro vse narobe gre. Mico je v križi vsekalo, kumer se po hiši vloči, mene pa ponoči mora kloči. Betežen je tudi sosedov Juža, ki posnema puža. Hodi tak počas, kak poje Adi Smolar in pridiga naš cerkveni far. Z Dojčlanda je
pisala hčer Jula, ki bajeprepo-gosto lula. Baje ma pokvarjeni mehur, baje zato ker je pojela preveč kur, spila preveč vina in piva, zato pa je zaj betež-niva. Na našem bregi je novo tudi to, ke ma naš vaški župan strto nogo. Skoča je čez plot k sosedi Jožefini, ki nosi jen-kico mini. Hlačkic in modrca ne nosi in si grehe prosi. Vse poročene ženske so lubosumne na njo in ji grozijo, da ji bodo odtrgale glavo. Baje ma med nogami provega vraga, ki moškim v nebesa pomaga. Amen!
Hitro cajt beži in bližamo se kunci totega pisma, če glih si gnes s papirom preveč dobra nisma. Misli mi z možgonov ne grejo, skočejo kak ftiči z veje na vejo. Švic mi teče po ritnem žlebi, oblačeki pa jadrajo po nebi. Mica pregoja po hiši mlode miši, močka jo fcoj gleda, je čisto bleda, moške pa hop nazaj v skrivališča galop.
Pa še en humorček za kunec: - Zakaj si deda vjutro v štam-peti vdorla z vazo po glovi? -Ker meje pita, gdo seje zbuda: "Lujzika, gepa te sen?" - In to te je tak razjezlo? - Seveda, če pa sen jaz Franca...
Vas lepo podavlja Lujzek s prašnatega klanca.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 7. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poro~ila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 8. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na
dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SOBOTA, 9. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POS-LUiALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT in POPULARNIH 10
(Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 10. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUiALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 11. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na obmo~ju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 12. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 ABCD (Davorin Juki~). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni no~ni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 13. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poro-~ila. 18.00 Vrti~karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjan~kov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	tem tednu vam ne bo manjkalo optimizma, saj boste imeli srečno roko pri vseh poslih, kjer bo potrebno imeti tudi kanček
sreče. Izkoristite ugodne dneve za urejanje vseh poslovnih zadev.
BIK
V	delovnem razmerju bodite pozorni v petek in soboto, ker bosta bolj kot ne stresna dneva, razmere se bodo po nedelji umirile
in potem boste bolj spro{~eni, pri tem pa vam bodo stale ob strani tudi zvezde.
DVOJČKA
^^ Pred vami je zelo razbur-^ Ijiv teden, posebno v prvih f	dneh. Predvsem na pos-
lovnih poljih ali v službi, zato se ne prenaglite, saj bi lahko z nekaj besedami podrli vse tisto, kar ste tako dolgo gradili.
RAK
Na žalost je pred vami rahlo napet in stresen teden, saj boste morali popravljati napake iz preteklosti in se boriti s pesimizmom tako v osebnem življenju kot na poslovnem področju.
LEV
Pred vami je pomemben teden, predvsem z vidika poslovnih partnerstev. Nekdo vam bo ponudil sodelovanje. Ljudje vas bodo prosili za nasvet, zato jim le prijazno svetujte. Nedelja bo zelo čustvena.
DEVICA
V	teh dneh bo komunikacija zaživela in nenadoma boste brez težav uredili marsikaj, kar od vas zahteva dar govora. Če
študirate, bodo to dnevi, ki vam bodo naklonjeni, še posebno v ponedeljek.
TEHTNICA
Pred vamije prijeten teden. Morda boste celo ugotovili, da stara ljubezen ne umre. Na tem področju boste imeli posebno srečo, neko koristno znanstvo pa sploh lahko izboljša vaš finančni položaj.
ŠKORPIJON
Pred vami je teden izboljšane vitalnosti, povečane samozavesti, optimizma in veselja, kar bo ugodno za Stike z osebami moškega spola in za urejanje pravnih zadev. Vaša dneva bosta petek in torek.
STRELEC
V	teh dneh boste imeli povišano raven fizične energije, kar vam bo pomagalo pri urejanju vseh poslovnih zadev, problematične finančne zadeve pa le brez skrbi in z zaupanjem prepustite moški osebi.
KOZOROG
Če Ste se že odločili za novo pot, bo vaša zbeganost počasi minila, saj imate pred seboj ravno in gladko pot, če pa ste še vedno v dvomih, pa ne bo šlo tako lahko, boste pa že že v četrtek zopet na potezi.
VODNAR
Pred vami ne bo najboljši teden, razen če ljubite razgibano življenje, služba vam bo prinesla več stresa kot ponavadi, možni so tudi prepiri, zlasti v petek. Pripravite si obrambo, kajti nekdo vam bo nekaj očital.
RIBI
V	službi oziroma na poslu bo stresno v petek in soboto, saj boste v nevarnosti, da izgubite trdna tla pod nogami, ker vam bo
nekdo hotel kratiti vaše pravice. V ljubezni nič novega.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Prva zmaga v prvi ligi
KUMHO DRAVA -DRAVOGRAD
3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Gorinšek (33), 1:1 Bukovec (72), 2:1 Majcen (80), 3:1 (Majcen (90. iz 11 m).
KUMHO DRAVA: Golob, Kamberovi~, [terbal, Krajnc, Jev|eni~, Korez, Anel Smajlovi~, Toplak (od 72. Zajc), Adnan Smajlovi~ (od 70. Krepek), Majcen, Gorin{ek (od 85. Lenart). Trener: Silvo Berko.
DRAVOGRAD: [ribar, Kline, Navodnik (od 63. Pavli~i~), [uler, Ivan~i~, Jamnik, Bukovec, Rebol, Kelemen (od 46. Zager), Madžar, Frajdl. Trener: Mihajlo Pet-rovi~.
Kon~no je tudi za nogometaše Kumha Drave iz Ptuja posijalo sonce. No, to je tudi v resnici sijalo zelo mo~no, tako da je bilo sre~anje težko že za navija~e in gledalce, kaj šele za nogometaše. Zelja nogometašev obeh moštev je bila osvojitev to~k. Dravograj-~ani so na Ptuj prišli mirnejši, saj so v prejšnjem krogu zabeležili nepri~akovano zmago proti mo-~ni in favorizirani Olimpiji. Zato je bilo delo ptujskih nogometašev zahtevnejše.
V sre~anje so krenili odlo~no in dali vedeti, da bo tokrat dru-ga~e kot na uvodnem sre~anju 1. SNL proti ekipi Domžal. Igra je bila stabilna in povezana, pred-
" S- ^
Igralci Drave so dosegli prvo zmago v prvi ligi.
Črtomir Goznik
vsem pa konkretna. V glavni vlogi, vsaj v prvem pol~asu, je bil mladi Gorazd Gorinšek, ki je poizkušal, in to zelo pogumno, v 16. in 19. minuti z udarcema z roba kazenskega prostora. Žal pa sta obe žogi zleteli mimo vrat. V 22. minuti bi lahko gostje povedli, vendar je bil vratar Kumha Drave na mestu in strel Madžara je izbil v polje. Kon~no pa je na-
Adnan Smajlovic v prodoru
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 3. kroga: Kumho Drava - Dravograd 3:1 (1:0), Koper Sport Line - Maribor Pivovarna Laško 0:1 (0:1), KD Olimpija - CMC Publikum 2:2 (1:2), Primorje - Domžale 6:0 (2:0), [martno - Ljubljana 3:0 (1:0), Mura - Gorica 2:2 (1:0).
1.	PRIMORJE	3 3 0 0 13:3 9
2.	CMC PUBLIKUM	3 2 1 0 7:5 7
3.	MARIBOR PIV. LAÎKO 3 2 0 1 6:7 6
4.	KD OLIMPIJA	3 1 1 1 8:4 4
5.	MURA	3 1 1 1 7:6 4
6.	GORICA	3 1 1 1 6:5 4
7.	KOPER SPORT LINE 2 1 0 1 1:1 3
8.	[MARTNO	3 1 0 2 6:7 3
9.	KUMHO DRAVA	3 1 0 2 4:7 3
10.	DRAVOGRAD	3 1 0 2 3:6 3
11.	DOM@ALE	2 1 0 1 2:6 3
12.	LJUBLJANA	3 0 0 3 1:8 0 Pari 4. kroga - 10.8.03 ob 17.00: Gorica - Ljubljana, Domžale -
[martno, Maribor PL - Primorje, Dravograd - Sport Line Koper, CMC Publikum - Kumho Drava, Mura - KD Olimpija
stopila 33. minuta. Majcen je dobil lepo in predvsem natan~no podajo od Jevđeni~a na levi strani, v kazenskem prostoru gostov pa je podal prostemu Gorinšku, ki je z mo~nim in natan~nim udarcem z glavo povedel Ptuj-~ane v zasluženo vodstvo. V 40. minuti pa je ptujski stadion obnemel. Namre~, igralec Dravograda Madžar je izvajal prosti udarec z roba kazenskega prostora Drave. Na njihovo sre~o pa je žoga kon~ala na pre~niku.
V drugem pol~asu so nekoliko bolje pri~eli gostje iz Dravograda, ki so imeli terensko pobudo. Priložnost se jim je ponudila v 57. minuti, ko se je Zager po lepi podaji Bukovca sam znašel pred vratarjem Golobom, ki pa je bil hitrejši in spretnejši od gostujo~ega napadalca. Adnan Smajlovi~ je bil iniciator dveh priložnosti Dravašev, in sicer v 59. minuti, ko je lepo podal Ko-rezu ter dve minuti kasneje Maj-cnu. Oba ptujska napadalca pa sta bila sila nespretna in zgrešila iz ugodnih položajev. Kdor ne
da, pa~ dobi. To je nenapisano pravilo v nogometu in Dravo-graj~ani so v 72. minuti z veliko sre~e uspeli rezultat izena~iti. V 74. minuti je drugi rumeni karton prejel gostujo~i napadalec Pavlini~ in moral pod hladno prho. To so izkoristili doma~i nogometaši, ki so bili do konca sre-~anja veliko boljši nasprotnik, si ustvarili številne priložnosti, zadeli pa samo dvakrat. V polno je zadel Matjaž Majcen in slavju ob zmagi doma~ih nogometašev ni bilo konca.
Danilo Klajnšek
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS QASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR8AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Veselje ob doseženih treh tockah
Šestnajstina pokala NZS
Foto: Črtomir Goznil<
Mladi nogometaši Aluminija so se dobro upirali renomiranim gostom.
ALUMINIJ - MURA 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Lunder (10), 1:1 Fridauer (30), 1:2 Bunjev~evi~ (37), 1:3 Obilinovi~ (62).
ALUMINIJ: Miljkovi~, Koren, Panikvar (od 58. Topolovec), Pekez, Golob, Murko, Flašker, Don~ec, Fridauer, Radenko Kneževi~ (od 58. Repina), Radko Kneževi~ (od 78. Kuserbanj). Trener: Miran Emer-ši~.
MURA: Pejkovi~, Lunder, Cifer, Benjev~evi~, Žilavec, Perši~ (od 75. Prettner), Tisnikar (od 46. Meja~), Fridl, Kokol, Obilinovi~, Ipa-vec (od 78. Mesari~). Trener: Miroslav Blaževi~.
Foto: Črtomir Goznil<
Franc Fridl (levo) v dvoboju z Dejanom Flaškerjem
Nogometaši Aluminija so v pokalnem sre~anju 1/16 finala za pokal NZ Slovenije gostili Muro iz Murske Sobote, ki je tokrat v Kidri~evo prišla v kompletni sestavi, na ~elu s trenerjem Blaževi~em, ki je v mesecu dni dobro dvignil na noge slovensko nogometno športno javnost. Je pa~ tako, da kjer je on, se iskri. Tokrat Mura ni dovolila presene~enja in se je zasluženo uvrstila v nadaljnji krog pokalnega tekmovanja. Toda pot do zmage je bila vse prej kot lahka, saj so se mladi nogometaši Aluminija dobro upirali renomiranim gostom. Le-ti so hitro povedli in izgledalo je, da bodo Kidri~ani doživeli pravo katastrofo, vendar temu ni bilo tako. Davorin Fridauer je v 30. minuti s svojim zadetkom poskrbel za izena~enje in dvig temperature na klopi Mure. Če ne bi muraši ~ez sedem minut povedli po grobi napaki doma~e obrambe, bi bilo verjetno še bolj razburljivo.
V drugem pol~asu so bili Sobo~ani res boljši, imeli so priložnosti in še enkrat zadeli. Zmaga igralcev Mure je, ~eprav je bila dokaj težko priborjena, vsekakor zaslužena.
Danilo Klajnšek
Trener gostov Miroslav Čiro Blaževic
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznik
Pokalna zmaga je ptujski ekipi Kumho Drava prišla pravi čas, saj je nogometašem vlila samozavest.
KUMHO DRAVA - ŠMARTNO 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Anel Smajlovic (7.).
DRAVA: Golob, Šterbal, Krajnc, Kamberovic, Velecic (Zajc), Anel Smajlovic, Korez, Jevdženič, Gorinsek (Sluga), Majcen, Adnan Smajlovic (Krepek).
Zmaga v tekmovanju za pokal Slovenije je bila vzpodbudna, saj je po prvih dveh porazih v ligi prišla ob pravem času. Domačini se nikakor niso ustrašili nasprotnika ter so imeli že v prvih minutah pobudo, ki jo je Angel Smajlovic realiziral po lepi podaji iz prostega strela z leve strani. Priložnost za goste si je zatem ustvaril Ristic, ko je vratar Golob z izredno prisebnostjo ubranil nevarni strel. Gostje se morajo v tem delu zahvaliti nerodnosti Majcna in nato Gorinška, da se jim ni zatresla mreža, za goste pa je imel priložnost Mijatovic, ki je z glavo poslal žogo preko precnika.
V nadaljevanju je bila pobuda na strani gostov, toda niso si znali ustvariti priložnosti za zadetek - Spasojevicev strel je Golob ubranil, Ristic pa je žogo poslal preko vrat. Bolj kot se je tekma bližala koncu, bolj so napadalci obeh ekip izgubljali priložnosti. Še najbolj zrelo sta imela Majcen, ko je zadel stativo, in za goste Pokleka minuto pred koncem.
Sodnik Avdagic iz Ljubljane je dobro sodil pred 500 gledalci.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik prvoligaškega nogometnega združenja in predsednik NK Kumho Drava Robert Furjan
Segrap Makoter - Gorica 0:3 (0:0)
STRELCA: 0:1 Šturm (48), 0:2 Ranic (63), 0:3 Šturm (66).
SEGRAP MAKOTER: Talaber, Baranja, Fajdiga, Hošpel, Puhar (od 80. minute Balažic), Vozlic, Stojko, Novak, Vagner (od 17. Lukman), Virkvencic, Kosi (od 70. Viher). Trener: Drago Posavec.
GORICA: Pirih, Mavric, Kokot, Srebrnic, Težacki, Kršic, Puš, Živec, Ranic (od 66. Brajic), Kovacevic, Burgic (od 36. Šturm). Trener: Pavel Pinni.
Nogometaši slovenskega prvoligaša iz Nove Gorice so se po pri-cakovanju uvrstili med šestnajst najuspešnejših ekip v pokalne tekmovanju Nogometne zveze Slovenije. Na Cvenu pri Ljutomeru so premagali medobcinskega ligaša Segrap Makoter, za zmago pa so se morali pošteno potruditi.
V prvem polcasu so bili gostje veliko boljši, vendar je edino priložnost za zadetek v 21. minuti zapravil Burgic, ki se je sam znašel pred Talaberjem, slab strel pa je koncal za vrati. Pred koncem polca-sa — v 43. minuti — so imeli gostitelji idealno priložnost, da pove-dejo, vendar je strel Stojka Pirih odbil v kot. V drugem delu tekme so Novogoricani le uspeli streti otpor gostiteljev ter si s tremi zadetki zagotovili napredovanje.
Izjavi po tekmi:
Drago Posavec, trener Segrapa Makoterja: "Pokazali smo všecno predstavo ter zadovoljili številne obiskovalce. Kljub temu da smo se pomerili s slovenskim prvoligašem, smo prejeli le tri zadetke. V do-locenih trenutkih smo se celo enakovredno kosali s profesionalnimi nogometaši. Gorici želim dobre igre v nadaljevanju prvenstva ter pokalnega tekmovanja."
Pavel Pinni, trener Gorice: "Ležerna igra v prvem polcasu bi se nam skorajda mašcevala. Domacini bi lahko na koncu prvega dela povedli, kar bi nam sigurno v drugem polcasu otežilo samo delo. Ekipi Segrap Makoter cestitam za odlicno predstavo ter jim želim uspešne igre v prvenstvu."
Miha Šoštarič
Karting
Ptujčanl po desetih dirkah prvi
V dnevih pred dirko je bilo na kartodromu v Hajdošah zelo živahno. Nekateri vozniki so prišli predčasno, da pripravijo tekmovalni stroj in sebe na spopade na 5. dirki za državno prvenstvo in za pokal CRO-SLO.
V soboto se je na tehnicnem pregledu in treningu zbralo v 4 razredih 63 voznikov, prijavili so se organizatorju AMD Ptuj in tudi uradno opravili vse zahteve, ki jih predpisuje pravilnik. V nedeljo so zjutraj opravili uradni trening in merjenje casa za cim-boljše startne pozicije.
Ob 11.00 uri se je pricela I. dirka. Velika vrocina ni motila borbenosti in zagrizenosti voznikov in med favoriti ni bilo vecjih presenecenj. Športni funkcionarji AMD Ptuj so rutinsko izvajali vse potrebno, da so dirke nemoteno potekale v zadovoljstvo vseh.
Med najmlajšimi, ki jih je nastopilo kar 21, sta Žan Lajkovic in Matic Gorišek izmenicno vozila na celu, tako da ju preostali vozniki niso dohajali, odlicno pa je vozil tudi Darjan Klobasa, ki se razvija v dobrega voznika. Med mladinci favorit Alex Damiš ni dovolil presenecenja, ceprav ga
je nenehno ogrožala Klavdija Se-nica, tudi Pijo Šumer je smela vožnja pripeljala na 7. mesto.
Pri clanih si je Luka Jurkovic privozil zmago ob nenehnem ogrožanju Hrvata Ivana Stojšica in Kristjana Habulina, Ptujcan Tomaž Mlinaric je bil odlicni 5. Najmocnejši razred 125 ccm postaja domena voznikov iz Hrvatske, saj so bili najboljši trije Dario Šamec, Miran Koroš in Ne-deljko Vucelic, 4. mesto si je pr-vozil Aleš Repic. Angeli Vežnaver je s 7. mestom privozil tocke za ekipno uvrstitev.
II. dirka se je pricela popoldan. Po predstavitvi voznikov in pozdravu podžupana Martina Turka ter po odigranju obeh himen so se smele vožnje ponovile. Med najmlajšimi se je ponovno razvijala borba, le da se Žan Lajkovic ni dal presenetiti, prevzel je vodstvo in ga po 14 krogih (10.360 m) ni izpustil. Prav tako je Darjan Klobasa po-
Aleš Damiš ni dovolil presenečenja.
Foto: D. Klajnsek
V štirih razredih je nastopilo 63 voznikov.
Foto: D. Klajnsek
novil odlicno vožnjo. Tudi med mladinci Aleš Damiš ni dovolil presenecenja, ceprav mu je nenehno na vratu "visela" Klavdija Senica. Pri clanih pa je zaradi nervoze prišlo do zapleta, vozniki se nikakor niso mogli pravilno uvrstiti za start in tako jih je moral starter poslati nazaj v boks, kjer se je nervoza umirila in pri ponovnem poizkusu je start uspel. Luka Jurkovic si je v drugo privozil 1. mesto, Tomaž Mlinaric je bil 4.
V	naslednji vožnji, ki je gledalce še bolj ogrela, je potekala borba med Miranom Korošem, Nedeljkom Vucelicem in Alešem Repicem, kjer je slednji zmagal. Zmagovalni lovorjev venec mu je nadela Helena Blagne; ta si je tekmovanje ogledala skupaj z možem Mitjom Zamanom, ki je pred nekaj leti prav na tem kartodromu kot clan AMD Ptuj osvojil naslov državnega prvaka.
V	odmoru so se gledalcem, ki jih je bilo okrog 1000, predstavi-
Podvinci • Memorial Janeza Petroviča
Klub z obilico načrtov
V Podvincih je v nedeljo potekal enajsti memorial v nogometu, posvečen Janezu Petroviču, ki je bil eden izmed ustanoviteljev in prvih članov NK Podvinci. Le-ta danes šteje 120 članov, v njem pa je registriranih 70 članov.
Tudi letos je turnir organiziral NK Podvinci in v goste povabil nogometne klube iz Dornave, Apac in Grajene. Pokal je letos ostal v domacih rokah, saj je ekipa Podvincev po streljanju enajstmetrovk (11:10) s 4:3 premagala goste iz Dornave. Tretje mesto so osvojili nogometaši iz
Grajene, ki so v tekmi za tretje mesto premagali Apace z 2:1.
Po besedah predsednika kluba Janka Ceha je bilo za nogomet v Podvincih v zadnjih letih storjeno ogromno. Tako so uredili novo igri{~e, ga ogradili z mrežami, postavili objekt s sla-~ilnicami ter asfaltirali pot in del
prostora pred zgradbo. V na~rtu imajo {e dokon~anje dvorane, ki je v zgornjih prostorih stavbe, asfaltiranje preostalega dela in postavitev tribun ter razsvetljavo igri{~a.
^"Vendar bo to {e moralo po-~akati, saj smo se letos dogovorili, da bomo vse sile usmerili v to, da se prebijemo v 1. medob-~insko ligo, zato smo letos tudi prvi~ najeli novega trenerja, ki ni doma~in, ker so si to želeli tudi igralci," pravi Ceh in doda-
11	clani Kluba ljubiteljev klasicnih in športnih vozil iz Kidricevega z
12	motorji.
Uvrstitve po obeh dirkah: razred 60 ccm Žan Lajkovic - Šlan-der Celje, Matic Gorišek - Moste, Karlo Kukljak - KKGB Zagreb ... Razred ICA 100 ccm mladinci: Alex Damiš - Ptuj, Klavdija Seni-ca - Sportstil, Jan Jemc - Plamtex Domžale ... Razred ICA 110 ccm clani: Luka Jurkovic - Straža, Ivan Stojšic - Novi Marof, Miha Kovac - Lucija Domžale ... Razred ICC 125 ccm: Aleš Repic - Moste, Miran Koroš - Novi Marof, Dario Šamec - Stubaki ... Ekipna uvrstitev: AMD Ptuj 115 tock, KKGB Zagreb 106, KU Novi Marof 105, AMD Moste 89, AK Zagreb 75, AMD Lucij a-Domžale 67, AMD Šlander Celje 55, KK Podravina Koprivnica 45 in Plamtex sport Domžale 42 tock. V generalni uvrstitvi je po 10 dirkah ekipno prva ekipa AMD Ptuj 515 tock.
anc
ja, da za ekipo Podvincev igrajo tudi fantje iz Jur{incev, za katere pa ob~ina Jur{inci prispeva nekaj denarja.
"Medob~inski nogomet je zelo drag {port, saj obstaja mnogo klubov, denarja pa na Nogometni zvezi nikoli ni dovolj. Zato smo zelo hvaležni doma~inom, ki s svojimi denarnimi prispevki ali prostovoljnim delom pomagajo pri urejanju igri{~a in vzdrževanju kluba. V na~rtu pa imamo tudi ustanovitev ženske nogometne ekipe, ~eprav se bojimo, da se bo tudi tu zataknilo pri financah. Ce bi bili v prvi ligi, bi lahko za oglede tekem pobirali tudi vstopnino in {e tako nekaj zaslužili, vendar smo veseli, da lahko tudi sedaj okoli{kim prebivalcem ponudimo nedeljsko sprostitev ob gledanju nogometa," zaklju~uje Ceh.
Polona Šemnički
Pokal so osvojili domačini - Podvinčani
Foto: Črtomir Goznik
Aluminij - Nafta 4:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Panikvar (3), 2:0 Knežević (15), 2:1 Mavricek (20), 3:1 Kneževic (38. iz 11 m), 4:1 Repina (47), 4:2 Mavricek (88).
Na zadnjem pripravljalnem srecanju pred zacetkom v drugo-ligaški konkurenci so nogometaši Aluminija iz Kidricevega brez vecjih težav premagali lanskoletnega drugoligaša in sedaj clana 3. SNL - vzhod Nafto iz Lendave. Domacini so bili vseskozi boljši nasprotnik in so, ceprav so nastopili v mocno oslabljeni sestavi, slavili zmago. (DK)
Kolesarstvo
Dirka po Madžarski
Ekipa Perutnine Ptuj do 23 let se je od torka do nedelje za visoke uvrstitve borila na tradicionalni 30. Dirki po Madžarski kategorije 2.12 UCI. Gregor Gazvoda, Aldo Ilešič, Andrej Omulec, Vanja Satinovič, Emanuel Kiserlovski in Boštjan Krevs so v šestih dneh, v petih etapah in prologu v močni konkurenci kolesarjev iz Madžarske, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Slovaške, Poljske, Češke, Nizozemske in Švedske prevozili slabih 800 kilometrov in nanizali nekaj zelo dobrih etapnih rezultatov.
od 120 do 180 km, kar je trajalo približno tri do pet ur. Po cilju je sledila podelitev nagrad za najbolj{e, za ostale pa takoj-{nji transfer do hotela. Kolesarji so se stu{irali, {li na ve~erjo, nato pa je maser sku{al ome-h~ati njihove utrujene mi{ice, medtem, ko se je mehanik ukvarjal s kolesi. Ponavadi je sledil {e pogovor, v~asih že v polsnu, {e kak{en obrok, nato pa spanje. In slika je bila podobna vsaki dan, {e hrana se ni
Etapne dirke so mnogo zah-tevnej{e od enodnevnih zaradi velikih naporov, ki se vrstijo iz dneva v dan, za dosego kon~-nega cilja pa je potrebno odpeljati vsako etapo v dolo~enem ~asu. Zato na dalj{ih dirkah ne moremo govoriti o turizmu, vse je namre~ podrejeno kolesarstvu.
Dnevnik kolesarja
In kako je pravzaprav izgledal dan?
Bujenje je bilo vsak dan med 6. in 7. uro, sledil je zajtrk (organizator je poskrbel za hrano, nekateri tekmovalci pa so si sami dodatno pripravljali obroke). Po zajtrku smo se odpeljali na {tart (ve~krat zaradi oddaljenosti z avtomobili), kjer so imeli tekmovalci kosilo ({page-te). Sledila je približno enour-na priprava na etapo, kjer je tudi trener povedal, kje je potrebno biti posebej pazljiv, kak-{na je taktika itd.; mehanik je pripravil kolesa, maser pa razdelil popotno hrano in pija~o. Nato pa se je lahko za~elo tisto pomembno, dirkanje! Vsak dan so kolesarji prekolesarili
1. kolesarski maraton POLI
toliko razlikovala, da bi se spla-~alo o tem govoriti.
Le med tekmovalci se je vsak dan dogajalo nekaj novega. Ekipa je zelo heterogena, saj so v njej {printerji, kronomet-risti in gorski vozniki, tako da je imel vsak svoje etape, kjer je iskal priložnost za dobro uvrstitev. Vsi rezultati, ki pa so jih dosegli posamezniki, pa so le plod dela celotne ekipe, saj je prakti~no nemogo~e, da bi posameznik nadzoroval vseh os-
Voljo utrjuje izziv, ta pa nas!
Kolikokrat si očitamo, da nečesa nismo storili, ko smo vendar imeli tako dober namen? Verjetno tako kot vsi - prevečkrat! "Saj bi, ampak," je najnevarnejši način razmišljanja. Fizično bi že šlo, a ni prave volje za to. Marsikaj bi zmogli, če bi le hoteli dovolj.
Psihično, ali bolje rečeno, z voljo, obvladujemo in obvladamo vse, kar se dogaja v nas in izven nas. Če imamo nekaj namen storiti, se za to najprej odločimo. Da bomo nehali kaditi, da se bomo bolje prehranjevali, da se bomo redno gibali, da bomo shuj{ali ali karkoli takega, recimo. V veliki večini so nam taki načrti spodleteli, ker je bila naša volja prešibka. Naš fizični del bi že ubogal, če bi se zares in trdno odločili. Ujeti smo v past svoje volje! Tipično ~love{ko - "Saj bi, ampak" ali "Jutri začnem". Trdnost volje loči uspeh od neuspeha! Za uspeh je potrebna odločnost in trdnost. Rečemo tudi, da je kdo trmast, čeprav zveni, kot bi bilo to kaj slabega. Narobe! Slabo se je navidezno odločiti in potem iskati izgovore, zakaj te odločitve ne bi izpeljali. Če se nam to dogaja ob kak{ni odločitvi, imamo {e eno izbiro - ali smo se napačno odločili ali pa odločitve nismo sposobni izpeljati, ker je na{a volja pre{ibka. Napačno odločitev lahko enostavno prekličemo. Nesposobnost nekaj izpeljati, pa lahko re{imo samo s tem, da se trdno, ampak zares trdno odločimo, da ne bomo iskali nika-kr{nega izgovora. Namesto tega moramo izdelati postopen načrt, kako bomo svojo odločitev izpeljali. Če gre za katero od zgoraj na{tetih odločitev, moramo takoj
ugotoviti, da je zanje treba izbrati pristop. Treba si je določiti končni cilj in vmesne ali recimo v kolesarskem žargonu - etapne cilje. Če se želimo bolje prehranjevati, moramo ugotoviti, kaj je na{a največja prehrambena pregreha in jo spraviti pod kontrolo. Ko nam to uspe, se lotimo naslednje, sproti pa v dnevni jedilnik vstavljamo bolj zdrava živila in jedi. Če želimo shuj{ati, nam hitre diete lahko kot končni rezultat prinesejo kvečjemu {e kak kilogram več. Zato najprej stran s pregrehami, jedilnik preoblikujemo, hkrati pa se vedno več gibljemo. Najprej gre počasi, zato je volja nujno potrebna, a ko opazimo prve znake uspeha, gre vse lažje. Vsak znak uspeha je nova motivacija za na{o voljo. Bistvo je v postopnosti! Vsak va{ korak vodi h končnemu cilju! Zato se lotite stvari na pravi način že danes, da boste 13. septembra lahko {li z nami na 1. POLI kolesarski maraton. Izzivamo vas! Sicer ne bomo tekmovali, ker gre za vse-rekreativni maraton, vendar vam bo v družbi takoj začela delovati tista, prav tako za človeka značilna, tekmovalna žilica. Tisti, ki ste se tako že odločili, da se popeljete takrat z nami, pa si le zapomnite, kako deluje volja in izzovite v na{em imenu k sodelovanju {e koga. Va{e najbližje! Otroci - izzo-vite star{e in jim recite, naj se ne
izgovarjajo. Nagradili bomo namreč naj{tevilčnej{e družine in tudi {ole. Seveda pa lahko tudi star{i izzovete svoje otroke. Izbrali in nagradili bomo tudi najmlaj{ega in najstarej{ega udeleženca. Vsi pa dobite medaljo!
Voziti se na kolesu je zanimivo! Mimo z zmerno hitrostjo beži pokrajina. Opazite podrobnosti, ki jih ob vožnji z avtomobilom ne morete zaznati. Obraz vam hladi sapica, ki vam gre naproti z va{o hitrostjo. Po vsakem klančku, za katerega se potrudite, da ga osvojite, pride počitek v spustu. Ste si naredili va{o odločitev tako prijetno v va{i predstavi? Tudi ta je del vaše volje in njene trdnosti. Izzivi so lahko prijetni! Kdo vas sploh lahko ustavi, ko veste, kaj ho~ete in kako boste to dosegli!?
Vidimo se drugo soboto v septembru, startamo v Moškanjcih na mali ali veliki kolesarski maraton, kratko ali dolgo progo, se rekreiramo, družimo in imamo lepo. Izziv je tu, odlo~itev pa vaša!
1. POLI kolesarski maraton za vas organiziramo Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio Tednik Ptuj in Perutnina Ptuj, d.d., in vas vabimo, da ste zraven pri našem izzivu. Ta je, da pripravimo najboljšo rekreativno kolesarsko prireditev pri nas!
Anny Rechberger Pečar
talih sto kolesarjev in jih na koncu {e premagal.
Še o dirki
Prvi dan je bil na sporedu uvodni 3.5 km dolg prolog po ulicah Veszprema ob Blatnem jezeru. Na tako kratki razdalji se je najbolje zna{el Ile{ič in s petimi sekundami zaostanka zasedel sedmo mesto, Gazvoda pa je bil enajsti. Prava dirka pa se je začela že naslednji dan z uvodno 180 kilometrov dolgo etapo. Na {tartu {e nihče ni vedel, da bo že ta etapa odločilna za generalno uvrstitev, ki se na samem vrhu do konca dirke ni spremenila. K tak{nemu razpletu so mnogo pripomogli tudi sodniki, ki niso ustavili ubežne skupine, ko je glavnina stala pred spu{čenimi želez-ni{kimi zapornicami. S tem so dovolili, da se je prednost ubežnikov dvignila na neulovljive {tiri minute. Razgibana trasa, veter, dež, nizke temperature in megla so bili glavni razlogi za veliko selekcijo in odstope že na začetku madžarskega kroga. Zelo dobro sta med na{imi kolesarila Gazvoda, ki je v cilj pripeljal v skupini za ubežniki in dosegel trinajsto mesto, in Ile-{ič, ki mu je zmanjkalo moči na zadnjem hribu, kot dober {printer bi namreč lahko v ciljnem {printu posegel zelo visoko.
Druga etapa v dolžini 180 km je bila pisana na kožo {printerjem. Kljub ravninskem terenu pa je bila ena najzani-mivej{ih. Pobegi so se vrstili od {tarta do cilja, zelo aktivni so bili tudi Perutninarji, ki so morali večkrat loviti ubežnike, s pobegi pa so posku{ali tudi
sami. Cilj je bil pripraviti zaključni {print Ile{iču, kar jim je tudi uspelo. Aldo ni imel naj-bolj{e pozicije, oviral pa ga je tudi televizijski snemalec, tako da je zasedel "le" četrto mesto. "V zadnji ovinek sem pripeljal na četrti poziciji, ko pa sem hotel prehiteti tekmovalca pred seboj, me je ta zrinil v ograjo. Moral sem zavirati, da sem se izognil padcu, upočasniti pa sem moral tudi pred ciljem, da ne bi povozil snemalca", je po prihodu v cilj pripovedoval vidno razočarani Ile{ič.
Tretja etapa, dolga prav tako 180 km, je potekala od Fuzesgyarmata do Miskolca. Tekmovalci so bili že utrujeni, voljo do tekmovanja pa so jim zbili {e organizatorji, ki so jih speljali na napačno cesto, zaradi česar se je etapa {e podalj{a-la. Ptujčani so tokrat pripravili {print Gazvodi, ki je zasedel drugo najvi{jo stopničko. Ta je po tekmi povedal: "Dirkali smo dobro, kot že včeraj, in to sta rezultata ekipe. Aldo me je dobro "navlekel" do 300 metrov pred ciljem, nato pa sem sam začel {printati. Ujel sem enega ubežnika, za drugega pa mi je zmanjkalo kak{nih 30 metrov."
V soboto sta bili na sporedu dve poletapi. Dopoldne so kolesarji prevozili 120 km dolgo "kraljevsko" etapo z dvema gorskima ciljema, na zadnjem v Kekestetu na vi{ini 1000 metrov je bil tudi cilj etape. Ptuj-čani na žalost niso imeli dobro pripravljenih kolesarjev za gorske etape in se niso pome{ali v boj za zmago. Še najhitreje je v cilj prispel Gazvoda, {estnajsti v etapi in {tirinaj sti v popoldanskem 3.5 km dolgem gorskem
kronometru, Ki{erlovski in Sa-tinovič pa sta bila obakrat uvr-{čena okrog 25. mesta.
Najlep{a etapa s ciljem na gradu v Budimpe{ti je bila na sporedu zadnji dan. Dirka je bila generalno že odločena, zato so Madžari, ki so imeli vodilnega v skupnem se{tevku, narekovali hiter tempo. Zmagovalca najprestižnej{e etape je zato odločil {print na grad, v katerem se je spet najbolj izkazal Gazvoda in ciljno črto pre-kolesaril kot peti.
V generalni razvrstitvi je zmagal Madžar Zoltan Remak (Madžarska), drugi je bil Matej Jurčo (Slova{ka), tretji pa Kacper Sowinski (Če{ka). Gazvoda je bil 10., Ki{erlovski 28., Satino-vič 29. in Omulec 43.
Izjavi po dirki:
Boštjan Arnus, trener ekipe: "Na tej dirki smo dokazali, da se nam forma vzpenja, saj smo dosegli nekaj lepih etapnih uvrstitev, za zmago pa nam je zmanjkalo nekaj sreče. Za vrhunsko generalno uvrstitev nam je zmanjkal en dobro pripravljen gorski kolesar, ki ga trenutno nimamo. V celoti gledano sem s fanti zelo zadovoljen."
Gregor Gazvoda: "Z na{e strani je bila to ena bolje od-peljanih dirk, kar se tiče ekipe, regularnost in organizacija pa je bila na nivoju ostalih dirk na Madžarskem. V osnovi je bila ta dirka namenjena tempiranju forme za pomembnej{e dirke, ki na{ čakajo v prihodnosti in s tega vidika smo jo tudi izkoristili."
Uros Gramc
Radenci • Predstavili kolesarska maratona
Pričakujejo več kot 2000 kolesarjev
V prostorih hotela Radin v Radencih je kolesarska sekcija Športnega društva Radenci pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dve zanimivi ter množi~ni kolesarski prireditvi. V nedeljo, 10. avgusta, bodo organizirali osmi kolesarski maraton "Terme Banovci 2003", v nedeljo, 24. avgusta pa še 23. kolesarski maraton "Tri srca Radenci 2003". Osmi rekreativni kolesarski maraton terme Banovci 2003 je na novinarski konferenci predstavil predsednik kolesarske sekcije športnega društva Radenci Boris Lešnik. "Obe progi banovskega maratona ostajata letos isti, tako da bo maraton "Terme Banovci 2003" dolg 68 kilometrov, krajša in lažja varianta pa 52 kilometrov. Štart in cilj celotne prireditve bo pred zdraviliš~em Terme Banovci, štart za obe progi pa bo ob 10. uri. Proga, velikega, 68 kilometrov dolgega maratona,
bo potekala na relaciji: Banovci -Veržej - Krapje - Cven - Mota - Raz-križje - Veščica - Stročja vas - Pod-gradje - Železne Dveri - Radomerje - Žerovinci - Stara Cesta - Zgornji Kamenščak - Branoslavci - Rado-slavci - Boreci - Križevci pri Ljutomeru - Veržej - Banovci. Mali maraton na 52 kilometrov bo potekal na isti trasi kot dolgi maraton, s to razliko, da se udeleženci ne bodo odpravili proti Železnim Dverem, ampak takoj v Žerovince ter od tam naprej po trasi velikega maratona proti cilju."
Lansko leto se je banovskega kolesarskega maratona kljub nevihti udeležilo 600 kolesarjev, letos pa se jih je že v predprijavi prijavilo več kot 500. Štartnina znaša 4.500 tolarjev, možnost prijave pa bo še na dan maratona do 9.30 ure na prizorišču. Tudi za maraton "Tri srca Radenci 2003" bo potrebno odšteti 4.500 tolarjev, oziroma
Foto: Miha Soštaric
Kolesarski prireditvi so predstavili (od leve): Milan Hojnik -direktor Zdraviliiš~a Radenci, Boris Lesnik - predsednik kolesarske sekcije Športnega društva Radenci, in Marjan Hladen - predsednik športnega društva Radenci.
tisoč tolarjev manj v predprijavi, to je do 15. avgusta. Kolesarski maraton "Tri srca Radenci 2003", ki bo v nedeljo, 24. avgusta, je predstavil predsednik športnega društva Radenci Marjan Hladen: "Štart in cilj celotne prireditve bo pred lovskim domom Jež v Radencih, štart za vse tri preizkušnje pa bo ob 10. uri. Pripravili smo tri dolžine prog, in sicer na 70, 54 in 27 kilometrov. Najdaljša preizkušnja bo potekala na relaciji: Radenci - Boračeva
-	Orehovci - Gornja Radgona - Police - Ivanjševci - Stavešinci - Spodnji Ivanjci - Cogetinci - Cerkvenjak
-	Kraljevci - Stara Gora - Slaptinci
-	Biserjane - Sveti Jurij ob Ščavnici
-	Okoslavci - Dragotinci - Rožički Vrh - Hrašenski Vrh - Kapela - Jan-žev Vrh - Melanjski Vrh - Očeslavci
-	Ptujska cesta - Orehovci - Bora-čeva - Radenci. Tudi obe preostali, krajši preizkušnji bosta potekali na podobni relaciji, bodo pa seveda za vse tri preizkušnje postavljene signalizacije."
Lani je na rekreativnem kolesarskem maratonu "Tri srca Radenci 2003" kolesarilo 1052 rekreativcev, letos pa jih pričakujejo še več.
Organizatorji obeh kolesarskih maratonov v Prlekiji bodo tudi letos za nastopajoče rekreativce pripravili številne nagrade ter presenečenja. Med drugim se bodo udeleženci banovskega maratona lahko po dirki brezplačno osvežili v bazenskem kompleksu Term Banovci, udeleženci radenskega kolesarskega maratona pa bodo lahko brezplačno zaplavali v bazenu v Radencih ali pa se odpravili na ogled Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni.
Miha Šoštarič
Ljutomer • 13. slovenski kasaški derbi
Siavlčevl brez predstavnika
Ljutomerski kasaški kiub, ki bo prihodnje ieto praznoval 130-ietnlco obstoja, bo to nedeljo, 10. avgusta, pripravil največjo kasaško prireditev tega ieta - 13. slovenski kasaški derbi oz. državno prvenstvo štiriletnih kasačev.
Za najbolj cenjeno kasaško lovoriko v Sloveniji ter za prvo nagrado v višini 850.000 tolarjev se bodo na 2600 metrov dolgi progi potegovali: Inter (Dušan Zorko, Ljutomer), Jazon GL (Primož Kristl, Ljutomer), Racy Vita (Vellu Peka Toivannen, Posavje Krško), Rodondo Vita (Martin Mars, Posavje Krško), Fax (Rene Hanžekovič, Ljutomer), Fidel (Daniel Heric, Ljutomer), Fenita (Milan Seršen Ljutomer), Lili White (Milan
Žan, Ljubljana), Angel Cowardly (Darja Krelj, Komenda) in Lucijan (Stanko Sraka, Ljutomer).
Po rezultatih v letošnji sezoni na stavnicah najbolje kotirajo: Inter, Jazon GL, Racy Vita — vozil jo bo finski voznik Vellu Peka Toivannen, ki bo prvič nastopil na slovenskih hipodromih — ter Rodondo Vita. Inter je v letošnjem letu nastopil petkrat in zabeležil tri zmage ter dve drugi mesti. Na ljutomerskem
hipodromu je zmagal dvakrat, slavil je tudi v Zagrebu, eno drugo mesto pa je med drugim zabeležil 6. julija na slovaškem derbiju v Bratislavi. Med vsemi prijavljenimi kasači za derbi je Inter tudi največ zaslužil. V treh tekmovalnih sezonah je lastniku priteklo nekaj več kot 1,6 milijona tolarjev. "Inter je v dobri formi, zato pričakujem uvrstitev na najvišja mesta. Dober mesec dni z Interjem nisem tekmoval ter ga le pri-
pravljal za največjo dirko v karieri. Največji tekmeci bodo Interju gotovo Jazon GL, Racy Vita in Rodondo Vita. Ce ne bo kakšnih težav, se bodo ti štirje kasači enakovredno potegovali za naslov," je pred največjo dirko sezone povedal 26-letni Dušan Zorko.
Podobnega mnenja je tudi 20-letni Primož Kristl, ki bo prav tako kot Zorko prvič udeleženec derbija. "Favoriti so znani, moj kasač Jazon GL pa je na zadnjih treningih ka-
petovi%vto
...z idejo
Ormoška c. 23 2250 Ptuj Tel.: 02 749 35 12, www.petovia-avto.si
PE: Tovorni pr. Ptuj 02 749 35 26, Osebni pr. Ptuj 02 749 35 22, ■Maribor 02 330 07 70, Ormož 02 741 14 80, Ljutomer 02 58 48 112.
Prodajni program:
Nadomestni deli za tovorna vozila MAN, MERCEDES, IVECO, VOLVO, TAM, RENAULT, ZASTAVA..._
Nadomestni deli za osebna vozila RENAULT, ŠKODA, VW, CITROEN, ZASTAVA...\
Pooblaščeni prodajalec in serviser sl<uterjev ter koles z motorjem PIACCIO,\ GILEBfc VESML TOMOS - nadomestni deli in dodatna oprema._
Lahka gradbena mehanizacija: nabijalke-žabe, vibratorji betona, kompaktorji ter vibro-poravnalne deske za mokre in "dehidrirane" betonske mase in estrihe, poravnalno-brusilni "helikopterji" za betonske nanose ali estrihe, rezalke betona in asfalta, rezalne mize in rezalne plošče za vse vrste kamnin, vrtalna orodja in vrtalke, rezkalke-kanalke zidov in sten za instalacije, stebrna dvigala / odri za visoke / nizke gradnje, el. generatorji, kompresorji...
Pooblaščeni zastopnik za ponudbo storitev družbe Mobitel d.d.

zal odlično formo. V letošnji sezoni sem imel kar nekaj smole s tem kasačem, vendar upam, da bo v nedeljo šlo vse po načrtih. Ker je to moj prvi nastop v derbiju, bi si želel uvrstitev med tri najboljše."
Racy Vita, ki je letos slavila trikrat, in Rodondo Vita, ki je zmagala dvakrat letos, prihajata iz hleva Marsovih. Rodon-do Vita je bila tudi najboljša na kvalifikacijah za derbi, ki so bile 29. junija na ljutomerskem hipodromu, vendar takrat ni nastopil Inter, Jazon GL pa je po težavah na štartu odstopil. Na tokratnem derbiju bodo brez svojega predstavnika Slavičevi iz Ključarovcev, ki so najbolj znani rejci in voziki kasačev v Sloveniji. Prav vsi trije njihovi štiriletni kasači Darina MS,
Davos MS in Dimon MS so namreč poškodovani. Marko Slavič je na dosedanjih dva-naj stih slovenskih kasaških derbijih zmagal trikrat, med drugim je lani z Denom MS postavil najboljši kilometrski čas (1:18,7) vseh derbijev.
Nedeljska kasaška prireditev v Ljutomeru se bo pričela ob 15. uri, slovenski kasaški derbi pa bo na sporedu ob 17.35 uri. Poleg derbija bodo orgranizatorji pripravili še šest točk sporeda, skupno pa bo nastopilo 77 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Derbi se bo odvijal na 2600 metrov dolgi progi, vse ostale preizkušnje pa na 1600 metrov dolgi progi. Za ljubitelje hazarderstva bodo tudi tokrat organizirane stave.
Miha Šoštarič
GMG
eiMOMTd
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
MCHRNIZRCUn
CLCKTROMONTRŽn
RLEKSRNDCR GRBROVEC s.p.
iZVnJAMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLflGRNJe INFRASTRUKTURNIH VODOV (konolizocijo, vodovod, plinovod)
-	RUŠ6NJC OBJ6KTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NflBRCŽJC 18,8850 PTUJ, TCL: 08 / 748 18 90 FAKS: 08 / 787 74 58, GSM: 041 648 855,031 648 855
FINALE IZBORA ZA SkinStar MISS TERM 2003
=_____
I iv^Hfl HI HIT*
■	IV
■vem« pi»rowi
J_____I______________O l^tl ^
iminmi niiHHaj , .	X
iij
iiííhíifSi
vriopnina samo 1.800 SIT
TERME PTUJ 23.8.2003 ob 21:00
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pajim samo povejte, dajih imate radi.
Pokličite:
02/ 749 34 10
nabiralnik@radio-tednik.si
IMaroćite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d o o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in

Ta teden prejmeta osem brezplačnibi obiskov Centra aerot
ime in priimek:
ime in priimek:
SoBja Mahoiič
[Astov:_
GomUci 4, gg83 Destrnik
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti,
Športni napovednik
1.	SNL - LIGA SIMOBIL
PARI 4. KROGA: Gorica - Ljubljana (petek); CMC Publikum - Kumho Drava, Domžale - Šmartno, Dravograd -Sport Line Koper, Mura - KD Olimpija - vse tekme ob 17.00; Maribor Pivovarna Laško - Primorje - nedelja ob 19.00 uri.
2.	SNL
PARI 1. KROGA: Aluminij - Izola Argenta, Dravinja - Krško Posavje, Supernova Triglav - Svoboda, Brda - Rudar Velenje, Tabor Sežana - Livar, Zagorje - Bela krajina (vse tekme v nedeljo, ob 17. uri).
3.	SNL - SEVER
Pari 1. kroga: Hajdina - Pohorje, Središče - Zreče, Šoštanj - ^ Železničar, Malečnik - Bistrica, Pesnica - Kozjak Radlje, Šmarje pri Jelšah - Holermuos Ormož (vse tekme v soboto, ob 17. uri); Stojnci - Paloma (v nedeljo, ob 17. uri).
3. SNL - VZHOD
Pari prvega kroga: Bakovci - Bistrica, Križevci - Nafta Lendava in Beltinci - Veržej (v soboto, 9. avgusta, ob 17. uri), Turnišče - Odranci, Carda - Tišina, Črenšovci - Tromejnik in Hotiza- Arcont Radgona (v nedeljo, 10. avgusta, ob 17. uri).
M[
Turnir v Apa~ah
Nogometni klub Apače bo v soboto, s pričetkom ob 13. uri organiziral tradicionalni Turnšekov memorialni turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Apač, Podvincev, Lovrenca in mladinci Apač.
Curkomet v Lovrencu
V	soboto, s pričetkom ob 14. uri bo PGD Lovrenc v športnem parku v Lovrencu organiziralo tradicionalno tekmovanje v curkometu. Zanimanje med nastopajočimi in gledalci za tovrstno tekmovanje je zelo veliko.
Danilo Klajnsek
Jutri 8. sejemski tek
Agencija za šport Ljutomer pripravlja jutri, v petek, tradicionalni, 8. sejemski tek v Ljutomeru. Pričetek teka bo ob 17. uri na Glavnem trgu, prijave pa organizatorji v start-no-ciljnem prostoru zbirajo na dan prireditve do 16.30 ure. Tokratni sejemski tek bo štel tudi za pomurski in slovenski pokal, startnina za posameznega tekmovalca — tekmovalko pa znaša 1.000 tolarjev.
V	moški konkurenci bodo tekmovali v devetih kategorijah, v ženski pa v sedmih. Tekaške proge potekajo za nižje kategorije po ulicah Ljutomera, in sicer v dolžini250, 450 in 900 metrov, za ostale kategorije pa je proga v dolžini 8,5 kilometra speljana po ravninskem deli v smeri proti bližnjim Cezanjevcem ter nazaj proti Ljutomeru. Za točkovanje pomurskega in slovenskega pokala šteje tek na 8,5 kilometrov, vsak udeleženec pa bo prejel spominsko priznanje ter majico. V sklopu 8. sejemskega teka v Ljutomeru bo Agencija za šport Ljutomer skupaj s Planinskim društvom Ljutomer pripravila četrti sejemski pohod, ki predstavlja okrog dve uri sproščene hoje po slikoviti pokrajini okolice Ljutomera. Za pohodnike štartnine ni, vsi udeleženci pa prejmejo spominsko majico. Začetek pohoda bo ob 17.10 uri na Glavnem trgu v Ljutomeru.
MŠ
Odbojka / Nastopilo kar 17 ekip
Na ljutomerskem letnem kopališču je Agencija za šport Ljutomer skupaj s Fundacijo za šport Slovenije pod vseslovenskim sloganom "Hura prosti čas" pripravila v sklopu 8. poletne olimpiade odbojko na mivki. Tekmovanja se je udeležilo kar 18 ekip oz. 51 udeležencev. Prvo mesto so osvojili ljutomerski Sončki, ki so v finalu z 21:14 odpravili M-Power iz Veržeja. V tekmi za tretje mesto so Beltinci z 21:13premagali Kamenščonce. V sklopu 8. poletne olimpiade je potekala še ulična košarka, kjer so med tremi ekipami slavile ljutomerske Čebelice, mali nogomet na mivki pa je zaradi dežja odpadel.
MŠ
Krvodajalci
14. julij - Milica Korpar,Podgorci 87/a; Jožef Zebec, Bel-ski Vrh 102; Andrej Plohl, Draženci 21; Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8; Erna Furek, Skorba 18; Marko Bricelj, Jamova 7; Robert Filipič, Sakušak 74; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Branko Rajh, Savci 23; Željko Majcenovic, Lackova 4, Ptuj; Simon Šimenko, Brstje 10; Dušan Gavez, Korenjak 11; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Katja Korpar, Podgorci 87/a; Dušan Furek, Draženci 87/a; Marjan Kunej, Kungota 106; Marija Šterbal, Kukava 44; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Karl Furek, Draženci 87/a; Srečko Korez, Kočice 53; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12; Jože Grula, Skorba 41/c; Martin Kaisersberger, Gerečja vas 1/e.
17. julij - Irena Šketa, Zavrh 48; Dušan Pšajd, Crmlja 5; Branko Kontarček, Hum 21/a; Danica Mahorič, Brstje 1; Milan Bombek, Formin 28/a; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Marica Kodrič, Nova vas pri Markovcih 23; IvanKovačič, Polenšak 44/b; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Robert Ciglar, Podvinci 113; Srečko Narat, Trnovec 21; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Voja Ve-ličkovic, Potrčeva 48, Ptuj; Vida Maroh, Pobrežje 34; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Dušan Najvirt, Celestri-na 11, Maribor; Jože Knedl, Bratov Graj 34, Maribor.
21. julij - Andrej Žuran, Mihovci 76; Ksenja Kosi, Prše-tinci 18; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Vladimir Zamuda, Formin 27; Nataša Horvat, Vrtnarska 14, Ormož; Danilo Niedorfer, Vrtnarska 14, Ormož; Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Tomaž Dietinger, Cirkovce 17; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Edvard Vršič, Zg. Velovlek 7; Franc Lah, Spuhlja 46.
24. julij - Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Jovita Dukarič, Gubčeva 8, Lenart v Slovenskih goricah; Vinko Nimac, Kve-drova 3, Ptuj; Marta Hanžič, Obrež 1257a; Marija Kle-menčič, Hardek 45, Miran Tušak, Gorišnica 106; Anton Bukšek, Žetale 51; Marjan Kokol, Levanjci 30; Jakob Janž-ekovič, Strejaci 7; Peter Petek, Starošince 5; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Marjan Feguš, Stanošina 17; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Branko Šenkiš, Gregorčičev dr. 5, Ptuj; Anton Glaser, Borovci 50; Marjeta Vedlin, Ptujska gora 11/a; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Janez Kocmut, Žabjak 59; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Janez Rajh, Gabrnik 34/a; Matej Pelc, Robičeva ul. 22, Limbuš; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Boris Polegeg, Ingoličeva 10, Zg. Pol-skava; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Aleš Doliška, Videm 2; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Alavko Horvat, Ptujska 341, Maribor; Jože le-vak, Rimska pl. 8, Ptuj.
28. julij - Robert Klemenčič, Hardek 45; Milan Prapot-nik, Mali Okič 43; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Vido Kavarič, Prerad 50/a; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Milan Jerebič, Moravci 148; Roman železnik, Nadole 4; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Zlatko Intiher, Vlaho-vičeva 7, Kidričevo; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Bojan Ornik, Grajena 58/a, Ptuj; Elvira Janžekovič, Draženci 33/a; Anton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju 7; Anton Zajc, Apače 38; Marijan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Blaž Vajda, Orešje 124; Marjan Anderlič, Tr-govišče 25/b.
31. julij - Boris Vuk, Strmec 16/a; Matija Kolarič, Žigrova 10; Rado Marčec, Trška 6; Jurij Borko, Godeninci 1; Robert Keček, Hum 20; Zvonko Kolar, Apače 188; Silvester Petek, Trajanova 9, Ptuj; Romana Malinger, Geračja vas 81; Bojan Merc, Soviče 12; Miran Šalamun, Nova vas 100/c; Petar Mar-kotic, Kajuhova 1, Ptuj; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Olga Fras, Gibina 18/a; Ingrid Gole, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Bernarda Draškovič, Dragonja vas 17; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Dušan Bedenik, Kočice 25; Nina Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Majda Marinič, Pobrežje 74/a; Leon Kauč-evič, Apače 177/a; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Matevž Mo-horko, Apače 3; Jože Majcen, Vičanci 11; Anton Murko, Sela 1; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Franc Turnšek, Apače 140; Nevenka Lebar, Gorišnica 93/a; Stanko Nipič, Zg. Korena 33; Franc Marušič, Zg. Velovlak 22; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor.
Planinski kotiček
Izlet na Vogel, Razor, Rodico in Črno prst
Planinsko društvo Ptuj vas, na praznične dni, v petek in soboto, 15. in 16. avgusta, vabi na dvodnevno planinarje-nje po spodnjih bohinjskih gorah, kjer je pot speljana kot izjemno lepo grebensko prečenje od Vogla do Crne prsti.
Udeleženci izleta se zberemo v petek ob 5. uri zjutraj pred železniško postajo na Ptuju. Odhod bo z minibusom. Vrnitev na Ptuj je predvidena naslednji dan do 23. ure. Prvi dan bo cca. 5, drugi dan pa cca. 9 ur hoje.
Prijave s plačili sprejemamo v pisarni Planinskega društva Ptuj na Prešernovi 27 ob torkih in petkih med 17. in 19. uro, najkasneje do torka, 12. avgusta oziroma do zasedbe 18 prostih mest. Cena izleta je 7.000 SIT in vključuje prevoz z mini-busom, nočitev v koči na planini Razor, prevoz z nihalko na Vogel, vodenje in organizacijo. Za spanje je potrebno vzeti zraven lastno rjuho. Ne pozabite zelene knjižice Slovenske planinske transverzale, saj boste na izletu dobili štiri žige!
Če ne bo prijavljenih dovolj udeležencev za prevoz z avtobusom, je možen odhod z osebnimi avtomobili, v tem primeru bo cena nekoliko nižja. Prisrčno vabljeni vsi, ki želite aktivno v naravi preživeti lepe avgustovske praznične dni!
Izlet bom vodila Tadeja Radek, vodnica PZS.
Tadeja Radek
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935._
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Juri~ Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, samo {e do 30. 9. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozni-{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik._
POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetni{ko in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje._
Knauf, suhomontažna gradnja (stene, stropovi, suhi estrihi, suhi ometi), mansardna stanovanja, vam uredimo z vsemi pripadajo~imi deli. GSM: 051-213-084.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektro in{talacije, meritve elek-tri~nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~-avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
IZVAJANJE VSEH krovsko-kleparskih del, montaža nadstre-{kov, pergole, pokrivanje streh z vsemi kritinami. LAST, Janez Lah, s.p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, telefon 041 375-838.
!li
KNAUF, montaža, spu{~eni stropovi, suhi estrihi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, telefon: 7460381, GSM 031 341 532.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gori{nica.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
BETONSKE: pokrove, cevi, robnike, {karpnike, plo{~e, in prevoze vseh vrst gramoza, do 5 m3, nudi: Janez Hli{, s.p., Čarmano-va 4 a, Ptuj, tel. 02 746 28 31 ali 041 683-108.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
KMETIJSTVO
PRAŠIČE, ve~je, za zakol, prodam, tel. 753-31-81._
MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIMA TELETA bikce simen-talce za nadaljnjo rejo. Tel.758-10-61.
NESNICE rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan. Babinci 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
KUPIM balirano seno za konje, tel. 041 603-970.
PRODAM travno silažo in slamo v okroglih balah. Tel. 787-73-52.
KOKOŠI, nesnice, rjave, za nadaljnjo nesnost, po 200 SIT in mlade jarkice, v nesnosti, po 800 SIT, prodajamo. Megli~, Skorba 23.
KRAVO s teletom ali brez in visoko brejo kravo, prodamo ali zamenjamo za nebrejo. Tel. 041 941 878.
Prodamo kure nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 200 sit. Martin Vogrinec, Skorba 56 b. Tel. 782 96 71.
ODOJKE, prodamo. Grajen{~ak 87, Malek.
GOZD, me{ani, v izmeri 1,67 ha, prodam. Tel. 031/309-069._
PRODAM koruzo na njivi, za silažo. Tel: 740-70-06, Strelci._
Slamo, balirano, kupim. Tel: 041-678-386._
NESNICE, rjave, cepljene, stare 15 tednov, prodam - 600 SIT. Dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-3571._
NESNICE, v 10 mesecu nesnosti, in mlade jarkice, že v nesnosti, lahko kupite, vsak dan pri Baumanovih, Župečja vas 48a.
DVOOSNO traktorsko prikolico, 4 tone, traktor Fiat 402 in traktor Steyer 4 x 4 60 konjskih sil, prodamo. Tel. 790 12-41.
PLUG, obračalni, tribrazdni, in silo-skombajn, prodamo. Jože Kirbiš, Zg. Hajdina 71.
NEPREMIČNINE
POSESTVO, manjše, prodam ali menjam za stanovanje v Mariboru. Tel. 764-02-61._
Prodamo poslovni prostor v Drava centru Ptuj, nad A-banko (43m2), tel: 748-14-90._
Spodnji Strmec pri Leskovcu -prodamo njivo in pašnik na ravnem delu, ob asfaltni cesti, v izmeri 50 arov, in mešani gozd, ob cesti, v izmeri 90 arov. Tel. 041 255 102.
Prodam bivalni vikend 72 m2 in 2179 m2 pripadajočega zemljišča (vinograd + sadovnjak) na atraktivni lokaciji, Gorca pri Podlehniku. Tel: 331-5496,(041-655-517)._
V STOGOVCIH pod Ptujsko Goro prodam hišo v gradnji, na parceli, 700 m2, lahko vseljiva, tel. 051 206-497.
KLET s sadovnjakom in vinogradom v Brezovcu, prodamo. Cena: 400.000,00 sit. Tel. 031 756-059.
SPREJEMAMO naročila za stanovanja, poslovne prostore in garaže v izgradnji v Rabeljči vasi. Prodamo nova, takoj vseljiva stanovanja v Drava centru ; kmetije, vikende, stan. hiše na raznih lokacijah; 2-druž. hišo Ob Studenčnici (v račun se lahko vzame 1,5 - 2-sobno stan.); novo, poslovno-stan. stavbo v Hajdošah. Vse podrobnejše inf. dobite na agenciji Vikend, Domino center-Ptuj,	02/757-1101,
02/748-1013,	041/955-402,
02/748-1014.
DOM - STANOVANJE
V CENTRU Ptuja prodam stanovanje 84 m2, primerno tudi za poslovni prostor, cena: 8.400.000 sit. Tel. 041 317-361._
PRODAM stanovanje v Zg. Leskovcu. Tel. 02 763-18-51.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar
Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22.
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
radioptuj
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STANOVANJE, dvoinpolsobno, damo v najem, v Ptuju. Tel. 758-32-71.
14*

DELO
RAZNO
ČE ŽELITE biti za svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, vam "Delo" in "Slovenske novice" ponujata sodelovanje kot "zastopniku" naročniškega oddelka na terenu, (lahko tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na "Dialog ", K mitreju 2, 2251 Ptuj._
IŠČEM kakršno koli delo, lahko na vašem ali mojem domu. Tel. 031 490-153 ali 040 287-035.
MOTORNA VOZILA
GOLF II diesel, letnik 1987, bordo rdeč, prevoženih 210.000, dobro ohranjen, z radiem in vlečno kljuko, prodamo. Cena 240.000 sit. Telefon: 02 / 719 05 44 ali 041 / 725-671.
PRIKLOPNIK, lahki, ugodno prodamo, ter osebni avtomobil. Mob. 041 967 217.
GOLF DIESEL 1,6, 5-brzinec, letnik 1988, prodamo. Tel. 041 930-101.
Poceni prodamo odlično ohranjeno spalnico Meblo. Info. po tel. 02 773 58 31, od 7. 8. do 9. 8.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
PRODAM BUKOVA drva, razža-gana ali v metrih, dostava na dom, tel. 031 532-785.
KNJIGE za 1. letnik strojne šole - avtomehanik, prodam. Tel. 771-01-04 ali 040 693-006.
Prodam ladijski pod, bruna, late, štafle in deske. Tel. 041 / 833-781.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_

Super ponudba: amerško tre-king kolo SCHWINN, alu-okvir, 21 prestav, sedežni in sprednji amortizer cena 66.200,00 SIT Čelade KED in MET - 20% gotovinski popust! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441.
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
Dravska 11, 2250
Tel.: 749-24-10 ali 749-24-12
Spoštovani učenci in starši!
S šolskim letom 2003/2004 uvaja Glasbena šola Karol Pahor Ptuj baletno izobraževanje, zato vabimo učence - novince k vpisu na
BALET
Program
št. učencev v oddelku
starost učenca
BALETNA PRIPRAVNICA BALET - 1. razred
12 - 15 12 - 15
7 - 9 let 9 - 11 let
Vpis bo potekal v ponedeljek, 25. avgusta 2003, od 16.00 do 18.00 ure v dvorani Glasbene šole Karol Pahor (prvo nadstropje), Dravska 11, Ptuj.
Prispevek staršev znaša 5200,00 sit mesečno!
Prijazno vabljeni!
Pooblaščena agencija VEN, Zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar s.p. zavarovalnice Slovenica d.d., ki v septembru odpira vrata agencije na Ptuju, Rajšpova 16, vabi vse, ki jih zanima delo na področju:
SKLEPANJA ZAVAROVANJ,
da se ji pridružijo.
Potrebna znanja in izkušnje:
-	vsaj 5.stopnja izobrazbe
-	vozniški izpit 'B' kategorije
-	lasten prevoz
-	samostojnost, iniciativnost in komunikativnost
-	občutek in veselje do dela s strankami
Kaj nudimo:
-	zanimivo in dinamično delo
-	izobraževanje
-	plačilo glede na uspešnost
-	prijazno delovno okolje
-	samostojno organiziranje delovnega časa
-	pogodbeno delo, kasneje za uspešne možnost redne zaposlitve
Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite do 14.08.2003, na naslov:
VEN, Zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar s.p. Kočice 69b, 2287 Žetale
Dodatne informacije: GSM: 031 / 602 - 212, Venčeslav Skledar
[Najmanjše obresti v mestu za J
IPOSOMA
[Garancija: plača, pokojnina, kartice ]
šoirs.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiH] m WËiKiï Dg pw©
				
Tu?	T i		■ ■	1
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo In trgovina, Matej Prapratnik s.p., Pivitova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJIUV
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
IHnsail.oj..Ciinliiirjeva 21. Maribor
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplacniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n "
01	VITEZI CEUSKI - Zapuščina naših staršev
02	GREŠNIKI - IMoja dolina
03	TAIVIBURAŠI IZ CIRKUU^N - Mejenska polka
04	SLjOV. MUZIKANTJE - Vedno vsak ima svoj prav
05	IVIAVRICA - Kopališki mojster
06	LISJAKI - Mama veš
07	Ans. EKART - Od Urške zvoni
08	Ans. SONCE - Svatovska
09	Ans. STRICI - Starka iz doma
10	TRIO POGLADIČ-Ob jezeru
11	Ans. VITA - Zaljubljeni
12	Ans. SPEV - Pridi pod najino brezo
13	Ans. VIHARNIK - Slovenske jedi Zmagovalec meseca JULIJA: Ans. B. GAŠPERiC Se eno možnost v AVGUSTU imajo: VITEZI CEUSKI - Zi Glasovanfe s sporočili SMS: 041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTKIH 7 od 22.00 do 24.00 Ori^kme SMS glasbene želje: 041/818-668
můňswm
1	BALKY-Od poletja pa do zime
2	Ans. TULIPAN - Tangice
3	DAN IN NOČ-Aja,ane
4	KINGSTON - Kdor zna ta zna
5	NATALIJA VERBOTEN - Na pol poti
6	PTUJSKIH 5 - Od bifeja do bifeja
7	Y0 - ZO - Policaj
Zmagovalec meseca JULIJA: PETOVlO - Na zaljubi s Še eno možnost v AVGUSTU ima: BALKY - Od poletja pa do zime
Poskočnih 13
Veličastnih 7

i/cah na naslon
rc đ.o.o..p.p. 318. 22SO Ptuj
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 11.8.2003
-	ob 16.00 V učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS
-	ob 17.30 vpis pred OŠ VITOlVIARCI
-	ob 18.00 vpis pred OŠ JURŠINCI
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonovai, ptuj	Vabljeni!
parkirišča in og^^ie
Umbuška c. 2, Limbuš (icomplela Maries)
tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. IUIaistrova29,2250Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a B 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Prireditvenih
četrtek, 7. avgust
vabimo @radio-tednik.si
18.00
19.00
V	Blagovnici Mercatorja Ptuj, je na ogled je razstava slik Mihaele Omladič, članice likovne sekcije dru{tva upokojencev Ptuj, razstavo si lahko ogledate vse do 31. avgusta.
V	knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, so vsak torek in četrtek vse do 14. avgusta "Počitni{ke urice", ki potekajo med 10.00 in 11.00. Dodatne informacije dobite na telefon 778 88 51.
Se vedno poteka {ola jadranja in {ola veslanja, dodatne informacije dobite na 041 791 005.
Vsak dan od 8.00 do 19.00 igranje golfa, Golf invest, za vse starosti. Informacije na telefon 788 91 10.
V	CID-u na Ptuju je na ogled razstava fotografij udeležencev mednarodne mladinske izmenjave Mladi & mesto. Dobrodi{li ste vsak delovni dan od 8.00 do 20.00 in v soboto od 10.00 do 13.00.
v prostorih Šahovskega dru{tva Ptuj v Dravski ulici, lahko vsak torek in petek igrate {ah.
Badminjon klub Ptuj in OŠ Breg vas vsak četrtek vabita na Badminton pred OŠ Breg, če ima{ svoj lopar je brezplačno
Petek, 8. avgust
Danes je v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje likovne razstave del, ki so nastajala v okviru mednarodne likovne kolonije mladih do 30 let, ki jo organizira Galerija Tenzor. Na koloniji sodeluje trinajst mladih slikarjev iz štirih držav. V Ljutomeru z okolico, 8. sejemski tek.
Sobota, 9. avgust
14.00
20.00
v Lovrencu na Dravskem polju, Srečanje upokojencev "Spodnjega Podravja". Organizator letošnjega srečanja je DU občine Kidričevo. na gradu Borl, v okviru Tamburanja ob večerih nastopila dva tamburaška orkestra in sicer: Tamburaška skupina Bisernice iz Reteče ter Tamburaši Kavkler KUD "JJanko Živko" iz Poljčan. Danes lahko greste z PD Ptuj na izlet na "DEBELI VRH", dodatne informacije na PD Ptuj na telefon 777 15 11 vsak torek in petek med 17.00 in 19.00.
V	Ljutomeru, "19. sejen po celen Lotmerki".
V	prostorih J.J. Puch v Ljutomeru, Puchov -bujši- Prleški sejen.
Nedelja, 10. avgust
11.30 Juršinci, otvoritev nove športne dvorane. V Ljutomeru na Stari cesti, Rimske igre. Hipodrom Ljutomer, Kasaške dirke.
Sreda, 13. avgust
KINO
21.00 V Termah Ptuj, Gledališka predstava "Igre na dvorišču"
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Tomi Vogrittc, letale Z4la, 2287 Žetale
Ptuj
Od 7. do 10. avgusta, 19.00, Lizzie bo popstar. 21.00 Kifeljci. 12. in 13. avgusta, 18.30, Jedro.
Maribor
Partizan - 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. avgust, 17.30, Agent cody banks. 20.00,
Stevardese letijo v nebo. Gledali{~e - 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. avgust, 18.00 in 20.30, Terminator 3: Vstaja strojev.
Udarnik - 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. avgust, 18.30 in 21.30, Hulk. Grajski vrt - 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. avgust, 22.00, Johnny english.
TV PTUJ
Sobota, 21.00 in nedelja 10.00: Pomembni projekti Mestne občine Ptuj v prvih sedmih mesecih tega leta. Prostorska problematika na OŠ Ljudski vrt. 7. Mednarodni balonarski praznik na Ptuju. Bolnišnica Ptuj se predstavlja. Na zdravilnih točkah na Vurberku vedno več obiskovalcev. Predstavila se nam bo vokalna skupina "Kresnice". Ptujsko labodje jezero. Kako biti zdrav in zmagovati.
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
SPOMIN
Janez Kostanjevec	Ivana Kostanjevec
1. 1. 1929 - 7. 9 1983	24. 5. 1937 - 27. 7. 2002
IZ MALE VASI
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Domači
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice, hčerke, botre, snahe, tete in svakinje
Zinke Šterbal
1967 - 2003 IZ GORIŠNICE 92
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izrečena sožalja ter vsestransko pomoč.
Iskrena hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, govornikom za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem, pevcem, godbeniku za odigrano žalostinko ter pogrebnemu zavodu MIR. Hvala tudi sošolcem OŠ Gorišnica z razredničarko.
Prav lepa hvala Bolnišnici in Zdr. domu Ptuj, sodelavkam laboratorija, Kmetijski zadrugi Ptuj in osebju intenzivnega odd. Splošne bolnišnice Maribor.
V tihi žalosti in z bolečino v srcu vsi njeni
Skromno in mirno, kakršno je bilo tvoje življenje, si 21. julija 2003 odšla od nas... Ugasnil je dan, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in tašče
Marije Šostaric
IZ DRAGOVIČA 3
1982 - 2003
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje.
Zahvala g. župniku za opravljeni obred, govorniku Zvonku za besede slovesa, pevcem in zastavonošem, pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino, patronažni službi ge. Mileni Pavlica. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vajini najdražji
SPOMIN
Franceka [ostarica
2. 2. 1927 - 25. 7. 1987
Razpored dežurstev zobozdravnikov
sobota: 9. 8. 2003 Zorica Tosič, dr. stom.
ZD Majšperk
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
žalost in bolečina domujeta pri nas.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
Marije Bratusa
IZ DUBRAVE 11, ZAVRČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sv. maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, g. Martinu Vesenjaku za ganljive besede slovesa, hvala Društvu upokojencev Zavrč, pogrebnemu zavodu MIR in za odigrano Tišino ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: sinova Anton, Jože, hčerki Alojzija in Marija z družinami, brat Jože z družino
Kako je prazen dom,
dvorišče naše,
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Otilije Bezjak
roj. Strelec
IZ BUKOVCEV 32
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke in pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala, še posebej Tineku in Janji Škripač.
Žalujoči: sinova Franc in Janko ter hčerka Tilika z družinami
VrataÎ
GM
ZA GARAŽE, DELAVNICE .
Z daljinskim upravljanjem
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
RADIO)))TEDNIK
Mali oglasi
02/749-34-10
Zaman vprašujem zakaj, saj tebe ne bo več nazaj. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih bo{ ostal.
SPOMIN
Boleč je spomin na 5. avgust pred petimi leti, ko nas je zapustil dragi mož, ata in dedek
Janez Čeh
IZ TRNOVSKE VASI 45
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ga nosite v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji: žena Justa ter hčerki Silva in Erika z družinama
Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta
Stanislava Bezjaka
CVETKOVCI 58
izražamo iskreno hvaležnost vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, z nami pa iskreno sočustovali.
Posebna zahvala velja govorniku, g. župniku in cerkvenim pevcem, pogrebnemu podjetju AURA za opravljene storitve in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali!
Vsem iz množice žalnega zbora ISKRENA HVALA!
Njegovi žalujoči: žena Branka, hčerka Mateja ter sinova Stanko in David
ZAHVALA
Ob prezgodnjem slovesu od naše drage
Jožefe Roškar
IZ GOMILCEV 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, ustno ali pisno izražena sožalja.
Posebna hvala gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem, zastavonošem, molilcu Zvonku, govornici in kolektivu pogrebnega podjetja Jančič.
V tihi žalosti in z bolečino v srcu: mož Vinko, sinova Branko in Srečko z družinama ter sin Vinko in sestra Lizika z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, mamice, babice in tašče
Ivanke Horvat
IZ PRERADA 41
bi se radi zahvalili vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darove za cerkev.
Iskrena hvala g. župniku za besede tolažbe in za opravljeni obred, cerkvenim pevcem, pevcem MPZ Ruda Sever iz Gori-šnice, društvu upokojencev, govorniku za izrečene poslovilne besede, pogrebnemu zavodu MIR. Hvala vsem, ki ste si ji prišli poklonit, in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti.
Žal
ujoči: vsi njeni
Male oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749-34-10
Ko tvoje zaželimo si blizine, gremo tja,
v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar je mnogo prerano odšel naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Martin Sirc
POLENCI 20, POLENÎAK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Jožeta Grobelska
S PTUJSKE GORE 103
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala g. župniku za opravljeni obred in govorniku gospodu Stanku Vedlinu za ganljive besede slovesa.
Žalujoča žena Pepca
Odšla si,
vendar za vedno ostajaš z nami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Marice Murko
IZ APAČ 295
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Hvala PP MIR za opravljene pogrebne storitve, g. župniku za cerkveni obred, pevkam za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala Marici, Miranu in Stanku, ge. Dodlek in ge. Galun, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v neprecenljivo pomoč.
Žalujoči: mož Jakob in hčerka Albina, vnuki in pravnuki
Ni te več na pragu ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši.
Ostalo grenko je spoznanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Jakoba Hvalca
IZ TRDOBOJCEV 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam: Pernek, Jelen, Bedrač in Cafuta ter kolektivu Leska.
Zahvaljujemo se patru Janezu Ferležu za opravljeni cerkveni obred, govorniku g. Janku Kozelu za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru in zborovodji g. Srečku Zavcu za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam na kakršen koli način pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Angela z možem Stankom ter vnuka Stanko in Biserka z družino
Mi iščemo te, a tebe ni, solze nam po licu teko, kruto bilo je slovo, ob snidenju podaš nam roko.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, babice in sestre
Marije Kamensek
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 88/a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija teljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospre mili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter darove za cerkev, nam pa v najtežjih trenutkih izrekal pisna in ustna sožalja.
Posebna hvala govornikoma gospodu Alojzu Šeguli in Silv Brodnjak za ganljive besede slovesa. Hvala gospodu župniku za tolažilne besede in opravljen cerkveni obred.
Posebna hvala tudi kolektivoma Kirurškega oddelka in Oddelku za intenzivno nego Splošne bolnišnice Ptuj, pogrebnemu podjetju Maher, njihovim pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
V tihi žalosti in z bolečino v srcu vsi njeni: mož Janez, hčerka Darinka z družino in sestra Kristina z družino
Ptuj • Prazniku na rob
Vandalom se slabo pise
Ob osmem prazniku Mestne občine Ptuj, ki je od leta 1996 5. avgusta, je ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavci podal po-drobnejSo inventuro s podatki o pomembnejSih investicijah, ki so bodisi v teku bodisi v fazi zaključevanja, in napovedal nove.
V ospredju je investicija v novi center za ravnanje z odpadki, kjer dela potekajo po terminskem planu.
Čudežno prenovo doživlja nekdnji zdravstveni dom na Čučkovi 2, kjer je bilo se do nedavnega nevarno delati, zdaj pa mu s celovito prenovo počasi vračajo nekdanjo veličino in priložnost za življenje. V njem bodo do prihodnjega leta uredili 16 socialnih stanovanj in stiri poslovne prostore. Potreb po socialnih stanovanjih je iz leta v leto več, vsako leto se lista zaključi okrog številke 80, srečnežev, ki dobijo ključe, pa je veliko manj. Zalogaj v Čučkovi bo presegel sto milijonov tolarjev.
Opazno je dogajanje na cestah v okolici, pa tudi gradnja kanalizacijskega omrežja se nadaljuje. Na sam praznični dan, 5. avgusta, je mesto dobilo 40 novih prepotrebnih parkirnih mest.
Na grajskem hribu ostaja vse po starem. Nekdanja konjušnica še tudi letos ne bo postala gradbišče, nekdanji lastniki Herbersteini sedaj iščejo pravico na evropskem sodišču, slovenska sodišča sicer odločajo v prid državi, to pa tistim,
Škoda Octavia
ki želijo grajski hrib postaviti v aktivnejšo vlogo, dosti ne koristi. Herbersteinov, kot je znano, aktivna vloga v ptujskem turizmu ne zanima, zanje je
Foto: Črtomir Goznik
Razbite svetilke - ptujski vsakdan
pomemben le naslov, na katerega bodo poslali položnico za svojo lastnino. Kako dolgo se bo vleklo to nategovanje od enega do drugega sodišča, ne ve nihče, ve pa se, da ta nedokončana zgodba močno naj-eda turistično podobo Ptuja in grajskega hriba, ki vse bolj tone v temo - tudi zato, ker

mesto ne želi več v nedogled poravnavati velikih stroškov za javno razsvetljavo, ki letno stane 35 milijonov tolarjev. S sanacijo ponavljajočih se poškodb je račun še večji. Mladci so na razsvetljavi naredili, kar so mislili, luči v parku ostajajo polomljene, ker jih ne bodo več obnovili, tudi pot do Term ostaja v temi, enako tudi pot na grad - najbrž zato, da bi bila romantika večja. Bojda pa luči škodijo tudi nekaterim živalskim vrstam, ugotavljajo v razvitejšem svetu od našega, pa tudi vešč ni več toliko, kot jih je bilo nekoč. Da se bomo uvrstili med okolja s humanim odnosom do živalskih vrst in da bomo učinkovitejši v boju proti vandalom vseh vrst, ki jim nič ni sveto (pa še od drugod prihajajo), in tudi, da bodo sprehodi po mestu varni (v temi namreč niso), sedaj v mestni upravi razmišljajo, da bodo problem javne razsvetljave rešili z obnovljivimi viri energije - s solarno tehniko, luči pa se bodo prižigale samo takrat, ko boš šel mimo.
Študije se pišejo, odgovore iščejo za marsikateri mestni problem, medtem pa nekateri, kot na primer, kako priti iz mesta do bližnjih krajev, s katerimi želimo delati regijo, nikogar ne skrbijo. Pomembno je le, da je mesto ob vhodu dobilo še eno tablo - tablo z napisi pobratenih oziroma partnerskih mest.
Še dobro, da bomo tudi v letu 2004 praznovali, do takrat pa bomo lahko končali tudi na videz majhen projekt, kot so usmerjevalne table. Ker če ne bomo znali delati majhnih korakov, tudi velikih ne bomo zmogli.
MG
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objel(tivno oceno škode in maksimaino nadomestilo zanjo
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2S07 Mailbar
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
če Je na Lovrenca (10.) lepo, tudi jeseni ne bo grdo.
•mi-7
Danes bo pretežno jasno, popoldne ali zvečer bodo še posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 22, najvišje dnevne od 30 do 33, na Primorskem okoli 35 stopinj.
Obeti
V petek in soboto bo sončno in vroče.
v
Štajerski
TĐIMK
ISKRE(NO)
Kdor zaničuje današnji dan, dokazuje, da včerajšnjega ni razumel.
Maurice Maeterlinck
Črna
kronika
Na zdravje ob glasbi!
Med 1. in 4. avgustom je neznani storilec vlomil v Vinarstvo Slovenske gorice -Haloze Ptuj, na Vodnikovi ulici, od koder je odnesel 24 kartonov buteljk šardoneja in iz kombija Peugeot boxer avtoradio JVC tip KS-F353R. Materialna škoda, ki jo je povzročil z vlomom, znaša 300.000 SIT.
Ponarejeni Cankarji
Med 2. in 3. avgustom je neznani storilec na območju Ptuja v različnih gostinskih lokalih vnovčeval ponarejene bankovce za 10.000 SIT. Skupno je vnovčil za 90.000 SIT ponarejenih bankovcev z različnimi serijskimi številkami.
Tri milijone Skode
4.	avgusta okoli 18.50 ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v sklopu stanovanjske hiše v Podvin-cih 137, last J. K. Do požara je prišlo v gospodarskem poslopju, kjer je bilo spravljeno suho listje, trava in slama. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje z več kmetijskimi stroji. Požar so gasili gasilci PGD Podvinci, Kicar in Ptuj, materialne škode pa je po nestrokovni oceni za okrog 3.000.000 SIT.
Pogorel motor
5.	avgusta okoli 2.05 ure je prišlo do požara na motornem kolesu Kawasaki tiz ZX600, last S. [. iz Cirkulan. Motorno kolo je bilo parkirano v garaži v pritličju stanovanjske hiše, kjer je iz neznanega vzroka zagorelo in kljub intervenciji lastnika zgorelo v celoti. Materialna škoda je nastala tudi na osebnem avtomobilu, ki je bil parkiran v garaži, ter na stenah garaže, katera skupno znaša cca 1.000.000 SIT.
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Martina Virag, Veliki Brebrovnik 113, Miklavž pri Ormožu - Nika; Valerija Simonič, Dornava 132, Dornava
-	Tea; Irena Vlašič, Sejanci 13, Sveti Tomaž - Žiga; Marjeta Zidarič, Hum 101/a, Ormož - dečka; Renata Škerget, Ledinek 42, Sveta Ana - Michello; Gordana Stojakovič, Lancova vas 5, Videm - Luka; Biserka Petrovič, Meje 6, Cirkulane - Anjo; Matejka Merc, Velika Varnica 44, Zg. Leskovec - Nino; Vida Žnidar, Cesta XIV divizije 45, Štore - Tamaro; Lidija Verde-nik, Belšakova 33, Ptuj - Ane Marijo.
Poroke - Ptuj: Milan Cafuta, Drstelja 18, in Gabrijela Strelec, Ormoška c. 134, Ptuj; Martin Gregorec, Janežovski Vrh 48/a, in Vladimira Vršič, Trnovska vas 55la; Leon Horvat, Borovci 2lb, in Aleksandra Arnuš, Podvinci 43.
Poroka - Zavrč: Slavko Markovič in Lidija Kokot, Bukovci 103le.
Poroke - Ormož: Aleš Borko, Breg 22, Središče ob Dravi, in Ksenja Bombek, Trška 8, Središče ob Dravi; Tomaž Simo-nič, Vinski Vrh 37, in Katja Pilih, Vinski Vrh 37.
Umrli so: Maks Juršič, Zagrebška c. 69, Ptuj, rojen 1944 -umrl 23. julija 2003; Jožef Jurtela, Cirkovce 61la, rojen 1919
-	umrl 24. julija 2003; Marija Kamenšek, Krčevina pri Vur-bergu 89la, rojena 1936 - umrla 22. julija 2003; Jožefa Kuri, rojena Suhač, Drbetinci 32, rojena 1933 - umrla 23. julija 2003; Marija Peršoh, Dragonja vas 40, rojena 1924 - umrla 24. julija 2003; Karol Kolarič, Kokolajnščak 24, rojen 1927 -umrl 28. julija 2003; Jožefa Roškar, rojena Brumen, Gomilci 9, rojena 1936 - umrla 27. julija 2003; Amalija Habjanič, rojena Grimšič, Krčevina pri Vurbergu 181, rojena 1917 - umrla 27. julija 2003; Ivan Malek, Ulica prvega maja 1, Ptuj, rojen 1931 - umrl 29. julija 2003; Franc Drevenšek, Preži-hova ul. 17, Ptuj, rojen 1943 - umrl 29. julija 2003; Ana Hertiš, rojena Krivec, Majšperk 100, umrla 30. julija 2003; Marija Bratuša, Goričak 2, rojena 1908 - umrla 20. julija 2003; Matej Kampl, Grajenščak 5, rojen 1982 - umrl 21. julija 2003; Terezija Šegula, rojena Seidl, Na postajo 66, Ptuj, rojena 1931 - umrla 30. julija 2003; Roza Marinič, Sodinci 89, rojena 1923 - umrla 29. julija 2003; Terezija Škrk, rojena Sedlašek, Murkova ul. 3, Ptuj, rojena 1925 - umrla 31. julija 2003.


• TRGOVINA •VODOVOD
O.O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812