Kamniški OBČAN
Št.
Pestro ob občinskem prazniku
Odbor za organizacijo letošnjega občinskega praznika, 29. marca, v počastitev rojstnega dne kamniškega rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra - Vojanova. je že sprejel okvirni program prireditev. Prircdit-. ve se bodo pričele v sredo, 25. marca, s predstavitvijo zbornika Žrtve druge svetovne vojne v Matični knjižnici.
Naslednji dan, v četrtek, bodo v razstavišču Veronika ob sodelovanju gostov iz avstrijskega Trofaiacha odprli razstavo Življenje ob smodniskem stolpu, ki so jo pripravili Muzejsko društvo Trofaiach s sodelovanjem Kemijske industrije Kamnik in obeh občin.
Osrednji del praznovanja bo v petek, 27. marca, ko bo ob IX. uri pred spomenikom Rudolfa Maistra spominska prireditev z. udeležbo častnega voda slovenske vojske in govorom načelnika generalštaba slovenske vojske generala Albina (rut-mana. V tem času bo na Glavnem trgu tudi nastop kulturnih skupin. Ob 19. uri pa se bodo na slavnostni seji v prostorih Srednje šole Rudolfa Maistra seslalj svetniki občine Kamnik. Na seji bodo podeljena letošnja priznanja občine kamnilf Program praznovanja letošnjega obCimkega praznika bo zaključil zabavni del v soboto, 28. marca, ko bo ob 10. mi dopoldne na Glavnem trgu promena-dni koncert Mestne godbe. Koncertu bo sledil program za mladino, predvidoma / znanim Adijcm Smolarjcm. Prireditev pa bo popestrila stojnična prodaja igrač.
Popoldanski in večerni del praznovanja bosta popestrila
ansambel Kontrabanl. ki bo po- in pozno v noč. Upajmo, da bo
skrbel za veselo razpoloženje svoj prispevek k letošnjemu
Zc od 14. ure dalje, in ansam- praznovanju prispevalo tudi
bel Poljanšek, ki bo na Glav- vreme
nem trgu igral od IX. ure dalje F. S.
PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK '98
TOREK. 24, marca, ob 19. uri Galerija Mihe Maleia, Kamnik StEDI...
Odprtje prodajne razstave del slovenskih likovnikov v spomin na alpinista Janeza legliča-Johana
SREi.iAj.2A. .marca, ob.2Q-.uo Matična knjižnica Kamnik
Predstavitev ZBORNIKA ŽRTEV II. svetovne vojne v občini Kamnik.
ČETRTEK. 26. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik
ČRNI MONARH - izdelovanje smodnika v Kamniku in Trofaiachu (Avstrija)
PETEK, 27- marca, ob IžLuri
Trg talcev, Kamnik
SLOVESNOST PRI SPOMENIKI! RUDOII A MAISTRA
pkJJLuii
Srednješolski center R. Maistra, Kamnik
OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU S SLAVNOSTNO SEJO
OBČINSKEGA SVETA IN PODELITVIJO PRI/NANJ OBČINE
KAMNIK.
ob 20. uri
(davni trg, Kamnik
V DRUGAČNEM RITMU - nastop glasbenih skupil) na prostem
SOBOTA. 28. marca, ob 10. uri Glavni trg, Kamnik
PROMENADNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK ob 11. uri
Glavni trg, Kamnik
I.IKOVNO-PEESNE DELAVNICE /a otroke ob /ivi glasbi dna Sing
som;
ob 16. uri
(■lavni trg, Kamnik
Popoldne s skupino Kontrabanl .gb 20.. liri
Športna dvorana, Kamnik
Zabavna prireditev / ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK in MESTNO GODBO KAMNIK
Matična knjižnica, Kamnik
Predstavitev KAMNIŠKEGA ZBORNIKA 1998
Občinski svet za razširitev zmogljivosti Doma starejših občanov
V sedmih letih za dobro desetino več prostora
Kol smo /e poročali, je občinski svet na 33. seji 25. februarja obravnaval in z nekaterimi pripombami sprejel program investiranja v razširitev zmoglji-vosli za potrebe varstva starejših oseb v Domu starejših občanov v Kamniku.
Ker je vlada RS nedavno sprejela program razvoja varstva starejših oseb do leta 2005, P<> katerem naj bi v Sloveniji v naslednjih sedmih letih Zagotovili v javnih zavodih dodatnih 3000 mest, (1500 mest naj bi financirala država s sodelo-
vanjem občin, OStala pa naj bi pridobili s podeljevanjem koncesij), so pozvali občine, naj predložijo vloge- za uvrstitev potreb na tem področju v prednostni vrstni red naložb
Občinski oddelek za družbene dejavnosti je zalo pripravil predlog programa naložb v i )om starejših občanov, ki ga je svetnikom razložil njegov načelnik Anton Kamin.
Po teh predvidevanjih bi bilo treba obsloječo slavbo povečati za 20 do 24 ležišč, zlasti za starejše osebe, katerih
Seo^O
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Fe&tra Izbira epomiadaneke obutve
YELL0W CA3 že na naših policah.
Odprto vsak dan od 8. - 19. in v soboto od 8. - 13. ure
psihične sposobnosti so močno zmanjšane.
Treba pa bo razmišljati tudi o izgradnji centra za pomočila domu in rezervirali prostor za izgradnjo samostojnih stanovanjskih enot z lastnim gospodinjstvom in s približno 50 ležišči za eno ali dve osebi. Tako usmeritev so predlagatelji utemeljili s podatki o deležu
Nadaljevanje na 3. strani
UGODNO
Cordoba 1.4 Jubilee
že od 19.604 DEM (servo, 2 x air bag)
Toiedo 1.9 Magnus
že od 24.990 DEM (klima serijska!)
Izkoristite ugodno ponudbo omejene količine vozil na zalogi!
Ugodni kreditni in leasing pogoji.
SEAT CENTER TRZIN
Ljubljanska 3a, Trzin Tel. 716-725
Leto XXXVII
Kamnik, 12. marca 199?}
m. »* mmm
S podelitve priznanj Občinske Športne zveze Kamnik najboljšim Športnikom nase občine za leto /997.
(Foto: Anton Mavrin)
Priznanja najboljšim športnikom občine Kamnik za leto 1997
V četrtek, 26. februarja, je bila > prostorih razstavišča Veronika slovesna podelitev priznanj najboljšim Športnikom občine Kamnik, kijih te tradicionalno podeljuje Občinska Športna zveza. Pred podelitvijo priznanj sta nekaj besed o Sportu spregovorila Zupan Tone Smolnikar in predsednik Športne zveze Stane Zar-nik, potem so na vrsto prišli Sportni-k i. Najprej so bili na vrsti najmlajši, ki smje športne sposobnosti dokazu
jejo t ok vini sohk ih Športnih društev Med dekleti so največ točk za uvrstitev v ekipnih Športnih panogah (odbojki, košarki) ler atletiki zbrale kalja JazbinSek. Mirjana (irnheSic m Suzana Džurič, med fanti pa se odlikujejo Simon Zlatnar, Andraž Hu-bad In Janez loboda, \aslcdnii 90 bili njihovi vrstniki, ki so se specializirali sami) na eno Športno zvrst. Teniska igralka Tajna Mlakar, judoist-ko livclm kolar, plavalki Vanja Ma-renlie in Petra ./tms, k i /e na državnih prvenstvih osvojila 7 prvih, dve drugi in eno tretje mesto, ter tenisača Anže Cevka in AleS Pogačar, ki že vsi posegajo pO najvišjih matih v slovenskem merilu.
Med kadetinjami oz. mladinkami so priznanja dobile strelki Hojami Bombač, kljt tudi najboljša mlada strelka na SZS, in njena tekmica Vesna Zore, lokoslrelka Spela Grk man in plavalka Petra Gorjup. Med mladinci bo plaketa na nadaljnjo Športno pot pospremila motokrosista, državnega prvaka v /25 cem Sebaslja-na kerna m loknsinjea. dobitniku bronaste medalje na sredozemskih igrah Mitja Burja. Z.a Športne dosež-
ke v članski kategoriji je priznanje dobila Andreja Mali, ki je uspešna v teku na smučeh, njen najlepši dosežek je 5. mesto v svetovnem pokalu, hkrati pa je zmagovalka slovenskega pokala v krosu z gorskimi kolesi, zaradi tekmovanja na Pokljuki pa je po priznanje poslala sestro Katarino. Med člani je priznanje prejel alpinist Tomaž Humar, ki je preplezal svoj Življenjski cilj - steno Nutseja m triatlonci lnor Kogoj, sicer Ljuhljun-
lan. dan kamniškega TH&ptna, ki
blesti na Ironman triatlonih. Priznanje za ekipne Športne dosežke po mnenju komisije, kijc izbirala med 67 predlogi športnih društev, pripadajo ekipi dečkov do IS. leta Vaterpolo kluba Kamnik, najzaslužnejši pa njihov trener Dure Humar, mladinski ekipi Lokostrelskega kluba Kamnik in članom AMD Sitar Pne-umatie Teama za uspehe v motok rosu.
Posebej so bila podeljena priznanja za delo v športu. 10 let se v športu trudi Marjana Drobnič, kije aktivna
v lokostrelstvu, Franci Kramar,je Ze od malega zagret odbojkar, zdaj je trener ženske ekipe. Rok Jan se posveča alpskemu smučanju, predvsem alpski Soli smučanja, Matjaž Pogačar pa je bivši tekmovalec, sedanji trener in sodnik v tenisu. Deset let pa uspešno deluje SSD OS Marije Vere. Za delo nad 20 kt so bili pohvaljeni neutrudni iniciator šahovskega življenja v občim Franc Poglajen, Janez Kimavec je toliko časa le med glavnimi pobudniki športnega življenju v SD Komenda. Boris Trobentar pa je med najbolj priljubljenimi profesorji športne vzgoje.. Tri desetletja že uspešno deluje Odbojkarski klub Kamnik, kateremu predseduje župan Smolnikar. Plaketo za življenjsko delo v tenisu sije zaslužil Bojan Schle-gel. Posebno priznanje za fair plav, humanost v športu pa je dobila Hu-marjeva alpinistična odprava PD Kamnik, ki je v Himalaji rešita češkega alpinista.
Mimo moCnik
Zaradi občinskega praznika bo naslednja, 6. Številka Kamniškega občana izšla dan prej, to je v sredo, 25. marca. Prispevke oddajte najkasneje do srede, Ik. marca; oglase, zahvale In obvestila pa do torka, 24. marca.
NA SIJTNI NAMESTO SNEGA POMLADNO CVETJE - Namesto kupov snega, kot hi se za običajno zimo spodobilo, so sredi sturega mesta vzcvetele primule, čeprav le pred cvetličarno, pa vendar... (Js)
kOčna
SADJARJI, POZOR!
SADNA DREVESNICA KOČNE KAMNIK NUDI NAJKVALITETNEJŠE SADIKE VEČ VRST SADNEGA DREVJA!
Uvodnik
Le kam bi se del?
Bil je petek večer, ko sva se z možem odločila za sprehod po Kamniku. V okolici gostišča Pod gradom sva naletela na razigrane, hrupne mlade ljudi. Skupinic je bilo več, raztresene pa so bile med železniško postajo, parkom in cesto. Nekateri mladeniči so bili oboroženi. S steklenicami cenenega vina. Nekaj steklenic pa je bilo že izpraznjenih in rešenih alkoholnega bremena.
Potem sem se spomnila, da sem v zadnjem času slišala kar precej pripomb, češ kaj vse mularija demolira čez vikende in da dela škodo. In sploh da se mulci grdo vedejo in podobno. Ampak drugačnost je za malarijo običajna, tudi hrupno zabavanje in vse to.
Žal mije bilo le to, kot mije žal tudi za odrasle, da potrebujejo alkohol, da se lahko zabavajo. Dr. Rugelj meni. da se bodo lahko pred alkoholom obvarovali k elitni Slovenci, ki znajo zdravo živeti in ki vedo, kaj so prave vrednote. Zato sem v tem dogodku videla nekaj drugega: slovensko nagnjenost k pijančevanju (nihče me ne bo prepričal, da je biti pijan C(X)L in da se pijani ljudje dobro počutijo - le zabavati se ne znajo trezni) in to, da se v Kamniku mularija preprosto nima kam dati! Nikamor! Se v kino ne morejo iti, ne v disko ali zabavišče, primerno zanje. Nikjer ni prostora, kjer hi se lahko med seboj spoznavali, družili, zabavali. Za druženje torej ostajajo gostilne in cesta. Zato je odveč moraliziranje in licemersko zgražanje nad njimi, čeprav se seveda tudi sama zgražam nad tistimi objestneži, ki namerno povzročajo Škodo. Pijančevanje in sploh pretirano pitje alkohola je značilno tudi za odrasle, notranja revščina in brezciljnost prav tako. Iz tega vznikncjo nezdravi načini življenja in medsebojni odnosi.
Ampak dejstvo je - naše staro, sloveče mesto odraščajoči mladini ni naklonjeno. V njem ni kaj početi. Zato ne odobravam vzvišenega žuganja s prstom in presojanja, češ kako je vse narobe. Nasploh se mi zdi kritiziranje mnogokrat manj koristno kot spodbuda ali opomin ali le dober zgled. Seveda je kritičnost tudi odlična lastnost, vendar le takrat, kadar je vprežena v prizadevanje za boljše, bolj demokratično ali v obrambo svojih stališč in svobode. Meje med mojo in tvojo svobodo pa so mnogokrat zelo zdrsljive. Zato se je zdaj razvnela silna polemika v zvezi s skupino Strelnikoff in njihovo naslovnico zgoščenke. Fantje imajo zastonj reklamo, časopisni stolpci so polni ogorčenih prispevkov: vernikov, ki so užaljeni, da nekdo primerja podgano in Jezusa, nevemikov, ki menijo, da je svoboda umetniškega izražanja temeljna svoboščina vsake družbe.
Brez zamere, ampak toliko je še pojavov v naši družbi in sploh naši civilizaciji, ki kažejo na izkrivljenega duha, nesrečne ljudi in prevlado nasilju. Revščino - materialno, duhovno, čustveno - srečamo na vsakem koraku. \csreeo tudi in pomanjkanje vrednot, otopelost, brezdušnost.
Koliko srečnih, zdravih ljudi poznate, ki vedo, kaj hočejo, ki imajo kolikor toliko normalno družino, ki ne škodujejo drugim ki se nikoli ne lažejo, ki imajo trdno lestvico življenjskih vrednot?
Tudi zato glasno zgražanje nad mladimi glasbeniki, ki so hoteli šokirati, ni tisto pravo. Povrh vsega so se javno opredelili kot ateisti, zato njim podoba Marije s podgano v naročju ne pomeni toliko kot verujočim Skratka: namesto zgražanja nad šokantnostjo z alternativne scene je bolj upravičeno vprašanje, kako zapolniti bivanjsko praznino. Tudi listih mladih, ki jim domače mesto Kamnik ne nudi veliko možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. BREDA PODBREZNIK VVKM1R
Kamniški pust 1998
Na letošnji pustni torek je lepo vreme privabilo na kamniške ulice toliko mladih maškar kot že dolgo ne. Te so z maskirano Mestno godbo in mažoret-kami na čelu krenile v športno dvorano. Tu so jih pričakali slastni pustni krofi in zabavni ansambel, ki je poskrbel za veselo rajanje v pozne popoldanske ure.
Na kratko
Otroško pustovanje v Mekinjah
Na pustno soboto popoldne je v mekinjskem društvenem domu potekalo pustovanje za mekinjske najmlajše, ki ga je organizirala kulturna sekcija društva Partizan Mekinje. V dvorani se je zbralo okoli 100 otrok, ki so se našemljeni v pustna oblačila zabavali ob raznih družabnih igricah, ob veseli glasbi mekinjskih glasbenikov (Primož, Matic in Anžc Smolnikar, Matej Golob in Sinan Mihelćić) pa so se naučili plesati tudi nekatere zabavne plese. Izvedli so tudi ocenjevanje najboljših mask. ki so dobile praktične nagrade. Vse maškare pa so dobile sok in krof. Prireditev so pripravile in jo vodile Renata Semprimožnik, Alenka Kon-cilja. Tatjana Skorjanc in Judita Letnar. DAMJAN HANČIČ
Veselo pustovanje v Mekinjah (FOTO: ANDREJ PEČEVNIK)
Seminar za turistične vodnike
Turistično informacijski center občine Kamnik je v februarju organiziral skupaj z Društvom turističnih vodnikov Slovenije in agen-cho 1'alladio tečaj za lokalne turistične vodnike, ki ga je obiskovalo osem udeležencev.
Društvo turističnih vodnikov ima že dolgoletno prakso v organiziranju splošno turističnih in regionalnih seminarjev. Vodja skupine za izobraževanje pri društvu, g. Iztok Bončina, je skupaj s Turistično informacijskim centrom pripravil program seminarja, ki je obsegal naslednje teme: vrste in načini vodenja, tehnika vodenja, kodeks
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Saša MejaC, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbreznik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera MejaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški obcan izhaja dvakrat mc-scCno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tcl/fax: 8.11-311. Žiro raCun: Bistrica, d.o.o., 50140-60.V53872. Rokopisov in fotografij ne vraCamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij, d.d^ Ljubljana.
Skozi Spalir Številnega občinstva so maškare krenile z Glavnega trga po Sutni do Športne dvorane.
Kar 1500 pustnih, ali kot je dejala ciganka Helena, ciganskih krofov so prizadevni organizatorji Mladinskega centra razdelili pustnih dobrot lačnim ma-Skaricam. (fs)
in bonton vodnikov in poslovanje v turizmu, zgodovina, geografija, etnologija, orientacijsko poznavanje regije.
Poleg teoretičnega dela je seminar obsegal tudi praktični del, ki se je nanašal na ogled glavnih turističnih zanimivosti, ter praktični preizkus vodenja. Glede na učni načrt, ki ga je leta 1995 sprejelo Društvo turističnih vodnikov, gospodarska zbornica ter filozofska fakulteta (potrdil ga je tudi Republiški svet za izobraževanje), so morali udeleženci pridobitev potrdila o opravljenem seminarju pripraviti praktično vodenje na izletu po regiji, pisno so odgovarjali na z.a-stavljena vprašanja in napisali seminarsko nalogo na dogovorjeno temo.
Zgodovinski del je podala prof. Andreja Eržen, (geografijo) Marija Brnot, (absolventka geografije) in etnologijo dr. Marjanca Klobčar.
Ob zaključku seminarja so tečajnki s samostojnim vodenjem po mestu in okolici preizkusili pridobljeno znanje, s tem pa si tudi zagotovili potrdilo, da lahko samostojno opravljajo delo lokalnega vodnika.
Zadnji seminar za turistične vodnike, ki je potekal pred leti, je pokazal, da so vodeni ogledi mesta in okolice potrebni. V preteklem letu se je za organiziran ogled mesta in okolice odločilo kar šestdeset avtobusov, kar pa ni zanemarljiva številka. Zanimanje je predvsem v spomladanskem in jesenskem času. Za ogled se odločajo predvsem upokojenci, šolske skupine, tudi vrtci. Tujih skupin zaenkrat še ni veliko. Vzpostavili pa smo tudi že stike z agencijami, ki nas radi pokličejo in si želijo, da jim mesto razkaže lokalni vodnik.
Nenazadnje so tudi akcije Kamničani Kamničanom in Spoznajte Kamničana pokazale veliko zanimanja za ta naš Kamnik.
Vse to kaže. da je zastavljena pot prava. Mi sami, Kaminačni, pa smo tisti, ki bomo vse te goste, ki si želijo ogledati srednjeveški Kamnik, prijazno sprejeli.
Za Turistično informacijski center občine Kamnik -
Nuša Lisjak
Na kulturni praznik spominsko srečanje na Osekih
Proslave ob spomeniku osemnajstim partizanom pod obronkom Mcnine planine na Osekih se je udeležilo blizu tristo'ljudi. Tja so prišli x. februarja in se spomnili padlih partizanov, ki so umrli v neenakem boju z okupatorjem in njegovimi sodelavci. Spomnili so se slovenskega kulturnega praznika in zaznamovali dan krajevne skupnosti Tuhinj.
Organizatorji iz. KS Tuhinj so za vse prihajajoče pripravili topel čaj. niti s prigrizkom ali napitkom ni bilo težav.
Predstavnik KS Tuhinj je govoril o težkih dnevih osvobodil-
ne vojne, na kratko orisal napredek v KS in še zahvalil udeležencem za njihovo udeležbo. Pevski zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi, recilatorji so interpretirali priložnostne stihe, delegacija KS in ZB Tuhinj je pred spomenik položila venec cvetja.
Ob tabornem ognju, ki je veselo plapolal, so se srečali nekdanji borci, prijatelji in znanci, obujali so spomine na tiste usodne dni in obljubili, da bodo naslednje leto spet prišli.
STANE SIMŠIČ
Spet zapleti z gostiščem na Starem gradu?
»Sedanjemu najemniku gostišča na Starem gradu bomo dali odpoved, ker nc izpolnjuje najemne pogodbe,« jc na nedavni novinarski konferenci (17. 2.) dejal župan Tone Smolnikar. Dodal je, da sedanji najemnik Ncvi d. o. o. dolguje občini precejšen znesek za najemnino, ki bi JO po pogodbi moral vložiti v ureditev restavracije. »Vsekakor najemniku dosedanjih vlaganj v kuhinjo in restavracijo ne gre oporekati,« jc še dodal župan in povedal, da so najemniku, ker sc na vabilo ni zglasil na občini, poslali priporočeno pisno odpoved, vendar je ni prevzel.
Drugačno mnenje o tem vprašanju pa ima Igor Podbreznik, predsednik občinskega sveta, ki jc bil kol svetnik izvoljen na območju Novega trga, kamor spada tudi Slari grad. Po njegovem jc bila pogodba, ki jo jc najemnik leta 1994 sklenil s tedanjim izvršnim svelom. in aneks k tej pogodbi, podpisan z županom, za najemnika finančno dokaj zahtevna. »Zame je bistveno dejstvo, da se je v teh štirih letih na Starem gradu precej spremenilo.« meni
Podbreznik, »tla je to spet postala privlačna točka, kamor Kamničani radi hodimo na rekreacijo, da sc imamo vsaj kje preobleči in popili kak čaj.« Po njegovem bi bilo treba urediti še poti in preskrbo z, vodo. Pravi tudi, da kakšnega posebnega profita tam gori ni moč nikoli pričakovali, ker sc ljudje na Stari grad ne vzpenjajo zaradi pijače in jedače. Ljudje pa imajo radi domačnost, ki je nekoč ni bilo.
Predvsem pa sc Podbreznik ne strinja z načinom odpovedi pogodbe. Povedal je, da so 26. februarja predstavniki občinske uprave s tajnikom občine najemniku Jcrasu prinesli na Slari grad odpoved pogodbe, v katcu je zapisano, da občina s 1. aprilom odpoveduje najemno razmerje. V pogodbi pa je zapisan najmanj šestmesečni odpovedni rok. »Tudi, če bi najemnik resnično kršil pogodbo, bi morala občina pogodbeni rok spoštovati,« pravi Podbreznik in dodaja: »Upam, da jc to le en mesec prezgodnja prvoaprilska šala...«
(fs)
HI
Stari grad bi lahko postal kamniška Šmarna gora.
Pevski zbor poje parttzanske pesmi
POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE V MARCU 1998:
»DELAVNICA O PRODAJI«
Začetek: 17. J, 1998 ob Id. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik. Izvajalec: g. Nikola (iruhiša, s.p.
»IZTERJAVA DOLGOV«
Začetek: 30. X [998 ob 17. uri - 2x4 ure, v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik.
Vsebina programa: Subjekti v pravnem poslu, pojem pogodbe in nastanka obveznosti, način izterjave, sodna izterjava...
Izvajalce: GI.A ( Ol II (il . d.d., Ljubljana -  g. Nace Pavlin
Informacije: PTC Občine Kamnik, tel. 817-44.1 ali XIX-I()7.
SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih.
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ŽUPAN
12. marca 1998 3
V sedmih letih za dobro desetino več prostora
Nadaljevanje s I. strani
Starejših prebivalcev naše občine, ki so zdaj zajeti v domsko oskrbo in predvidene potrebe v prihodnjih letih.
Konec leta 1996 jc bilo v naši občini 3248 prebivalcev starih nad 65 let in 728 starih nad 80 let. Ta čas je bilo v Domu starejših občanov v Kamniku 219 stanovalcev, od tega 146 iz naše občine, 40 iz Ljubljane in 33 iz drugih (25) občin.
Podatki vse od leta 1980 kažejo, da se zanimanje za bivanje v kamniškem domu iz leta V leto povečuje. Leta 1980 je bilo »samo« 97 prosilcev, do leta 1996 se je to število povečalo na 413, od tega iz naše občine 87. Sprejeli pa so jih lahko le 68, iz na.še občine 55.
Večini oskrbovancev pokojnina ne zadošča za kritje stroškov bivanja v domu. To kaze tudi podatek, da je leta 1996 krilo oskrbo s svojimi prejemki le 35% stanovalcev. 26% stanovalcem pa jc razliko krilo socialno skrbstvo, ostalim pa svojci.
Predvideno povečanje zmogljivosti v domu naj bi 70% financirala država, 30% pa občina, medlem ko naj bi za ustanovitev centra za pomoč na domu 70% prispevala občina.
30% pa država.
Za že omenjenih 24 ležišč in za zagotovitev 8 do 10 mest za dnevno varstvo bi bilo treba zagotoviti približno 200 milijonov SIT. K tej vsoti naj bi občina prispevala okrog 60 milijonov.
Tako razširitev obstoječih zmogljivsti kot izgradnjo dodatnih stanovanjskih enot za eno ali dve osebi ter izgradnjo centra za pomoč na domu bi bilo
Volitve in imenovanja
Občinski svet občine Kamnik je na 33. seji 25. februarja dal pozitivno mnenje k imenovanju VIOLE-TE VODLAN za ravnateljico Osnovne šole Marije Vere na Duplici.
po mnenju predlagateljev locirati v neposredni bližini Doma starejših občanov Kamnik. Zalo kaže te potrebe upoštevati tudi v ureditvenem načrtu M-I Pod skalco, katerega osnutek je občinski svet že sprejel.
Prav to vprašanje pa je med svetniki zbudilo največ polemike. O tem so imele tudi delovna telesa občinskega sveta različna menja. Tako je, denimo, odbor za družbene dejavnosti menil, naj občinski svet sprejme usmeritev o rezervaciji prostora za izgradnjo dodatnih
Kamniški Dom starejših občanov ob Nevljici postaja premajhen za vse, ki telijo tretje obdobje svojega življenja preživeti v nJem. Hitreje bo treba uvajati tudi različne oblike pomoči ostarelim na domu.
zmogljivosti v okviru ureditvenega načrta M-l Pod skalco in da naj načrtovalci tega načrta pred sprejemom predloga uskladijo potrebe in možnosti Doma starejših občanov Kamnik in ostalih uporabnikov prostora. Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem pa je bil mnenja, da bi bilo treba ureditveni načrt sprejeti pred programom investiranja. Ta odbor je postavil tudi vprašanje prednosti, ki naj bi jo imeli naši občani pri sprejemu v dom pred občani drugih občin. Župan je na te pripombe odgovoril, da je prav zaradi tega, ker je ureditveni načrt Se v postopku, smiselno sprejeti tudi zagotovilo o rezervaciji prostora. Naši občani in tisti, ki imajo svojec v Kamniku, pa imajo že zdaj absolutno prednost pri sprejemanju v dom.
Nekateri svetniki so na seji med drugim pogrešali tudi idejni načrt za razširitev prostorskih zmogljivosti doma. drugi pa so menili, da je treba predlog sprejeti le kot dobro namero občine za pridobitev sredstev. Zato je predlog občinske uprave treba podpreti. Različni so tudi pogledi na vlaganje v gradnjo nadstandardnih stanovanj (bungalovov). Po nekaterih mnenjih naj bi občina vlagala svoja sredstva samo v razširitev sedanjega objekta. Denar za druge zahtevnejše objekte z višjim standardom pa naj bi pridobili s koncesijami in na druge načine. Kot je poudaril Anton Kamin, se vrstni red ostalih naložb v družbene objekte v občini zaradi tega programa ne bo nič spremenil, občina pa svojega denarja nc bo vlagala v nadstandardne objekte, v tem primeru gre bolj za sklep o nameri. Umaknil pa je tudi drugi predlagani sklep, naj bi občinski svel sprejel tismeiilcv za rezervacijo prostora za izgradnjo dodatnih zmogljivosti v okviru uredilvenega načrta M-l Pod skalco. Po taki obrazložitvi so svetniki z večino glasov predloženi program investiranja sprejeli.
FRANC SVETEU
Igor Podbreznik, predsednik občinskega sveta, o spremembi zakonodaje o lokalni samoupravi
Ne obglavljati občinskih svetov
Pred dnevi je komisija za jo-kalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta v Ljubljani sklicala posvet o spremembi zakonodaje o lokalni samoupravi, ki se ga je udeležil tudi Igor Podbreznik, predsednik našega občinskega sveta. Povprašali smo ga o stališčih, ki so najbolj izstopala na 'cm posvetu in kakšne pripombe je sam posredoval v tej razpravi.
»Po uvodnem delu so se udeleženci razdelili na dve skupini: Pfva jc obravnavala odnose med organi lokalne skupnosti, v kateri sem tudi sam sodeloval, druga pa financiranje in preoblikovanje ob-C|n. Namen posveta je bil, da državni svet pridobi mnenja k Predlaganim spremembam zakoni o lokalni samoupravi in zako-na 0 financiranju občin.
Glede posredovanja stališč pa lahko rečem, da sem posredoval Predvsem stališča naše statutarno Pravne komisije, ki je nasprotovala predlagani zakonski rešitvi, da hi hil župan član občinskega sveta in da bi vodil njegove seje- kot tudi stališča, da funkcija 'lana občinskega sveta in funkciji '"Pana in podžupana niso združ-'J've z delom v občinski upravi ler poslovodstvih javnih in dru-8'h podjetij ali gospodarskih družb, ki jih je ustanovila občina- Ta stališča so bila poleg mote razprave nekajkrat omenjena ln bodo po mojem mnenju pri-s'a v zaključke posveta. Podobno je bilo tudi večkrat izpostav-stališče naše komisije do re-'erenduma, ki ga ljudem ne bi smeli vsiljevati kot način reševa-
nja neke problematike, ki je po normalnem postopku ni mogoče rešiti.
Povedati je treba tudi. da je bilo precej pogosto mnenje, naj bi župane tudi v prihodnje volili neposredno, vendar pa je treba sedanjo funkcijo občinskega sveta obdržati, ker gre le za najvišje zakonodajno telo v občini.«
Naša statutarnopravna komisija je bila tudi mnenja da bi predlagana sprememba, po kateri člane delovnih teles občinskega sveta ne bi mogli več izbirati izmed občanov, ki niso svetniki, lahko negativno vplivala na kvaliteto dela teh teles. Kakšna so bila mnenja o tem na posvetu?
»Tudi sam se s tem strinjam, dodal pa bi še to, da predlog, če nekdo kandidira za župana, ne more kandidirati še za občinski svet pomeni eliminacijo najboljšega kadra, ki ga nimamo na pretek. Ali si Slovenija lahko to privošči? Mislim, da ne.
Na posvetu je bilo posebej poudarjeno, da je nekdo lahko župan in poslanec v državnem zboru, da pa bi lahko kandidiral istočasno za župana in v občinski svet pa naj ne bi bilo mogoče. Ni bil toliko problem ali župan lahko vodi občinski svel ali kolikor nekaterim gre za to, da bi »ob-glavili« ta organ.«
Ali bodo glede na tako različna stališča spremembe zakonodaje pripravljene pravočasno, da bi se lahko uporabile pri jesenskih lokalnih volitvah?
»Vlada jc po mojem mnenju napravila sistemsko napako pri predlaganju referendumov za no-
ve občine, ker je sama kršila postavljene kriterije. Saj med 20 občinami, ki jih je predlagala vlada, samo pet izpolnjuje vse kriterije. S tem so sami odprli lov na občine. Sedaj je neke vrste enomesečni moratorij na odločanje o referendumskih območjih. Vendar časovno spremembe še vedno lahko ujamejo jesenske volitve.«
Kaj bi še lahko rekli na koncu?
»Lahko rečem le to, da je o sedanjih predvidenih spremembah precej pogosto mnenje, da če se že preslikuje neki sistem lokalne samouprave iz tujine, naj se preslika v celoti, ne samo po delih.«
Kaj pa mnenje o problemih v zvezi z delitveno bilanco občin, ki se delijo?
»Stališče tistih udeležencev, ki so posegali na to področje, je bilo, da če se občine ne morejo same dogovoriti o delitvi premoženja, naj se poseže tudi z zakonom. Čeprav je bil na primer predsednik mariborskega občinskega sveta mnenja, da če se gremo lokalno samoupravo, bi moralo biti čim manj zadev, ki bi jih reševali z zakonom. V spremembah zakona je predvideno, da se delitev opravi popolnoma avtomatsko po številu prebivalcev, če se občine same drugače ne dogovorijo.
Na koncu Se besedo, dve o javnih zavodih, katerih ustanoviteljice, ne pa financerji so občine. Gre za to ali je občina samo vmesni člen pri nakazovanju denarja, ali pa naj bo občina dejanski lastnik teh zavodov.«
F. S.
Vi sprašujete, župan odgovarja W
V Kamniškem občanu št. i je bil na prvi in četrti strani objavljen daljši članek z naslovom Mali grad le odpira svoja vrata avtorice Mete Cernoga. Članek tla med drugim tudi dober vpogled na obsimost in zahtevnost del. ki jih na Malem gradu izvajajo različni strokovnjaki in pooblaščene organizacije že dolga leta (zgodovinarji, restavralorji. arheologi, umetnostni zgodovinarji, statiki...) Toliko različnih pogledov za obnovo in revitalizacijo Malega gradu jc verjetno doživelo bolj malo zgodovinskih spomenikov. Prav zaradi lega seje večkrat zdelo, da delo poteku nesistematično in da sredstvu niso bila smotrno porabljena. Težko je soditi, če se Se strokovnjaki ne morejo zedinili, kje prenehati z arheološkimi raziskovanji in v kateri čas postaviti obnovo Malega gradu in tudi ni čudno, du je Ka-mničanom dovolj Čakanja in du hočejo ponovno osvojiti Mali grad. In letos, kol vse kaže, bo napočil tudi ta trenutek.
Vendar se ne oglašamo zaradi tega. pač pa hi bralce lahko zavedlo ugotavljanje avtorice članka, ki pravi, da občina Kamnik »za obnovo le najznamenitejše znamenitosti v lanskem proračunu ni namenila nobenih sredstev« in da zaradi lega ni pridobila ludi sredstev ministrstvu za kulturo. Poudarili je potrebno, du od ministrstva za kul-
turo zaradi nesprejetega državnega proračuna nismo prejeli nobenega uradnega dokumentu o pripravljenosti za soinvestiranje, zato tudi nismo mogli planirati spomeniško varstvenih akcij. K{jub vsemu pa smo v lanskem letu za "sanacijo obzidja Malega gradu namenili 2.5 milijona tolarjev in jih tudi v celoti realizirali.
Občina Kamnik ima zelo veliko, tudi evropsko pomembnih, kulturnih spomenikov. Če ne bo prišlo do spremenjenega načina financiranja obnavljanja in vzdrževanja teh objek tov, bo naia občina poslala zaradi bogate kulturne dediščine revna, saj ni od kod vzeli sredstev niti za tekoče vzdrževanje, kajSek za dragu obnovitvena (strok vona in tehnična) dela.
Da imamo v naSi občini pravilen odnos do svojih korenin in kulturne dediščine, povedo nekateri podatki o vlaganju lastnih sredstev v kulturne in sak ral ne objek le. Samo v zadnjih treh letih smo namenili skupaj skoraj 45 milijonov tolarjev (v letu /997 kar 22.896.000 tolarjev).
V zadnjih nekaj letih so bih obnovljeni, reslavriruni in rekonstruirani celotni objekti ali njihovi posamezni deli (strehe, fusade, zvoniki, portali, priž-nice, oltarji, freske in poslikave...) cerkev sv. Doroteje v Kostanju, župna cerkev sv. Petra v Komendi, podružnična cerkev sv. Posijanu v Mostah, frančiškanski samostan v Kamniku, cerkev sv. Ane v Tunjicalt, Sv. Magdalene v
Motniku, župna cerkev vSpitaliču, župna cerkev na Gozdu in župna cerkev v Stranjah, podružna cerkev sv. Jolefa na Žalah in seveda cerkev sv. Primoža in kapelu sv. Eli-gija na Malem gradu.
Poleg sofinanciranja sakralnih objektov smo obnavljali tudi ostale pomembne spomenike bivalne kulture, kot so Budnarjeva hiSa v Zg. Palovčah, Preskarjev stan na Veliki planini in grud Zaprite, sanirali spomeniško zaSčilena drevesa in Se bi lahko naštevali. Menimo, da smo z dosedaj opravljenimi deli lahko zadovoljni. Caka pa nas seveda Se veliko dela.
Takega tempa ali lako velikih finančnih bremen občina Kamnik prav gotovo ne bo več dolgo zmogla, zato Je drugačen način financiranja, vsaj najpomembnejših k ul-turnih spomenikov nacionalnega pomena, nujen. Bomo videli, kaj nam bosta prinesla nova zakona, ki sta v parlamentarni proceduri
Svetniki o strategiji varstva okolja
To ni strategija, pač pa prosti spis
Tako je na 33. seji občinskega sveta 25. februarja na kratko označila osnutek strategije varstva okolja v občini Kamnik, ki
jo je s sodelovanjem oddelka za okolje in prostor pripravila družba OIKOS d. o. o. (naslova v gradivu niso navedli), Marjeta Humar, podpredsednica občinskega sveta, ko je o tem dokumentu govorila v imenu skupine svetnikov SKD. Strategija bi morala bili kratka in jedrnata. Pripravili naj bi jo domači ljudje. Taksno besedilo pa v javno razpravo nc more iti, jc še poudarila. Temu mnenju so v razpravi pritrdili tudi nekateri drugi svetniki kot Jože Romšak (SLS), Pavel Ocepek (SKD) in drugi. Tudi Rudi Meršak (Zeleni), predsednik odbora za varovanje okolja, sc je s Humar-jevo v »dobri meri strinjal« in pristavil, da jc bil pripravljalec osnutka  strategije »premalo
preskrbljen s podatki«. Po njegovem bi moral ta dokument zajeti tudi okoljevarstvene usmeritve turističnega razvoja Velike planine, kot je elektrifikacija, umetno zasneževanje in podobno.
Več pripomb k osnutku jc dal tudi odbor za varovanje okolja, med drugim, da je treba navesti onesnaževalce tal s cinkom in nikljem, da je treba v analizo kakovosti vključiti tudi površinski vodni vir s Krvavca, od koder se z vodo oskrbujejo krajani Komende in Mosl. opredeliti jc treba redne meritve izcednih vod na prekladal-ni postaji Suhadole in na bivši deponiji na Duplici.
Predlagal pa je tudi. naj se ta strategija uskladi z že sprejetimi akti na področju kmetijstva, turizma, kulture, ravnanja z odpadki. Velike planine itd.
Osnutek strategije varstva
okolja (razloge za sprejem je predstavil Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor), ki ga je svetnikom razložil predstavnik izdelovalca Robert Špendl, na 30 straneh formata A3 v gradivu za seje občinskega sveta obravnava le-mehna načela, lokalpatriotizem. organizacijo varstva okolja, informiranje in ozaveščanje prebivalcev, medobčinsko sodelovanje, vode, zrak. tla. naravo, zdravje prebivalcev, kulturno dediščino, hrup, odpadke, go spodarstvo. kmetijstvo, promet energijo, turizem in rekreaciji prostorski razvoj in ekonomske instrumente (naslovi poglavij: Pri vsakem poglavju so navede ni tudi predlagani ukrepi.
Za osnutek je glasovalo le se dem svetnikov od 27 navzočih Zato niti niso glasovali o pred logu, naj gre osnutek v 60 dnevno javno obravnavo. F. S.
Kamnik se bo predstavil na sejmu Alpe Adria
Naša občina se bo tudi letos s pestrim in privlačnim programom predstavila na sejmu Alpe Adria. ki bo od 17. do 22. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gre za drugi sejem, izmed treh, pod skupnim imenom Alpe Adria, ki bo letos v znamenju turizma, športa in preživljanja prostega časa. Najbolj živahen bo turistični del sejma, saj bodo priložnost za svojo predstavitev izkoristila številna turistična društva in slovenske občine, med njimi tudi občina Kamnik.
Že prvi dan sejma, to je v torek, 17. marca, bo obiskovalce
kamniškega razstavnega prostora v dvorani 2 hale B ob 11. uri pozdravil župan Tone Smolnikar. Aktiv kmečkih žena Tuhinjske doline bo pogostil z domačo hrano in pijačo ter prikazal kritje strehe (»skodle«) in kritje s slamo. Božo Matičič pa bo ponesel zvok domačih melodij. Istega dne bo oh 17. uri nastopila folklorna skupina Društva narodnih noš na Kometidsk en i. v sredo, 18. marca, ob 17. uri pa kamniška mažoret-na skupina Veronika. V četrtek, 19. marca, bo ob 17. uri nastopila lolklorna skupina Društva upokojencev Kamnik. Četrti sejemski
Konjeni/ki klub Komendo
vabi na
SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM
nove in rabljene kmetjske mehanizacije
od 27. do 30. marca na hipodromu v Komendi.
Vrtičkarji bodo na sejmu našli vse za svoj vrt, lahko pa si boste ogledali in kupili tudi nov avto.
V soboto in nedeljo bo pester zabavni program.
Vstopnine in parkirnine ni!
dan. petek, bo zelo živahen, sa bo ob 10. uri delavnica slikanj; majolik v sodelovanju s podjet jem ETI-Svit pokazala obiskoval cem slikanje te znane kamniški posebnosti. Turistični podmladel OS Stranje bo predstavil turislič no ponudbo za izlete v predgor ju Kamnišk:>-Savinjskih Alp in tu ristični spominek za našo občino Ponovno bo nastopil ob 18. uri s Turistično agencijo NLP - naši le pi pogledi.
Obiskovalce bo tega dne raz veselil tudi nastop planšarjev z Velike planine ob 17. uri. ko bo do predstavili svoje običaje, pe srni in izdelovanje trničev. Glas beno obarvan bo tudi sobotni dan, saj se bo ob 16. uri predstavila Mestna godba Kamnik.
Prizadevni organizator Občina Kamnik je poskrbel tudi za obilico propagandnega gradiva na kamniškem razstavnem prostoru na sejmu Alpe Adria. med katerim je tudi nova zloženka mesta Kamnik. Obiskovalcem bodo lepote naše občine približali tudi video posnetki Velike planine, Arboretuma Volčji Potok, prireditve Dnevi narodnih noš ter Kamnika in okolice.
SAŠA MFJAČ
Belinka prijateljsko prevzela kamniški Kemostik
Delniška družba BELINKA Holding je konec leta 1997 kot novega Člana pridobila kamniško delniško družbo KEMOSTIK. O tem. kako jc prišlo do prevzema in kaj to pomeni za kamniško podjetje, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Belinke g. Marjanom ('erarjem. ki se jc lani udeležil tudi volilnega boja za mesto predsednika države.
Kako ste se pravzaprav odločili prevzeti Kemostik in pred tem Kemično tovarno Moste?
Že pred petimi leti je Belinka v svojem strateškem načrtu postavila cilj razširitev na druga področja. V tem času smo opazovali deset slovenskih podjetij iz naše stroke ter jih analizirali. Prijateljska prevzema obeh omenjenih podjetij sta bila tako rezultat dolgotrajnega odločanja. Za podjetje Kemostik smo se odločili zato. ker se je s prevzemom strinjalo tudi vodstvo Kemostika. Hkrati so se strinjali tudi lastniki delnic, ki so morali te prodati Belinki. Kemostik proizva-
ja izdelke, ki so tržno zelo blizu izdelkom podjetja Belinka Belles in jih tako lahko prodajajo vse trgovske distribucijske linije, ki jih ima izdelane Belinka Belles. Cilj je bil torej izkoristiti marketinška znanja, način promocije, mednarodne povezave in ostale prednosti Bcllesa za povečanje zmogljivosti Kcmosti-ka in mu s tem zagotoviti strateško prihodnost. Za Belles pa to pomeni tudi razširitev asortimana in s tem možnost širšega razvoja. 2e ob prevzemu je bil Kemostik zdravo podjetje, z dobro izobrazbeno strukturo zaposlenih, z dolgoletno iradicijo in dobro uveljavljeno znamko Neostik. Seveda pa so imeli glavno besedo pri prevzemu Kemostika lastniki Belinke Holdinga, ki so ta prevzem tudi dokončno potrdili.
Je bilo podobno tudi pri prevzemu Kemične tovarne Moste?
To podjetje ima podoben tržni segment kot Belinka Pcrkemija. tako da tukaj izkoriščamo znanje drugega podjetja, ki se ukvarja s trženjem v celulozni, papirni, kemični in drugi industriji ter čiščenjem odpadnih vod. Podobno kot pri Ke-mostiku tudi v Mostah nismo šli na tuja neznana področja, ampak smo hoteli dodatno diverzificirati naš prodajni program na že znanih tržiščih. Tudi Kemična tovarna Moste je dobro organizirano podjetje z več kot stoletno tradicijo in z odlično transportno lego, z industrijskim tirom ob sami glavni tovorni železniški postaji Ljubljana. Podjetje ima šc gumarski del. katerega Be-
linka ne pozna dobro, vendar predstavlja manjši del proizvodnega programa, zato se bomo z njegovo usodo v prihodnosti še posebej skrbno ukvarjali. Končni cilj obeh prijateljskih prevzemov je bilo povečati dobičkonosnost koncema, razširitev proizvodnih in prodajnih programov ter s tem stabilizirati naš tržni položaj in odpirati nove možnosti razvoja. V obeh podjetjih imamo nad 90% delež.
Ali so ob prevzemu nastale tudi kadrovske spremembe?
V obeh podjetjih smo postavili za direktorja uslužbenca iz koncerna Belinke z bogatimi izkušnjami vodenja, ki bosta seveda obe podjetji vključevala v koncem Belinka. Njuna naloga bo prav gotovo tudi naprej spreminjati kadrovsko strukturo ter povezati obe podjetji v informacijski, finančni, komercialni in kadrovski sistem koncema.
Ali spreminjanje kadrovske strukture pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih?
Naš glavni cilj je povečati obremenjenost proizvodnje, ne pa zmanjšati števila zaposlenih. Slednjega bi se poslužili le v skrajni sili. vsekakor na kar se da neboleč način.
Kako pa so se na prevzem odzvali zaposleni v Kemostiku?
Za nikogar to ni bila lahka odločitev, kajti vsi so bili tudi prodajalci svojih delnic. Za zaposlene je bila ta odločitev precej negotova, ker niso vedeli, kako bo Belinka poslovala in kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Na tem mestu bi rad poudaril to, da se bo morala tudi Slovenija navaditi na takšne pojave - lastniki se bodo hitro menjavali, kar je v svetu običajna praksa. Vsi si namreč želimo, da bi v podjetja prihajali vedno bojši upravljal-ci.
Že vrsto let ste v Belinki in zelo dolgo na vodilnem mestu. Kako se je začela vaša pot?
Vse moje delovno obdobje je povezano z Belinko. Tu sem kot štipendist delal že pred 35. leti. Takrat sem opravljal tudi fizična dela, kot so čiščenje proizvodnje, delo za tekočim trakom in podobno. Po zaključenem študiju sem delal v razvoju, nato prišel na mesto vodje razvoja, kasneje pa prevzel direktorsko mesto. Tako Belinko poznam prav na vseh področjih.
Vsa leta ste zelo uspešni, v čem je skrivnost vašega uspeha?
Delo mi je kmalu postalo hobi, sem optimist in sprejel sem izziv, da se zavedam svojega poslanstva v poklicu in svojem delu, hkrati pa uživam pri ustvarjanju v skupinskem delu. Rad sprejemam nove izzive, kar sta bila tudi prevzema
obeh omenjenih podjetij. Ce sc ne širiš, si obsojen na propadanje. Po pol stoletja realsocializma sedaj stopamo po poteh, ki smo jih prej poznali le iz poročil razvitih tržnih držav. Na srečo smo bili v Belinki Pcrkcniiji že nekaj časa povezani s tujci in smo sc teh korakov učili tudi od njih.
Ali je širjenje še naprej vaš cilj?
Vsekakor. Vendar bomo bolj previdni in sc tega lotili s počasnejšimi koraki. Iz prevzema Kemostika in Kemične tovarne Moste moramo najprej pridobiti nekaj izkušenj.
Ali zaseda v vaši poslovni strategiji posebno mesto tudi zaposlitvena politika?
Pridobivanje kvalitetnih kadrov je vsekakor velik problem. Prav pri nadaljnjem širjenju podjetja pomanjkanje kvalitetnih kadrov predstavlja močan omejitveni faktor. Primanjkuje namreč mladih strokovnjakov, ki bi radi sprejeli nove odgovornosti in vodili nova podjetja. To težavo opažam že dlje časa, sedaj, ko se Slovenija vpenja v mednarodne tržne tokove, pa to Se bolj prihaja do izraza. Ce bi bilo več ustreznih kadrov, bi v teh letih ne bili priča tako številnim zlomom v gospodarstvu. Tudi zato se bo Belinka posvetila skrbnemu razvoju in učinkovitemu pridobivanju ter uvajanju kvalitetnih mlajših vodilnih sodelavcev.
Če zaideva šc na povsem drugo področje - kako to, da ste sc lani podali tudi v politiko?
V boj za predsedniško mesto sem se podal iz enega samega razloga Menil sem namreč, da sc mora med kandidati za predsednika pojaviti tudi človek iz gospodarstva, ki lahko volivcem pove tudi kaj takega, česar drugi ne morejo. To je bilo eno najbolj intenzivnih obdobij v mojem življenju. Zelo sem ponosen na svojo vlogo v kampanji, tudi zaradi velikega odstotka glasov, ki sem jih dobil kot neodvisni kandidat. Čeprav nisem bil izvoljen, sem zelo vesel, da sem se udeležil volitev. V tem času sem se ogromno naučil, kar bom s pridom uporabil pri vodenju podjetja. Menim, da je vedno dobro, da sc človek občasno izklopi iz, običajnih tirov in se preizkusi še na drugih področjih, s čimer si plemeniti in bogati izkušnje.
Za ljudi na vodilnih mestih je znano, da se pogosto srečujejo s stresom in drugimi podobnimi težavami. Kako pa vi skrbite za fizično in psihično kondicijo?
Zelo rad sc ukvarjam s športom, veliko smučam, kolesarim, hodim v hribe, poleti pa sc ukvarjam z vodnimi športi. V prostem času rad zaidem tudi v Kamnik in sc posebej ob sončnih popoldnevih sprehodim do kakšne slaščičarne ali dobre gostilne. Sicer izviram iz Nožić, kjer sem kot otrok vedno preživljal počitnice. Še vedno rad obi-ščem sorodnike, ki živijo v bližini Nožic.
NATAŠA JAZBINŠEK
Kratek razgovor s kamniškim župnikom g. Francem Šuštarjem
Spet vrtec na Šutni?
Gospod župnik, 6. februarja ste vložili prošnjo za sofinanciranje občine in države pri adaptaciji gospodarskega poslopja za Maistrovo hišo za potrebe otroškega vrtca. Zakaj ste sc odločili za to?
■ Po vesteh iz oddelka za družbene dejavnosti občine je v Kamniku kar prek 200 prošenj za sprejem otrok v varstvo. Že nekaj časa prihajajo starši tudi k nam z željo, da bi jim morda župnijski urad organiziral nujno potrebno varstvo otrok. Po tehtnem premisleku smo prišli do ideje, da bi za te potrebe lahko uporabili naš prizidek in zemljišče za Maistrovo hišo.
Ob tem sc marsikdo sprašuje: zakaj adaptirati gospodarsko poslopje, ko pa imate na voljo prejšnje prostore otroškega vrtca?
le prostore, ki smo jih v glavnem odkupili od občine, v žu-
pniji nujno potrebujemo za našo veroučno dejavnost. Po obnovi prostorov bomo končno mogli prek 600 veroučencem nuditi verouk v normalnih prostorih. V starem delu župnišča pa sta dobila najnujnejše prostore Kantas in seveda župnijski urad.
Kako naj bi se adaptacija oz. izgradnja novega vrtca financirala?
Po predračunski oceni bi stala postavitev z. opremo vred okrog 56 milijonov tolarjev. Od tega bi župnijski urad prispeval skupaj z akcijo Karitas 1/3. to je 19 milijonov, eno tretjino občina in tretjo država.
Ali niso to razmeroma majhna sredstva - ravnokar zgrajeni vrtec v Domžalah, z enako kapaciteto (70 otrok), jc stal okrog 100 milijonov?
Verjamem, da se bo ob temeljiti pripravi dalo vse speljati v okviru teh 56 milijonov. Mislim.
da je za občino ta rešitev zelo ugodna, saj zdaj vsako leto sofinancira v sosednjih občinah za varstvo otrok iz. naše občine po 10 milijonov tolarjev. Na ta način bo ta strošek odpadel in 19 milijonov bo povrnjenih prej kot v dveh letih.
In kdaj naj bi bil vrtec gotov?
Imamo veliko volje, da bi bilo to Se letos. Učinkovita in hitra administracija pri občinskih, državnih in drugih organih nam bo. upamo, pri pridobivanju vseh soglasij, koncesije ipd. v veliko pomoč. Seveda brez. pomoči tega načrta nc bo mogoče uresničiti. Glede na to. da so tudi občinski svetniki že večkrat izrazili potrebo po varstvenih prostorih, jim. upam, za to ne bo težko dati svojih glasov!
Pogovarjala se jc ANA MARIN.ŠEK
Kočna in Napredek se želita združiti
Nadzorna sveta trgovskih družb sta razpravljala o združitvi Napredka in Kotne
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, daje menda tik pred vrati poroka domžalskega Napredka in kamniške Kočne. Žal ni natančnih informacij o tem kdo je dal pobudo za združitev. Ce sodimo po govoricah, naj bi to bili notranji delničarji, torej zaposleni, ki so menda v obeh podjetjih večinski lastniki. 'Združeno podjetje naj bi skušalo ohraniti tržni delež, ki sta ga trgovski družbi pridobili na naSem območju in po naSih informacijah ne bosta skuSuli napadati oziroma odvzemati tržnih deležev trgovskih velikanov, ki delujejo na drugih območjih Slovenije. Gre predvsem za vzpostavitev nekakšnega trdnejšega obrambnega mehanizma. V kamniško domžalski konec namreč vztrajno prodirajo Emona, Merc.ator, v Domžalah pa je že prisoten tudi Interspar. Konkurenčna podjetja vsekakor ne počivajo, poleg tega pa so kapitalsko precej močnejša.
V trenutku, ko 10 poročamo (6. marca), nam Se ni uspelo izvedeti, kaj sta nadzorna sveta Kočne in Napred-
ka resnično sklenila. Menda pa sta v prejšnjih pogovorih obe strani omenjali cenilca, ki naj bi ovrednotil kapital podjetij, nato pa bi pripravili načrt za združitev. Kaj bi zdmžitev dejansko prinesla, je težko napovedovati. Tisti, ki sc v trgovskih krogih gibljejo že dlje časa, in slovensko trgovino tudi pobliže poznajo, pravijo, da sla si Kočna in Napredek precej podobni po lastniški sestavi, v primeru združitve pa hi se določene funkcije oziroma delovna mesta podvojila. Tako hi se lahko zgodilo, da bi bilo nekaj delavcev celo preveč. V Kočni in Napredku so poleg notranjih delničarjev njuni skupni lastniki Se kapitalski sklad, odškodninski sklad, v Napredku je lastnica Družba za upravljanje Triglav, v kočni pa DZU Atena.
Će že podatki držijo, potem naj bi imela Kočna letni promet približno Sest milijard tolarjev, Napredek pa Se enkrat toliko.
MOJCA PINTERIC
Pust in drsališče
Suhadolski vaščani so pust praznovali s pustnim sprevodom, ki je obhodil vso vas in v katerem je stopalo oziroma se peljalo več desetin suhadolskih in drugih našem-Ijencev. Nekateri so bili prav imenitni...
Sprevod z obvezno domačo maskoto žabo - prireditev so pripravili suhadolski »žabarji« - sc jc. ko se jc sredi vasi okrepčal s krofi in »ta lahkimi flancati«, »vlekel« pa ga je Sc delujoči ostanek od nekdanjega spačka, nazadnje jokajoč in tuleč ustavil s pustom na travniku pod vasjo. Tam so drugi vaščani žc pripravljali veliko grmado, za katero je bilo na voljo kar osem voz »mačkovne«, ki so jo pred tremi dnevi pripeljali s parcele, na kateri bodo uredili drsališče. Šlo je za vse mogoče grmičevje, ki ni za drugega, kot za takšne in podobne grmade. Ker je bila komaj dobro posekana, sc jc dolgo upirala ognju, vendar jc nazadnje le zagorela in tudi zgorela. Seveda ne vsa hkrati marveč postopoma, saj so vaščani še sproti metali veje na dogorcvajoči kup. Vmes so sc greli, nekateri zaplesali, otroci pa rajali okrog ognja.
Ob koncu leta, če bo vse po sreči, sc bodo suhadolski in drugi otroci in odrasli žc lahko drsali na novem suhadolskem drsališču. Prvo delovno akcijo so Suhadolci že opravili 21. februarja, ko so ves dan sekali in vozili »mačkovno« na prostor za pustno grmado. Druga jc bila 28. februarja, ko so imeli moščanski gasilci koristno vajo -pri požigu trave na bodočem dr-sališkem prostoru so pazili, da jim »rdeči petelin« ne bi skočil v bližnji gozd.
Pobudnik novega drsališča je Suhadolčan Miha Rcpnik, ki si kot še ptenckateri drugi vaščani želi večje možnosti za drsanje in igranje hokeja, kot pa so jih imeli doslej na suhadolskih močvirnatih travnikih. Te jc pozno jeseni ali pozimi zalila voda in so zamrznili; včasih pa ni bilo nc enega ne drugega. Kadar jc bilo tako kot letos, ko jc bilo snega in ledu komaj za ščepec oziroma le za skomine, je
bilo še »posebej hudo«. V prihodnje bo veliko bolje, za kar bodo imeli velike zasluge prav gotovo Kepčcvi iz. Most (lastniki travnika), ki so dovolili njegovo uporabo za
drsanje in za minimalne posege na njem. Drsanje na Kepčevcm travniku bo varno, v lepem naravnem okolju in blizu doma.
JOŽE PAVLIC
Pustni sprevod skozi Suhadole
Novi pristopi pri posredovanju dela študentom in dijakom
Studentski servis Domžale in Kamnik je na tiskovni konferenci 1H. februarja predstavil kar nekaj novosti, kijih uvaja v letošnjem letu in bodo dijakom ter Studentom omogočile hitrejše in kvalitetnejše likanje sebi primernih del. Sledeč svetovnemu trendu hitrega izmenjavanja informacij in razvitja računalništva je k paketu dosedanjih storitev in informacij dodal Se predstavitev na Internetu, kjer najdemo njihovo stran pod http:llwww.studentski-s-domzale.sL Na njej lahko Študentje in dijaki izvedo, katera dela so na voljo, kaj potrehujtjo za vpis, sami lahko pošljejo naročilo napotnice, se seznanijo s projekti Študentskega kluba in dobijo Se veliko drugih koristnih informacij. Komunikacija jc obojestranska, saj Studenti in dijaki, ki sporočijo svoj elektronski naslov, prejemajo obvestila, kdaj so prejeli denar za opravljeno delo, navodila v zvezi z dohodnino in druge informacije.
Spomnili velja, da morajo do 31, marca letos Studenti in dijaki, ki so zaslužili več ot 51% povprečnega bruto OD v RS kar znaSa 882.816,00 SIT, oddati dohodninsko napoved. Tisti, ki so lansko leto zaslužili več kol 980.907,00 .S77', pa bodo morali plačati tudi nekaj davka oz. dohodnino, če le niso odvedli že. med letom. Vsi, ki postopka Se ne poznale alt vam izpolnjevanje obrazca za dohodnino povzroča težave, se. obrnite na brezplačno telefonsko Številko servisa 0H0-12-04, kjer vam bodo posredovali vse informacije o napovedi dohodnine.
Poleg osnovne dejavnosti postavlja Sludentsk i servis Domžale in Kamnik tudi Informacijski in storitveni Servis, ki ho dijakom in Studentom pomagal na vseh področjih njihovega življenja. Tako jim bo nudil informacije 0 inslntkcijah, prostih sobah, urnih postavkah dela. popustih, klubskih projektih, prostih vpisnih mestih na fakultetah. Se vedno pa kot osrednja dejavnosfscrvisa ostaja posredovanje začasnih del Studentom in dijakom. S tem mladim omogoča, da si pridobijo izkušnje in delovne navade, preden gredo v »pravo službo«. Od znotraj se seznanijo s podjetji, v katerih naj bi kasneje delali, kurjim mnogokrat tudi olajša izbiro bodoče zaposlitve.
SAŠA MEJAC
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA, ENOTA KAMNIK
OBVESTILO
Ministrstvo za kmetijstvo jc v Uradnem listu objavilo uredbo o finančnih intervencijah v kmetijstvu za prvo polletje I. 1998. Na podlagi tc uredbe obveščamo vse rejce živali, ki izpolnjujejo pogoje, da lahko vložijo zahtevek za uveljavitev premije: za krave dojilje, molzne krave, ovce in koze dojilje ter plemenske kobile. Zahtevke je mogoče uveljavljati na sedežih Kmetijske svetovalne službe in na blagajni kmetijske zadruge v Kamniku v času uradnih ur do 15. 5. 1998. Poleg seznama živali vsi zainteresirani predložijo šc enotno matično številko lastnika kmetije, davčno številko in številko bančnega računa ali knjižice. Poleg tega pa mora vsak posredovati še podatke o velikosti kmetije in številu živali. Da bo sprejemanje prijav in s tem uveljavljanje zahtevkov potekalo nemoteno, prosimo, da upoštevate zadnji rok prijave
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik
Trg talcev 1, 1240 Kamnik
Po ugodnih cenah nudimo:
• za vrtickarje semenski krompir, gnojila, razne vrste zemlje, orodje
• krmila in žila (v vrečah in rinfuza)
• umetna gnojila
OBVEŠČAMO CENJENE KUPCE, DA BO TRGOVINA V KAMNIKU OD 15. 3. DO 30.6. 98 ODPRTA TUDI POPOLDNE OD 7.30 DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE.
Do konca marca je potrebno oddati dohodninsko napoved   o pokojninski reformi
O dohodnini za Premladi - po odmemi »lojVci« dol!
leto 1997
Davčni zavezanci moramo napoved dohodnine za leto 1997 vložiti pri davčni izpostavi, kjer smo vpisani v davčni register, najkasneje do 31. marca letos. Napoved oddajte osebno ali jo pošljite priporočeno, da boste imeli potrdilo o oddaji.
Od izplačevalcev smo prejeli obvestila o dohodkih za leto 1997. Statistični urad pa jc žc objavil podatke o povprečni plači v Republiki Sloveniji v letu 1997, ki je znašala 1,731.012 SIT, in z njo povezano dohodninsko lestvico za izračun dohodnine. Tako lahko zdaj že ugotovimo, koliko dohodnine bomo morali odšteti v proračunsko malho.
Pred izpolnjevanjem napovedi si moramo zagotoviti obrazec -napoved za odmero dohodnine, ki ga kupimo v knjigarnah, osebne podatke za sebe in vzdrževane družinske člane, obvestila o prejetih dohodkih v lanskem letu ter zneske in dokumente, ki jih bomo uveljavili za olajšave V primeru, da niste prejeli obvestila izplačevalca dohodka, vas to nc odvezuje obveznosti prijave obdavčljivih dohodkov. Pripravili smo postopek izračunavanja dohodnine in nekaj napotkov, ki bodo dobrodošli predvsem novincem in vsem, ki so med letom že marsikaj pozabili, pa bi si radi že zdaj izračunali svojo dohodninsko obveznost in pravilno izpolnili obrazec.
1. Seštejemo vse dohodke, ki
smo jih prejeli v letu 1997, to so plača, regres, pokojnina, pogodbeno delo. dobiček, avtorski honorarji, dohodki od najemnin... Na dohodninskem obrazcu te dohodke vpišemo v kolono 8 na prvi in drugi strani obrazca. Samostojni podjetniki pri tem nc smejo pozabili na dobiček iz dejavnosti. Ce ste svoj certifikat vložili v »pravo« podjetje oz. družbo, ste bili v letu 97 udeleženi tudi pri dobičku in sle prejeli dividende, zato morate v obrazcu Pod oznako 51 med dohodke zapisali tudi znesek izplačane udeležbe pri dobičku kapitalskih družb.
2. Seštejemo prispevke za socialno varnost in posebne prispevke po Zakonu (kolona II) in normirane ali dejanske stroške (kolona 9).
Opozoriti velja, da davkoplačevalci, ki so v letu 1997 imeli izplačane dividende oz. udeležbo pri dobičku kapitalskih družb pri izračunavanju dohodnine upoštevajo zmanjšanje osnove v višini 40% zneska. To zmanjšanje osnove pa sc v obrazec ne vpisuje.
3. Izračunamo osnovo za dohodnino I. tako, da od seštevka dohodkov odštejemo vse prispevke
111 normirane stroške.
4. Seštejemo olajšave, ki jih Uveljavljamo. Tc pa so lahko:
Iz Centra za socialno delo Kamnik obveščajo, da je rok za oddajo vlog za otroški dodatek 31. niaree 1998.
Obrazec DZS, št. 8.41 - Vlogo ža uveljavitev otroškega dodatka
š potrebnimi dokazili, morajo '"'dali prejemniki otroškega dodatka, ki želijo neprekinjeno prejemati olroški dodatek in listi, ki
'" pravico želijo uveljavljati. Ob r*?ec boste dobili v knjigarnah.
V letošnjem letu je obrazec ^41 delno spremenjen. Tiste, ki
s|e vloge ze oddali na starem oh-
- splošna olajšava, ki jo država prizna vsem davkoplačevalcem, v višini 11% povprečne letne slovenske plače, t. j. 190.411 SIT. V obrazcu se te olajšave nc označuje, upoštevamo pa jo pri izračunavanju dohodnine
- olajšava na osnovi računov in drugih dokazil največ do višine 3% od osnove za dohodnino I. (to so plačane premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nakup materiala za obnovo stanovanja, nakup učbenikov, leposlovnih knjig, zdravil in zdravstvenih pripomočkov...),
- plačani samoprispevek v letu 1997,
- olajšava za vzdrževanje družinskih članov: za zakonca, enega od staršev ali enega otroka znaša olajšava 173.101 SIT, za vzdrževanje obeh staršev 346.202 SIT, za vzdrževanje dveh otrok 432.753 SIT, za vzdrževanje irch otrok 778.955 SIT, štirih 1,211.708 SIT in petih otrok 1,731.012 SIT.
Od tc olajšave pa je potrebno odšteti znesek lastnih dohodkov vzdrževanega člana.
- Olajšava za prejemke učencev in študentov prek študentskih servisov 692.405 SIT,
- olajšava za starost vsem. ki so v letu 1997 dopolnili 65 let. znaša 138.481 Sli.
- olajšava za invalidnost: invalidu s 100% telesno okvaro sc prizna 1.731.012 srr.
J.487 1973 1.461 1.947 2.920
5. Nato izračunamo osnovo za dohodnino II. tako. da od Osnove za dohodnino I. odštejemo olajšave.
6. Za izračunavanje letnega zneska dohodnine, ki nam pove, kolikšna jc naša dohodninska oh-vcznosl za preteklo leto. pogledamo v Lestvico za izračunava nje dohodnine, ki je navedena.
7. Seštejemo še akontacije dohodnine oz. koliko dohodnine smo med letom že plačali in ugotovimo, da bomo morali razliko v dohodnini še doplačati ali pa nam bo drZBVa znesek preveč plačnic dohodnine med letom vrnila.
Napovedi dohodnine pa ni treba vložiti prejemniku pokojnine, ki je v letu 1997 prejemal samo pokojnino ZPIZ in pri tem med letom ni plačal akontacije dohodnine in v letu 1997 ni prejel kateregakoli drugega obdavčljivega dohodka, dijaku ali študentu, ki jc imel v letu 1997 le prejemke prek Študentskih servisov, če njegova dohodninska osnova ne presegli 882.816 SIT, in pa zavezancu, katerega bruto dohodek ni presegel 190.411 SIT.
Vsi drugi davčni zavezanci pa moramo natančno izpolniti obrazec dohodninske napovedi in ga oddali najkasneje do konca meseca.
SAŠA MEJAC
razen, bomo pozvali, da jih dO
polnite z ustreznimi podatki, ki so zahtevani na novem obrazcu.
(Davčna številka vlagatelja. Zasebniki, ki imajo dohodek i/ dejavo-sti, podatek o obračunanih prispevkih za socialno varnost).
Popolne in pravilno izpolnje ne vloge lahko pošljite pO poŠti na naslov (enter za socialno delo Kamnik, Ljubljanska I, 1240 Kamnik ali jih na isti naslov prinesete osebno ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8, do 12 ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure,
O predlagani polni starosti za upokojitev smo že pisali. Če sc nam zdi, da je predlagana starost 65 let samo pobožna želja, da bi jo aktivni dočakali na delovnem mestu, predlagatelj reforme dopušča, da sc bomo lahko, tako ženske kot moški že upokojevali pri minimalni starosti 58 let. O tem, da bomo za vsak mesec pred predpisano polno starostjo (ne pozabimo, da bo prehodno obdobje trajalo tja do leta 2022), prikrajšani za 0,3%, za vsak mesec dela več pa nagrajeni z 0,3%. A to ni edina sprememba, ki bo vplivala na odmero pokojnine.
Predlagana je tudi sprememba lestvice za odmero pokojnine glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
Sedanja lestvica se za ženske konča pri 35. letih, za moške pa pri 40. letih pokojninske dobe. ko se pokojnina odmeri v višini 85% pokojninske osnove.
Predlagana je sprememba in sicer takšna, da bi sc za minimalno pokojninsko dobo za starostno upokojitev, torej 15 let zavarovalne dobe pokojnina merila v višini 32,5% od pokojninske osnove, tako. da bi bila lestvica za zavarovanca, ki bi bil brez prekinitve vključen v zavarovanje od svojega 15. do
Kot smo na kratko poročali že zadnjič, je od 21. do 23. februarja 1998 na povabilo občine Trofaiach delegacija občine Kamnik v sestavi: Tone Smolnikar, župan. Ivo Pri-stovnik. tajnik občine, Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti. Alojz Kolar, načelnik oddelka za gospodarske deja-vosti in finance, Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor. Martina Kocilia. svetovalka v oddelku za gospodarske dejavnosti in finance. Matija Ccrar, generalni direktor Kemijske industrije Kamnik, in Peter Koželj, tehnični direktor Kemijske industrije Kamnik obiskala občino Trofaiach v avstrijski deželi Štajerski.
Naši predstavniki so s tem vrnili obisk občini Trofaiach, katere 14-članska delegacija jc junija 1997 obiskala Kamnik.
Osrednja točka programa ob obisku je bila odprtje razstave z naslovom »Živeli okrog smodniške-ga stolpa«, ki so jo skupaj z gostitelji (posebej prizadevni so bili člani njihovega Muzejskega drušlval pripravili sodelavci občine Kamnik in Kemijske industrije Kamnik. Razstava je zasnovana na zgodovinskem dogodku, ko so avstrijske vojaške oblasti med prvo svetovno vojno, leta 1915 vso opremo za proizvodnjo smodnika skupaj z našimi delavci iz Kamnika preselile v to avstrijsko mesto pod preko 2000 m visokimi Eiscnerzer Alpcn (alpami z železovo rudo). Na razstavi so predstavljene tudi kulturno zgodovinske in turistične znamenitosti Kamnika in njegove okolice. Zbrano gradivo predstavlja življenje in delo v smodnišnici Trofaiach na okrog 48 ha velikem ozemlju v obdobju ixl 1915 leta, ko je kakih pet tisoč ruskih vojnih Ujetnikov začelo graditi objekte za šinodnišnico. (za katero SO vso opremo in stroje pripeljali iz Kamnika) do leta 1926, ko so smodni.šni-co zaprli in razvoj občine Trofaiach po drugi svetovni vojni, ko so to območje v celoti namenili stanovanjski gradnji.
s stroji pa so v Trofaiach prišli tudi naši delavci, ki so sli oje montirali in nato vpeljali proizvodnjo sniodnika. ki SO jo ledanje av-
tro ogrske oblasti umaknile iz Kamnika globlje v zaledje ledanje soške fronte. Člani muzejskega društva, ki SO več let vztrajno zbirali gradivo za tO razstavo, so nam
predstavili tudi seznam prek 60 imen km Ivan letiiar. Martin Dor-
nik, Anion Korošec, GregOl Košir,
Franc Sitar, Anion Balantič, Alojz
I let in. I i me 1 irsic K ilisnik. Rode. Vrhovnik, Klemene. Smolnikar. Rcsnik.   Kordin.   Plcrc. Zurbi.
65. leta starosti navzgor neomejena.
Ob takšni lestvici bi praktično opustili sedanji institut »polne pokojninske dobe«, saj bi bila lestvica odprta: vsako dopolnjeno leto bi vplivalo na odmero pokojnine. Takšna lestvica bi navajala zavarovance k čim kasnejšemu upokojevanju. To bo veljalo posebej v kombinaciji s fleksibilnim upokojevanjem, po katerem bi se zavarovancem, ki se bodo upokojili pred dopolnitvijo polne starosti, še dodatno znižala pokojnina.
Ob takšni ureditvi predlagatelj meni, da se bodo s krajšo delovno dobo in pri nizki starosti dejansko upokojevali le še zavarovanci z dodatnimi viri prihodkov oziroma zavarovanci, ki jim bo izgubo zaradi zgodnejše upokojitve nadomestil delodajalec (na primer za delavce, ki opravljajo delo v težkih pogojih dela).
Za zavarovance, ki so že dopolnili najmanj 15 let pokojninske dobe v obstoječem sistemu, pa je predlagana kombinacija nove in stare lestvice za odmero pokojnine. Ali konkretno: pokojninska doba, dopolnjena do uveljavitve sprememb po dosedanji lestvici (po 2% za vsako leto, vendar največ do 85% pokojninske osnove).
VVindschnucr itd. To so bili sicer vojaški obvezniki, ki so se prostovoljno javili za odhod v Trofaiach. sicer pa bi bili vpoklicani v vojaško službo. Tudi na nagrobnikih na mestnem pokopališču smo zasledili precej naših imen kot Franc Šare, Jakob Troill, I rane Smrcčnik. Jožef Kovačič in druga.
V desetih letih, ko je ta smodni-snica obratovala, je bilo v njej več eksplozii. Prvič je zaradi kajenja v Obratu počilo leta 1920 (Štirje mrtvi), nato spel leta 1924, ko je bil vzrok samovžig 300 kg smodnika (dva mrtva) in velika gmotna škoda. Leta 1926 sta ob eksploziji črnega spet umrla dva delavca. Povsem razrušen pa je bil tudi pogonski obrat. Zaradi tega so 26. junija 1926 šinodnišnico »začasno zaprli«, vendar jc niso nikoli več pognali. Danes le šc redki ostanki ruševin kažejo na Zgodovino nekdanje »pulferkolonije«. Šc najbolj je ohranjen stari stolp sredi mesta, ki so ga rabili za skladišče premoga in ga danes imenujejo »Pulferlurn«. Med drugo svetovno vojno so Nemci na območju nekdanje smo-dnišnice spet naselili vojne ujetnike. Po vojni jc avstrijska rudarska družba tu zgradila približno 1000 stanovanj za svoje delavce. V šestdesetih in sedemdesetih letih seje Trofaiach razvil v značilno »stanovanjsko občino«. Leta 1979 pa je bil proglašen za mesto.
Občina Trofaiach danes šteje 8.700 prebivalcev, ki živijo na ok-
pokojninska doba, dopolnjena po uveljavitvi sprememb, pa po 1,5%.
Kako to izgleda v praksi: Zavarovanka s 26 let pokojninske dobe:
za 15 let delovne dobe 32.5%, za II let delovne dobe 22% (vsako leto 2%) - do uveljavitve sprememb,
za vsako nadaljnje leto 1,5% -po uveljavitvi reforme.
Zavarovanka bo izpolnila pogoj starosti leta 2011. ko bo stara 59,5 let (predpisana zakonska starost v prehodnem obdobju). Za seboj bo imela 39 let delovne dobe. Ker ne bo »kaznovana« z malusom zaradi upokojitve pred predpisano starostno mejo. bo njen odstotek za odmero pokojnine znašal (če predpostavljamo, da bo reforma veljala, kot Zeli predlagatelj, že s 1. 1. 1999) -72,5%.
Če bi se upokojila pri minimalni starosti 58 let. bi od tega še odšteli za 18 mesecev »malusa« po 0,3%. kar znese 5.4%. Sledi odmera - 67,1% za 37.5 let delovne dobe!
Seveda se predlagatelj zaveda, da bo sprememba odmerne lestvice najbolj prizadela ženske, ki se jim po sedaj veljavnem siste-
rog pet km-' velikem območju. Spada pa z drugimi 18 občinami v okraj Leoben, po velikosti je druga, v deželi Štajerski pa enajsta. Ker v občini ni večjih gospodarskih obratov, so prebivati zaposleni predvsem v bližnjem Leobnu in približno 70 km oddaljenem Gra-zu. Zaradi ugodne lege in čistega zraka imajo precejšnje načrte z razvojem Inrizma.
V okviru programa bivanja v Trofaiachu se je naša delegacija udeležila tudi slavnostne seje občinskega sveta Trofaiach. na kateri sta Zupana občine Trofaiach in občine Clonmel z Irske podpisala listino o prijateljstvu. Seje se je udeležil prvi sekretar irskega veleposlaništva na Dunaju Nicholas Tvvist. ki je pooblaščen za opravljanje poslov tudi v Republiki Sloveniji.
Tako župan Trofaiacha August VVagner kot občinski svetniki so v svojih govorih posebej podčrtali pomembnost navzočnosti kamniške delegacije na tej slovesnosti in medsebojnega sodelovanji! pred vstopom Slovenije v EU. Na mestni hiši pa so poleg irske zastave in zastave EU izobesili tudi slovensko zastavo.
Gostitelji so nas seznanili tudi z delom društva za pomoč prizadetim starejšim prebivalcem.
Posebej zanimiv jc bil ludi ogled Centra za varstvo okolja, ki skrbi za zbiranje, sortiranje, predelavo v humus in odlaganje odpadkov, v njegovem okviru pa deluje tudi moderna čistilna napu-
nili pokojnina odmeri v višini 85% pokojninske osnove že za 35 let delovne dobe.
Od tu izvira predlog za uveljavljanje znižane starosti na račun otrok! A problem, kljub »olajšavi« ostaja problem, kajti pokojnina bo Se vedno bistveno nižja, od pokojnine, odmerjene po sedanjih predpisih.
Zato so predlogi o spodbudah za zavarovanke in zavarovance, ki se bodo odločali za čim daljšo aktivnost - prozorni. Kajti, delo od 15. do 65. leta z neprekinjeno in neomejeno odmero pokojninske osnove (prek 100%). je le pobožna želja večine slovenskih delavk in delavcev.
In zopet smo na začetku! Kdor je trdo in pošteno delal 35 ali 40 let. se je naga ral in veliko srečo je imel. če mu ni zdravje povsem pošlo! Ta isti garač se bo po reformi lahko upokojil pri minimalni starosti 58 let. V zahvalo in »upanje« na varno starost bo prejel daleč manjšo pokojnino, kot bi si jo po pravici in poštenju zaslužil.
Zato mirne duše lahko zapišemo, da je predlog pokojninske reforme v tem deiu skrajno krivičen. Kajti večina slovenskih delavcev in delavk nima dodatnega vira prihodka. Veliko bodočih slovenskih upokojencev bo zato zelo revnih! To pa je bridko spoznanje in še bolj bridko pričakovanje starosti.
IVANA SKAMEN
va za odpadne vode z zmogljivostjo 25.000 enot.
Zadnji dan obiska pa je bil namenjen sodelovanju na zelo zanimivem seminarju EU pokrajinskega menedžmenta, na katerem so obravnavali izmenjavo izkušenj pri prostorskem planiranju mesta, njegove preskrbe z vodo in problematiko odpadnih vod.
Posebno pozornost so namenili tudi problemom brezposelnosti s posebnim poudarkom na nezaposlenosti mladine. V tretjem delu pa so gostitelji predstavili svoje izkušnje v boju proti boleznim odvisnosti in socialnim posledicam.
Ob zaključku obiska so si udeleženci ogledali proizvodnjo železarne VOEST - Alpinc Donavvitz v Leobnu. ki zaposluje 2000 delavcev in je znana po izdelavi železniških tračnic in žice. Uporabila pa železovo rudo z območja že omenjenih Eisenerzcn Alpen.
V pogovorih ob obisku so gostitelji predlagali, naj bi na jesenskem sejmu v Trofaiachu sodelovala s svojimi izdelki tudi nekatera kamniška podjetja. Sedanjo razstavo, ki bo kasneje postala sestavni del zbirke muzeja v Trofaiachu. pa naj bi ob našem občinskem prazniku konec marca predstavili tudi v Kamniku.
Podrobneje o nekaterih izkušnjah občine Trofaiach na področju komunalne in socialne dejavnosti pa prihodnjič.
FRANC SVETELJ
NAS1 FANTJE LETA /9/7 VSMOONISNKI TROEA1ACII -
»To smo fantje iz naSe barake,« je na sliko, ki jo je 1. 9. /9/7 poslal domov v Stahovico, zapisal 22-letni Karol Prelesnik (predzadnji v drugI vrsti, s klobukom). »Ne vem kdaj pridem domov, mislim da Se ne kmalu« je Se pripisal. Morda bo Se kdo spoznal na sliki svojega očeta ali starega očeta. (Sliko hrani Prelesnikova hči Ana TerSalič iz Godlča)
Lestvica za odmero dohodnine za 1997:
Če znaša osn. za dohodnino II. SIT nad do
ZnaSa dohodnina
SIT
SIT
860.487 1,720.973 2,581.461 3,441.947
5,162.920
860.487 1,720.97.3 2,581.461 3,441.947 5,162.920
146.282 447.452 765.833 1,110.028 1,884.466
+17% +35% +37% +40% +45% +50%
nad nad nad nad nad
86( 1,721 2.58 .3,44 5,16:
Otroški dodatki
Obisk delegacije občine Kamnik v občini Trofaiach - Avstrija (1)
Kamniška smodnišnica na avstrijskem Štajerskem
Velika dela Viktorja Demšarja
Nekaj potez za portret zaslužnega Slovenca (II.)
V spomin
J0HAN
Ko sem pred meseci pripravljal zapis o stoletnici nase Mestne godbe in se pri tem oziral po znanih obrazih na fotografijah raznih obdobij, se mije pogled ustavil na Johanu. Kar nekaj časa sem premišljal, kako se v resnici piSe, kajti mi ga drugače kot Jo-hana sploh nismo poznali Da, to je Janez Nogra-sek iti menda bi lahko povsem prepričano trdil, da so ga vsaj po značilni podobi s Hellkonoitl poznali prav vsi, ki so kadarkoli le spremljali ta ali oni nastop kamniške godbe. Tam. v zadnji vrsti je bilo njegovo mesto, v vrsli mož s he.likoni, tolkali in »činelami*, torej instrumenti, ki potrebujejo nekoliko več manevrskega prostora in kamor V kateremkoli sestavu pihalne godbe tudi s/>a-dajo.
Veni svojih kritik sem zapisal, da hi morali kronisti nameniti več besed tudi godbenikom, ne pa da se samo s taksnim ali drugačnim vrtenjem svojih peres lotevajo le dirigentov in kapelnikov. Brez njih, v prvi vrsli pa tistih, ha katerih slone posamezne skupine, in pa tistih, ki s tradicionalno pripadnostjo tudi dolga desetletja vztrajajo v dobrem in hudem, nobene amaterske godbe ni, niti je. ne more hiti. No, in prav med te se je z zlatimi črkami neverjetne vztrajnosti vpisal naS Jokati,
Poznavalci, ki so Se starejši od mene, vedo, da je kot IH-letnl mladenič vstopil v mte kamniških godbenikov leta 1919, torej Se v času kapelnika Vanička, ki mu je, takrat Se neznanemu in neiz.ncenemu »godbeniku«, zaupal poganjanje vozička z bobnom. Tega sc sicer ne morem spomniti, kajti konec dvajsetih let, ko sem sesam kot »smrkavec«podil za korakajoči) godbo, je že vneto in navdušeno pihal v helikon »F«, tik poleg mojega očeta, ki je igral na helikon »B«. Povsem realno hi se. dalo trditi, da so ga i: »glasbene nepismenosti«, vendar dobrega posluha, izbczali in priučili zlasti kapelnika Vaniček In njegov naslednik Pane Ullman, da seveda znova ne omenjam mojega očeta Poldeta, pa tudi Franca Vidmarja - »Cibra«. Johan se je razvil v dobrega in \zanesljivega trobilca, ki ni nikoli odpovedal, v tro-
hilca. na katerega si se lahko vedno zanesel in v katerega nisi nikoli podvomil. Od »svojega« helikona F in kasneje B se v vseh dolgih sedmih desetktjih ni nikoli več ločil. To pa je nedvomno »unikntn«, ki si ga nepozhavalec sploh nežna niti ne more predstavljati. ■;■   ,      , ■ * „;•:,     'U ..... ,
Zadnjič sva se srečala na slavnostnem koncertu ob 95-letnici godbe. Tokrat, ie devcidesetleten, je bil med poslušalci. Izmenjavala sva poglede, v katerih sem bral njegove misli: »Daleč jc prišla la naša kamniška godba in vesel sem, da je tako, zadovoljen, da sem tudi Jaz nekaj prispeval...«
In ko so ga ob koncu posebej počastili s priznanjem, je Se enkrat posegel po svojem helikortu. Zaslutil sem tok njegovih solza, ki so se pretakale v njegovem srcu, duši in govorile: »Bog, kako sem srečen
Johan Nograšek med prvomajsko budnico v Motnlku l. /977.
in žalosten. Srečen, ker mije bilo dano vseskozi sodelovati, žalosten, ker se dokončno poslavljam...«
Štiri leta za tem nas je res zapustil
V poslovilnem igranju njegove najljubše skladbe sem začutil jokajoče utripe vseh, ki so ga poznali, z njim sodelovali m ga spoštovali.
Vsega priznanja in spoštovanja je vreden, nepozabni godbenik Johan, kije s težkimi zidarskimi rokami, zadržan in skoro neviden, mnogo prispeval v zakladnico kulture in umetnosti našega mesta.
mag. CENE MATIČlCJ
Sedemdesetletnik, pesnik in pisatelj prof. France Pibernik
Prisluhnil je pragovorici biti
Župnik DemSar pa ni bil le zgodovinar, marveč tudi prizadeven obnovitelj cerkva in cerkvenih stavb. Njegovemu pozornemu očesu ni nič uSlo, obnavljal pa je toliko, kolikor je bilo v težavnih povojnih razmerah sploh mogoče: seveda ob veliki podpori župljanov. Leta 1948 (od l. junija do 10. oktobra) je obnovil notranjščino župnijske cerkve sv. Petra v Komendi, ki je bila tega zares potrebna zaradi posledic druge svetovne vojne. Glavni oltar je ostal takšen, kot je bil, ker je tako veleval zakon o zaščiti kulturnih spomenikov.
Za notranjščino je prišla na vrsto obnova zunanjščine cerkve z zvonikom. Najprej so začeli obnavljati zvonik (5. julija 1954). po končanih delih na njem so se lotili še cerkve (23. avgusta). Celotna obnova cerkve je bila končana 12. septembra 1954. Po njej je župnik Demšar zapisal o župfjanih sledeče pohvalne be-
sede v župnijsko kroniko: »Zares globoka požrtvovalnost in ljubezen do matere Cerkve je bila gonilna sila premnogih faranov ves čas obnavljanja cerkve, ko so žrtvovali čas in svojo moč v čast božjo in ponos svoje župnije.«
Leta 1955 je bil urejen veroučni prostor nad zakristijo, leto pozneje (13. junija) pa v glavni oltar nameščen novi Plečnikov tabemakelj, kije zamenjal dotrajani Jelovškov skoraj dvesto let star leseni tabemakelj. Mojster Plečnik je 24. avgusta 195f> ob vrnitvi z Brezij obiskal komendsko župnijsko cerkev, obnovitvena dela pa v pismu župniku Demšarju takole ocenil: »Po prijetnem slučaju sem mogel obiskati vašo prelepo cerkev. Res, dominantno lepo in to tudi v vzornem stanju! Nerad sem se od nje ločil. Čestitam Vam prisrčno in veselo! Kdo zna kaj takega tačas ustvariti! V vdanosti! Plečnik.«
Aprila 1959 so začeli v cerkvi urejati novo krstilnico, pri tem pa v severni cerkveni steni naleteli na rimski spomenik (področje Komende je bilo obljudeno že za časa Rimljanov) in ostanke prejšnje gotske cerkve. Načrte za krstilnico je izdelal dipl. inž. arhitekture Janez Valentinčič, Plečnikov učenec. Novo krstilnico na kraju nekdanjega komen-datorjevega posebnega vhoda iz graščine v cerkev je 29. junija /959 blagoslovil ljubljanski škof Anton Vovk.
Leta 1960 je Viktorijan DemSar, tudi vnet raziskovalec malteške viteške zgodovine v Komendi, odkril malteške viteške križe na severovzhodnem robu cerkvenega zvonika.
Cerkev sv. Petra v Komendi je leta /965 dobila nov daritveni oltar, v skladu z novimi bogoslužnimi predpisi obrnjen k ljudem in amhon. Načrte zanju je naredil arhitekt Valentinčič.
Leta /968 so bila opravljena večja obnovitvena dela na cerkvi apostola Pavla na Križu, naslednje leto pa na cerkvi sv. Boštjana v Mostah in v njej.
(nadaljevanje prihodnjič) JOt.T PAVLIC
Sediva v njegovi delovni sobi na Kidričevi v Kranju, potopljena v mehkobo foteljev. Zunaj Skropota dež. Z ulice in bližnjice v osrčje Gorenjske skoraj ni slišati hrupa; prihaja kot iz nekega daljnega, odmaknjenega sveta. Čeprav dobro veva, da sc mimo zliva reka vozil. SreCala sva se po dolgih letih. Čeprav se pogosto bežno videvava in pozdravljava, povod pa sta bila zlato priznanje občine Kamnik za dosežke na področju literarne zgodovine in bližajoči se pesnikov sedemdeseti rojstni dan. S polic naju prijazno pogledujejo knjige, s sten umetniška dela, znamenja umetnikove večne zazrtosti v lepo, od katerega si je zaželel zase vsaj nekaj primerkov, z obložene delovne mize nepogrešljivi računalnik, ki sicer spada v ta prostor. lepSe pa bi bilo, če bi bil namesto njega kakSen starinski pisalni stroj. In prepustiva se magičnosti besed, muzam, kot so Erato. Kaliopa, Mclpomena, Talija in Klio. S svojo močjo so uročile pesnika in pisatelja Franceta, da vse od vstopa ne more več iz njihovih templjev. Tople, iskrene, prijazno sproščene, z veliko mero življenjske umirjenosti, razumnosti in dozorelosti, polne iskrivosti duha padajo vame, v mehko tkanino zaznavanja. Priča sem pesnikovemu »credu«...
Od varnega zavetja v domači hiši...
Začel se je 2. septembra 1928 »pri Mežnarju« v Suhadolah pri Komendi ob duhovno prebujenem očetu Jerneju, naprednem kmetovalcu gruntarju, in čuteči materi Ceciliji. Z vso ljubeznijo in skrbjo sta rezala kruh kar devetim otrokom. Mali France je v njunem varnem zavetju, v domači hiši in na dvorišču polno užival lepoto mladosti, zazrt v čarobni zamočvirjeni svet pod bližnjima gričema Ho-sto in Slevskim hribom in daljnimi gorami, ki jih je lahko občudoval z domačih njiv in travnikov;
prav posebej baročno cerkev sv. Klemena.
Iz tega varnega sveta, v katerega so se kot v vosek vtiskovala številna trajna doživetja, ga je zmami-la pot učenosti, na katero sta žc uspešno stopila brata Avguštin (duhovnik, umrl zaradi hude bolezni leta 1956 na Tirolskem, pokopan na komendskem duhovniškem grobišču) in Ciril.
Petim razredom ljudske šole v Komendi je leta 1940 sledil vstop na Klasično gimnazijo v Ljubljani. Tu sc je mestna elita kosala z zdravo kmečko nadarjenostjo, odprtostjo in sprejemljivostjo. Ta plemeniti boj je prekinilo nemško-italijan-sko-madžarsko zavojevanjc Slovenije. France je moral zaradi njega ponavljati prvi razred na nemški gimnaziji v Kranju. Ko je bila ta leta 1942 odpravljena, jc presedlal na nemško llauplschulc v šc bližnji Kamnik. Po vojni, ki jc z vso ostrino zarezala krvave brazde v nežno čutečo dijakovo dušo (prva pesniška zbirka Bregovi ulice), je šolanje nadaljeval na kranjski gimnaziji in leta 1949 začel Studirati slavistike) na univerzi v Ljubljani. Po pridobljeni profesuri je tri leta poučeval na nižji gimnaziji Dobrovo v Goriških brdih, od leta 1958 do 1990 pa na kranjski gimnaziji.
Ze kot dijak in študent, prav posebej pa profesor je na sebi občutil vso trdoto komunizma.
... do profesorja slovenskega jezika
Kot pedagog se je dobro zavedal, kako pomembno je, da se gimnazijce resnično počuti gimnazijca; to pomeni, da sc ttidi tako vede. Ni dovolj samo pridobivanje znanja, marveč jc na tej stopnji šolanja vsaj tako pomembna tudi pravilna vzgoja. Za prof. Pibcrnika je bila ta celo pomembnejša od samega trpanja učne snovi v glave dijakov, kajti te se je mogoče »nagu-liti«, vzgoje pa ne. Profesor mora dijaku »širiti obzorja«, predstaviti
stvari, kakršne so v resnici, da jih bo potem znal razločevati in med njimi pravilno izbirati.
Tu jc skušal prof. Pibernik čim več doseči. In pri pisanju Šolskih nalog in domačih vaj. Tem se je z vso skrbnostjo posvečal. Prizadeval si je. da bi dijaki znali pisati, saj so se pri tem lahko resnično izkazali, pokazali, kaj je v njih, koliko vedo in kako to znajo povedati. Šolske naloge je vedno natančno pregledal in prav pri vsaki napisal, v čem se je dijak odlikoval in kje pogrešil. To jim je tudi povedal. Zaradi tega so sc ga bali, kar trepc-lali 10 pred pisanjem nalog. Danes pa Številni od njih čutijo hvaležnost do njega, saj jim je hotel najbolje. Vedo, da jim je bil ne le profesor, marveč »drugi oče«. Prvi je z vso starševsko ljubeznijo in odgovornostjo ob ženi .lolandi, likovni pedagoginji, v kateri jc našel vsega spoštovanja vredno življenjsko družico, skušal biti svojim trem otrokom; dvema hčerama in sinu.
Književnosti se jc začel posvečati iz dveh razlogov. V njej jc našel področje, ki ga je že od mladosti zanimalo in pritegovalo; po drugi strani pa jc bil tako v stalnem dejavnem odnosu do literature, redno spremljal dogajanje v njej, bil z njo povezan.
Posvečanje književnosti
Posvečanje književnosti ga je tudi navznoter utrdilo in umirilo, da je laže prenašal življenjske udai ce Dobival jc celostnejši pogled na svet in v človeka, si Siril znanje, pridobival dragocene izkušnje. Za te so potrebna tudi leta. Književnost mu jc prinesla »zanimivo duhovno življenje«, saj jc imel pri njej »stalno opraviti z umetniškimi kategorijami. Zapolnila mi jc duhovni svet. Kaj hočem šc več?« ugotavlja profesor Pibernik.
(Nadaljevanje prihodnjič)
JOŽE PAVLIC
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 06V831-470 FAKS: 061/831-176 E-mail: lnfocenter.kamnik-1@siol.net
KOLEDAR PRIREDITEV
s7
Nedelja, 15. marca 1998, ob 10. url Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom
KONCERT NABOŽNIH PESMI
Izvajalci: Komorni pevski zbor šUTNA, Kamnik. Umetniško vodstvo: Olga Štele.
le
Sobota 21 marca 1998, ob 20. uri Kulturni dom Laze v Tuhinju VEČER PESMI, PLESA IN GLASBE
Izvajalci: Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik z gosti. Vstopnina: 600 SIT.
so
Torek, 24. marca 1998, ob 19. uri Galerija MIhe MaleSa. Kamnik SLEDI-
Prodajna razstava likovnih del za družino ponesrečenega alpinista Janeza Jegliča-Johana.
so
STOPNIČKE K ODRU
Ustvarjalna delavnica za otroke, ki imajo radi pravljice, zgodbe, pesmi In risanke. Z lutkami, mimiko in pantomimo, pesmijo in plesom se bodo vžlvljall v vloge In junake iz pravljičnega in resničnega sveta. Otroci se bodo seznanili z osnovami dramatizacije, lutkarstva in gledališke igre. Osnovni namen delavnice je vzpodbujanje otroške ustvarjalnosti in domišljije ter izražanje le-te. Mentorica: Helena Štele. Delavnica poteka enkrat tedensko, vsak torek ob 18. uri In traja dve Šolski url, v dvorani nad Galerijo Mihe MaleSa, Kamnik.
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18. url
Pravljične ure z Jano Verilnsek Predhodnje prijave niso potrebne. Vsako sredo ob 13.30
v VIU ČIRA-ČARA umetniško-ročna delavnica. Vodi prof. Rosana Klelndlenst Premk
Delavnica osebnostne rasti, vodi Jo Vera Prelovšek Informacije: tel. 0609-631-868 aH 842-209.
YHTifi irpdo ob 10. url
Igralne urice s knjigo, vodi Helena Sterie.
Popisno potovanje z diapozitivi: »AVSTRALIJA«, vodi Mateja Grilc Petek. 20. 3.. ob 19. url
Večer s Silvom Terikom In Marinko Fritz-Kunc Ponedeljek. 23. 3,. ob 18. url
Pravt|lčne ure v Šmarcl - (knjižnica) z Jano Verilnsek. Torek. 24. 3- ob 18. uri
Vabi vas KLUB STARŠEV KAMNIK - Lepo je biti mama (srečanje ob materinskem dnevu). Torek. 31 3. ob 19. url.
Lojze Vrankar: »ZDA«, popisno popotovanje z diapozitivi. DRUGE PRIREDITVE
, 22. 3, ob 16, uri,
V Kavami Veronika - proslava materinskega dne, organizator Karitas Kamnik Informacije M. Mali, tel.: 813-907. Sreda 25, 3. ob 17, url.
Kulturni dom Duplica - prireditev »Ves koliko vaju Imam rad«. Nastopi, recitacije, balet, ples učencev OŠ Marije Vere Duplica ob dnevu staršev. Organizator Je OŠ Marije Vere In KS Duplica Informacije: Vloleta Vodlan, tel.: 813-979.
Petek 27. 3do con. 30. 3. 1998
Spomladanski kmetijski sejem v Komendi (hipodrom), organizator je Konjeniški klub Komenda Informacije: Lah, tel.: 842-070.
Sobota 28 3- ob 20. uri
V KD Šmartno bo družabno kulturno srečanje, organizator prireditve sta KS Šmartno in Gorenjski glas. Informacije: Tone Rajsar. tel.: 847-222
Sobota, 28. 3. ob 10, uri,
Tretji tek na Sv. Primož. Prijave tekačev najkasneje do 9.30. Organizatorja Ivan In Lado Urh. Informacije: tel.: 825-337.
V prostorih DU v Komendi, delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek lnformacl|e: tel.: 842-209 In 0609-631-868.
Nedelja 29. 3, ob 9. url
Odprti nagradni hltropoteznl šahovski turnir v prostorih Gostišča društva upokojencev Marjanca, Kolodvorska 5 Kamnik Organizator Šahovsko društvo Kamnik informad|e Albin Štrajhar, tel.: 831-844.
PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI KAMNIK Sobota 14. 3- ob 20. url
TV snemanja prireditev v športni dvorani z legendo domačih polk In valčkov - »Avsenlkovl večeri« in drugimi nastopajočimi: Ansambel Grega Avsenik, Gašperji, M 4 M. Za humor bosta poskrbela Vinko Šlmek-Šraufciger In Kondl Plžom, prireditev pa bo vodila Beti Suhelj. Organizator prireditve je NK Rok Komenda Informacije g. Silvo Šlnk, tel.: 737-240, 0609/616-081
Zadnja beseda Staneta Belaka - Šraufa
ZA KULTURO JEZIKA
Neumna, nerazumljiva in najbrž draga strategija
Na zadnji seji občinskega sveta so bili svetniki nezado voljni / osnutkom Strategije varstva okolja v občini Kamnik
- strateške usmeritve, zato ni bil sprejet.
Pripravljale! besedila so na kritiko odgovarjali, da gre le za malenkosti, sicer pa je dobro. Menili so. da ni tako hudo. Ce jc nekaj pravopisnih napak ali CC manjka kakšna vejica. Mogoče res, velja pa tako pisanje za površno in kaze piščevo neznanje Vendar jc v tem besedilu šc množica drugih napak. Veliko je neumnih, nelogičnih, nerazumljivih, ne več veljavnih trditev. Veliko si vari se ponovi, čeprav naj bi pri dobrem pisanju in govorjenju veljalo pravilo, da se le v mlinu dvakrat pove.
Pravopisnih in slovničnih napak jc preveč. Nam bližnje Alpe so npr. zapisane na tri načine, in sicer takole: Kanmiško-sa-vinjske Alpe, Kamniško - Savinjske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe. Edino zadnji zapis je pravilen. ComjiOrad lakole: Gornji grud in Gornji Grad, Volčji Potok: Volčji polok in Voleji Potok, v obeh primerih je pravilen samo di up za pis, saj gre za naselbinsko lastno ime. Sredi Kamnika so »našli« nov park - KrSmarčev park (Drugi jc KrSmurčev park. ki leži na levi strani Kamniške Bistrice.)
- menda je mišljen Kcršmančcv park. Topli izviti so pri Vnselem (Omenili je potrebno še območje toplih izvirov pri Vaselem.) -pravilno Vascncm.
Pisci nc vedo. kdaj sc uporablja predlog z in kdaj s, uporabljajo neknji/nc oblike glagola: otroci se morajo v lem ilaha vzgajat (pravilno: vzgajati) le v vrtcih, ne znajo sklanjati: a v njemu (pravilno: v njem) ni klopi... in še bi lahko na šlevali. Pa pustimo pravopis in slovnico! Slaba je zlasti vsebina.
Nejasen jc Že sam naslov: Strategija varstva okolja v občini Kamnik - strateške usmeritve. Ali gre za strateške usmeritve strategije? Ne-umnosl!
Sc bolj motijo vsebinsko prazne, neumne in nejasne trditve. Pa jih poglejmo nekaj:
- Planinski turizem jc močno razvit, razvija pa sc tudi družinski na planinah.
- Občina Kamnik ima že vse možnosti za razvoj turizma, kar že s pridom izkorišča.
- Glavna sprememba, ki lahko vodi do izboljšanja kakovosti Življenja m do sodelovanja občanov (manjka ve jica)/m je, da se občani aktivno vključijo v izboljšave.
- Tuhinjska dolina leti v ozki kotlini in ima malo kmetijskih površin. (Ali je tO potemtakem Tuhinjska kotlina?) Večina v tabeli napisanih vodovodov je iz Tuhinjske doline in je zato vprašljivo izvajanje odlokov na terenu. (Neumnost! Zakaj? Ah je Tuhinjska dolina tako daleč? Ali so Tuhinjci tako nemogoči? Na katerem terenu?)
- Mali grad in kapela (Katera kapela?) predstavljala edinstveno kulturno Znamenitost v Sloveniji in tudi v Evropi. Na tem prostoru je tudi veliko del arhitekta Plečnika. (Kje? Na Malem
gradu7 V l.vropi?)
- Samostan v Mekinjah z (!) Širšo okolico je v fazi razglasitve za kulturno dediščino. (Odlok o zaščiti mekinjskega samostana z ožjo okolico jc bil že sprejet. Morda bi seslavljalci lahko malo pogledali v občinski arhiv!)
- Prebivalci mesta Kamnik se pritožujejo nad hrupom iz zasebnih stanovanjskih posesti pri koSenju travnatih površin. Zaganja drv... (Ti Kamničani si pa res privoščijo: kosijo in žagajo kar v stanovanjih!)
- Skupaj z. ureditvijo železniškega prometa bi bilo potrebno povezati ljubljanski mestni potniški promet z Železnicami, da bi bil prevoz tudi cenovno zanimiv. (Ali bi morda v ta namen ukinili Kambus?)
- Mesto Kamnik lezi med Žalskim hribom in Starim gradom. (Kaj pa Duplica. Graben, Rakovnik?)
- Staro mestno jedro je ob zvečer dokaj zapuščeno. In tako naprej.
Ob branju tako »strokovnega« besedila sc človek vpraša tole: Ali je tovrstne »študije« res treba naročati pri ljubljanskih podjetjih. To je namreč pripravilo -golovo za velike denarje - podjetje Oikos, d. o. o. Ali ni na občini nikogar, ki bi znal napisati, kakšno jc naše okolje, kateri so največji problemi, kako jih rešiti in kdaj? (emu imamo potem zaposlene strokovnjake, ki naj bi skrbeli za okolje'.' Čeprav jc morda en sam, bi moral znati pripraviti program varovanja okolja lako, da bi bil sprejemljiv, razumljiv in učinkovit, saj menda pozna Kamnik in okolj-sko probleriiatiko? Cc ne, naj sc zaposli pn podjetju Oiks v Ljubljani in prodaja neumnosti.
I ludo nit je, da moram lakole zaključiti, vendar ne gre drugače. Denarja je malo in za take »študije« ga je škoda porabljati.       MARJETA HUMAR
V tokratnem zapisu sc bomo ustavili ob knjigah nekaterih svetovno priznanih literarnih ustvarjalk, ki so v zakladnico dobre literature prispevale kar nekaj romanov. Članek jc namenjen opominu na 8. marec, predvsem pa spodbujanju k dobremu branju! Zato navajamo le dela. ki so prevedena v slovenščino.
Edith Wharton - ameriško ma-lomeščanstvo
Najstarejša v našem izboru EDITH VVHARTON (1862-1937), ameriška pisateljica, ki jc sicer velik del življenja preživela v Parizu. Realistično in kritično je v svojih romanih prikazovala tedanjo ameriško družbo, predvsem bogatejši sloj in njihovo licemersko moralo. V literarno ospredje se jc prebila z romanom Hiša veselja (v slovenščini jc izšel leta 1972 v zbirki Sto romanov), leta 1920 pa je objavila roman ČAS NEDOLŽNOSTI (zbirka XX. stoletje, l'W5), Za katerega jc prejela Pulilzcr-jevo nagrado. Po tem romanu jc bil pred kratkim posnet tudi film z zvezdniško zasedbo. Roman pred bralca razgrinja ljubezenski trikotnik, ki sc jc spletci med pripadniki ameriškega ma-lomcščanstva. Sestavljajo ga mlada zaročenca iz primernih družin in s primerno vzgojo, tretji del pa ločena ženska, grofica II-len Olcnska. Mlada zaročenka May jc nedolžna, sramežljiva, dobro vzgojena, vpeta v konvencionalne malomeščanske spone in vsa nepisana pravila, ki zlasti ženskam določajo način vedenja. ITlen jc zaradi ločitve od malopridnega moža zaznamovana, saj jc ta zlasti za žensko iz višjih krogov sramotna. ITlen jc plemenita, razgledana, svetovljanska in vanjo se zaljubi zaročenec ljubke May. odvetnik NeuTand Archer Seveda so čut dolžnosti in dobra vzgoja mladega moškega Pripeljali v zakon z Mary. ki je sicer do njene smrti potekal zmerno lepo, vendar... Ljubezenska odpoved je pustila v njem
Matična knjižnica Kamnik
Nekaj pisateljic
občutek, da je v življenju zamudil najbolj pomembno, Zaradi lepe zgodbe je roman sprejel najširši krog bralcev, zaradi drugih kvalitet pa ludi literarna kritika. Manj zahtevni bralci bodo uživali zaradi zgodbe, bolj zahtevni pa lahko poiščejo vzporednice med današnjim in tedanjim časom zlasti glede vrednotenja ženske v družbi in filistrske morale, ki drugače presoja moška in ženska dejanja. Ali kot na začetku romana premišljuje Nc-vvland: »Primer grofice Olcnskc mu jc razburkal ustaljena prepričanja in mu jih nevarno odplav-Ijal iz zavesti. Njegov vzklik. 'Ženske bi morale biti svobodne - tako svobodne kot mi!" jc zadel bislvo vprašanja, ki ga v njegovem svetu 0 splošnem strinjanju sploh ni bilo. T-inc' ženske ne bi nikdar, četudi bi jih zadela še tako huda krivica, zahtevale tiste svobode, ki jo jc imel v mislih...« Na Internetu lahko več
0 tej pisateljici izvemo na naslovu http://www. colorado.edu/ G i ce kš/aoii/wharton/wha i -ton.html.
Sigrid t Indset - velika pripovc-dovalka
Približno v istem času je v severni Evropi živela in uslvarja-la pisateljica SIGRID UNDSET
(1882-1949), ki jc za svoje literarno delo leta 1928 prejela Nobelovo nagrado. Prav tako jc pisala v realističnem stilu in je zlasti v zgodnjih delih prikazovala sodobno življenje žensk v malomeščanskem okolju in njihovo razpetost meri željami in zakonsko stvarnostjo. Prvi roman, s katerim jc zaslovela, je JENNY (Pomurska založba, 1983). Pripoveduje o mladi ženski in njenem iskanju Ijiibezeni, o odnosih med moškim in žensko. Po tem romanu jc bila posneta tudi nadaljevanka, znana igralka
1 i v I lllinaii pa jc igrala Jcnny. Zaslovela pa je z zgodovinskimi romani, v katerih je snov črpala iz norveškega srednjega veka: najbolj znana je Epopeja KRISTINA, LAVKASONOVA HČI (I ipa Koper. 1972). ki je poslala mednarodna uspešnica. Und-selova jc odlična pripovcdoval-ka, ki dobro pozna labirinte člo-
in dobrih knjig!
veške duše ni njeno pisanje je hkrati čustveno in intelektualno Čeprav so njena dela nastala pred sedemdesetimi leti, so odkritje tudi za današnjega bralca. Eden od internetskih naslovov, kjer najdemo več podatkov o Undsctovi: http://rciscnet.no/ facts/culture-scicncc/sigrid und-set.html.
Virginia Woolf - Nežnost in modernost
Istega leta kot Undsetova se je rodila znamenita angleška pisateljica VIRCINIA VVOOLF (1882-1941). VVoollova izhaja iz številne in izobražene družine, brez formalnega šolanja pa si je pridobila široko humanistično izobrazbo. Nad njenim otroštvom in kasnejšim življenjem pa jc visela senca Iravmatičnih dogodkov iz otroštva - prezgodnja materina smrt. skrajno egoisličen oče in po navedbah Susannc Amrain, ki je v zborniku Nore ženske objavila članek o tej pisateljici, celo spolna zloraba. Virginia jc namreč pogostokrat trpela Z radi depresij in se zaradi tega tudi zdravila, leta 1941 pa je končala svoje življenje s samomorom. Njena dela sodijo v moderni roman. To pomeni, tla v ospredju ni pripovedovanje zgodbe, pač pa človek in njegova zavest, skozi kalero kroži nenehen lok vtisov, nehotenih spominov, asociacij, doživetij. GOSPA DOLLOWAY (CZ. 1965, zbirka Slo romanov) jc roman, ki predstavlja le en dati življenja gospe Dollovvav. čeprav sc v njeni zavesti skrivata tako preteklost kol sedanjost. K SVETILNIKU pa je roman, v katerem je skozi Zgodbo gospe in gospoda Ranisay obudila spomin na svoje starše in oliošlvo. Njeno pisanje je tako zelo angleško, prefinjeno kol stare čipke. V teh romanih ne iščemo zunanjih dogodkov in napete zgodbe, pač pa tok zavesti, poln podob, simbolov, milskili prispodob. Na in-tcrnclu najdemo veliko dokumentov o njej in njenem delu. eden od boljših je: http:// www.aianet.or.ip/orlando/ WWW, wwbib.html.
KREDA PODBREZNIK VIIKMIR
Z vsakim novim dnem me je manj, ugotavlja zrel, prav posebej pa ostarel človek. Velja pa tudi: z vsakim umrlim človekom me je manj, čeprav se ponavadi šele po smrti začne njegova »legenda«.
To velja tudi za izvrstnega slovenskega in svetovnega alpinista Staneta Belaka - Šraufa. le s to razliko, da jc on postajal legenda že za časa svojega življenja: kot človek in zaradi izjemnih alpinističnih uspehov. K temu dodaja svoje tudi Belakova knjiga Veliki dnevi - njegova zadnja, vendar zanj in slovenski alpinizem zelo pomembna beseda.
»Sraufovo« legendo - takšen vzdevek so mu prijatelji alpinisti dali. ko jim je nekoč vneto razlagal, kakšen je vijak - so 20. februarja zvečer na predstavitvi njegove knjige v Matični knjižnici Kamnik »spletali« ravnateljica knjižnice in odgovorna urednica Kamniškega občana prof. Breda Podbreznik - Vukmir. urednik knjige Bine Mlač. njegovi soplc-zalci in tovariši v stenah Cene (iiiljc. Tone Sazonov - Tonač. Tomaž Humar in Cene Berčič. Dit-ka Babnik jc igrala na citre. Sabina Accctlo pa prebrala nekaj odlomkov iz knjige.
Bil je to zares lep večer, kakršen je kihko le med dobrimi, iskrenimi ljudmi. Omenjeni alpinisti, ki so kol Stane Bclak že velikokrat okusili slast vzpona na bolj ali manj zahtevne gorske vrhove domačih in tujih gora in tudi njihove nevarnosti, so se »Šraufa« spominjali z vsem spoštovanjem: zaradi njegovih človeških vrlin, velikih plezalnih uspehov doma in na tujem, izkušenj, ki si jih jc pri tem nabral in jih prenašal kot vodja odprav na mlajše plezalce.
Stane Bclak - Srauf je segel tudi po peresu, saj se je zavedal, da je človeški spomin minljiv, zapisano pa ostane za vedno. Imel je resnično kaj zapisati. Tudi tu je hotel biti kai najboljši, kot v steni ali pri alpinistični odpravi Mislil je na knjigo, vendar ga je »bela smrt« prehitela konec decembra 1995 pod Mojstrovko. Stane je s tem rekel svojo zadnjo alpinistično besedo v življenju, po njegovi smrti pa jo je začela govoriti njegova knjiga in številni prijatelji. Ti so sc tudi izkazali z najobsežnejšo iskalno akcijo v zgodovini slovenskega reševanja v gorah. Njegovo goram darovano telo so našli 23. maja 1996 in ga položili k večnemu počitku na je-
SONCE
Glej sonce! V mlado rosno jutro je posijalo spomladansko sonce. Sonce, ki nas greje Sonce, ki nas razveseljuje. Sonce, ki nas tolaži.
Sneg je skopnel in zvončki so začeli veselo poganjati. Sonce jih jc pognalo Sonce, s toploto. Mlatio sonce, ki nas ima rado.
Trava jc ponovno oživela,
ptički so začeli veselo peli.
Sonce jim jc posijalo v srce.
Sonce in njegovo dobro srce.
De/'
Ptički so nehali čivkati, poskrili so sc neznano kam.
Sonce, kje si? Prosim posij ponovno, da bomo ljudje in živali srečno živeli.
BARBARA HACE
V_J
semškem pokopališču, od koder v duhu zre v vrhove, ki jih je imel najraje.
Pripovedi Ceneta Griljca. Bine ta Mlača. Toneta Sazonova - To-
naca, Tomaža Humarja. Ceneta Berčiča so nam ga približale. To so bili nenapisani govori, povedani iz. srca, misel za mislijo, doživetje za doživetjem. Veliki junak Himalaje, francoskih in drugih go-
ra (tudi v slovenskih stenah se je zelo izkazal), garač v hoji po snegu, kar se da preudaren na alpinističnih odpravah, velik šaljivec. kadar je bilo dolgčas, resnični tovariš v stiski... je rastel pred nami kot mogočen gorski vrh izza dvigajoče se megle. Njegov lik je čedalje bolj sijal: podoba človeka, ki je še nedavno hodil po tem svetu, vendar se že kalil za prihodnji, za večnost-na lepotna obzorja, ki so se tolikokrat širila pred njim na gorskih vrhovih vsega sveta.
In tistega decembrskega dne se je tudi on jwiri.il tja čez... Kako se je to moglo zgoditi ravno njemu, ki je bil tako previden, premišljen? Bog ve, narava ve. Ona dva dajeta življenje in ga jemljeta. Kar ostane, ostane. Za Stanetom Belakom - Sraufom je ostalo zares veliko, tudi knjiga. Berimo jo in bolečina njegove izgube bo manjša. Hvaležni bomo. da smo ga imeli, ga poznali, ljubili. Odslej ga bomo Se bolj cenili.
JOŽE PAVLIC
RAZSTAVA DEL FERDA MA YERJA V ROGAŠKI SLATINI - Ob 30-let-nici razstavnega paviljona v Rogaški Slatini in ob 70-letnicl rojstva Ferda Maver ju so te dni s sodelovanjem njegove soproge Danice priredili pregledno razstavo likovnih del našega dolgoletnega občana in profesorja na Os Frana Albrehta pokojnega ak. slikarja Ferda Mayerja (1927-1994). Slikar Mayerje imel Rogšako Slatino rad in je tam večkrat razstavljal. Na sliki: Sredi razstavne dvorane stoji Mayerjev a vt opor tet iz leta 1947. (joto FS).
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu In požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7 do 15 ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 7TF082 in (061) 712-276
Urednik Bine Mlač predstavlja knjigo Staneta Belaka - Šraufa.
Javna tribuna - ustavna pravica občanov
Pri javni tribuni lahko sodelujejo in se udeležujejo zborovanj vsi občani, ne glede na strankarsko ali versko opredelitev, če želijo sooblikovati naš družbeni razvoj. To družbeno aktivnost vodi odbor pod vodstvom Viktorja Hribarja s Križa pri Mostah. Zborovanje občanov je bilo že trikrat zaporedoma v sejni dvorani občinske stavbe v Kamniku. Cilj tega zborovanja je aktivirati čimveč ljudi v boju za uresničitev ustavnosti, zakonitosti in družbenih vrednot. Ni zaželeno vpletati svojih osebnih problemov in sosedskih sporov, temveč gre predvsem za utrjevanje lastnosti pravne države.
Udeleženci povedo veliko o trpkih doživetjih z državnimi, občinskimi in pravosodnimi organi, ki v nedogled rešujejo življenjsko pomembne zadeve in zavlačujejo izdajo raznih odločb. Ne moremo prešteti, koliko nepotrebnih korakov in stroškov imajo posamezniki, ko se srečujejo v pisarnah s temi organi, da bi si izposlovali lokacijsko, gradbeno ali kakšno drugo dovoljenje. Ti uradniki nimajo nikoli dovolj potrdil, vsi pa obljubljajo hiter postopek.
Občinski svet in drugi kolektivni organi v svojih prenagljenih odločitvah ali preveliki pasivnosti preveč obremenjujejo občane. Nobene potrebe ni bilo, da je upravni organ zakuhal s posegom v zasebno posest glede izdaje lokacijskega dovoljenja za izgradnjo ron-doja v Mostah in s tem problemom obremenil tamkajšnje krajane. Občani Volčjega Potoka se ne morejo pomiriti zaradi poseka borovega gozda v Rudniku zaradi gradnje igriSča za golf. Nerešeni so zapleti pri izdaji gradbene dokumentacije za dograditev ali obnovo stavb na varovanem območju Jcranovo. Nihče ne sliši klica o nevzdržnem tovornem prometu skozi Stranje in Stahovico, ko z. izjemno težkimi tovornjaki prevažajo gramoz in kalcit. Cankarjeva ulica v Meki-
njah je tako obremenjena s tovornim prometom, da je stanje že nevzdržno, saj vibracije že načenjajo stanovanjske hiše. Lastniki tovornjakov in vlačilcev parkirajo na pločnikih, zelenicah ali kjer koli je prostor, ne da bi kdo ukrepal. Neodgovornim občanom je dopustno nemoteno odlaganje odpadkov v naravnem okolju (v občini je 75 divjih odlagališč) in proti njim nihče nc ukrepa. Preobširen bi bil spisek vseh problemov, ki motijo občane v njihovem bivalnem okolju. Tudi Kamniške novice pišejo o nekaterih problemih.
Objektivna kritika prek javnih občil, osebnih prošenj in pritožb skoraj ne zaleže. Problemi tako osebne in družbene narave se večajo, ker se prepočasi ali neučinkovito rešujejo. Prenekateri ne zahtevajo denarnega pokrivanja, samo oblasti bi morale preprečevati »divjo demokracijo«. To je glavni povod, da se bodo občani samoiniciativno organizirali. Ne gre za pogled skozi črna očala, to so dejstva, o katerih pišejo tudi drugi mediji. Bivši poslanec Stancer jc v Dnevniku zapisal: »Javne tribune so občanova pravica, imamo ustavo, a žal šibko in nedodelano zakonodajo. Toliko krivic ni bilo nikoli po v o j ni, kot jih je sedaj, to čutita delavec, kmet intelektualec, kulturniki Se posebej, zlasti pa mladi rod, ko je brez dela na cesti.« Pravna država ne deluje učinkovito, zato prihaja do vrelišča. Mar ni skrb zbujajoče, ko občan na javnem zboru pove: »Bil sem velik nasprotnik boljševizma, zdaj sem Se večji nasprotnik tega sistema.* Čc ljudje tako glasno razmišljajo, potem je v resnici mnogo gnilega v naši (neklc-mokraciji. Ne gre za dramatizacijo položaja, to so dejatva, vidna in otipljiva. To meče slabo luč na našo mlado državo in njeno socialno stanje. Nikogar ni. ki bi se nad tem stanjem zamislil in vzpostavil normalno delovanje države. ALOJZIJ KONDA
Nova soseska na Duplici kmalu dograjena - v takoimenovani soseski IS 17 med Ljubljansko cesto in reko Kamniško Bistrico na Duplici le dni rnslijo zadnje poslovno stanovanjske stavbe. S tem ho naSa največja krajevna skupnost dobila lepo urejen trgovsk o poslovni center. Upajmo, da bo kmalu urejena tudi okolica, zlasti med Kamniško Bistrico in Mlinščico.
Nekaj mnenj o naših »javnih tribunah«
V zadnjem času smo bili priča sklicevanju nekaj sestankov občanov v občinski hiši pod imenom javna tribuna. Vabila oz. letaki, ki so z dreves in drugod vabili na te »tribune«, so bili brez podpisa sklicatelja. Ker so poročila s teh sestankov med drugim tudt v našem časopisu kritično obravnavala delo občinskih funkcionarjev in delavcev upravne enote, smo želeli dobiti mnenje nekaterih, ki so bili omenjeni v teh informacijah.
Danes objavljamo kratke komentarje na to temo župana Toneta Smolnikarja, tajnika občine Iva Pristovnika, predsednika občinskega sveta Igorja Podbretnika in načelnika upravne enote Miha Novaka.
Tone Smolnikar, župan občine Kamnik: Ko so me obvestili o prvi javni tribuni, sem predvideval, da bo to samo enkrat na leto. Ko sem organizatorje obvestil, da bodo morali najem občinske dvorane plačati, so bili zelo ogorčeni. Po mojem mnenju gre za neformalno skupino. Na drugi tribuni sem povedal, da na tak način ne morejo reševati osebnih problemov in zadev, ki se ie nekaj let vlečejo po sodiščih. Rekel sem tudi, da ne morem ugoditi njihovi zahtevi, da bi bil vedno navzoč, kadar bodo sklicevali taka zborovanja, saj tudi zaradi drugih obveznosti fizično to ni mogoče. Pri reševanju problemov, ki se nanašajo na delo in pristojnosti župana in občinske uprave, pa sem vedno pripravljen sodelovati. Če me bodo o tem predhodno pisno obvestili, bodo dobili tudi ustrezen odgovor.
Ivo Prlstovnik, tajnik občine
Kamnik: Na vlogo več podpisnikov, da bi imeli sestanek v občinski hiši, smo jim pisno pojasnili, da je to mogoče samo pod določenimi pogoji S tem, da za uporabo nekaj tudi prispevajo.
Na ministrstvu za notranje zadeve so nam pojasnili, da v rem primeru ne gre za obliko združevanja po zakonu o javnih shodih in zato takih oblik shajanja ni treba priglasiti kot druge prireditve. Prireditev, ki bi potekala na javnih prometnih površinah, pa je seveda treba prijaviti. Po ustavi pa ima vsak državljan pravico do združevanja oziroma udeležbe na javnih zborovanjih. Seveda pa s tem Se ni rečeno, da ni treba upoštevati pogojev, pod katerimi se lahko tako zborovanje opravi v občinski dvorani, kjer imamo določen hišni red.
Miha Novak, načelnik upravne enote Kamnik: Povabljen sem bil na eno tribuno kot Miha No-
vak, ne kot načelnik upravne enote. Odgovoril sem pisno, da se ne morem udeležiti, ker ne vem za tematiko, ki se bo obravnavala. Če pa gre za konkretna vprašanja, kot jc pisalo na vabilu, pa se po zakonu o varstvu osebnih podatkov takih zadev ne more javno obravnavati. Gre namreč tudi za osebne podatke strank v postopku (te nas lahko tožijo, če bi kršili zakon), ne samo sklicateljev.
Konkretnih upravnih zadev se ne more reševati na načelni ravni, pač pa med konkretnimi prizadetimi strankami. Če gre na primer za reševanje prostorskih zadev, imajo stranke v postopku pogosto nasprotujoča si stališča: Mi pa moramo vse stranke obravnavati enakopravno. Tisti, ki to organizirajo (kdo je organizator, ne vemo), bi morali poskrbeti, da bi se njihove zadeve reševale na pravih mestih in da do rešitve pride po zakonitih poteh. Na primer pri inšpekcijah, davčni upravi, občini in drugod, kamor pač posamezna zadeva spada.
Očitki o zavlačevanju postopkov so neutemeljeni. Po krivdi upavne enote takega zavlačevanja ni. Če ima kdo kakršenkoli dokaz o tem, naj ga prinese, bom ukrepal takoj. Razumljivo pa je, da mi odločimo 0 vlogi šele takrat, koje ta popolna. Na primer gradbeno dovoljenje, če je vloga popolna, je izdano v 14 dneh, enotno dovoljenje, kjer je
združen tudi lokacijski postopek pa je rešeno v mesecu dni. Razumljivo je, da se ne moremo udeleževati takih sestankov, prvič, ker ne bi nič naredili, če bi samo hodili po sestankih, kadar bi se kdo spomnil, pa tudi do ostalih občanov to ne hi bilo pošteno. Po mojem so take tribune, namenjene obravnavanju širših problemov, ki zadevajo širši krog občanov, ne pa osebnim problemom. Moram še reči, da sem vedno pripravljen na pogovor s slehernim občanom o rešitvi njegovega vprašanja v skladu z zakonom.
Igor Podbreznik, predsednik občinskega sveta Kamnik: Po mojem mnenju so te javne tribune na meji zakonitosti. Če pogledamo samo način njihovega sklicevanja, vabila so brez sklicatelja in podobno. Vse pa je zasnovano na hudih pritiskih na nekatere vodilne občinske ljudi. Ti moraš priti, se udeležiti, saj te plačamo, moraš odgovarjati ljudstvu In podobne reči.
Mislim, da je osnovni problem zelo pomanjkljiv človeški odnos do vodilnih ljudi v občini. Sicer soglašam s tem, da je treba imeti nadzor nad javnimi funkcionarji. Vendar so zato določene zakonite poti. Kar zadeva mene, je bilo doslej o meni možno dobiti vse podatke, nikoli nisem ničesar skrival. Vendar gre tu za žalitve, za golo sprenevedanje. Tu pa moram svojo integriteto zaščititi.
m
V Komendi Sirijo pokopališče - te dni so delavci Graditelja dokončali gradnjo opornega zidu na komendskem pokopališču. V prvi fazi, za katero ho treba zagotoviti okrog 15 milijonov SIT (doslej je občina Kamnik prispevala 5 milijonov SIT, KS Komenda pa I, k mili/ona za načrte), bo pridobljenih za 1511 grobov novih površin. Ko pa bodo končane vse tri jaze, pa ho prostora skupaj za 25(1 novih grobov. (fs)
Vabilo l grožnjo
Miha Novak nam je odstopil tudi »prijazno« vabilo na javno tribuno, ki sc glasi (dobesedno, brez popravkov): HRIBAR VIKTOR KRIŽ n.h. 1219 KOMKNDA
Gospod Miha Novak. Vabimo Vas na javno TRIBUNO katera bo dne 22. I. 1998 v prostorih OBČINE KAMNIK sejna soba, drugo nadstropje ob 17. uri.
Prosim za sigurno udeležbo, zaradi odgovorov na konkretna vprašanja. V primeru, da se javne tribune nc boste udeležili, Vas opozarjamo, da posledice, katere bi iz. tega bile na sami javni tribuni ali bi se pojavile kasneje - ZANJE ODGOVARJATE SAMI
Viktor Hribar
Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Pisma
Merilo je delo
Prispevek g. Milana vVindschnurerja, objavljen v Kamniškem občanu 26. februarja, je naletel na različne odmeve. Ne želim se spuščati v strokovno razpravo, ampak le v tisti del, ki ga avtor obravnava, pa s sofinanciranjem v bistvu nima nikakršne zveze. V ta kontekst je pisec vključil društvo upokojencev kot nosilca spon 45-ietnih političnih sil. Avtor se sklicuje, da ne bo obravnaval političnega področja, stori pa prav to. Pisec si jemlje pravico brezprizivnega razsojanja o tem, kdo so tiste sile, ki hromijo in zavirajo ljudsko iniciativo.
Ne glede na nesmiselnost take opredelitve želim bralcem Kamniškega občana, ki je dejansko odpn za mzlična mnenja, posredovati le nekaj podatkov o delu društva upokojencev. V treh društvih v merilu občine, ki vsa uspešno delujep, je kamniško največje in ima skoraj 3300 članov in članic. Večina teh je organizacijsko, zlasti pa interesno povezanih v različne dejavnosti Vsa leta. Se posebej pa po obdobju osamosvojitve v društvu skrbno pazimo na medsebojne odnose. Društvo je nestrankarsko opredeljeno, kar pa ne pomeni, da člani niso vključeni v različne politične opcije. Med nami ni nesporazumov. Temu gre zahvala, da se v delo z upokojenci čedalje bolj vključujejo vsi, ki si želijo aktivnega življenja. Teh pa je zelo veliko. Naj postrežem le z nekaterimi podatki. Vsako leto več kot 1000 članov sodeluje na različnih izletih, na pohodih in planinskih turah, skoraj toliko jih pride na kolesarske izlete. V pevskem zboru sodeluje več kot 30 članov, aktivna je folklorna skupina, ženska sekcija, vedno več jih sodeluje pri balinanju, pri kegljanju, na kultumo-zabavnih in izobraževalnih področjih itd. Vse te aktivnosti pripravljajo društveni delavci s svojim neumornim delom ne da bi za to prejemali kakršne koli honomrje ali sejnine.
Med njimi smo prav tako ljudje z različnimi političnimi pogledi, pa nikomur ne pade na pamet, da bi med nas vnašal sovraštvo, nestrpnost ali mzdor.
V društvu upokojencev velja za merilo le delo. Besede, zlasti besede razdom pa vsi odločno odklanjamo. Piscu članka bi svetovali, da se oglasi pri nas na sedežu, postregli mu bomo z vsemi podatki. Lahko bo presodil, katera so tista vprašanja, ki omejujejo ljudi
V preteklih 45 letih, ob kalem se pisec članka spotika, smo skupaj preživeli, gradili smo nove odnose tudi v športnem življenju in dosegali kar lepe uspehe. Ob tem smo se dodatno na
delovnem mestu ali kako drugače izobraževali. Živeli smo pač v takem času, ki ga ni mogoče preprosto preskočiti, kar nekateri poskušajo.
Ljubše bi mi bilo, če bi lahko govoril o našem sodelovanju. Kakršnokoli razdvajanje ne more roditi dobrih sadov.
Pa lep pozdrav in brez zamere!
STANE SlMSlC Predsednik društva upokojencev Kamnik
Izvir pri Samotnem mlinu
V svojem prispevku z gornjim naslovom objavljenem v 4. Številki Kamniškega občana, g. DuSan Novak piše, da ne bi priporočal pitja »bistre« vode pri izviru Oševka (pri Samotnem mlinu).
Kot avtor omenjenega sestavka se g. Dušanu Novaku naj-topleje zahvaljujem za njegovo dopolnilo. Nikakor si ne domišljam da poznam prav vse reči in da so prav vse navedbe v opisih poti povsem objektivno točne. Zato je vsako dobronamerno dopolnilo in popravek oziroma pogled Se. skozi drugačne oči zelo dobrodošel.
V konkretnem primeru je sicer res, da smo med obiski Samotnega mlina velikokrat pili vodo pri samem izvini brez kakšnih posebnih posledic, vendar je tudi res. da je nismo nikoli dali na preiskave. Zato je opozorilo g. Novaka povsem umestno, posebej še, ker je onesnaževanje okolja in s tem tudi vodnih virov, v zadnjih nekaj letih Se vedno zelo veliko.
Prosim tudi druge bralce teh opisov možnih izletov v okolico Kamnika, da javijo tudi druge netočnosti, ki bi jih opazili. G. Novaku pa Se enkrat prav lepa hvala.
B. POUAK
Osnutek je le prvi del strategije o varstvu okolja!
Na 33. seji občinskega sveta je. bil na dnevnem redu tudi osnutek strategije varstva okolja v Kamniku. Zeleni Kamnika ugotavljamo, da žal ni bil sprejet in da so ga poslanci vrnili v ponovno obravnavo.
Menimo, da bi lahko bil sprejet in z upoštevanimi pripombami pripravljen odlok
Verjetno je bila napaka v tem ker bi morda moralo pisati Poročilo o stanju okolja v Kamniku, saj večji del te strategije obravnava podatke o stanju okolja, zraka, vode, tal in kul-
turne dediščine... Prava strategija bo končni dokument, za katerega je v obrazložitvi zapisano, da se ho pripravljal po fazah, ta del pa je bil le prva faza. Sledijo še strateške usmeritve varstva okolja in izvajanja ukrepov varstva okolja, kipa bo, kol je nadalje napisano, vsebovalo prioriteto reševanja problemov in finančna sredstva, ki so za to potrebna. Taka strategija bo krovni dokument, kot večina že sprejetih, denimo energetski koncept, strategija razvoja turizma, podjetništva, kmetijstva.
Menimo, da hi moral hiti osnutek kljub nekaterim slovničnim napakam oziroma napačno napisanim imenom sprejet, ker te napake ne ogrožajo človeka v njegovi osnovni pravici, da živi v zdravem okolju. Upamo, da bodo prebivalci kamniške občine imeli to možnost. Je pa pohvale vredno, da seje občina Kamnik med prvimi v Sloveniji lotila reševanja okoljevar-stvene problematike na ustrezen način.
ZELENI SLOVENIJE 00 Kamnik Marija Reha, predsednica
Ravnajmo v mejah dostojnosti
Zaradi odsotnosti prave mere v odnosu državnih organov do posameznih javnih dejanj, katera so storili posamezniki ali skupine državljanov v sramoto države, in slovenske katoliške cerkve, sem kot državljan, davkoplačevalec in katoličan užaljen in oškodovan, zato želim povedati naslednje:
1. Izjava Zmaga Jelinčiča, da hi bilo treba »golazen«, ki je volila dr. Bernika, pobiti, je dejanje, kije prepovedano z določbo 63. člena Ustave Republike Slovenije. Kazenski zakon v tč. 2 člen 300 za to kaznivo dejanje predvideva kazen zapora do 5 let. Dejanje se preganja po uradni dolžnosti, zato je bil pristojni državni tožilec dolžan sprožiti postopek lakoj, ko je za dejanje zvedel. SodUtt postopke, kjer ni težav z dokazovanjem izvede po skrajšanem postopku, kot to predpisujejo določbe 430. do 444. člena /XI'.
2. Nedostojna naslovnica zgoščenke skupine Strclnikoff je izjemno groba žalitev verskih simbolov, kar pomeni krSitev določbe 63. člena Ustave ter je v kazenskem zakonu RS zanjo predvidena kazen zapora po tč. 2. člena 300 do petih let! Tudi tukaj je postopek enak, zato je nerazumljiva odločitev celjskega sodiSča, da obtožbo zavrže, saj bi moralo zahtevati dopolnitev obtožbe, ali pa je bilo obveščanje javnosti nepopolno.
Tudi predsednik države naj bi ravnal v smislu zapisanega
(saj je pravnik), torej opozoril organe pregona, če so oklevali, na njihovo dolžnost, opozoril storilce na nedostojnost in na-gnusnost njihovega početja, šele potem predlagal - strpnost in razumevanje za drugačnost, kije razumljiva v mejah veljavnih zakonov in utrjenih narodnih običajev.
PAVEL OCEPEK
Zakaj samo hvaljenje?
Na svoji tiskovni konferenci, ki jo je. pred kratkim priredil načelnik upravne enote Kamnik Mihael Novak, je bilo predvsem polno hvale o uspešnem delu v preteklem letu. Vse lepo in prav, toda na terenu oziroma v javnosti je mnenje pogoito drugačno. Ugotavlja se, da je prav ta služba z njim na čelu kriva za veliko težkih nerešenih problemov občanov. Predvsem se in ugotavlja na javnih tribunah občanov, ki pa jih on odklanja in noče sodelovati, saj hi na njih kol visok državni predstavnik lahko prisluhnil ljudem in jim dodatno pomagal. Tako pa se zapira v svoj birokratski stolček in se hvali. Tako je bilo na eni javnih tribun ugotovljeno, da ni vreden zaupanja in položaja, ki ga zaseda.
v imenu občanov FRANC OPRAVS
Ali je krajevna skupnost prekoračila pooblastila?!
Krajani Komende si že dolga leta prizadevamo za popolno osemletno oz. devetletno šolo v Komendi. Plod uspešnega dela krajevnih veljakov se je začel leta /969 z dograditvijo Štirih razredov, nadaljevali so kasnejši predsedniki svetov, sami sveti KS Komenda in člani različnih občinskih komisij, da smo leta 1993 zgradili prizidek s petimi ličinkami in spremljajočimi prostori. Po dolgih letih obljub in plačevanja občinskega in krajevnega samoprispevka se. nam je končno nasmihala Ott-mletka. Da bi komendski otroci res hodili v Komendo v Solo. nam je manjkala le še telovadnica in nekaj učilnic Kako težka je bila bitka okoli samoprispevka, sam začetek gradnje telovadnice in kakšna so bila politična zakulisja, vemo le tisti, ki smo bili res s srcem pri stvari. Nismo potrebovali »zunanjih« nasprotnikov, saj so bili (in so Se) domači dovolj hudi.
Studije, ki jih je pripravil dr. Zernvnik, kažejo na upravičenost popolne osemletke (dcvellelke) v Komendi, sam pa sem za ministrstvo za šolstvo pripravil gradivo, ki opravičuje investi-
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Pustne Heme na občinski seji
Kako dobro poznamo svojo občino?
Kot kale, našim mladim nadobu-dnežem »ajzenponarji« kljub vsemu tehničnemu napredku, med drugim tudi lislemit pendolinu, ki so nam ga pripeljali pokazat iz Italije in ki ga verjetno na kamniški progi Se nekaj časa ne homo videli, Se dolgo ne bodo k os. I Imni šolarčki so namreč pogrun-tali, kako se lahko ves leden vozijo z isto karto, ki nosi petkov datum, seveda če jih sprevodnik na dirk i po vlaku pred petkom ne ujame in karta je fuč...
min, ki mu je obljubil, da mu bo v prihodnje da! t strok ovno oeeno vse gradivo, preden ga bodo v roke dobili občinski možje. Volem paJoiku dela res ne bo zmanjkalo, samo kdo bo potem oral in sejal...
Kje je srž »kiksa« pri narodnih nošah, je zadnjič na kamniškem turistično olepševalnem društvu hotel vedeli neki neučakanee. Pa je dobil umen odgovor od poslovodečega na zboru, da so se gospodje, ki so imeli v rokah škarje in platno lanskih narodnih noš,
slekc, da ničesar ne razumejo. Pa jih je Pavel ki se na le reči dobro spozna, saj je že marsikak poduk dal tudi sodnikom v vijoličnih haljah v prestol-nem mestu, zavrnil: seveda ne razumete ker je to zahtevna zadeva..
Pa kaj zup. pupi in drugi upi! Če te kje čevelj tuli, sklici »javno tribuno« (ime je zaščiteno, da si ga ne bi slučajno kdo sposodil ali ukradel!), zahtevaj od občinskega tajnika, do odpre občinsko hišo, pošlji občinskim funkcionarjem obvezen vpoklic, jih nato javno zasliši in ozmerjaj. Pa bodo zadeve hitro urejene. Mi smo ljudstvo, naj živi samoupravljanje!
Vsaka podobnost z dogajanji v naši občini je zgolj naključna. Hopla, kaj pa če je vse (ali vsaj nekaj) res?
KRIŠTOFOV PEPEII.
Na zastavljeno vprašanje v prejšnji številki Kamniškega občana je prišlo veliko pravilnih odgovorov, zlasti s slahoviškega konca. Zreb je med njimi izbral nagrajenko Lucijo Šimenc iz Zg. Stranj 29, ki bo knjižno nagrado Koćnc Kamnik prejela v njihovi knjigarni na ljubljanski cesti 1/ b. Pravilni odgovor na zastavljeno vprašanje je torej zaselek Svatna pod Kamniškim vrhom in vas KlemenCevo, mnogi pa ste vedeli tudi za imeni obeh domačij, to sta spodnja in zgornja Slaten-škova domačija.
Tokrat vas sprašujemo po imenu vasi na fotografiji.
V eni izmed treh dolin na severu naše občine na pobočju pod znano planino JeZi vasica z osmimi hišami. Čeprav za bralce njeno ime verjetno ne bo pretrd oreh. naj povemo še, da je to ime tod naokoli razširjenega gozdnega drevesa.
Vaše odgovore pričakujemo do 18. marca na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjiZno na-
grado »Naravne znamenitosti Ka-mniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju«, ki jo podarja Kočna Kamnik.
f^^KKHlK^iiiiUjiiii,
lil nI     lil! '™MfHrp/
Počitek, spanje, bioritem (2)
Potrebe po spanju
Pustne Seme so se kar same povabile na sejo občinskega sveta. Pa naj
še teh par tolarjev vzame hudič, sla si menda mislila svetnika Toneta (mo-ščanski in šmarski), ko sta za pokop pusta prispevala drobiž.
Pustne Seme imajo prednost pred navadnimi občani, saj so lahko na pe-pelnično sredo, ne da bi občinski možje prej o lem glasovali l pustom na parah, hreščečo harmoniko in ropotom konzerv za pobiranje denarja kar sredi občinske seje zarajali med presenečenimi svetniki. Za dodatek pa so jim z »žegnano« vodo še obilno poškropili občinsko gradivo, da hi obrodilo kaj prida sadov. Občinski možje pa tudi niso nič tarnali, ko so morali od svojega »trinkgelda« nekaj soldov zmetati v puslovo puščico...
Pustni pogrebe! so kar sredi govora prekinili občinskega moža Jožka, ki je ravno zelo »navdušeno« govoril o denarju za dom starejših občanov. Zato mu je bil zelo »hvaležen« načelnik. Ka-
verjano malo »zakalkulirali«. Gotovo pa se niso zakalkulirali nekateri kamniški birtje, ki nočejo nič slišati o kakem prispevku za svoj šlant na tej prireditvi...
No, pa se je zadnjič naš občinsk i mož Jožko spel enkrat razhudil, ker so načrtovalci varstva, našega okolja Bu-taličevo hišo pripisali Butalcu. Butal-ci pa zaenkrat še nismo, se ni dal Jožko. Seveda so tudi drugi svetniki v tisti dolgovezni pratiki našli šc nekaj cvetk, kot je KerSmarčev park, Plečnik na Malem gradu in še kaj...
Ko je »ustavni« svetnik Pavel (tako mu pravijo kolegi) zadnjič podprl svoj pomislek o uvedbi novega načina podražitve, vode in kanališčine z ustavo, so imeli nekateri kolegi glasne pomi-
Prve mesece življenja zdrav dojenček večinoma prespi. Obdobja spanja so povezana s hranjenjem, zalo sc otroci pogosto zbujajo, a le za krajši čas. Vsak dojenček spi natanko toliko, kolikor mu velevajo njegove fiziološke polrebe. Z ničimer ga ne moremo prisiliti, da bi spal več, on pa se ne more z ničimer pripraviti do tega, da bi spal manj. Majhen otrok spi povsod, kjer se pač znajde, in skoraj v vsakih okoliščinah, razen čc jc bolan ali mu je izredno neprijetno. V leni obdobju se srečamo s trdnim in rahlim spanjem, otrok polagoma zdrsne iz. budnega stanja v sen, a ga ze rahel premik ali ropot /drami, oh iimmlvi pa spel potone v sen. To se lahko dogaja v vseh mogočih položajih: pri hranjenju, pestovanju, nošenju, na vožnji... Dremež otroka sprosti, tako je lahko znova aktiven. Seveda pa to ne odtehta potrebe po trdnem spanju. Nekako po tretjem ali četrtem mesecu se čas, ko je otrok buden, podnevi podaljša. Tako ima več časa za opazovanje, zaznavanje in raziskovanje okolja ter navezovanje stikov z. bližnjimi. Od urnika in dnevnega dogajanja, ki ga vse bolj urav-
navajo starši, je odvisno, kolikokrat podnevi še zaspi in kdaj opušča dnevne obroke spanja.
Predšolski otroci se navadno zbudijo zgodaj zjutraj. S čisto drugačnimi težavami pa se srečajo otrok in starši zvečer, ko mora otrok v posteljo. To mu namreč pomeni, da se mora ločiti od ljudi, ki mu dajo varnost in zaščito. Zato je prav pred spanjem otrok čustveno občutljiv. Ponavadi poskuša spanje odgoditi, najprej z različnimi protesti in jokom, kasneje, ko je že bolj domiseln, pa z različnimi zahtevami po pozornosti staršev (želi piti, jesti, nenehno sprašuje, itd.)
Navadno se prav zaradi otrokovega nemiri pred fpanjem že
v zgodnjem obdobju razvijejo v družini posebni obredi, ki naj bi mu pomagali, da bi lažje zaspal. Otrok hoče »biti« s starši, »imeli« starše, njihova fizična bližina mu je nujno potrebna. Tudi otrokova nežnost do igrač, stiskanje cunjice. odejice. ali druge sa-moiolažilnc navade so pred spanjem še posebej izrazite.
Med zdravimi otroki je lahko kar dve do tri ure razlike v potrebah po spanju. Obstajajo povsem biološko utemeljene indivi-
dualne razlike. Neupoštevanje razlik med otroki in prisiljevanje na en model spanja lahko otroka močno prizadene. Ta problem nastaja v vrtcih, kjer zaradi organizacijskih in prostorskih problemov ne morejo slediti potrebam posameznika. Otrokovo potrebo po spanju lahko hitro spoznamo z opazovanjem njegovega časovnega ritma, ko tega ne določajo odrasli. Usklajevanje otrokovega ritma spanja z zahtevami delovnega mesta staršev in z ritmom življenja v vrtcu je marsikdaj zelo težko. Usklajevanje delovnega in biološkega ritma pa še težje, kar do neke mere doživljamo vse življenje. Zal tu kaj dosti ne moremo storiti. Dokler so matere predvsem »proizvajalke«, ko bolj služijo družbi kot delovna sila kot pa otroku in njegovim subtilnim potrebam, nasploh pa tudi bolj služimo učnim in delovnim dolžnostim kol svojemu bio-lilimi. je pač tako. da je najbolje sprijazniti se s temi dejstvi (dolžnostmi).
Spanje šolskih otrok m dijakov kaže že drugačen ritem. Potrebujejo od 8 (izjemoma 7) do 9 ur spanja ponoči, potreba za dnevni počilek in kratkotrajno spanje se pojavlja občasno, ko po prihodu iz šole preprosto zadremajo, celo v neudobnih položajih. Ob koncu tedna pa opažamo »množično« dolgotrajno spanje, ki se potegne že kar v dopoldanske ure. Šolajoči otroci in mladina, so
zvečer radi pokonci, če bi odločali sami. bi v večini odhajali k počitku Se kasneje, zjutraj pa bi vstajanje odložili na kasnejši čas. To je posledica disritmičnega načina življenja in posnemanja vzorcev odraslih.
Ljudje v aktivni dobi se v večini zadovoljijo s 7 do 8 urami spanja, zaradi današnjih intenzivnih vpetosti v delo si s spanjem ne belijo glave, četudi prihajajo noči plitvega in nemirnega spanja, premetavanja v postelji z nenehnim premišljevanjem zaradi skrbi in dolžnosti, na katere se želijo aktivno odzivati. Prek dneva pa si ob utrujenosti, ali predno občutijo utrujenost odrasli, privoščijo razna blaga poživila (kava, čaj, energijski napitki). So pa tu tudi občutljivejši ljudje, ki kaj hitro zvečer ali ponoči posežejo po »umirjevalnih tabletah«, ko se pojavi nespečnost. S tem pa pogosto odvrnejo potrebno pozornost od problemov doživljanja, pa ludi poglobljenega opazovanja svojega bioritma, ki opozarja ne neustreznost življenja.
V obdobju človekove jeseni pa se potrebe po počilku in spanju zopet povečajo, zlasti spanje po obrokih je pogostejše, čedalje krajši pa je trdni spanec. Zaradi pogostega prebujanja imajo starejši občutek, da skoraj nič ne spijo, čeprav opazovanja njihovega spanca ne potrjujejo tega občutenja.
Dr. ANOLECA ŽEROVNIK
Pisma * mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Pisma
eijo v Komendi (rezultat je normativna površina telovadnice).
Potem pa seje zgodila bilka za lastno občino. Da ne bo pomote, nekateri smo se že leta 1994 javno borili za svojo občino, pa je vseeno nismo »prodali«.
Kljub dolgotrajnemu prizadevanju za popolno Solo v Komendi, kljub zagolovilom strank, da so tudi oni za šolo r domačem k raju, je k rajema skupnost Komenda dobesedno prodala Komendčane. Drugače si ne znam razlagali podpisane-ga dogovora o ustanovitvi občine Komenda-Kril-Moste. Z navedenimi 14 točkami nI Komenda dobila ničesar. Nasprotno. Izgubili homo tudi možnosti za popolno šolo v Komendi Ce se opredelim po točkah:
4. ločka omenja, da sc začete investicije v KS dokončajo iz pripadajočega deleža volilne, enote. Prevedeno lo pomeni: telovadnica, ki jo gradimo v Komendi, se bo gradila le s sredstvi, ki bodo namenjena Komendčanom - na račun ostalih investicij. Čeprav hodijo v komendsko Solo lako MoSčani kol Križani, jih gradnja telovadnice ne bo niti malo finančno bremenila. Seveda je neumestno pričakovali, da bo telovadnico dogradila država brez deleža te ali nove občine.
6, točka omenja porabo rente na račun smetiščnih jam, s čimer se absolutno strinjam, če se ne bi Komendčani izkazali v 7. točki, s katero prednostno podpirajo izgradnjo učilnic in telovadnice v Mostah. In to že v letih 1997 in 199H, ko nam je komaj uspelo spraviti telovadnico pod streho, in ko bomo realno potrebovali še 140 do 150 mio SIT občinskega in dr-iavnega denarja za dokončanje telovadnice. Ob nedokončani investiciji pa že podpiramo začetek nove, namesto da bi se trudili za čimprejšnjo dograditev telovadnice.
In kaj pomeni točka 7 za Komendčane?
Na ministrstvu za šolstvo so nam jasno povedali, tla dveh popolnih šol na tem področju ne bodo financirali. Z izgrad-»/» štirih učilnic bi jih v Moslah imeli skupno 14. To je za Število Šolajočih otrok z območja KS Moste in Križ več. kol dovolj, da ne rečem preveč. In ko se bodo nato na podlagi ponovne študije odločali o devetletki (ne verjamem da se bodo razmere bistveno spremenile), bo v Mostah že tako število učilnic, da dejansko ne bo smiselno gradili na drugi lokaciji kot v Mostah, kjer bodo potrebovali le šc kakih 5 učilnic, bistveno drugačna slika pa bo v Komendi. Zalo dileme, kje gradili, ne bo več.
Zanimivo pri zadevi pa je, kako so se Moščani znali zava-
rovati kljub dejstvu, da samo pridobivajo, saj dogovor dobi veljavo le v primeru potrditve njihovega zbora krajanov. Svetu KS Komenda pa »baza« očitno ne pomeni veliko.
Iz dobro obveščenih krogov znotraj ene najmočnejših političnih strank se Sirijo govorice, da naj hi bil prvi župan iz njihovih vrst - menda kar eden izmed pogajalcev - oseba je že znanu, pa jc za zdaj ne bom omenjal... Slu se pogajalsk u sk upi-na in nato še svet KS zalo tako mačehovsko vedla do svojih krajanov, da hi za vsako ceno pridobili Mošcane in s tem možnosti za novo občino - ta sebe pa vidne polotaje!? Seveda obstaja še ena varianta, da so se Komendčani pogovarjali s figo v žepu!
Ne zamerim predsedniku svela KS. du jc podpisal lak sporazum, saj lo gotovo ni zraslo na njegovem zelniku, bolj zamerim ostalim članom sveta, med katerimi so se nekateri - vsaj do zdaj sem bil prepričan v lo. resnično zavzemali za popolno solo v Komendi. Od zdaj dalje pa menim, da so le »blefirali«... Če se molim, se. bom od nekdanjih in sedanjih funkcionarjev pustil prepričati in se jim ludi opravičil za le besede. Zal mi je le, daje večletne napore g. Juhanta, g. Znidarja in ostalih nekdanjih funkcionarjev KS Komenda sedanja garnitura sveta KS izničita v enem samem dnevu. Večina članov sveta res nima šoloobveznih otrok, toda to jim ne daje pravice, da zapmvijo vse možnosti za lastno šolo. V primeru izgube osemletke (devetletke) v Komendi bomo lahko s prstom pokazali na današnji svel KS kot krivca za tako stanje. Pa kaj, ko gre lahko pri lem le za moralno odgovornost, pa še na to se ne da kaj dosti.
Za konec, naj omenim le Se podlago za moje pisanje: STATUT KS KOMENDA z datumom 23. 2. 1990. V 10. členu je navedeno, da na zborih krajanov krajani obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za njihovo življenje in delo v KS. Razvoj šolstva to vsekakor je. Ker pa so se člani sveta verjetno na predlog določene osebe odločili sami, brez zhom krajanov, menim, da so prekoračili pooblastila!
P. S.: Da moje besede niso iz trte izvile, dokazuje članek s predsednikom sveta KS Komenda v časopisu Dnevnik, dne 4. 12. 1997. Citiram: »Ko ho občina ustanovljena, bo odpravljena tudi ta dilema (kje naj bi stala popolna devetletna šola), saj je vendar logično, da v občinskem središču, še zlasti, ker zraven poganja velika telovadnica...«
Le kako, se sprašujem saj ste vendar podpisali sporazum!
Čeprav mi nekateri člani sveta KS Komenda večkrat očitajo.
da sem nekoč prišel na sestanek v Moste kar v trenirki (bil vm na poti na košarkarsko tekmo), sem se vedno pogajal z odprtimi kartami, brez dlake na jeziku in brez fige v žepu.
ROMAN GROŠELJ
Županu ob odstopu podžupana (odprto pismo)
Gospod župan, naslednje vrstice sem Vam hotel prebrali že na zadnji. 3.1 seji občinskega sveta. Takrat to ni bilo mogoče in niti Vas ni bilo lam. Zalo tole odprto pismo.
Podpiram izčrpno ohnalotttev, ki p je podal g. Tone Štele k svoji izjavi (obljavljeni tudi v Kamniškem občanu 12. 2.1 zakaj odstopa kol podžupan občine Kamnik. Sum z Uisinmn podobno žalostnimi izkušnjami lahko zelo dobro razumem nje-gova razočaranja.
Vi, g župan, sle v Vaših izjavah podžupanove razloge za njegov odstop malone v celoti zavrnili, češ da so neresnične
Zelo si želim da bi mogel verjeti Vašim navedbam Gospod župan, a nikoli ni prepozno! Vaše besede morete tokrat zares uresničiti, in lo v celoti, že v najkrajšem času!
Glejte, pred nami je sprejemanje letošnjega občinskega proračuna. Pri pripravi lega lahko poskrbite, da bo vsaj letos večina občanov zadovoljna z Vašimi predlogi. Naj Vam omenim samo nekaj teh stvari ■ v predlogu proračuna hi bilo prav:
1) da bi bila sredstva za razvoj krajevnih skupnosti bolj pravično porazdeljena. To pomeni bolj sorazmerno vsem prispevkom davkom nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ipd., ki jih prebivalci neke Kfi prispevajo v občinsko blagajno. Se razume, da se vedno daje podeželju nekaj več, da bi v do-glednem času dohiteli raven centra.
2) Da v proračunu ne predlagale skoraj HOO-milijonske megalomanske predelave Kina Dom Za tak denar bi se verjetno dalo zgradili že povsem nov obleki, a ne za eno, ne za drugo - ne da bi povsem zastal ves ostali razvoj v občini - denarja enostavno ni. Prepričan sem da bi se dal Kino Dom. k m sicer že dobro zasnovan namenski objekt, za okrog 150 milijonov, in to še letos, v celoti obnoviti. Oh tem storite na občini vse, da bo čim več prostorov v tem domu čimbolje trženih (podobno, kot so bile te stvari že pred tremi leti dogovorjene, a Jim tal Vi niste zaupali in tako ni bilo priliva potrebnih sredstev za obnovo Doma).
3) Da za izgradnjo športne hale v Komendi vnesete v predlog samo tista sredstva, kijih bo za to gradnjo morebiti prispevala država, saj občinski svel ni odobrit te izgradnje.
4) Da veliko bolj prisluhnete številnim pripombam občinskih svetnikov (oz. prek njih občanov) na osnutek proračuna, da ne bo treba pri sprejemanju predloga pripravljali cele množice dopolnil, kar je navedeno kot znak slabo pripravljenega proračuna.
5) Da ne nazadnje že v predlogu prisluhnete tudi pripombam ki se nanaSajo na obnovo naših kulturnih spomenikov, tudi cerkve, da tudi sredstva za te, kot običajno, ne ho treba nam svetnikom vedno nekako »izsiliti« z našimi amandmaji (Lani na primer za tunjiško cerkev in še za druge).
6) Da v promčunu ne namenjate več nikakršnih sredstev za lažne gradnje, ki samo porabljajo denar (primer, lani za kanalizacijo v Smartnem porabljenih 24 milijonov ■ zgrajenega nič ■ kam za kaj je Sel ta denar?).
7) Da predlagate v proračunu tudi zaprošenih 19 milijonov občinskih in 19 milijonov drža.nih sredstev za adaptacijo zgradbe za Maistrovo hiSo za ureditev prostorov za otroški vrtec (v prvi fazi) za okrog HO otrok. Da za to gradnjo storite na občini vse, da se bo adaptacija lahko hitro začela in se Se letos realizirala.
k) Da bi v kulturi in Sportu poskrbeli za to, da bi čim več denarja šlo za samo osnovno dejavnost. Npr., da bi morda liše enkrat v teh težkih gospodarskih razmerah pretresli upravičenost velikih izdatkov za bienaie in bi ta sredstva raje namenili kulturnim društvom v občini (gre za letno okrog I mi lijone SIT), da bi iz Sprotne komisije, torej iz organa, ki po novem pripravi razporeditev denarja na posamezne porabnike v športu, izločili dosedanjega trdega zagovornika velike porabe sredstva za plače za občinsko športno zvezo g. Zamika.
Gospod župan, upam, du boste pozitivno ukrepali v smislu zgoraj navedenih in Se drugih pozitivnih predlogov. Ce ho tako, sem prepričan, da bodo teh Vaših dobronamernih potez naši občani zelo veseli in jih znali na letošnjih lokalnih volitvah tudi pravilno vrednotiti.
Imenovanje novega podžupana (morali bi ga glede na rezultat volitev iz leta '94 in dogovor izbrati iz krščanskodemo-kralskih vrst) ne podpiram. Komaj bi se malo uvedel (upam. da hi se smel) - že bi bilo konec mandata. Predlagam da se sredstva, ki gredo podžupanu kot nadomestilo za njegovo delo, raje namenijo za pokritje začetnih stroškov za pridobivanje osnovnih dovoljenj in dokumentacije pri gradnji otroškega vrtca za Maistrovo hišo.
Lep pozdrav MU AN fVlNDSCHNURER
10    12. marca 1998
PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
Izleti v okolico Kamnika
Vovar (940 m) -1
Gotovo veČina Kamničank in KamniCanov. celo tistih, ki so bili tu rojeni in tudi živijo v Kamniku, ne pozna tega hriba. Čeprav je ena od značilnosti kamniškega severnega obzorja Dviga se med dolino Crne na severni strani in začetkom Tuhinjske doline na južni strani. Ko iz Kamnika gledamo proti Kamniškim Alpam, sc pred Ravnim hribom. Sušavami. Pirče-vim vrhom oziroma Veliko planino od Stahovice vleče proti vzhodu položni greben, na katerega prisojni strani so Brezje, dobro vidne tudi iz Kamnika. Ta greben se nato proti vzhodu vzpne v kopa-sto. temno goro - Vovar. Za njim je na njegovi severovzhodni strani vasica Gozd. Greben se nato vleče naprej proti vzhodu in čez Greben (995 m), Podbevško peč (1.190 ml Ojstri vrh (1.197 m) in Ja-voršček (1.344 m) prehaja v obširno Meni no planino.
Vovar je redko obiskana gora.
Dostop s Tučne
Do Tučne lahko pridemo po večinoma asfaltirani cesti iz Kamnika preko Nevelj in Olševka peš ali z avtomobilom, lahko pa tudi po cesti iz Kamnika skozi Sotesko in čez Briše (daljša varian-tal. lahko pa gremo tudi peš iz Kamnika po eni od opisanih poti za Samotni mlin, kar nam vzame kakšno uro.
Na Tučni vzamemo kot izhodišče hišo št. I (pri Anžič). Na jugozahodnem vogalu, kjer je gnojišče, stoji krščansko znamenje. Pri njem desno po kolovozu naprej majčkeno dol, nato navzgor in venomer naravnost. Tudi na križišču, kjer pride z leve cesta iz Vodic, ki se nadaljuje proti Hribu, naravnost navzgor in mimo lovske preže na smreki, dokler se na žc precej zaraščeni poseki v desno nazaj ne odcepi drugi kolovoz oziroma gozdna cesta. Če bi Sli v prvotni smeri Se malo naprej, bi po kakšnih 30 metrih prišli na cesto
ka, kjer je običajno voda. Desno pod vršnim grebenom pa stoji tudi solnica.
Sam vrh Vovarja ni izrazit, podoben je manjšemu vulkanskemu kraterju. Okoli in okoli jc greben-ček, ki je na južni strani, tam kjer pride gor steza, najnižji. Najvišja točka naj bi bila na vzhodnem delu grebena, od koder se vidi tudi vasici Gozd. Trigonometrično znamenje (tonalitni kamen), kjer je izmerjena višina 939.8 m. pa je na jugovzhodnem robu. Ker je sam vrh močno porasel z drevjem in zato ni možno s pogledom oceniti višine, naj gre tisti, ki hoče biti prav na najvišji točki te gore, okoli po grebenu - po zahodnem in vzhodnem delu, sij za trigonometrična znamenja ni vedno nujno, da so prav na najvišji točki.
Zaradi močne poraščenosti na vrhu ni kakšnega posebnega razgleda, posebej Se poleti ne, ko imajo bukve listje.
Sestopimo lahko po isti poti.
viiIIIIIIIIIIIIK^^ mM
Pred Ravnim hribom (1), Sušavami (2), Pirčevim vrhom (i) se od Stahovice vleče proti vzhodu položen greben, ki se povzpne v kopasto gmoto - Vovar (4)
čeprav je nekaterim precej pri- in če bi nadaljevali po njej v le-ljubljena. saj jo npr. menda nekdo    vo, bi prišli na cesto Gozd-Brezje.
Mi pa zavijemo ostro desno in po kolovozu, pravzaprav po gozdni cesti naprej, celo malo navzdol. Po nekaj sto metrih sc ta cesta, ki pa je precej zaraščena s
iz Mekinj obišče na leto tudi več kot stokrat. Vendar se to ne da primerjati s precej obleganim Kamniškim vrhom, na katerega nekateri hodijo v povprečju tudi
Topografska karta nKfHa 1.25 OOO, (C) Geodalska uprava Republiko Slovanija. 1996
Nazivi so približno enaki naslovom opisov poti: 1 Po dolini potoka Ollevek 2 Po cesti nazaj v Kamnik
4 Čaz "Mekinjske gmajne" 5 Čez KriiC in Vodice
7 Čez Brile v Sotesko 8 Čez Brise in Kužno
3 Čez PodjeUo, Zduto in Mekinje 6 Čez Kulno $ debela hrasta
PREGLEDNI ZEMLJEVID IZLETOV DO SAMOTNEGA MLINA IN NAZAJ
skoraj vsak dan in so nanj utrte steze, medtem ko Vovar v glavnem sameva.
Na vrh vodijo tri poti in to ena po jugozahodnem, druga po jugovzhodnem grebenu in tretja po severnem pobočju. Vendar proti vrhu ni nikjer tako strmega pobočja, da se z malo pazljivosti ne bi dalo hoditi. Zato nekateri nc gredo po poti. ampak kar naravnost. Vendar so take »diretissime« bolj izjema kot pravilo.
Do vznožja Vovarja oziroma na izhodišče za vzpon pridemo lahko iz Kamnika peš ali pa se pripeljemo z avtomobilom ah kakšnim drugim prevoznim sredstvom
šavjem, neha. Na njenem koncu sc začne lovska steza. Tudi ta je precej zanemarjena, poraščena s šavjem in ponekod tudi z. robidov-jem, vendar povsem prehodna. Steza je tu in tam tudi malo prekinjena, saj jo spravilo lesa poškoduje, obnavljajo pa je ne več.
Sledimo ji poševno navzgor čez. celo jugozahodno pobočje Vovarja. Kakših 120 višinskih metrov pod vrhom je nekaj serpentin in tudi (xtccp v desno, vendar mi sledimo stezi po serpentinah. Nato steza zavije proti severozahodu, lik pod vrhom gre nato naravnost navzgor in po desnem robu manjše, plitve vrtače navzgor do druge plitve vrtače. Tam je tudi mla-
lahko gremo pa dol tudi po severni strani in se vrnemo na izhodišče po drugi strani.
S Tučne rabimo do vrha kakšno uro (jc dobrih 400 m višinske razlike) zmerne hoje. Če pa gremo peš iz Kamnika, pa lahko računamo na dve in pol   do   tri ure zmerne hoje. Dobro je imeti visoko obutev z narebriče-nim podplatom, ker je steza na nekaterih mestih precej slaba.
Severni pristop
Če nam ni veliko do hoje, a bi vseeno radi bili na vrhu Vovarja in se peljemo do izhodišča z avtomobilom, je najbliže, da sc zapeljemo čez Brezje. Iz Kamnika sc peljemo po Cankarjevi cesti in na Zduši ali pa v Go-diču (tu je na križišču tudi smerokaz) zavijemo desno. Mimo Zabarja oziroma avtome-hanične delavnice ( olman vodi asfaltirana cesta proti severovzhodu v breg najprej skozi gozd in nato skoraj proti vzhodu poprek navzgor čez travnike in njive. V zaselku Vodice nato cesta zavije nazaj proti severozahodu, da se v vasi Brezje obrne spet proti vzhodu. Pri zadnjih hišah jc tudi konec asfalta, vendar lepa gozdna cesta pelje Se naprej. Po nekaj slo metrih sc desno, pri večji, umetno izkopani jami, odcep* druga cesta, ki vodi skoraj vodoravno. Če bi Sli po njej, sc čez čas desno navzdol odcepi kolovoz, ki vodi do Tučne, vendar je prevozen samo za vprego ali traktorje. Malo po tem od cepu vodi v levo traktorska pol. kolovoz, na koncu katerega se začne lovska pot po jugozahodnem pobočju. Boljša cesta se pa slepo konča.
Mi pa ne zavijemo desno ne na leni križišču in ne na naslednjem, ampak sc peljemo naprej vse do velike gozdne poseke, na katere
začetku stoji lovska preža. S poseke se tudi lepo vidi vršna kopa Vovarja. Na drugi strani poseke, ko se cesta malo položi in spet zavije v gozd, je križišče. Levo vodi kolovoz do sečišča, desno pa slabši kolovoz vzporedno s cesto, vendar precej strmeje navzgor. Na smreki je oddelčna oznaka: 10. Tu je potrebno pustiti avto, razen če nima traktorskih sposobnosti.
Gremo na desni kolovoz in po njem do konca, poprek čez celo severno pobočje vršnega dela Vovarja. Malo pred severnim grebenom sc kolovoz neha in preide v neizrazito stezo. Sledimo ji najprej desno od grebena, nato pa po grebenu vse do vrha. Slcza se nadaljuje mimo mlake navzdol v plitvo vrtačo in nato po jugozahodnem pobočju Vovarja.
Od odcepa kolovoza pa do vrha je kakšne četrt do pol ure zmerne hoje. Čc bi šli pa peš iz. Kamnika skozi Mekinjske gmajne in nato čez. Vodice in Brezje, bi pa rabili okoli tri ure zmerne hoje. Višinske razlike jc s ceste do vrha okoli 150 m. Tudi tu je dobro imeti ustrezno obutev, posebej Se za sestop.
BOJAN POLLAK
PLANINSKI KOTIČEK
Kamničana na srečanju plezalcev v ledu v Franciji
Aleš Holc in Matej Mošnik, člana AO Kamnik, sta se kot edina predstavnika slovenskih plezalcev v ledu v dnevih od 9. do II. januarja udeležila osmega med najinega srečanja mladih plezalcev v ledu. To srečanje jc priredila francoska planinska organizacija in je bilo v kraju l.'Argcntienc de la Besse, ki jc okoli 20 km južno od Briancona v Dauphincjskih Alpah, v Franciji.
Na njem so sodelovali plezalci iz 11 držav: Avstrije, Bolgarije, Francije, Češke, Hrvaške. Irske, Italije, Nemčije, Slovenije, Španije in Švice. Iz vsake države so po-' vabili po dva predstavnika, precej pa jih je prišlo kar samih zraven, največ seveda iz Francije, tako da je bilo vseh udeležencev več kot sto. Na srečanju, katerega namen je predvsem druženje mladih plezalcev Evrope, je bilo veliko prireditev, tako da listi, ki so se udeležili vseh, skoraj niso imeli časa za plezanje
Plezali so predvsem v dolini Fournel, kjer jc veliko različno visokih slapov vseh težavnostnih stopenj na nadmorski višini okoli 2000 m. Razmere za plezanje so bile ugodne, bilo jc lepo vreme, vendar jc bila zaradi novozapa-dlega snega velika nevarnost plazov, kar je seveda omejilo izbiro slapov. Zato sc jc večina plezalcev odločila za lažje in bližje slapove. Naša dva pa sla splezala 80 m visoko ledeno svečo (V+, 90o) in 300 m viski slap, ki jc imel 6 kaskad in jc tudi ocenjen s V. težavnostno stopnjo. Plezala sta s predstavnikom Irske in Hrvaške.
V Južno Ameriko
19. januarja letos je v Južno Ameriko, od koder naj bi se vrnil 30. marca, odpotoval Klemen Mali. Tam bo skupaj z Moniko Kambič iz AO Mengeš in Alfredom Alliago iz Argentine, če bodo lo dopustile razmere, poskusil v Rt z Royu (3.441 m, najvišji vrh tega dela Patagonije) preplezati ("asarottovo smer (VI, Al). Lani sta namreč pod to goro z Moniko čakala kar mesec dni na lepo vreme, a brez uspeha. Poleg tega pa nameravajo plezati tudi na območju San Valentina in San Lorenza, kjer je v granitnih vrhovih, ki dosegajo do 4.000 m višine in so delno pokriti tudi s stalnim ledom in snegom, še zelo veliko povsem deviških sten, primernih za prvenstvene smeri.
Denar za to minidpravo je zbiral sam z raznimi višinskimi in podobnimi deli. pomagali pa so mu tudi ALP SPORT. AO in PD KAMNIK. AO in PD MENGEŠ, (Al ril, do. o.. OBČINA MI \GI.Š. RADO NADVI.ŠNIK s. p., SIMON'S. SPINO II, d. o. o„ SVll.UA, d. o. o.. TREKING SPORT, TURNC, TISKARSTVO O/IMIK. trgovina IS in URŠIČ, d. 0 o., /al med njimi ni občine Kamnik.
Kamniški planinci pred obračunom svojega dela
Redni letni občni zbor
Kamniški planinci vsako leto v pomladnih mesecih pregledajo in ocenijo svoje delo v preteklem obdobju. Letošnji obračun je še pomembnejši zaradi uspešnega dela in ker bo to volilni občni zbor. V organe društva bodo izvoljeni ljudje, ki bodo delo vodili in usmerjali naslednji dve leti.
Na občni zbor, ki bo v petek, 20. marca, ob 18. uri v dvorani Razstavišča nad kavarno, so vabljeni vsi, ki ljubijo naše gore in so tudi pripravljeni prispevati svoj delež k napredku društva.
Planinsko društvo Kamnik se uvršča med največja društva v Sloveniji in šteje skoraj 3000 članov in članic. Na tem vsakoletnem srečanju bomo kritično obravnavali doseženo in začrtali nove naloge, ki so tudi za naslednje obdobje izredno velike in zahtevne.
Letos poteka 105 let. kar je bilo društvo ustanovljeno 19. julija 189.3. leta. Zato bo pripravljen tudi kulturni program. Sodelovali bodo Božo Matičič s svojo harmoniko, pevka Jožica Kališnik, recitirala pa bo Marija Golob. Slišali bomo več planinskih pesmi, melodij in recitacij.
STANE SIMŠIČ
deni ali društvo jim povrne vse stroške ali samo del).
Sodelovanje z GRS iz Železne Kaple
Sodelovanje koroških Slovencev, gorskih reševalcev iz. Železne Kaple s kamniškimi gorskimi reševalci traja žc več kot deset let. Kamničani se redno udeležujejo njihove zimske vaje iz reševanja. Kapelčani pa občasno pridejo tudi k nam na kakSno vajo iz kopnega reševanja. S tem je vzpostavljen in redno vzdrževan stik z vsemi postajami gorske reševal ne službe na tem območju Kamniških planin tako. da bi lahko v primeru potrebe reševalne akcije velikih razmer vanjo vključili vse postaje, ki imajo na skrbi to področje: Celjane, Jezcrjanc, Ka-mničane, Kapelcane in Prevaljča-ne. Niti jezik ne bi predstavljal nobene težave, saj praktično tudi vsi Kapelčani (šc) govorijo slovensko.
Letotnjs vaja oziroma izpopolnjevanje je bilo v soboto in nedeljo. 7. in 8. februarja, na področju nad Kapelsko kočo na Obirju, ki jc bila za to tudi posebej odprta in oskrbovana. Iz kamniške postaje GRS sta se je udeležila Janez Kosec in Janez Volkar. Poleg Kapelčanov, ki jih jc bilo največ, so bili tam tudi člani postaj GRS iz Celovca. Jezerskega in Prevalj.
V soboto je delo potekalo po delovnih točkah: spuščanje z. vrvjo. UT nosila, sondiranje, lavinske žolne itd. Zvečer jc bila nato razprava, v kateri jc tudi naš inštruktor. Janez Kosec, povedal nekatere posebnosti, ki jih uporablja slovenska GRS.
V nedeljo jc sledil vzpon na Ojsterc in nato smuk z vrha do primernega mesta, kjer jc bilo skupinsko sondiranje, reševanje izpod plazu in nuđenje prve pomoči - vse kar so prejšnji dan obdelali posamično, so tu skupinsko ponovili. Bile so pa precej neugodne razmere, saj je dopoldne močno vleklo in tudi sneg je bil zelo trd in za smučanje, če niso bili robniki dobro nabrušeni. tudi nevaren.
BO.IČ
Zbor gorskih vodnikov Slovenije
V sobolo, 7. februarja, popoldne in zvečer je bil v hotelu Park na Bledu občni zbor Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Udeležili so sc ga tudi kamniški gorski vodniki Janez Ažman. Janez Benkovič, Marjan Kregar,
Rado Nadvesnik, Bojan Pollak, Stanislav Sikonja in "Ione Škarja, lak zbor jc bil lani v Stahovici.
Največji uspeh ZGVS v letu 1997 jc bil, da so ga sprejeli v mednarodno zvezo združenj gorskih vodnikov. Na ta način bodo lahko tudi drugi slovenski gorski vodniki po predpisanem dopolnir-nem izobraževanju pridobili mednarodno licenco za vodenje, poleg tistih, ki so to dobili že zaradi uspešne priprave za sprejem.
Na zboru je bil podan pregled dosedanjega dela in sprejet načrt prihodnjega dela, predvsem izobraževanja. ZGVS ima 88 članov, od katerih jc 70 aktivnih (iz Kamnika oziroma PD Kamnik 8). I Častnega in 17 članov. Poleg izobraževanja in nekaterih drugih reči je pomembna šc promocija gorskega vodništva pod geslom »Varneje v gore z gorskim vodnikom!« tudi s posebno brošuro.
Ob tem Se nekaj, ker pogosto prihaja do zmede pri nazivih. V Sloveniji delujeta v hribih dve vrsli vodnikov: eni so gorski vodniki, drugi so pa vodniki PZS, ki so se prej delili na planinske in mladinske planinske vodnike.
Gorski vodniki so bili usposobljeni za vodenje vsakovrstnih ljudi pri hoji, plezanju, smučanju itd., v vsakem svetu, v vseh letnih časih in po vsej Zemlji. V načelu to svoje delo opravljajo poklicno stalno ali občasno.
Vodniki PZS so vodniki, ki so bili usposobljeni samo za vodenje določenih tur do določene zahtevnosti, v določenih letnih časih in določenih predelih. V načelu svoje delo opravljajo predvsem za člane planinskih društev na svoje stroške ali zastonj (vo-
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
od 11. marca vpisuje nove člane za vadbo joge.
Vpis: KAMNIK - OŠ 27. julija, Tomšičeva 9 ponedeljek in sreda od 19. do 21. ure
DOMŽALE - stara šola OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 a ponedeljek in sreda od 18. do 20. ure
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660      i|l;r.......-----,
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) I   /j;   | j
- 12 ur računalništva z ure]evalnlkom besedil WORD     lili \i]P t
- 48 ur va| Iz strojepisja___ H|L-......- ■
FEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS, VVORD k \
i XČE 1 (20 ur) V '
ACCESS (20jjr) ^-1S$0$£0^
INTERNET (8 ur) \ipiiL
Ze pogodbeno Izvajanje {skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom In Študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samosto|nlh podjelnlklh (S.P.), stroške IzobraŽevanja delno povrne Sklad za IzobraŽevanje delavcev pri obrtnikih.
Pet minut z najboljšimi športniki Kamnika
Biologija in puška
BOJANA BOMBAĆ jc navdušena strelka z zračno in maloka-librsko puško. »Priznanje občinske športne zveze mi pomeni vzpodbudo. Na laka priznanja pomitim v trenutkih, ko mi ne gre. V tem letu Želim ponoviti dosežke iz lanske sezone, saj bom do novega leta Se nastopala v kategoriji mladink. Konec meseca bom na Slovaškem poskuSala izpolniti normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki ho konec julija. Zelja je uvrstitev med prvo polovico uvrščenih strelk. <• jc povedala študentka biologije, ki jc v letu 1997 postala najboljša strcl-
Stane Zamik, predsednik Športne zveze Kamnik, izroča priznanje Tomažu Humorju. (Foto: Anton Mavrin)
ka v okviru Strelske zveze Slovenije. Treninge obiskuje petkrat tedensko v prostorih kulturnega doma na Duplici pod vodstvom trenerja Janeza Jakina, poleti pa strelja na malokalibrskem strelišču v Streliški ulici. Njena največja konkurentka prihaja kar z domačega strelišča, to je Vesna Zore, ki je tudi dobila priznanje ŠZ Kamnik.
NUTSE JE BIL ŽIVLJENJSKI LIMIT
TOMAŽ HUMAR je vrhunski alpinist. »Priznanje Športne zveze ob-
čine Kamnik je potrditev, da sem na pravi poti. To je pot, po kateri sem hodil dosedaj in želim Se naprej. V zadnjih treh letih sem se udeležil petih himalajskih odprav, stal na devetih vrhovih, vsi pa so zgodba zase To osvajanje vrhov je imelo logičen piramidni vrhunec z vzponom na 7742 metrov visok Nutse, kjer sem začutil svoj limit, saj sem se po treh dneh brez hrane in pijače v tabor vrnil le napol živ. Samo glava me je resila. Začetek je bil z vzponom na Oanesh, nadaljeval z osemtisočakom Anapurnno, Amma Dablamom, prvim solo vzponom na Bobave. Vrh dosedanje poti je Nutse. To je vrh v Himalaji, ki je k ot znamenje na poti alpinističnim odpravam v osrčje himalajskih vrhov. To je stena, zid, ki je žc od nekdaj na dosegu roke vsem, ki prihajajo v Himalajo. Vsi so videli to steno in bila je velik izziv mnogim alpinistom. Koliko ta vzpon velja v primerjavi z drugimi, bo pokazal čas. Osebno pa je bil vzpon na Nutse moj velik življenjski cilj, tudi za Janeza Jegliča, ki se, žal, ni vrnil. Moj naslednji cilj jc plezanje v ameriškem KI Capita-mi. To bo tthnlČnO plezanji; ki je povsem nekaj drugega kot vzponi v Himalaji. Odpotujem konec maja ali začetek junija,« je povedal TomaŽ Humar, ki sc ukvarja s športom, ki je občasno na meji Življenja. Na tej meji je bil tudi češki alpinist, ki ga je TomaŽ s svojimi planinskimi prijalelji reši! pred smrtjo, kar so na občinski športni zvezi sprejeli kot največjo športno dejanje in zanj sklenili podeliti priznanje za fair play.
»Bil sem samo vodja odprave, kije reSevala čeSkega alpinista, v največji meri so zaslužni prijalelji iz odprave Damjan Kočar, Cene Gnije in zdravnik Kokalj, ki so opravili glavni del reševanja in tudi skrbeli zanj. Reševanje je normalna človeška zadeva, saj je osnovni čut skrb za sočloveka, ki smo jo dolžni opravljati ne samo kot gorski reševalci. Reševanje sočloveka, ki Je v smrtni nevarnosti, naj bi bilo pravilo in
ne izjema,« je dodal TomaŽ, sicer zaposlen v slovenski vojski kol alpinist.
NA MOTORJU VSAK DAN
SEBANT.IAN KERN je mlad motokrosist, ki je v lanski sezoni postal državni prvak v kategoriji do 125 cem, v domači vitrini pa ima Ze dva naslova v kategoriji do 80 ccm. Z eno zmago ter skupno uvrstitvijo na 5. mesto pa jc bil uspešen tudi v evropskem pokalu. »Motokros je užitek, vsak dan bi to delal, čeprav se ukvarjam tudi z drugimi Športi. Tečem kolesarim, pozimi v pripravljalnem obdobju pa sem veliko tudi v jitnesu. Tudi v letošnjem letu želim osvojiti naslov državnega prvaka, kar bo z novo znamko motorja vamaha morda Se lažje dosegljivo,« jc povedal član AMD Kern tcam. ki ga je kot pomoč svojemu sinu ustanovil oče, ki je zelo ponosen na svojega sina, zanj pa jc pripravljen storiti dobesedno vse. »Moj cilj je že dosežen, če sinu ne gredo po glavi lumparije,« je dodal oče.
AGASSI ALI PRESLEY
TATJANA MLAKAR je teniška igralka, ki ji prav tako po glavi ne hodijo lumparije, ker nima časa za kaj drugega kot za šport in šolo. »Moje življenje je tenis, uživam, kadar igram. Na zadnjem tekmovanju na evropskih kvalijikaeiiali deklet do 16 let smo osvojile četrto mesto. Želim Se napredovati zato trdo treniram, tudi s trenerjem Borisom Breskvarjem, ki je zelo znan,« je povedala mladenka, ki sc oblači in igra tenis tako temperamentno kot njen vzornik Andre Agassi. Na svoj račun pa je prišla še enkrat ob koncu razglasite. V slogu karaok je z glasbenim duom zapela dve pesmi njenega pevskega idola kralja ročk and rolla El-visa Preslevja Blue sued shoes in It's now 6r ncwer in če tenis igra tako. kot poje. potem bomo še slišali zanjo. »Uživam pred publiko, pa naj ho to v tenisu ah pri petju, saj pojem z tiuSo in srcem. Če ne bom igrala tenisa, bom pela. Oboje mi veliko pomeni. Sem verna, hodim v cerkev in vera me je okrepila v Življenju.« je Se dodala osnovnošolka, ki jc med zadnjimi zapustila razstavišče nad kavarno.
METOD MOČNIK
Športne novice
-,-
-
Enajstmetrovke
—,—i—,—,—,—
Sodelovanje
Vodstvo kluba in igralctfIK Kamnik so se z razumevanjem odzvali težavam NK Komende v zvezi z njihovim igriščem in glede nastopanja njihovih mlajših ekip na Stadionu prijateljstva v Kamniku. Težave Utegne povzročit) le dejstvo, da eno samo igriSče za tekme in treninge uporablja kar 7 ekip, nedvomno ho prišlo do velikih poSkodh do zdaj vzorno urejene travnate površine. Člani NK Kamnik so jo vzdrževali
z zavzetim delom in lastnimi stroški. Ne glede na to, naj bodo rezultati komendskih vitezov, (ki so si na svoj ščit pripeli znak mengeške ribe), v Mek Injah maksimalni!
Priprave
Treningi v telovadnicah so že zdavnaj zaključeni, vse tri tekmovalne ekipe NK Kamnik mumijo na odprtih igriščih. Članska vrsta pripravlja vrsto trening tekem, ekipi dečkov pa se po nekaj letih spet pripravljata za mednarodni program. Če bosta dobili vse-
slransko podporo, se bosta udeležili turnirja v Italiji, v dneh pred SP v Franciji.
»Dogajanje«
»Na stadionu se mora vedno nekaj dogajati,« je moto predsednika NK Kamnik g. Braneta Modrijana. Na čelu upravnega odbora kluba pripravlja vrsto aktivnosti, ki tii opozarjale, da je stadion lahko tudi kraj drugačnih prijetnih druženj, ne le nogometnih. Spomladi večjega zamaha še ne ho, poleti in jeseni pa ho zanimivo videti, katere zamisli bo izpeljal podjetni predsednik.
M. M.
AMD Sitar pneumatic team
Ekipna zmaga na državnem prvenstvu v motokrosu za leto 1997
Tekmovalci AMD SHAR PNEUMATIC TEAM A se že skrbno pripravljajo na začetek nove tekmovalne sezone v motokrosu. Prva tekma za državno prvenstvo ho 22. marca v Brežicah, nato pa ho 29. marca dirka za EP v razredu do 250 cm' v Grčiji, ki seje bo udeležil tudi naS vrhunski tekmovalec Boštjan KampuS, zmagovalec lanske direke za EP na Portugalskem. 26. aprila ho dirka za EP v Makedoniji, ki seje bodo udekzili tudi naši tekmovalci Roman Jelen, Rok Sitar in Tadej Korošak. V lanski sezoni je kamniški klub. ki deluje
i»hI generalnim pokroviteljstvom DUN-
IOP - Ml IK PNEUMA1IC CENTRA, ki letos praznuje 20-letnico delovanju, med 19 ekipami osvojil I. mesto in tako naslov državnega prvaka.
Roman Jelen je osvojil naslov podpr-vaka, izbran je bil v reprezentanco treh najboljših za pokal narodov v Belgiji, dosegel je 2. mesto v pokalu Alpe-Jadran.
Janez Juhant seje sredi lanske sezone poškodoval. V svoji karieri je bil petkratni državni prvak, trikratni vlce prvak ter nosilec Zlale. čelade. Po 16. letih aktivnega tekmovanja zaključuje tekmovalno kariero.
Primož Grkman, Kamničan, po zelo uspešni lanski sezoni, ki jo je končal na skupnem 6. mestu, zaključuje tekmovanja na motorju, nadaljuje pa z gorsk im kolesarstvom.
Matevž Irt, ki je naS najmlajši tekmovalec, je v lanski sezoni osvojil od-
lično 2. mesto v razredu podmladka do 60 cm'.
Tudi letos lahko upravičeno pričaku-iemo, da bodo fantje posegali po najvti-/i/i mestih. In kaj menijo naši najboljši lekmovalei:
Roman Jelen: »Moj cilj je osvojili na-
Najboljši smučarski tekači na Veliki planini
Na Veliki planini bo v nedeljo, 15. marca, tekmovanje v smučarskih tekih za slovenski Emona pokal, ki ga prireja ŠD Calcit Ročk Shox. Na tekmovanju v tekih na izpadanje, ki so zelo zanimivi tudi za gledalce, kar je tudi eden od glavnih razlogov, da ga je mednarodna smučarska zveza FIS uvrstila v koledar tekmovanj, bodo nastopili vsi najboljši slovenski smučarski tekači. Posebno zanimivo bo v Ženski članski konkurenci, ko se bo Kamničanka Andreja Mali v svoji paradni disciplini, na tekmi svetovnega pokala je 2e osvojila 5. mesto, zoperstavila olimpijki Nataši laičen. Zadnje večje tekmovanje na Veliki planini je bilo pred 14 leti. republiško prvenstvo v biatlonu, seveda poleg tekmovanj FIS v slalomu za Ženske.
METOD MOČNIK
Športna delavnica v Mekinjah
V času zimskih počitnic so otroci največkrat pred TV-spreje-mniki ali se kako drugače dolgočasijo. Zato so se pri mekinjskem športnem društvu »Partizan« odločili v počitniških dneh organizirati razne rekreativne dejavnosti, ki so jih poimenovali »športna delavnica«. Tako so sc mekinjski osnovnošolci v dneh od 15. do 17. februarja lahko glede na zanimanje za posamezen šport udeležili v dvorani mekinjskega Društvenega doma različnih športnih dejavnosti: namiznega tenisa, lokostrelstva, badmintona, nogometa in košarke.
karateistom Virtusa dve odličji
V nedeljo, 15. februarja, je v Trbovljah potekala prva pokalna tekma v letošnjem letu in sicer za malčke, malčice. dečke in deklice. Organizator tekmovanja jc bila Karate zveza Slovenije v sodelovanju s karate klubom TIKA Trbovlje. Prisotnih je bilo 381 tekmovalcev, ki so se pomerili v katah in borbah.
Kamniške barve so zastopali karateisti kluba Virtus. Nastopili so naslednji tekmovalci in tekmovalke:
MATIC KREČA, ml. dečki - 50 kg. borbe MARJAN PERKO, ml. dečki - 50 kg. borbe TANJA BOŽIČ, ml. deklice - 45 kg, borbe SAMIR MUSTEDANAGIČ, ml. dečki - 40 kg, borbe MEVLUDIN MEIIOVIČ, st. dečki - 60 kg. borbe EVELIN KOLAR, ml. deklice - 45 kg, borbe
Matic in Tanja sta izgubila borbo v prvem kolu. Samir se je uvrstil v drugo kolo, nato pa jc borbo zaradi kazenskih točk izgubil. Mevludin se je uvrstil na 5. - 8. mesto, kar je dober rezultat, saj je to šele njegovo drugo tekmovanje. Najbolje pa sta sc izkazala MARJAN PERKO in EVELIN KOLAR, ki sla se po dobrih borbah uvrstila na odlični 2. mesti.
V marcu tekmovalce čaka mednarodno tekmovanje v Mariboru, državno prvenstvo za člane in članice, ob koncu meseca pa petdnevne priprave na Pokljuki, kjer se bodo pripravili na opravljanje izpitov za pasove ter uvajali nove tekmovalce v tekmovalni sistem. Upamo, da se jim bodo zastavljeni načrti uresničili.
A. T.
Ante Smolnikar, eden izmed mnogih mladih lokostrelskih navdušencev
Zaradi velikega zanimanja otrok so sestavili več skupin. Vsaka skupina je imela na voljo dvorano za določen čas. Tako je bilo v dvorani ves dan zelo živahno. Športne delavnice so vodili Andrej Balantič. Dušan Letnar in Tone Balantič ob pomoči mlajših mladincev.
S takšnimi prireditvami Zeli društvo Partizan Mekinje tudi najmlajše Mekinjčane navdušiti za športne dejavnosti in jih koristno zaposliti v prostem času. hkrati pa jim pokazati, da so tudi oni zaželeni gostje društvenega doma. DAMJAN HANĆIČ
Teniški klub Slazenger Kamnik
Andrej Bačar v polfinalu državnega prvenstva
Državno dvoransko prvmstvo za dečke In deklice do 14 let je bilo letos v Celju, udeležilo pa se ga Je ver" kot 150 igralcev iz 35 slovenskih klubov. Kamničani so na prvenstvu dosegli novo odlično uvrstitev, saj je Andrej Bačar skupaj z AljoSo Nipičem iz ljubljane v tekmovanju dvojic osvojil tretje mesto. Tudi v tekmovanju posameznikov mu je kazalo na odlu no uvrstitev, \uije v prvem kolu gladko premagal sedmega nosilca Meniha in pol med najboljših osem igralcev s Sloveniji je bila videti odprta. Račune pa mu je pomešal Mariborčan Šolar. Andrej je pri vodstvu 514 servtral za zmago v prvem nizu, a po vrsti napak in predvsem zaradi utrujenosti do konca tekme osvojil samo še eno igro. Šolar je nato v četrtfmalu premagal še drugega nosilca Kuptinu in I tem pnslul prvo presenečenje prvenstva. Odlično je meil dekleti igrala ludi Erika Vidmar, ki iz leta v leto vidno napreduje: letos se je iz kvalifikacij uvrstila v glavni turnir, v drugem kolu nudila izreden odpor prvi nosilki Mileti ter se uvrstila med najbolj-
slov državnega prvaka v razredu do 125 cm1, ki mi je v lanski sezoni po
sedmih zmagah in poškodbi ušel le za 5 točk.«
Rok Sitar: »Zrelim si uvrstitve do 5. mesta v razredu do 125 cm'. Z manj poškodbami bi mi to uspelo že v lanski sezoni.«
Boštjan KampuS: »Z dobro pripravljenostjo in malo sreče bi rad osvojil naslov državnega in evropskega prvaka v razredu do 250 cm'.«
BARBARA SITAR
šth Šestnajst igralk v Sloveniji. Dmgi kamniški igralci so kljub težkemu žrebu bolj ali manj razočarali. V prvem kolu so izgubili Pogačar (proti tretjemu nosilcu Germu), Cmkovič (proti četrtemu nosilcu Jamnikarju) in Mlakar, Cevka, Kokaljeva in Jerasova pa so izgubili že v kvalifikacijah. I'rvenstvo je pokazalo, da Kamničani na prvenstvo niso prtili v najboljši formi, za kar so deloma krive ludi poškodbe in bolezen, saj Mlakar in Crnkovič nista mogla trenirati kar mesec dni (tik pred prvenstvom pa sta zboleli tudi Znidaršič Urša in Mlinar Ana), trenerji pa so na drugi strani povedali, da obisk na treningih v zadnjem času ni bil ravno vzoren.
Rezultati Kamnićanov
Kvalifikacije ■ dečki
1. kolo ■ Cevka Anže: Jare Rok (Domžale) 9/5
2. kolo ■ Cevka : Kejžar Rok (Sporiplus ljuhljana) 913
Finale - Cevka : Šolar Tadej (Branik Maribor) 419
Kvalifikacije - deklice
1. kolo ■ Vidmar prosta;
Jeras Teja : Hrovatič Tanja (Hit ljuhljana) 1/9;
Kokalj Tadeja : Zupan Andreja (Domžale) 911
2. kolo - Vidmar : Podgoršek Mateja (Domžale) 913
Kokalj: Roj Iva (Guleu Maribor) 519 Finale ■ Vidmar: Samardžija Vera (Branik Maribor) 916
Glavni turnir - dečki posamezno
1. kolo - Bačar: Menih Jurij (Sporiplus ljuhljana) 611, 614; Pogačar Aleš : Germ Miha (ZTK Maribor) 316; 216 Cmkovič Miha .Jamnikar Tomaž (Žalec) 016; 016
Mlakar Uroš : Simac Andrej (Branik Maribor) 2/6; 316
2. kolo - Bačar: Šolar 517; 116
(davni turnir - dečki dvojice
Četrtflnale - PogačarICmkovič : Bačarl Ntplč 316; 613; 416
Poljinale - BačarINipič: GregorclJumnt-kar 216; 016
Glavni turnir - deklice posamezno
1. kolo Vidmar: Svajgelj Maja (Velenje)
611; 613
2. kolo Vidmar : Milela Mojca (Gaka Maribor) 316; 316 M. P.
cziy U W/y—^lr~\S Trgovina: 061812 PNEUMATIC CENTER      Servis: 061814
PTC Pafovo Z7. 1241 Kamnin. &LOVENUA
878 743
v >
9JKi
Ekipa SITAR PNEUMATIC TEAMA na zaključni prireditvi v l. /997 v Festivalni dvorani v Ljubljani
OUNIOP MICHELIN  SCMPBRtr NOKIA  BAROM SAVA  OBNOVI JFNC PNFVMATIKt
12    12. marca 1998
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
60 let od odkritja mamuta v Nevljah
Iz februarske kronike PP Kamnik
Jabolko spora (3. del)
Kakšna je bila nadaljnja usoda mamutovih kosti najdenih v Nevljah? Material je bil prepeljan v Ljubljano. V Prirodopi-snem oddelku Narodnega muzeja so opravili odpiranje za-mavčenih kosov. Ob tem je teklo še dodatno preverjanje delcev, ki so se ločili od mamuto-vega skeleta. Do kakšnih novih bistvenih ugotovitev in odkritij ni prišlo. Skelet je bil prepariran in utrjen in ker je šlo
navzdkriž z znanstvenimi kriteriji pomembnosti. Tudi v primeru neveljskega mamuta je tako. čeprav večji del javnosti o tem malo ve. Za kaj gre?
Prisluhnimo, kaj je v svoj raziskovalni dnevnik zapisal dr. F. Kos: 17. 3.1938. Ob treh popoldne, ko je v neveljski cerkvi ravno zvonilo v »spomin na odtok jezera«, je izkopal nas muzejski preparator g. V. Herfort iz glinastega peska fosilne plasti majhen, temen predmet ter mi ga pomolil kot »košček premoga«. Predmet je ležal ob neki, le delno zasuti kosti v bližini jaška za levi mostni opornik. Ploščati, podolgovati kamenček, očiščen glinastega peska, se je izkazal kot lep temen sileks in sicer kot lepo, tipično mikrolitsko, zelo ostro aurigna-ško rezilce - pra-skalce.«
za skoraj popoln skelet mamuta, so začeli razmišljati o tem, da bi ga rekonstruirali in takega pokazali javnosti. To se je zgodilo v decembru 1941. Ljubljana je bila okupirana in uspeh restavratorjev ni imel pravega družbenega odmeva. Previdnost je zahtevala, da so komaj sestavljenega mamuta razstavili. Do ponovne postavitve je prišlo po osvoboditvi. Danes ga lahko občudujemo v Priro-doslovnem muzeju Slovenije, ki si ga je izbral tudi za svoj zaščitni znak.
Osebna izkaznica neveljskega mamuta vsebuje naslednje podatke. Bil je samec, star okoli 40 let. Okostje je visoko 361 cm, dolgo 574 cm, dolžina najbolje ohranjenega okla je 270 cm.
Zakaj je bilo odkritje tega, manj kot 3 cm velikega kamenega orodja, tako pomembno? Z njim je bilo dokazano, da je bil kamenodobni človek sodobnik mamuta, katerega kosti so odkrivali. Nožiček alt praskalce ni bilo v naravi najdeno in pobrano orodje, ampak že načrtovano, z določenim namenom narejeno orodje. Podobno orodje jc bilo kakih deset let prej najdeno v jami Potočke Zijalkc na Olševi pri Solčavi. Jame so bile pogosto zatočišče in prebivališče kamno-dobnega človeka in lovca. V Nevljah pa je bilo tako orodje najdeno na odprtem prostoru. V višjih plasteh jc bilo najdeno celo kurišče v premeru 5 metrov in ugotovljeno, da so ljudje pri kurjenju uporabljali listavce. Vse to dokazuje, da je v Nevljah obstajalo počivališče lovcev na planem.
S svojo monumcntalnostjo še danes privablja in zbuja občudovanje. Toda velikost ni vse. Laična merila pridejo včasih v
Skelet mamuta ni bil edini živalski ostanek, ki so ga arheologi odkrili v Nevljah. Najden je bil tudi parozek rogovja severnega jelena (Rangifer tarandus). Slednji je znanstvenikom med drugim pomagal določiti najbolj ver-
ŠTUDENTSKI SlKVIS KAMNIK
Posredovanje dela dijakom In študentom z rednim aH Izrednim statutom
Glavni trg 23, pri občini tel.:817-058
jetno starost mamutovega skeleta. Severni jelen je bil sicer sodobnik mamuta, vendar značilni predstavnik v obdobju zadnjega vvurmskega poledenitvenega sunka pred 20 000 leti.
Hitrost kriva za smrtno in še dve nesreči na tuhinjski cesti
Seveda misel drsi še dlje, k iskanju odgovora o vzroku domnevne smrti najdenega mamuta. Mamuta je pokončal kamenodobni lovec. Razbil mu je glavo in se z razbijanjem lobanjskih kosti dokopal do mehkih možganskih delov, zato lobanjske kosti pri ncvelj-skem mamutu manjkajo.
Tega odkritja se je zavedal tudi dr. F. Kos, ki je svoje znanstveno poročilo morda naslovil »Ncveljska kvartarna favna«.
(Nadaljevanje prihodnjič) BENJAMIN IN DANIJEL BEZEK
Čeprav je februar najkrajši mesec v letu, so kamniški policisti zabeležili 51 prometnih nesreč, kar je za desetino več kot prejšnji mesec. Morda so po svoje k temu prispevali tudi pustni dnevi. Samo v nedeljo. 15. februarja, so obravnavali osem nesreč.
Tudi kršitelji javnega reda in miru so se ta mesec nekoliko bolj izkazali, saj so jih policisti morali miriti kar 49-krat, nekatere tudi po večkrat. Nekoliko manj pa je bilo kaznivih dejanj (27). Med vzroki za prometne nesreče je na vrhu še vedno neprilagojena hitrost voznikov glede na pogoje na cesti. Prav zato bodo policisti prihodnje ledne povečali nadzor na naših cestah, zlasti na tistih mestih, kjer najpogosteje prihaja
Vlečni psi (H.)
Ustanovni člani (12) smo prišli iz Ljubljane, Reteč, Celja, Slovenj Gradca in Kamnika. Klub je namenjen vsem ljubiteljem vlečnega športa ter vsem, ki bi želeli vedeti kaj več o tem športu, posebej pa seveda vzrediteljem psov, ki po svoji pasmi spadajo v ta šport.
In kaj delamo v tem klubu? Organiziramo klubska srečanja, strokovna izobraževanja in tekmovanja vlečnih psov.
Tako je bilo žc januarja 1995 leta organizirano I. državno prvenstvo vlečnih psov Slovenije in sicer v razredu Cl, to je vprega štirih psov, odprtega razreda in PB (pure bre-ed), štirje psi ter tekmovanje v Ski-jogingu, vse v dolžini 7,1 km v Logarski dolini. Druga uradna tekma v organizaciji KVSP je bila marca 1995 na Rogli in sicer Mednarodno tekmovanje za pokal EUKANUBA. Tekmovanje je bilo organizirano po pravilih ESDRA, kar pomeni, da lahko sodelujejo vsi psi, ne glede na pasmo, s posebno proglasitvijo čistokrvne vprege. Tekmovalo se je samo v razredu štirih psov na progi dolžine 7,2 km.
Dne 8. 7. 1995 smo bili na XIII. kongresu ESDRA v Stockholmu soglasno sprejeti v to evropsko združenje in postali polnopravni člani (ESDRA-Evropean Sled Dog Racing Association). Prav tako pa imamo status pridruženega člana FISTC (Federation Intcrnacionale Sportive dc Traineau) to jc organizacija, kjer tekmujejo le čistokrvni psi.
Septembra 1995 pa smo postali polnopravni člani IFSS (Intcrnaci-onal Federation of Slcddog Sports inc), katere pridružene članice so tudi:
ADMA (Alaska Dog Muschers Association inc), ESDRA (Evrope-an Sled Dog Racing Association), ISDVMA (International Sled Dog Vctcrinarv Medical Association), TCE (Trail Club of Europe).
V IFSS je včlanjeno 24 držav svela. V letih 1996 in 1977 je sledilo žc II. in III. državno prvenstvo v Uigarski dolini in II. Pokal na Rogli (leta 1996) v letu 1997 pa je III. Pokal Eukanuba odpadel zaradi pomanjkanja snega.
Predpogoji za vlečni šport
Ta šport brez dvoma spada med zahtevnejše, da ne rečemo med ekstremne poleg tega zahteva veliko časa, volje in potrpljenja. Treningi so dolgotrajni, kljub temu da so psi genetsko programirani za tek in vlečenje bremen, ker bi sicer ta preddispozicija brez treninga »zakrnela«. Veselje do teka jc kvaliteta in bistvo vsakega vlečnega psa.
Vprega 3-5 vlečnih psov, ki pozimi trenira na progah daljših od 8 km naj pomladi in jeseni ne teče več kot 3-4 km. kajti vleka vozička je neprimerno zahtevnejša od vleke sani. Pri treningu upoštevamo ludi ritem tekmovanj, saj tekmovanja potekajo dva zaporedna dneva. Čas za trening je treba pravilno izbrati glede na: vreme, temperaturo (pod I2"C), hranjenje (nikoli ne treniramo neposredno po hranjenju).
Pomembna je tudi materialna plat. Stroški vzdrževanja vlečnih psov ter vsega, kar spada zraven, so v različnih državah različni. Zato je treba računati na precejšnjo obremenitev družinskega proračuna, za kar je potrebno veliko navdušenja, volje in sodelovanja vseh članov družine Psom je treba ves čas nuditi optimalne pogoje za življenje in jih ohranjati v dobri formi.
Naj navedem samo nekatere materialne stroške (podatki so v DEM, ker sc večina teh sredstev dobi v zahodni Evropi):
- VOZIČEK ZA VLEKO -1200-1800 DEM
- SANI ZA TRENING - 1000-1500 DEM
- SANI ZA DIRKE -400- 700 DEM
- HRANA (6 PSOV) -300 DEM MESEČNO
Nadalje so tu še stroški za: vrvi, verige, ovratnice, oprsnice, prikolica za pse, štartninc na dirkah, cepljenja, pesjaki ...
Kasnejše dileme
Navdušimo se nad prelepimi, hitrimi, vzdržljivimi psi in začnemo trenirati. Imamo 4-6 psov in tekmujemo v razredu Cl (vprega 4 psi), dva psa imamo v rezervi, nabavimo naslednje leto Sc dva psa za razred BI (vprega 6 psov). Nekaj psov je mladih, nekaj starejših, treniramo konstantno, potem pa počasi opažamo, da nas v razvoju ovira prepočasna samica, I - 2 psa sta že starejša, kvarijo ritem ...
REŠITEV: - tekmujemo z. manjšo vprego
- pse nadomestimo z drugimi (starejše prodamo ali poklonimo prijateljem)
Cena zelo dobrega vlečnega sibirskega huskvja v starosti 3-4 let je ca 2000-3000 DEM ali več. Pri določenem številu psov eden ali dva še nista obremenjujoča, problemi nastanejo, ko se psi postarajo. Takrat je treba premisliti, če jih obdržimo sc lahko zgodi, da število psov počasi naraste na 10-15, tako da imamo »top tcam«, nekaj mladičev in nekaj odsluženih psov, ki šc vedno radi tečejo. Tudi v Evropi obstaja nekaj ljudi, ki ob veliki pomoči svojih družin, ob službi zmorejo tudi to. vendar obstajajo realnejše variante. Starejše prodamo ali podarimo ljudem, ki bodo lepo skrbeli zanje, nekaj časa nc tekmujemo in kasneje zopet začnemo z mladimi psi. Torej možnosti so, vendar nc na račun psov.
(nadaljevanje prihodnjič) VLADIMIR JF.RAS
Oddam pisarniški prostor in nudim vodenje knjigovodskega dela
Tel.: 817-897.
do nesreč. Pri tem pa jim bo dobro služil nov laserski merilnik hitrosti, ki so ga nedavno dobili s sodelovanjem občine in nekaterih kamniških podjetij. Da jc prevelika hitrost postala pri marsikaterem vozniku kar normalen pojav, pove tudi podatek, da so v prvih dveh letošnjih mesecih pri prehitri vožnji »ujeli« kar 523 voznikov.
Kamniški policisti opozarjajo tudi na to, da nepridipravi na območju Ljubljane in okolice vse bolj pogosto kradejo avtomobile. Ker so nekateri avtomobilski tatovi doma tudi iz naše občine, bi bilo prav, da lastniki Stirikolcsnikov, pa tudi koles z motorji in brez njih, namenijo več pozornosti njihovi varnosti.
Sedaj pa se nekaj konkretnih dogodkov, ki naj ponazorijo februarsko varnostno razpoloženje na območju naše občine.
Med ljubitelji naših planin sta spet odmevali dve nesreči. Prva sc je zgodila 7. 2. v zahodni steni Planjave, kje sc je poškodovala neka planinka. Reševalci GRS Kamnik in policisti so ponesrečenko s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.
Druga nesreča pa se jc zgodila na Veliki planini, 22. 2. V večernih urah so kamniški gorski reševalci z dvema policistoma po večurni iskalni akciji našli pogrešanega planinca, ki je zjutraj odšel na Veliko planino. Zal so ga našli mrtvega v predelu Ferjanova griča, kjer je obležal po padcu in poškodbam podlegel.
Kot da, po mnenju nekaterih razboritežev, policisti nimajo dovolj drugega dela, si izmišljajo razne nastavljene bombe, katerih resničnost pa so policisti dolžni preveriti. Tako je II. 2. prispelo na kamniško policijsko
postajo kar dvoje takih obvestil. Dopoldne SO o anonimnem klicu, da jc v šoli nastavljena bomba, policiste obvestili iz Osnovne šole Marije Vere na Duplici, popoldne pa so tak klic prejeli v kamniški banki. Po policijskem preverjanju sta se oba anonimna klica izkazala za lažna. Policisti za zlikovcem šc poizvedujejo.
Kljub stalnim opozorilom, da tuhinjska cesta nc prenese velikih hitrosti, tega nekateri šc vedno nc upoštevajo. Zato je 7. 2. prišlo v Smartnem do nesreče, v kateri jc ena oseba umrla, dve pa sta bili poškodovani. Zaradi tega so morali regionalno cesto za nekaj ur zapreti. Isti dan jc bil v bližini Motnika hudo poškodovan voznik, ki se je zaradi prenagle vožnje, ki ji je botroval šc alkohol, zaletel v drevo. Prevelika hitrost jc bila vzrok tudi za tretjo nesrečo na tej cesti, ki sc jc dogodila 15. 2. na Vrhpoljah, kjer sc jc laže poškodovalo pet ljudi.
Divja vožnja pod vplivom alkohola sc je za mlajšega voznika 28. 2. malo pred polnočjo v Bistričici končala v dveh avtomobilih, parkiranih na dvorišču. Posledice so bile hujša poškodba sovoznika, lažje poškodbe voznika in večja gmotna škoda.
Nesreča med podiranjem dreves v Veliki Lasni jc terjala življenje občanke, ki jo je 6. 2. smrtno poškodoval vrh podirajoče se smreke, ki jc padel nanjo.
10.000 tolarjev kazni je moral plačati podgorski krajan, ki jc kljub prepovedanemu kurjenju na prostem zaradi suše 11. 2. povzročil travniški požar. K sreči so ga šc pravočasno pogasili gasilci.
(fs)
Kronika
V februarju so umrli:
- KOŽELJ Pavel, upokojenec iz. Podgorja 42, slar 84 let
- PUH Marija, upokojenka iz Kamnika, Kettejeva 19, stara 84 lel
- ŠKRJANF.C Stanislav, varnostnik iz Kamnika, Ljubljanska cesta 16, star 55 let
- POZNIČ Viktor, upokojenec iz Bele 18, star 89 lel
- CEVKA Frančišek, upokojenec iz. Spodnjih Stranj 19, star 67 let
- MEJAK Marjan, upokojenec iz Kamnika, 171. Matije Blcjca 4, star 72 let
- PETJE Janez Jože. orodjar iz. Polhovega Gradca 104, star 53 let
- VALENTINČIČ Ivana, gospodinja iz Vač 29, stara 85 lel
- ČIMŽAR Julija, gospodinja s Tunjiškc Mlake 10, stara 87 lel
- MARKO Vinecnc, upokojenec iz. Kamnika, Ul. Vilka Rožiča 9, star 66 let
- KORUN Frančiška, upokojenka iz Ljubljane, Plctcršnikova ul. 3, stara 92 let
- NOVAK Aleš, clektrikar z Vrhpolja pri Kamniku 149, star 26 let
- RODF. Anton, upokojence iz Zagorice nad Kamnikom 9, star 89 let
- SUŠNIK Janez, ključavničar iz Zagc IB, slar 52 let
- GERKMAN Janez, upokojenec s Tunjiškc Mlake  17, star 75 let
- I.ANIŠEK Angela, upokojenka iz, Kamnika, Šulna 16. stara 86 let
- KRZNAR Frančišek, upokojence iz Kamnika, Jamova 13, star 71 let
- GORŠF.K Marija, upokojenka iz. Kamnika, Klavčičeva ul. 6, stara 87 let
- GRČAR Romana, dipl. novinarka z. Jcranovcga 9, stara 37 let
- KRZlČ Danijela, upokojenka iz. Velike hišne 6, stara 78 let
- ZAJEC Marija, gospodinja iz, Lcpclj I, stara 97 let
- PRIMOŽIČ Izidora Petra, upokojenka iz Kamnika, Parapalova 9, SUml 89 lel
- PETFK Ana, upokojenka iz Tunjic 14, slara 70 let
■ KOŠIR Martin, kemik iz ljubi Jane, Linhartova cesta 68, star 51 let
ZLATA POROKA: IJPOVŠFK Frane in Ivana. roj. Daear, iz. Spitaliča Si. 13
PNEUMATIC CENTER ,/,/
PTC, Perovo 27, 1241 Kamnik, SLOVENIJA
Ekskluzivni uvoznik In distributer za pnaumatike DUNLOP
Zaposlimo
KV PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE ZA PRODAJO PNEVMATIK
Zaposlitev je za nedoločen delovni čas. Nudimo stimulativni osebni dohodek.
Prijave pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi.
2660
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
12. marca 1998
13
Energetski kotiček
Vzdrževanje centralnega sistema
1) Pri zgorevanju sc v kotlu nalagajo saje, ki poslabšajo prestop toplote in s tem se zmanjša učinkovitost ogrevanja za okoli 4% za vsak Imm saj. Za varCno obratovanje je nujno redno VzdrŽevanje oz. čiščenje kotla dvakrat letno in sicer mehansko ali kemično.
2) Pregledi gorilnika Zgorevanje jc gospodarno, Ce:
- gorilnik ustreza opremi in napravam,
- gorilnik pravilno vzdržujemo in uporabljamo,
- gorilnik ustreza kotlu,
- zmogljimsl gorilnika ustreza porabi. Nastavitev oljnega gorilnika jc
potreba zaradi umazanije, obrabe, spremembe kvalitete EL kurilnega olja, spremembe vleka, opravi jo serviser z merilno opremo. Zato gorilnik stalno med letom pregledajmo in ob najmanjši nepravilnosti pokličimo serviserja.
3) Od/racevanje Odz.račcvanjc sistema je včasih
potrebno tudi med ogrevalno sezono. Zrak v ogrevalih poveća porabo goriva do 15%. Delno hladna grelna telesa sredi ogrevalne sezone, predvsem v zgornjem delu in glasno pretakanje vode nas opozarja, da je v ogrevalih zrak in jih je
poltehno (Hlzraeiti. Pri polnjenju sistema z vodo sc pojavlja vprašanje, koliko vode in kakšen tlak mora biti v sistemu. Na manometru v kotlovnici lahko kontroliramo tlak, ki mora biti višji od višinske razlike med toCko merjenja in najvišjo točko sistema. Če jc višinska razlika šest metrov, mora biti t lak v sistemu višji od šestih metrov vodnega stolpca ali 0.6 bar.
4) Kontrola ekspanzijske posode
Ekspanzijska posoda ima tovarniško označen statični tlak, zato jc potrebna kontrola tega tlaka. Če opazimo, da se tlak vode v sistemu v času ogrevanja izrazito spreminja, je znak za poškodovano membransko posodo. V primeru, da ob pritisku na zračni ven lil priteče voda. pomeni, da je voda zalila tudi zračni del membranske posode in jc ta neustrezna za varnost celotnega ogrevalnega sistema.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik
1240 Kamnik, Glavni trg 23
tel. 061/817-443
vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure.
Utrinki, doživetja in čenče ob petnajstem tečaju za vodnike NiMA
ZSČ KAMNIK
Peta številka časopisa
ZdruZenje slovenskih častnikov Kamnik jc konec januarja izdalo svojo peto številko časopisa, ki ga berezplačno namenja svojim članom, pokroviteljem, organizacijam ZSČ, kamniškim svetnikom, knjižnici Kamnik ter pomembnim posameznikom z obrambnega področja.
Namen in cilje izdaje smo predstavili Zc pri izdaji predhodnih glasil, ost ijijo pa podobni prejšnjim. Prvi jc seznaniti članstvo in druge zainteresirane z dogajanjem v organizaciji ter predstaviti novosti
na področju obrambe. Seveda pri tem ne Želimo posegati v pristojnosti drugih organov, ki delujejo na področju obrambe in SV.
Pridobivanje dodatnih sredstev za delovanje organizacije je naslednji cilj, kar nam jc s prizadevnostjo
članov ter predvsem razumevanjem pokroviteljev uspelo v veliki meri tudi uresničiti. Iz lega razloga se vam, ki ste nam kakorkoli pomagali, najlepše zahvaljujemo.
Časopis v strokovnem smislu prikazuje postopke poveljstev pri reševanju štabnih procesov po uve-
Vrba 7 1225 Lukovica
IZDELUJEMO: I
- cvetlična korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408, od 8.-17. ure
OPEL VECTRA
el vedra uteleša vrhunsko tehnologijo in lepoto
Alain RouKsel
Opel na Internetu:
www.opel.com
/riti lepo oblikovan avtomobil je kot
murinom, hi jo določa vsak njen delali. Opd vertrn do popolnosti ili u. iije min/in Motor, lun najvee
udobja ta potnike in velik prostor -a prtljago, Aerodinamična oblika
tmanjiujt njun vetra na količnik 0,28. Optl velim odlikuje varnost
z dvema serijsko vgrajenima trat nima blazinama m ABS opremo, Kdai sle tadnjikrat uživali v vožnji luko dovršenega avtomobila!
UMETNOST V GIBANJU OPEL -0-opel v domžalah - avtotehna VIS in KOSEC, d.o.o.
Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4 let
Glavni problem
Vse do razpada Jugoslavije smo za ta projekt dobivali določena sredstva tudi od državnih organov (ZAMTES). Prvih pet let za po dva inštruktorja kompletno vse stroške skupaj s plačo (okoli 10.000 USD, kar smo razdelili tako. da jc za ta denar slo
v Nepal namesto dveh kar 5 do 6 inštruktorjev), Pozneje je bilo dotacije samo za enega inštruktorja. Nekaj je prispevala tudi ZTKJ in slovenski ZAMTES.
Po osamosvojitvi smo prosili tudi ministrstvo za zunanje zadeve pa takratnega predsednika vlade g. Peterleta, predsednika Slovenije g. Kučana in še koga. Ra-
Lani nam je uspelo dobiti generalnega sponzorja, ki je pokril večji del stroškov. Zato je njegov napis visel v baznem taboru. Spredaj tečajniki izvajajo vaje iz prve pomoči
(javljenih metodah in tudi po metodi NATO. Vsekakor podrobnejše opise (ch postopkov prepuščamo strokovno bolj podkovanim. Želimo predvsem vplivati na miselni preklop našega članstva ter dejstvo, da jc potrebno obstoječa znanja dopolniti ter zložiti v nove »predalčke«, saj gre v postopkih za vrsto podobnosti in primerljivosti.
Uvodni del časopisa je namenjen razumevanju in vlogi organizacij ZSČ. ki so z. odločbo ministra za obrambo opredeljene kol organizacije, ki delujejo v javnem interesu, kar pomeni, da gre za organizacije častnikov, ki niso ustanovljene zgolj iz ljubiteljskih namenov, temveč imajo pomembno družbeno potrjeno vlogo. Prav tu pa nastopajo problemi in nejasnosti, za katere upamo, da jih bomo
ustrezno rešili.
Kot primer naj navedemo, da je v vojni za Slovenijo sodelovalo neposredno v enotah ter pri izvedbi mobilizacije petinštirideset naših članov izključno na osnovi visokih moralnih in domoljubnih opredelitev.
V časopisu je mogoče prebrati tudi članek, ki govori o vojaški obveščevalni dejavnosti najbolj razvite vojaške sile - ZDA. Objavljen jc tudi članek o borbi na Kostav ski planini ter organizaciji slovesnosti v ta spomin.
Kljub aktivnostim, ki jih izvajamo, pa se predsedstvo organizacij srečuje s problemi, ki jih težko rešujemo. Zaradi tega se bomo sešli z najodgovornejšimi, ki so pristojni in lahko rešijo naše težave. Upamo in želimo, da bo prizadevanje tokrat uspešnejše!
joZe arko
zen prošnje na g. Kučana, je bilo vse zaman, vendar sc je tudi pomoč, ki jo je on obljubil, izgubila neznano kje. še preden je prišla do planinske zveze.
Sredstva smo zbirali na vse mogoče načine, vendar postaja vse teže in teže. Včasih smo v podjetju Se dobili plačan, pozneje neplačan dopust, danes pa tega ni več. Nekateri so postavljeni celo pred dilemo: če greš. vzemi knp/in> Težko jc zahtevati od nekoga, da bo iz lastnega žepa plačal za to. da bo nato v Nepalu dober mesec in pol učil na svoje stroške in Se prevzel odgovornost za to. Takih ni več.
Če se primerjamo z nekdanjimi »bratskimi« republikami, v katerih ni noben poseben problem, kljub bedi, v kateri živijo, zbrati npr. 400.000 USD za črnogorsko odpravo na Mount Everest 1996 (poda tek je izvedel TomaŽ Humar od vodje odprave), bi morali tudi mi iz skupne zapuščine, ki je v tem primeru 95% slovenska, še naprej črpati našo reputacijo in je ne prepuščati drugim (Hrvatje so že nekaj hoteli lastniniti šole - Hrvatski planinar št. /95).
Jugoslavija je tem tečajem dajala stalno, čeprav ne obilno pomoč, saj se je dobro zavedala, koliko tako delo pomeni. Te sadove, žal še vedno, poskusa pobirati srbsko-črnogorska federacija tudi s svojim uradnim nazivom. Država Slovenija od svoje ustanovitve za to, razen nekaj prospektov, še ni prispevala enega samega tolarja. Če bo odnos slovenskih politikov do same drŽave in tistih, ki jo utrjujejo, tak kol jc
bil doslej, bomo Slovenci kmalu znani po svetu predvsem in samo zaradi mamilaških tihotapskih afer. Samo vprašanje časa je. kdaj bodo ljudje, ki vodijo to sodelovanje, izgubili voljo, saj je vedno teze zbrati 20.000 USD (okou tri milijone tolarjev), kolikor to stane. To pa Se posebej, ker hočejo slovensko mesto zavzeti Francozi in Avstrijci, ki imajo pri tem ustrezno pomoč svoje države!
Lani smo imeli srečo, da je KOTO oziroma Tone Škarja našel velikodušnega sponzorja, ki je pokril vse glavne stroške tečaja, udeleženci sami pa Se 30 drugih sponzorjev (iz Celja: Fotolik. Mestna občina Celje. Moda. Rossi sport: iz Domžal: Tosama; iz JarS: INDUPLATI: iz Kamnika Alojz Berlec, Svečarstvo in me-dičarstvo ŠTELE, tovarna kovinskih izdelkov in livarna TFTAN: iz Kozjega: Mont; iz Kranja: Planika: iz Laškega: Kmetijska zadruga, Merx-lzbira, Občina Laško, Pivovarna; iz Ljubljane: Adria Airways. Anapurna. Bayer-Phar-ma. Dumo. ITU šport extrem. Stane Klemene. Swiss Air, Urad za promocijo turizma; iz Petrovč: Scala - Zarja: iz Slovenj Gradca: Mestna občina Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica; iz Sevnice: Stilles; iz Škofje Loke: Porenta nahrbtniki; iz Velenja: Veplas in iz Zirov: ETIKETA), ki so prispevali material in opremo oziroma storitve, da so lahko dostojno zastopali Slovenijo. Vendar ne more nihče zagotoviti, da se bo tudi v prihodnje našel tako velikodušen sponzor, kot je bil letos HYUN-DAI AVTO TRADE.
BOJAN POLLAK
Najboljšemu ponudniku prodamo smučarsko vlečnico.
Informacije KS Komenda, tel. 842-192.
• • • • •
r
~i
AGROPROMET CERKLJE i
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 |
Odprto od 7 do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo In enodnevne piščance
- SEMENA: pesa brigadir, črna detelja, lucerna, | travnik II.
- MOKA, tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, SLADKOR, 50 kg - 125 SIT/kg
Cene za krmila so tovarniške.
I
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
V marcu vam nudimo:
* 10% gotovinski popust na gospodinjske aparate Gorenje
* 15% gotovinski popust na BTV, glasbene stolpe in male gospodinjske aparate pri nakupu nad 20.000 SIT ali
* plačilo na 10 enakih obrokov brez popusta in brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Poslovni prostor 62 m2, tri sobe, v centru Kamnika, na Medvedovi 10, oddamo. Informacije od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure po tel.: 817-530.
Zaposlim
prodajalca
tehnične
stroke
(avtodeli).
Tel.: 817-897.
OBVESTILO
umu mmi
obveščamo, da smo zaradi rušenja zgradbe Utok trenutno na začasni lokaciji
v Nitmšu - immom i
(pri tenis hali Fif-fopJ.
mOPRALHKA
TEL..061 /738-844 GSM: 041/686-825
1983
kwčna
VSE LJUBITELJSKE SADJARJE VABIMO V NAŠO
SADNO DREVESNICO na Ekslerjevo 6 v Kamnik, V 813-352
■
UGODNI NAKUPI KAKOVOSTNIH SADIK SADNEGA
DREVJA:
• JABLANA, HRUŠKA, SUVA • ČEŠNJA VIŠNJA • BRESKEV • VISOKOSTEBELNI IN NAVADNI RIBEZ • AKTINIDIJA • OREH
DODATNA PONUDBA ZAŠČITNE MREŽE IN OPORE, GNOJILA...
POMAGALI VAM BOMO TUDI S STROKOVNIMI NASVETI!
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. DO 17. URE, OB SOBOTAH D012. UREI
^^^^^
TITAN MERKUR, Ljubljanska c. l/a, V 812-552 in ELEKTRO SPORT, Fužine 5, « 831-436
BARVNI TV SPREJEMNIK GRUNDIG, 37 cm, ttx - 38.390 SIT
VIDEOREKORDER GRUNDIG VPS    - 4 glave - 44.828 SIT
-2 glavi - 37.821 SIT
SUPER CENE veljajo pri nakupu z gotovino!
SUPER PONUDBA - SUPER CENA!
POLEG VELIKE PONUDBE ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH VAM V
VSEH NAŠIH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN V DISKONTU NA PEROVEM PO NEVERJETNIH CENAH PONUJAMO
JUPI, 1,5 1, PVC	207,70	148,90
KAVA LOKA, MLETA, lOOg	157,10	135,10
MAJONEZA HELLMANNS, 630 g	734,00	446,30
PRAŠEK OMO, 3 kg	933,80	798,30
MODNA HIŠA, Medvedova l/a, « 831-404
VELIKA PONUDBA POMLADNE IN TUDI ŽE POLETNE
KOLEKCIJE:
j ZA OTROKE:
j ZA ŽENSKE:
ZA MOŠKE:
• majice - kratek in dolg rokav
■ vzorčaste športne hlače
■ športni barvni jeans
■ kopalke
■ posebej ugodna ponudba spomladanskih jaken -od 7.685 dalje
■ posebej ugodna ponudba spomladanskihjaken
Dežurstvo v MARCU:
Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MAR-KET KRANJSKA (814-916).
VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (8,11-500). MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STR ANJE(825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908).
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
KOVAŠTVO MUŠIC
Loka, Testenova 47, Mengeš
Izdelujemo travniške brane s tronamenskim delovanjem, kulttvatorje, valje za njive, osipalnike, okopalnike, planirne deske, nakladalne drogove...
Dostava na dom.
Informacije po tel.: 061-738-619.
NIZKOGRADNJA
Asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč.
Polaganje robnikov in pralnih plošč.
Tel.: 061/813-642,817-624 041/680-751
PEUGEOT RODEX
PEUGEOT 106 OD 15.050 DEM
Na zalogi skuterji od 3.500 DEM!
UGODNI KREDITI TOM + 5%
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798
v servis: 727-010
:ragj|Qj. taks: 727-319
mm
PEUGEOT BOXER OD 27.400 DEM
POSEBNO UGODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGI!
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, ^preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
ftGONEC)
Komenda, tel.: 842-140 PVC in ALU
OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI.
Saniramo tudi stara okna in vrata ter vaš balkon ali teraso spremenimo v prijeten zaprt prostor.
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 831-888
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 39 SIT), žeblje, posodo RP za vino - 10 I, 20 I, 30 I, 50 I, kristal, gospodinjske strojčke, kolesa ROG in Se in še. Zelo ugodno korita za rože pvc 40 cm - 300 SIT, 50 cm in 60 cm.
Velika izbira aranžiranih daril.
Strokovni nasveti Iz sobopleskarske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, ti.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
- velika izbira novih in rabljenih voza (mali ogl.l
- ugodni krediti {od T+0%)
- staro za novo
- pooblaščen servis
- kleparska in ličarska dela
- RENAULT POMOČ (24 url
Oglejte si in preizkusite novi MASTER in KANGOO Exp. (vozila že na zalogi)
d.o.o.
PODJETJE ZA PRODAJO. MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Pristava 3, Mengeš, tel./fax: 737-457
Podjetje se ukvarja:
- s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr.
- s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern
- s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...)
Podjetje je odprto: PON.-PET. od 8. do 16. ure
SREDA    od 8. do 18. ure
NAREDIMO VAM IMENITNE TORTE ZA
KRST
ROJSTNI DAN tffr OBHAJILO X*/*
BIRMO POROKO A OBLETNICO SEDMINO
POLEPŠAJTE SI DAN
SLAŠČIČARNA
ČAROBNI VRTIČEK
NOVI TRGZBb 1240 KAMNIK 061 817 752
ii! 1      trn A1
tT tT tT tT tTtf"
iSamOPavličlpl
tki
rte i
r\o
0609 626 061 *
■
VSE O DIMNIKIH
ZASTOPANJE, MONTAŽA3^Vl«r?^47DIMNIKOV NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUDI SAMO SVETOVANJE! VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVLJANJE TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE.
<£ -*F °£ »«P ~£
im-i.Mi >m, pw.t v. <m, trn, m, m, -m, 9 m-, *h d*-,
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7* do 15" sreda od 7" do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustil
JOŽE REPOLUSK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za številno spremstvo na njegovi zadnji poli.
za izrečena soZalja, podarjeno Cvetje in sveče. Zahvala tudi Planinskemu društvu Kamnik in tovarni Titan Kamnik.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, Kranj, Ruse. februar 1998
Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se z^ane, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oće, stari ata, brat
in si ric
MIROSLAV GROŠELJ
iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, podjetju Titan, upokojencem, invalidom, sodelavcem Menine za izrečena sožaJja, podarjeno cvetje, svece, Za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g /upniku za opravljen pogrebni obred mi pevcem za zapele zalostinke. Vsem, ki ste ga imeli radi. se enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Marec 1998
KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE
TRGOVINA VODICE
Kamniška 8
Tel.: 824-011 in 823-095
VAM NUDI:
- vse vrste semen (vrtna, travna, cvetna)
- semenski krompir
- folijo za zastiranje posevkov
- mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA)
- lončke in korita za presajanje lončnic
- zemljo vseh vrst
- vrtno orodje
- sredstva za varstvo rastlin
- krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, kokoši, piščance, kunce, prašiče
- hrano in opremo za male živali
- zaščitna delovna sredstva
V MESECU MARCU POSEBNA PONUDBA ZEMLJE PO AKCIJSKIH CENAH - 20 LITROV ZA SAMO 300 SIT, LONČKI-OBEŠANKE PO 200 SIT, STARCAT HRANA ZA MUCE - 400 g SAMO 109 SIT
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN DO 17 URE,
OB SOBOTAH DO 12. URE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI IN KVALITETNI PONUDBI.
ZAHVALA
Skromno in tiho. kakor je vedno živela, je v 97. letu življenja za vedno odšla naša dobra sestra, teta, sorod niča
MARIJA ZAJC
Kropivnikova Micka iz Uprl j v Tuhinju
Vsi njeni se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam ob težkem slovesu pomagali, darovali cvetje. sveCe, za svete mase in darovali v dobre namene, nam pa izrekli prijazne besede soZalja. Posebno zahvalo izrekamo gospodu Župniku za ganljive besede, lepo opravljen pogrebni obred in pokojnicino zadnjo tolažbo. Hvala gospodični Ireni za poslovilne besede, sosedom za nesebično vsestransko pomoč in vsem, ki sle našo Micko spremili na njeno poslednjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Lipljc, Golice. Šmarca. Kamnik. Ljubljana, februar I998
Zaman je bil Inij boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja.
bolezen je bila močnejsu
od Življenja.
ZAHVALA
V 65. letu Življenja nas je zapustil naš dragi moZ. stari oče. brat in stric
SLAVKO HRIBERNIK
iz Sidola
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena soZalja, podarjeno cvetje, sveče, svete mase in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala velja sosedom /a nesebično pomoč. Hvala dr. Dolenčevi, gospodu /upniku Balohu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za /apele Zalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
Marec 1998
Cas je
prepočasen za liste, ki čakajo, prvhiter za lisic ki se boje, predalu za tvite, ki Žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselilo, toda za tiste, ki l/uhljo,
je neskončen
(Itenn ran Dvk e)
ZAHVALA
l'c> hudi bolezni je mirno zaspala
nas;i ljubljena mamica, hčerka in sest ra
ROMANA GRČAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrini sosedom, sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem in sodelavcem NLB Kranj za pomoč v težkih trenutkih ter izrečena ustna in pisna sozalja. Prisrčna hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Posebna zahvala tudi pevcem in g. Janezu Krtu za zaigrano melodijo. Hvala dr. Brezniku in patronazni sestri Darji, kol tudi govornikoma ga. Mojci Svete in g. Janku Gcdrihu za nepozabne besede ob slovesu. Vsem in vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerkiea Kaja, mami Ivanka, brat Miran z. družino in drugo sorodstvo
Kamnik, februar I998
Mali oglasi:
Sadovnjak, primeren tudi za vrt. nezazidljiv, oddam ali prodam Tel: 817-071.
Trto za brajdo, črno, belo, kvinlon, josto in črni ribez dobite v Domžalah. Ivan U>Zar, Masljeva II), Domžale (ob Kurivu), tel.: 714-0X1.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7JX-f>(>2.
Manjšo hiSo v Kamniku ali okolici kupim Tel: 125-97-90, zvečer.
Instruiram anuleSčino za osnovne in srednje Sole. Tel: 8S2-409.
Večsobno dvoetatno stanovanje na Duplici, 1X0 m1, 2 kopalnici, 2 balkona, telefon, pretežno lastno centralno ogrevanje, prodam ali zamenjam za manjše v Ljubljani. Tel: 826-251 ali X15-1X4, zvečer.
MIZARJA zaposlimo.
HOMLES Zdrav ko Bodlaj s.p.
Tel.: 847-097, 847-476.
Cvetličarja ali cvetličarko zaposlimo s poskusno dobo 3 mesecev.
Vrtnarstvo Moste pri Komendi, tel.: 841-471, 041-689-770.
AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCIUA   (v gasilskem domu)
tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačičj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANGELE ŠPENKO
rojene Zurbi, Grilove mame iz M osi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju infekcijske klinike iz Ljubljane za skrb. g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Ilv;ila nem, ki sle našo mamo imeli ladi in j/O boslc ohranili v lepem spominu
Vsi njeni
Februar 1998
Vedno znova, ko jutra se zbudi, v dan zazrent se .v solznimi očmi. Ni več tvojega nasmeha, utihnit je Ivojglus, auali so lepi spomini, huda balerina in samota.
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je mnogo
prezgodaj in nepričakovano zapustila draga mamica in sestra
MIRA ŽAGAR
frizerka iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožaljc, ji podarili cvetje in sveče in vsem, ki ste drago mamico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevkam in pevcem pevskega zbora Solidarnost za ganljivo petje in globoke besede slovesa, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem. ki sle jo imeli radi.
Vsi njegni
Februar 1998
Spn-a me obup je stresal, čeS, kdo naj prenese to' Pa sem \rndur tv prenesel -ne vprašajte me, kaka!
ZAHVALA
V 83. letu nas je po krajši bolezni zapustil naš mož, ati, stari ata, pradedek. brat in stric
IVAN PAVLIC
z Vrhpolja
Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. Društvu upokojencev. Zvezi borcev in vsem drugim za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom za besede slovesa, pevcem za zapete Zalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njegovi
Marec 1998
Tradicionalna Napredkova
modna revija
20. marca 1998 ob 20. uri
NAPREDEK
Priznani slovenski in tuji proizvajalci vam bodo predstavili nove modne smernice za pomlad in poletje 1998.
Predstavljena oblačila, obutev in modne dodatke boste lahko kupili v Napredkovih trgovinah (blagovnica
v
Vele in trgovina Cešminka v Domžalah ter trgovina Zarja v Mengšu).
Modno revijo bo s svojim nastopom popestril pevski duet Simona VVeis in VVerner
Vstopnice so v prodaji v blagovnici Vele na oddelku trafika.
'▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼TT
V dvorani komunalnega centra v Domžalah
Pomladna al
Blagovnica Vele
• gospodinjski oddelek ^
5% gotovinski popust pri nakupu nad 5.00
• oddelek elektro
5% gotovinski popust pri nakupu
malih gospodinjskih aparatov in svetil nad 5.000 SIT
• oddelek metraža posebno ugodne cene
• oddelek talne obloge
5% gotovinski popust pri nakupu nad 5.000 SIT
Pomladna akcija
od 12. do 26. marca
0(\ D
I ii ihli
Kovinar -Salon keramike,
ljubljanska 71, Domžale, telefon: 061/719-250
posebno ugodne cene ■ količinski popusti ■
Barve - laki.
Ljubljanska 64, Domžale, telefon: 061/718-145
posebno ugodne cene ■ količinski popusti ■
Kurivo,
Masljeva 4, Domžale, telefon: 719-270
posebno ugodne cene ■ količinski popusti ■
	Akcijska cena		Ceneje
Rastlinsko olje Sončni cvel 11 st. Helios	►	244,-	21.40
Test. polžki mali 500 g, Audisio	►	122,-	
Test. polžki zviti 500 g, Audisio	►	122,-	
Fižol rjav Castelina 400 g, uvoz	►	79,-	
Rdeča pesa 650 g, Eta	►	197,-	79.00
Pomaranče	►	115,-	
Kuhan pršut Kaštelan, Mip	► 1.620,-		467.00
Jogurt Pink Panter 125 g, uvoz	►	95,-	18.30
Sir Ementalec VP do 1,3 kg, Mlekopromet Ljul.	► 1.425,-		289.00
Sirup pomaranča Frupi 1,5 1 Vital	►	419,-	89.00
Sok marelica nektar Dan 11 BP, Dana	►	155,-	74.40
Namizno rdeče vino 11, KZ Krško	►	182,-	58.60
Keksi Lazzaroni latte e mille 350 g	►	235,-	38.00
Keksi Lazzaroni latte e mais 350 g	►	235,-	38.00
Zlate paličice z lešniki 750 g, Žito	►	440,-	139.00
Kava bar 250 g VP, Droga	►	434,-	69.00
Majoneza Hellmans 165 g, Kolinska	►	227,-	94.00
Zobna pasta Corident 75 g, Krka	►	172,-	74.00
Deodorant Impulse 100 ml	►	359,-	112.00
Šampon 230 ml	►	166,-	54.30
Plenice Pampers - dvojne	►2.790,-		100.00
Lak za lase Frizer 300 ml, Lek	►	424,-	10700
Pralni prašek Persil GP 3,6 kg PVC Pralni prašek Persil CP 3,6 kg PVC Mehčalec Schmeichelweich 4 1, uvoz	►	880,-	450.00
	►	880-	350.00
	►	449,-	
Vrtex 1,5 x 10, Tosama	►	391,-	133.00
R0_Ž
NOVE NAJNIŽJE CENE I. '98
UNO 1.0 ie -k2r39fr- 11.990 DEM      BRAVO 1.6 16V SX
PUNTO 55 S/3V     14^90"- 14.490 DEM       MARFA IX I6V SW PUNTO 55 S/5 V    J£$9fr- 15.190 DEM      SCU DO 1.9 TD BRAVA 1.4 SX       -23^60-- 22.490 DEM       DUCATO MAXI 2.5
DOBAVA TAKOJ! 1.2 RN. I. 96; " Exprcss. I. 96.
RABLJENA VOZILA:
FIAT Punto 55S. I. 96; RENAULT Clio U RENAULT Clio 1.4 RT. I. 94. RENAULT 1
MAREA 1.8 16VELX VVEEKEND, I. 98
2xAIRBAG, ABS. servo volan, centralno zaklepanje, el. pomik stekel in ogledal, radio + 4 zvočniki, blokada motorja... CENA: 30.968 DEM STROŠKI RKJLSTRACUE GRATIS ali BONUS: 900 DEM PRI »STARO ZA NOVO.
PRODAJA: Lahovče 2. tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 14 SER VB: lahovće 40. tel.: 064/421 193, tcl./faks: 064/421 021
BRAVO 1.4S '97
Airbag. servo volan, sedež in volan nast. po visini, blok. motorja, barvni odbijači, radio. 4 zvočniki...
2i69fr-21.300 DEM BONUS: 600 DEM
TURISTIČNA AGENCIJA
i_j
Perovo 26, Kamnik tel./fax: 815-677
PRVOMAJSKE POČITNICE!
Slovensko primorje, planine, jezera, zdravilišča, Istra, Kvarner. 7. letalom v I>almacijo - Dubrovnik, Korčula - izredno ugodno!
Velika izbira prvomajskih aranžmajev!
• gradovi Ludvika Bavarskega in slikovita Tirolska
• dolina Loare, Ažurna obala
• jezero Maggiore
• Rim, Neapelj, Pompeji, Sorrento, Capri, Amalfi
• Nizozemska
• TurCija, letalo - počitnice
• Istanbul od Četrtka do nedelje, letalo
• Grčija, Španija...
V prodaji Ze poletni programi Intelekte, Atlasa, Globtourja...
Odprto od 9. do 13. in od 14. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 12.30.
KONFEKCIJA NUŠA
Kamnik Šutna 76 (pri Korobaču), tel.: 812-611
19. marca odpiramo novo tekstilno trgovino z žensko in moško konfekcijo za vitke in močnejše postave.
IZREDNO UGODNE CENE!!! Pri nas kupljeno konfekcijo brezplačno skrajšamo. Posebna ponudba otroških trenirk in polo majici Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. urel
Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670
Za vas smo pripravili
• jedi po naročilu
• sobotna, nedeljska In praznična kosila
• naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC
• ob sobotah zvečer pečene svinjske krače
• razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado...
• v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina
Od t marca dalje vas ponovno pričakujemo vsak dan od 14. . do 24. ure, ob sobotah, nedeljah In praznikih' od 11. do 24. ure! .
mm mmm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mM
Izvajamo vsa zidarska dela in adaptacije, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč.
0D0BAŠIĆ d.n.o. tel.: 812-619.
S 11_
EST
POSLOVNE STORITVE
prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 811 979
PRODAMO:
Kamnik - okolica: hišo - 1/2 dvojčka, 120 m2, parcela 500 m2 Kamnik - okolica - 3 km: hišo, 180 m2, parcela 350 m2, ob glavni cesti
Tuhinjska dolina: starejšo hišo s parcelo 640 m2
Gornji Grad - Tlrosek: hišo 74 m2, potrebno obnove, parcela
840 m2
Kranj - okolica: trgovino, prodamo ali oddamo, 400 m2,
skladišče 70 m2, veliko parkirišče
Kamnik - Klavčlčeva: garsonjero, 32 m2
Kamnik - Klavčlčeva: garsonjero menjamo za manjšo hišo v
okolici Kamnika
Trzin - bližina piramide: novo garsonjero 35,5 m2
Posredujemo tudi pri nakupu, najemu, oddaji, menjavi hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, industrijskih zgradb in zemljišč.
Izdelujemo etažne elaborate in vpisujemo stanovanja (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo.
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
SUPER PONUDBA	
- barvni TV, 55 cm, stereo, TTX	r>7.(>87 SIT
- barvni TV, 63 cm, stereo, TTX	85.558 SIT
- barvni TV, 71 cm, stereo, TTX	91.678 SIT
- zamrzovalna omara, 100 I	44.000 SIT
- pralni stroji	od 53.682 SIT
- hladilnik, viš. 123 cm	40.928 SIT
* Bogata izbira bele tehnike: pmlnistroji,sušilc i perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
* mali gospodinjski aparati
(šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...)
GOTOVINSKI POPUSTI!
Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
^   gorenje °u