List 33.
Cena začelo leto po pošti 2 golil. 20 kr., za pol leta 1 golil. 10 kr.; brez pošte za celo leto I glil. 40 kr., za pol leta 50 kr.,
listi
za podučenje naroda.
)2gčaJ_L
za ene kvatre 30 I kr.Posamesni li-' sli po 3 krajc.Na-ročila prejemajo vse c. k. pošte, v Ljubljani pa založnik.
V ponedeljik 13. velkiga Serpana 1849.
Uomorof/ni glasi.
r.
Serce in domovina.
Jfgf^adar roža se razcveta,
Bčcla va-njo se zavije In v dišeče listke vjeta Med, življenje svoje pije.
Koj , ko jutro se zazori,
Iz panju zleti na polje In med cvetje se šotori, —
Srečna je in blage volje.
In brez truda do večera,
Ko se noč na zemljo vleže, Cvetje bčelica obera,
Sladki prali na noge veže. — —
Kar si med narodi vstala,
Oj Slovenja, roža moja,
Si perute sercu dala,
De zdaj leta brez pokoja!
Koj ko beli dan zaznd sc Ve že svoje opravilo;
Vstane, vbera vroče glase, — Sladko neba naročilo!
V angeljsko lepoto tvojo Se zamaknjeno zavije,
Kakor bčela v rožo svojo,
Vse sladkdsti v tebi pije.
Malavašič.
MjC naprej 1
„Le naprej!“ je glas, ki vsak dan od vsih strani na naše ušesa bije. „Le naprej!“ je glasni opominj naše dobe. Pač lepa besedica je besedica naprej! Pa, žali Bog! eni, ki jo slišijo, po-majujejo z glavami, drugim pa oterpnejo možgani v glavi, ker si mislijo: „A ko hočemo napredovati, moramo vse, kar obstoji, razdreti in razrušiti, in čisto od konca začeti!“
Pervi so leni in v duhu zaspani, ker se jim toži pomočkov iskati, kterih nam je milostivi Bog toliko dodelil, in so enaki lilijam na polji, ktere rastejo in lepo cveto, in vunder nič ne delajo, in pticam, ktere pojejo in žvergolevajo in žive — pa vunder nič ne delajo. Ostanejo pa tudi vedno le na eni stopnji z lilijami in pticami vred. Drugi pa ne umijo, kaj beseda naprej pomeni in so dovoljni, de jejo in pijejo in spijo.
Ako pomislimo, kaj beseda naprej pomeni, najdemo, de ne pomeni nič celo noviga in doslej čisto neznaniga; de pomeni, na že načertani poti se dalje pomikati; de pomeni le nekaj, česar
kal, česar začetek že v starim leži. Napredovanje tadaj niza-metovanje tega, kar že obstoji, ampak je le boljši spoznavanje in boljši porabljenje že obstoječiga. Govorimo zavoljo boljši razumnosti v prilikah: Železnica bo že skorej dokončana in kmalo bomo vidili vozove po nji derčati, ki se hlaponi imenujejo. Hlaponov ne vlačijo ne konji ne voli in tudi ljudje ne, ampak mašine, ktere hlap, para, sopuh, ali kako bi nemško besedo Dampf prav imenovali. V začetku je porabljenje teh mašin marsikaj overalo, namreč pa se je preveč kurjave potrosilo, ker so perve mašine veliko hlapa nevpotrebovaniga pušale. Zavoljo tega pa mašin niso zame-tavali in tudi niso ničesar čisto noviga iskali, tudi si niso glav belili , kaj noviga iznajti, s čemur bi ljudi in blago prevlakali. Ampak iskali so stare mašine popraviti, in popravili so jih tudi kmalo tako, de so ves hlap vhasnili in zavoljo tega menj kurjave potrosili. To je bil napredek. Ali, de še bolj razumno govorimo. Pomislimo le, kakosno je bilo vse hišno ali kmetijsko orodje pred 100 letmi in kakošno je današnji dan! Ali nima to orodje še imen, kakoršne je imelo nekadaj; pa vunder kakošen je razloček med unim in današnjim? Ravno to velja od vsih druzih znajdb, ali de bolje rečemo, poprav v telesnim svetu. Napredek za napredkam vidimo. Napredki pa so izhajali in izhajajo iz že obstoječih reči. Če bi pa kdo kaj popolnama noviga kadaj naredil, to je, kaka reč iz česar, kar tudi v snutkili ni na svetu bilo, bi ne bil človek več, ker samo Bog iz ničesar kaj storiti zamore, ki je vsigamo-gočen. —
Če tadaj beremo ali slišimo klicanje „le naprej!“ ne der-žimo rok skrižem ampak posvetujmo se, delajmo zedinjeni. Z e dinj eno močjo! nam je mladi cesar o svojim nastopu zaklical in le tako nam je mogoče lepi namen doseči.
Napredovanje mora biti, gibati se mora vse$ kar je. Stoječa voda se vsmradi! Slovenci smo dolgo, predolgo spali. Močno in silovito terkanje časa na naše duri nas je zdramilo. Pa zdi se, de je še premalo terkalo. Oči si še inanemo, zbujeni še nismo popolnama. Ročno se zbudimo in stopimo na pot napredkov v telesnim in dušnim življenju. Tudi s pomalim stopanjem bomo dalječ prišli; s samim pomenkovanjem in posvetovanjem pa bomo zastali dalječ dalječ zadej. — Bog nam je dal obilo talentov; poslužimo se jih v svoj telesni in dušni prid! Ako nemarni in leni ostanemo , bomo težko pred Rogam obstali, kadar bo izročene talente od nas terjal. Torej, Slovenci! le ročno naprej.	Rodoljub.
Zamahnjenstvo,
(Konec.)
Izsvobodeni duh je sicer zmerej še v svoji iz zgorej reče-niga zoka — po božji vsemogočnosti narejeni podobi, pa tudi v vesvoljnosti ograjenih duhov na enkrat. Po tem se lahko zapopade, kako de popolnama zamaknjen človek — razun neizvedljivih sklepov božjih — tistim, s kterimi v magnetiški zvezi stoji, vse po
resnici povedati zamore, karkoli se na tem svetu godi, ali kar se je že kadaj zgodilo.
Če se pa zamaknjeni človek popolnama iz magnetiškiga spanja zbudi, je duh zopet v tej večkrat omenjeni podobi ali duši vklenjen in od sveta duhov nič več vediti ne more.
Ta podoba se znierej v končkih čutnic z duham vred člo-veškiga teles derži, dokler človek živi, to je, dokler se čutnice do čistiga ne ohladijo. In če človek umerje, je duh v tej podobi od sveta teles po božji modrosti odločen in od teles sveta ničesar več ne ve, razun če s kakim zamaknjenim človekam (v tej večkrat rečeni podobi) v magnetiško zvezo pride, in od zamaknjeniga (od telesniga sveta) kaj zve: pa to le samo tako dolgove, dokler z magnetiziranim ali zamaknjenim v zvezi stoji, ravno tako, kakor tudi zamaknjen tisto, kar mu kak ograjen duh od sveta duhov pove, le samo tako dolgo ve, dokler se v zamaknjenju ali v mag-netiškim spanju znajde. Ali to , kar kak ograjen duh v taki umetni zvezi zamaknjenimu pove, nikoli vse res ni, ker v taki naturni zvezi stoječi duh ni od Boga poslan; in tadaj božjih neizvedljivih sklepov ne ve. — In ravno v tem razloček vmed zamaknjenimi in preroki tiči.
Prerokam se je Bog sam ali pa po svojih angeljih ali poslancih, ki jih je vselej na kako častito vižo poslal, po potrebi in po svoji modrosti razodel. Pri zamaknjenih se pa nikoli kaj taciga ne zgodi. Pri zamaknjenih se vselej le ograjeni duhovi — na mnogotero — dostikrat zlo zlo nečastljivo vižo — v marsikterih podobah, ne po božji, ampak po svoji volji vmes utikajo.
De zamaknjeni ne stojijo v tesni zvezi z Bogam, je še to nar vikši spričevanje, ker so v vsih verah *), ja tudi pri maliko-vavcih zamaknjeni ljudje bili in so še sadaj , ki v zamaknjenju z duhovi svoje vere veliko opraviti imajo. Turški ali Mahomedanski zamaknjenci **f) še čudqvitnejši reči (med kterimi se tudi ktera zgodi) kakor naši zamaknjenci po svoji veri pripovedujejo; pa se jim tudi tako, kakor našim revam, naslednje slabo godi. Tako pripovedovanje izvira deloma iz zgole razbeljene domišlije, deloma je od strani ograjenih duhov zamaknjenim v mnogoternih podobah v magnetiški zvezi povedano bilo.
Mnogokrat se zgodi, de so mladi ljudje, ja clo otroci po svojih mislih na božje povelje čisti nauk božji oznanovati jeli, pa kmalo se je skazalo, de so to le duhovi, ki so s takošnimi revčki v magnetiško zvezo prišli, delali; zakaj takih pridig konec je navadno slab in dostikrat zlo poliujšljiv. Poslušavci začno take revčke kot posebne ljubljenčke božje častiti in hvaliti, in na to se ti bolniki za posebne, čez naturne bitja deržati jamejo ; in mislijo, de je vse, karkoli jim razbeljena domišlija rodi, od Boga jim raz-
*) Gasner je Luterane, Cvingliane, Kalvince in tudi Jude od te bolezni ozdravljal. Judo je v imenu Jehova od nadležnih duhov reševal. —
**) Nar več je na Turškim, kakor tudi pri zgolih malikvavcah po Aziji in Afriki takošnih, ki se sami precej v visoki stopnji zamakniti znajo. Med kristjani je malo takih , pa brez njih vunderle ni! —
odeta resnica. Zavoljo tega začno poslednjič tako krive nauke oznanovati, de jim nihče kaj več verjeti ne more. In ravno to jih tako žali, de popolnama obnorijo, in veči del se sami umoriti ¡sejo!
—	Veliko, veliko takih žalostnih prigodb je zapisanih, pa tudi smo že nektere sami doživeli. Ali vse to se ne more tukaj popisati, nekaj zato ne. ker ni prostora, nekaj ne zato, ker še žlahta takih revčkov živi. Samo to vam prosti, v tej silno pikri reči neučeni ljudje! serčno priporočim in rečem: „Ne obiskujte takih ubogih revčkov ali zamaknjenih ljudi!“ To je silno nevarno, ne samo za neučeniga, ampak tudi za zamaknjeniga človeka, ker zamaknjeni pri obilnim obiskovanju v svoji dušni bolezni silno britko terpi; in še v neizrečeno nesrečo — v popolno norost itd. pasti zamore.v—
Čudovito se pri zamaknjenih godi, kar za priprostiga, neučeniga človeka ni. Pravi kristjan se le nej nauka katoljške cerkve zvesto derži; — nej se vedno spomni evangeljske prilike od „bo-gatiga moža in Lazara— in ne bo nikoli goljfan. Pri naturno ali tudi umetno zamaknjenih se nekterimu priprostimu človeku žalostno prigodi, de svoj nar veči zaklad, — svojo vero zgubi. Vidi in sliši tam čudovite reči; pa naslednje spozna, de ničesar gotovo resničniga ni, ker konec obilno obiskanih zamaknjenih nikoli skozi in skozi dober ni. In tako priprosti človek, ki zamaknjenstva ne pozna, celo v veri v od Boga po prerokih in po Jezusu Kristusu razodete reči — zlo zlo oslabi; ker božjiga razodenja od pripovedovanja zamaknjenih razločiti ne ve.
Ker pa je že nezadolžno zamaknjene obiskovati in poslušati silno nevarno, je take ljudi, ki se sami zamaknejo, česar vprašati itd. neizrečeno pregrešno. Ti ljudje, ki so bili in so še, ponavljajo pregreho naših pervih starišev, ker se s podnebnimi duhovi po magnetiški zvezi umetno skleniti išejo.
Na to pregreho je bila v starim testamentu sinertna kazin ali štrafinga postavljena, in povsod se v svetim pismu zavolj te pregrehe večno pogubljenje napoveduje; čeravno taki ljudje svo-jimu bližnjimu nikakor škodovati v stanu niso, ker za se nobene skrivnosti zvediti ne morejo, oni le drugim ljudem kakor vsi drugi zamaknjeni na vprašanje odgovor dajo, brez de bi sami kaj zato vedili, kaj de govorijo. — Če jih nihče ničesar vprašati ne bo hotel , se ne bojo nikolj zamaknili; torej se le tisti tega velikiga greha deležin stori, ki take ljudi česar vprašat gre.
De ne bomo Boga žaliii, ne išiino z nobenim drugim v dušno zvezo priti, kakor samo s svojim zveličarjem Jezusam Kristusam
—	po njegovim nauku, po kterim nas k svoji večni časti kliče, in ostanimo ž njim po veri, upanju in ljubezni v vedni zvezi!
A. Lipovšek.
Od izobrazenja ljudstva.
(Konec.)
Pravijo, de se v tej omikani dobi ne spodobi, z ljudmi nižjiga stanu se pečati! Prazne reči! Govore marsikaki: „Nimam
i8i
s temi neotesanci nič govoriti!“ Oj, to je krivica, gospodički! Prosti človek nima toliko družtviniga vglajenja, bistrih vednost, vsestranskiga poznanja stvari. Nad njim se ni prizadevalo toliko tako drago plačanih učenikov, de bi bili nauke v njegov mozeg vrinili; on ni prehodil toliko milj sveta, de bi se o pervim pogledu tega prepričal, kar si njegov slabi um ni mogel prisvojiti. Postavi se pati na njegovo mesto, in vidili bomo, ali te prosti človek ne prekosi v rečeh v njegov kolobar segajočih s bistrostjo uma, s vpravnostjo nauke izvedovati, ki jih je s priložnostmi dobil. Kdo ve, ali se ne bosti s celo svojo učenostjo okornišiga skazal v porabnim (praktiš-kim) življenju in v djanjih, ali boš imel toliko serčnosti duha v pogibelji, toliko stanovitnosti v nesreči, toliko kreposti in izkus-nosti v kterim koli početju !
Za uterdenje mojiga govorjenja ni potrebno dokazovati, de se more človek, kteri je začetkama neobdelan, in se ne uči po osnovi že davno pred naznamovani, ako ga je samo natura z bistroumnem nadarila, samo po edinim pečanju z izobraženimi, kteri znajo samo po Hegelnu, t. j. špekulativno filozofisko besodovati, ampak razumljivo in prosto, obdelati in na enako stopnjo z njimi priti. Sploh ni nikaka slava, težke in globoke, za pretresovanje nepresegljive reči zaviti v nerazumljivost, s krasnimi in umetnimi izreki in besedami olepšati in jih tako še bolj otežiti. To imam za neodpustljiv greh, in to velja vse kot pervo znamnje gluposti. Prava in resnična modrost in pravi talent obstoji v tem , de človek globoko misel, ktero je mogoče razumeti, po mogočosti prosto in razumno razodene. Razodenje globocih in koristnih misel na zamer-šeno vižo je sebičnost učenih, kteri nočejo prostih ljudi k poznanju naukov pustiti. To je puhla smelost, svojim besedam nekako veči skrivno imenitnost dati. Kadar bodo izobraženi ljudje na skerbno terjanje vlade v tej meri iz svoje oddeljenosti v očitnost stopili, se bo z večkratnim pečanjem s prostim ljudstvam več doseglo, kakor se doseže s podučevanjem otrok v šolah. Zato prašamo: ka-daj bodo začeli izobraženi vzajemno neizobraženim svoje misli, svoje izumenja priobčevati? Kadaj bo konec njihne oddeljenosti in kadaj bodo poklicali celo množico ljudstva, de premišljuje in spoznava naturo, previdi in razume njeno moč in zaklade v nji skrite, in de to vse obernejo in upotrebujejo v blagor človeštva? Resnično, samo takrat zamore nastopiti blaga doba, de bodo ljudje eden memo druziga pogerdovanju , prezerovanju in oholosti se odrekli in de bo med njuni prava keršanska ljubezen cvetela.
Slovstvo.
Slavjanski Rodoljub, mesečni časopis na svitlobo dan od slavjanskiga družtva v Terstu.
Govorili smo v teh lislih kmalo v začetku od mesečnica časopisa, kteriga slavjansko družtvo v Terstu „Slavj anski Rodoljub“ ime-novaniga na svitlo daje. V 30. listu smo obljubili, od tega časopisa kaj
več govoriti, in poslednji 5. list njegov nam prinese žalostno napoved v besedah: „Pričijoči list bo meride predzadnji tega časopisa, kteri bo z mescam Avgustam pojenjal, dokler se bo Slavjansko družtvo pri volji in moči čutilo, vlastniga vredni k a najeti“.
Doslenjih- 5 listov v zadovoljnost priča, de je Rodoljub dobri-mu vredništvu izročen bil, ker so kakor sostavki tako tudi notranja oblika tega časopisa gotovo po volji vsaciga domorodca. Prepričani smo, de je dosadnji gospod vrednik od nog do glave v opravke zakopan; pa mož in domorodec je dovolj, vredništvo oskerbovati, ako ga družbeniki po moči podperajo. Misel bi nas pa skorej začela obhajati, de celo družtvo slabi, in to misel v nas vterduje sum, de se družtvo pri volji ne čuti. — Ali mar tudi nad tem družtvam, ki je toliko upanja, toliko sadu obetalo, sovražna osoda z raznovoljnostjo družbenikov vlada? V Terstu je mnogo gorečih Slavjanov iz vsih jugoslavjanskih dežel, in kakor se iz perviga lista vidi, je tudi njih število dosti veliko, in vunder vidimo iz imenovane napovedi, de moč druživa peša! —
Kar vredništvo utice, mislimo, de bi družtvu Ljubljansko slovensko družtvo v izgled postaviti smeli , ktero z majnsimi pomočki vunder tako živo in rodovitno klije in sad donaša, česar so mnoge na svitlo dane dela kakor: Slovenska gerlica, Letopis, in zdaj Vertov-covi cerkveni nagovori itd. žive priče. — Sloga in enovoljnost ste v vsih narodnih rečeh svitle zvezdi, ktere vsakimu početju tek dajete.
Upamo, de bo Teržaško družtvo, ako ne vsak mesec, vsaj s priložnostjo po izgledu Ljubijanskiga svojo delavnost svetu v prid Slovenstva naznanovalo ; vodstvu imenovaniga druživa pa svojo gorečo željo , še prihodnje jako napredovati, timveč na serce položimo, ker smo prepričani, de ima družtvo dovolj mož, kteri ga zamorejo z glavo in z materielno pomočjo podperati in ga pri moči ohraniti.
Ilirsko slovstvo.
* Pri Francu Zupanu v Zagrebu je prišlo več reči na svitlo, kterih moramo tukaj opomniti, namreč: Tretji natis Berličeve ilirske gramatike, od ktere bomo v enim prihodnjih listov kaj več povedali; — Slavenska vila od Ljubomira Nenadoviča, in dve nemške kni-žici od Dr. Subotiča : Authentische Darstellung derUrsachen, der Entstehung, Entwickelung und Fäh rungsart des Krieges zwischen den Serben und Magyaren im Jahre 1848, in Darstellung der Rechtsverhältnisse der serbischen Nation in Ungarn und deren Petition vom 1. und 3. Mai 1848. —-Poslednje dve knižici, kterih vsaka velja pri J. Giontinitu 10 kr. ste vredne posebne pazljivosti in ju zato posebno priporočimo.
Jezikoslovsko rešeto.
Prizadevanje jugoslovenske narečja po mogocosti eno drugimu bolj in bolj podobne narediti, je gotovo hvale vredno , in vsak od eno-stranosti ne oslepljen Slovenec mora koristnost in liasnost taciga zedinjenja narodov v duhu spoznati. Prav pa ni, in nihče ne bo nikoli rekel, de je prav, to zedinjenje na stroške slovnice dosegovati. Slovniške
pravila nej bodo vsacimu in v vsacim narečju svete; vkorenjene so v duhu vsaciga jezika in kdor jih iz nemar puša, zatera svoj jezik in kaže, kakor de bi ga bilo sram , svoje narečje čisto pisati. Drugače je s posa-mesnimi besedami, ktere se smejo tudi tam v pismenstvu sposoditi, kjer se domačih manjka. Domače narečje se s tem ne pogerdi, obogatuje se še le. —
Kako dostikrat se bere v slovenskih časopisih kaj, kar se s slov-niškim duham prav nič nič ne sklada! Opomnimo le besed: živio! živili! živila! Od kod živio pride, je že neki gospod v Novicah en-kral natanjko razkazal. V ilirskim jeziku je na svojim mestu, v slovenskim pa ne. Iliri ne izgovarjajo v preteklim času glagolov končne so-glasnice l, ampak jo premene v o; torej namest živil živio; namest molil molio. Reči bi se moglo pa: da bi živio ([živil) v željivnim naklonu; zavoljo krajšiga pravijo naši sosedje samo živio! Če bi pa tudi to v našim narečju veljalo , bi bilo vunder še zoper slovensko slovnico. Imamo namreč v slovenskim narečju glagole, kteri so neprene-havni ([uniibergehend) z končam eti v nedoločivnim naklonu (Infinitiv), n. pr. slabeti, bogateti, mladeti, slepeti, živeti itd., namreč: slabeti, t. j. slab prihajati, bogateti, t. j. bogat prihajati; slepeti, t. j. slep prihajati; živeti, t. j. življenje vživati. — Ti glagoli pa znajo v nedoločivnim naklonu iti imeti, tadaj so pa prehajavni, storivni (aktiv), in med temi in unimi je velik velik razloček, namreč: slabiti, t. j. komu moč jemati, ga slabiga delati; bogatiti, t.j. koga bogutiga delati; slepiti, t. j. koga slepiga delati; živiti, t. j. komu življenje hraniti. Prilika bo to bolj jasno pokazala: Otroci bodo tako dolgo brez skerbi Uveli, dokler jih bodo starši ¡živili!— Tega razločka Ilirci ne delajo, mi ga pa moramo v pisanju delati, ker ga (udi prosti Slovenci delajo in ker je v duhu našiga jezika. Z njim se bo težko kak drug jezik mogel ponositi. Živio, živili, živile itd. stoji lepo v iliršini, slovenšini pa je neprebavljivo!	*J*
Kmetijske drobtinice.
Pušpan kravam škodje.
Na neki grajsini so pušpan iz vertov porovali in na dvoriše pometali , kamor je živina zahajala. Lepo rejene krave so ga rade žerle, pa drugi dan so bile skorej vse bolne in niso mogle vstati. Eni je bila glava popolnama na stran zavita in vratne mišice ([Muskeln) tako kerčno napete, deni bilo nikakor mogoče glavo zravnati. Ravno tako so še druge terpele, pa nobena ni poginila. Vse so ozdravele brez zdravil, razun ene same , ktero so mogli zaklati, desiravno je rada žerla.
De konji ne grizejo.
De se grizti odvadijo, se skuha kos konjskiga mesa, ktero se vroče iz piskra vzame in grizečimu konju več dni po versti pred gobec moli.
Kropiva varje iivino kuge.
De po vživanju kropiv živina dobro mleko daje, je že davno znano in zlo zasluži priporpčenja. Pa tudi zdravilo je za govejo živino, če jo v pomladi vživa, in jo obvarje kužnih bolezin, ktere se zavoljo slabe kerme po zimi zlo rade pripetijo.
Poze meljske bolhe preganjati.
Med tri lote semena, ki se ima vsejati, se vzameta dva lota v prah stolčenima žvepla. To se dobro pomeša in v kako posodo dobro zaveže. Nar boljši je steklena posoda. Ta zmes nej stoji 34 ur , potem se prideneta še dva lota žvepla, in nej zopet 34 ur postoji, in vse še en pot ponovi, tako de na en funt semena dva funta žvepla prideta. Cve-terti dan se to seme vseje, in do rastline ne bo nikoli nobene pozemeljske bolhe ali kakiga druziga merčesa.
Velike drevesa presajati.
Drevesu, ki se ima v jeseni presaditi, se vse velike stranske korenine kaka dva komolca od stebla odžagajo Tu izraste v prihodnjim poletju veliko tanjcih koreninic, ktere drevo dostojno redé. V prihodnji pomladi se veliko drevo lahko in brez velicih gruč, ktere se morajo sicer z drevesam iz zemlje vzdigniti, iz zemlje vzame in na novo mesto presadi.
Novice iz Ljubljane.
# Predzadnji dan pretečeniga mesca je bila perva poskušnja na železnici od Celja doZidanigamostaz hlaponam „Sava“ srečno storjena in zopet nazaj v Celje v 1 uri in 15 minutah.
Dunajski časopis „P r e s s e“ od 9. t. m. pa naznani veselico, de bodo v četertik storili pervo vožnjo od Celja do Ljubljane in de bodo Njih c. k. veličanstvo cesar Franc Jožef sami nas pri tej priložnosti obiskali. — Bog daj srečo in srečen tek tej vožnji! — Na celi železnici med Celjem in Ljubljano bo 11 postaj ali štacionov, t. j. krajev, kjer se bodo popotni na hlapone vsedali ali pa iz njih stopali. Ti stacioni so: v Laškim (/Tiif-fer) , v Rimskih toplicah, na Zidanim mostu, v Vernicah, v Trebavljah, v Zagorju, v Savi, Litiji, v Kresnicah, v Lazah in Zalogu.
Za prifatte serbslne.
Janez Giontini je ravno zdaj iz Tersta prejel in ima na prodaj:
1.	Srbski Ijepopis i Jugoslavjanah latinskim pismenima. — Tretju na Savin dan 1849. To je: Serbski izgledi za lepopisje, pisani od A. Stojkoviča. Cena 5 kr.
2.	Jugoslavjanska srbska bukvi c a. To je: Serbska pisana abecednica za vse, ki želč, se serbsko brati in pisati naučiti. Pridjana je tej abecednici tudi rusovska (tradjanska ruska), serbski rokopis in lična pesem Budnica, posvetjena Slavii. Na sprednji strani te abecednice je slavjansko bandero. Tudi od Stojkoviča. Cena 10 kr.
Založnik: J. Giontini. — Odgovorni vrednik: Fr. Malavašič.
Natiskar J. Blaznik v Ljubljani.