OLAS SVOBODE 8IiOVKN8KI TEDNIK li Krnim Diutumi uvtwtta,	Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.			OLAS SVOBODE SLOVENIO WZBQCLT diihm To Tn LnuM 0» Tn r> i mmm i
"OD BOJA DO ZMAGE"!			<*> "KDOR RE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!	
Šter. 25. ' ■ ' i'			Chicago, 111. 22. junija 1906.	. Leto Y.
				
Cenjeni naročniki.
Opetovano smo se obeVnlti d« nekaterih naročnikov z uljudno prošnja, da poravnajo caostalo naročnino. Veliko je bilo Število istih, kateri so nas uslišali a še je takih kateri se za naše prošnje ne zmenijo. Ker pa lista brezplačno pošiljati ne moremo, primorani smo Istim, kateri naročnine ne poravnajo list ustaviti. Zatoraj prosimo vse iste, ki nam dolgujejo naročnine, da nam jo blagovo-le doposlatl, da jim list zamoremo nadalje pošiljati. Dolžnikom, kakor tudi istim, katerim je potekla naročnina s I. julijem sm» poslali z današnjim listom opomin k plačilu.	UpravniŠtvo.
Današnjo šfevllko našega lista smo poslali raznim rodoljubom in nenaročnikam na ogled, ter jih tem potom uljudno vabimo na na-ročbo. Kdor namerava naročiti se na''Glas Svobade" naj nam to naznani poštnim potom in priloži tudi naročnino, katera znaša celoletno za Združene deržave $1.50 aa Avstrijo pa 10 kron.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Splošni {xjloiaj se [>o Ruskem o i dne dne bolj poojstruje. Na b r? v Petrogradu in Moskvi vlada /.osna panika. Socijadni demokrati tn socijalni revolucionarji e-nergično nadaljujejo 3 svojo pro-pajgaindo in izjavljajo, da je čas mirnih podajanj vie pretekel. Mesto parlamentarnega reformnega gibanja bode nastala sedaj sila — to je javisa revolucija. Pa tudi meščanski libcralci ;o nat-peli druge strani.
Liberalna "Roč" piše, da vlada hoče ljudstvu natveziti, da je .^e-dajna duma revolucijonarna in svari ministerstvo pred ostrim postopanjem, kajti razpust zbornice bi bilo za Rusijo grozna j>osledica, katerih si vlada do sedaj še ne more predstavljati.
Voditelji strank v zbornici ^ prepričani, da vlada namerava carja prisiliti, da odredi razpust parlamenta, kateri pa se bode tej slučajni carjevi odredbi zoperstavil.
Ta korak pomen j a pa revolucijo.
Nakane voditeljev raznih strank so sicer še tajne vender je očito, da duma, če jo iz tavricne palače zapodijo, bode skušala se kje drugje utaboriti in svoje seje, neodvisna od vlade, nadaljevati.
Historične vzporednice.
Sedaj ni ruski 7>dložaj je pač vsporednxa nekdanji francoski revoluciji. Člani dume bi bili, kakor svoječa-<ni oni francoske, primorani k slkupneuui postopanju in sicer kajkor razmere zahtevajo, dokler bi ne ustvariti konstitucije na trdni podlagi. Če bi do te^a prišlo, ne preostaja carju drugega ikakor dva pota. On bi moral, kakor Lj ude vit 1 XVI. priseči na ustavo, ali pa odrediti diktaturo, če bi odredil poslednje bi takoj zforuhnila krvava revolucija, med tem če voli prvo, bi pa ustaja bila ustavljena vsaj za nekoliko Časa.
Zaslepljenje ruske vlade je ne-. verjetnojDd nje pridbčeni brzojavi od "čfne stotine" ni nič druizega, kalkor hujskanje proti zidom, katero pa je imelo vie krvavih posledic. Od te odgovornosti se pau Go-remrkinovo ministerstvo ne more oprostiti. Sedaj je deriava jako vznemirjena, kajti židovsko preganjanje, je db enem s kmetiko usta-
jo naistuto in tudi med vojaštvom si! no napreduje revolucionarno gi-bamje.
Da c deriava pripravlja na splošno ljudsiko ustajo, dokazuje vie to, da je vse generale obvestila. da bodo s svojimi četami "na boj1 pripravljeni. Kozaki so vže vsi mobilizirani in prideljeni "lete-č in brigadam".
Splošno židovsko preganjanje,
Iz raznih |>okrajin ruske deržave prihajajo vesti, da so pričeli z splošnim židovskim preganjanjem. V Bialistdku, v Litavdku, v Vilm je vže tekla kri. Podrobnosti o tem še niso, zznane.
"Novosti" objavljajo brzojavko iz Bialistoka, katera |>ove, da je bilo tam na stotine iidov pobitih. Korespondent pravi:
"Jaz sam san naštel jyo mrtvecev, od kater Ji »o bili nekateri grozno razmesarjeni.
Kristjanov je bilo'fi ubitih in 8 ranjenih. Nekateri .potrjujejo, da je bilo 2000 iidov masakrinanih.
Premožni iiifowki sovražniki so celo nastavili tako zvano krvno lestvico:
Zai ustupčenje odraslega Žida $5.
Za usmnčenje obroka možikega spola $2.
Za ranjen je zida $1.
Po tem takem ni čuda, da se godijo take nezaslišane reči.
Židovsko klanje v BialiMoku in-scenirala je polierja sama. To dejstvo je splošno dokazano.
Vsi izgovori, sosdbno isti, da je neki zid vrgel bombo, so izmišljeni in so bili le priprava oziroma hujskanje kristjanov napram ži-dom.
Policija se je masatoriranja ude-lezevala in vojaštvo jo je podpira-la, ter varovala ropajoči mob. •
Tli se vidi, kako se hoče ruska deriava ruš ti iz blata, v katerega je zabredla.
Hoteč preprečiti splošno ljud-iko ustajo inscenira židovsko klanje in ujjorablja "črno stotino" v svoje res tvene namene. -Misleč odvrniti revolucijo ]>oprijelaf se je sred-tva, zvračaje vso krivdo na židovski sloj in ])QČela je vcepljati sovražtvo do iidov v srca ostalega ljudstva, katero sovraštvo že poganja svoje sadove.
Vender ktnalo bode tudi tega k<> nec. Nevihta se bliža in z nevihto se bode tudi končalo gospodstvO one kaste, ki namerava s sovraštvom enega do druzega sloja človeštva. podpreti omajeni -tol svoje vlade.
Genefal Tropov, dosedanji pa* lačni {Hv.tljnik, bi bil »koraj postal žrtva nanj nameravanega atentata. Neka ženska, ki se je predstav' la za princezinjo Narišikin in si s tem pridobila vstop v palačo, ga je hotela z revolverjem ustreliti, vender so ji še pravočasno mo-ri'lno orožje iztergali
AVSTRIJA.
Dnnaj, 16. junija. Razloge, ki jih je minister zunanjflh zadev grof Guluhovski v skupni seji delegacije, o dolžnostih in pravicah, ki jih imajo deržave v obstoječi trozvezi razlagal, so Ogri jako hladnokrvno sprejeli. Nai splošno so Ogri z zunanjo politiko Gohthovskega jako nezadovoljni ter ga ostro napadajo. Ti napadi pa tičejo .tudi trozveao.
Grof Gcfluhcwski je tudi poudarjal, da je Austrija tvoriteljica sporazuma med Francijo in Nemčijo glede marokanake zadeve in da je v Maroku Avstrija ravno tako interesov an a, kaikor gori omenjeni deriavi. Z ozšrom na to pa neskate-ri krogi izjavljajo, da s tem grof Gohihovski ni saimo zasledoval der-žaivne, pač pa tudi lastne interese in da so prepričani, da se za spora-
zum ni zastonj potegoval.
Pogajanja med Avstrijo in O-gersko se ne bodo zvnšile mirnim potom," kajti' #ani oger^ke delegacije niso nič kaj nagnjeni k sprav-ljivosti, Tikaje se programa za revizijo gospodarskega poravnanja je Dr. Wekerle izjavil, da se bode strogo držali istega, katerega J-ta nekdanji minister notranjih zadenr Szell in nekdanji avstrijski minister Kocnber sklenila dne 31. decembra 1902. Zanikajo pa, da se namerava Ogerska preti koncem »odanje trgovinske zveze to je pred letom 1917 odločiti od Avstrije.
Delavski nemiri.
17. Briixa na češkem prihajajb vesti, da so pričeli resni delavski nemiri. Delavci tatnosnjfh rurloko-pov so zahtevali povišek plače, kateri zahtevek jim je .bil odbit.
Na so priredili demonstracijo, katere je udeležilo 20,000 mož, hoteč s tem spalni te v zahtev prisiliti.
Pričakovani uspeh pa je izostal, radi tega pa je med delavstvom nastala prava ustaja. Za obderžanje miru so jjolklicali nekoliko polkov vojaštva v dotično me.-to.
ITALIJA.
Rim, 16. junija. Policija je dobita v pozni noči obvestilo od pariške tajne policije, da obstoji a-nartmtfčtu komplot proti življenju sedanjega papeža. Ta komplot nameravata izvesti dva moika in ena ženska.
Takoj po tem Obvestilu je rimska policija preiskala vse hotele, lio-teč zaseči ta tercet, vender do sedaj se ji še ni posrečilo.
Najbrže -i je to nekdo usmelil, da je rimsko {»obicijo nekoliko "na-limal". Tudi je vlada izdala ukaz, da morejo oblasti tekom 24 ur vse znane anarhiste zapreti, kateri o-stanejo v zaporu toliko časa. dokler ne nine slavnost polaganja temel-nega kamna nove rimske katedrale, pri katerej bode sam kralj prisostvoval Poročalo se je vže, da je kralj nameravano potovanje odložil, kajti razkrili so anarhistični komplot, ki je nameraval izvršiti a-tentat na kralja.
V	Anconi so prijeli nekega" anarhista, pri katerem «0 dcibili spise, iz katerih se razvida, da so mislili kralja umoriti.
Na to je kralj odložil potovanje in temu je sledilo splošno aretova1-nje znanih anarhistov.
Tudi je policija določila, da se pazi na zunanje anarhiste, in kakor hitro se tujec ne more z dokazi iz-kazaiti, ga odvedejo čez mejo.
V	letu 1878 umerlega j>apeia Pi-ja devetega, to je istega, ki je "brezmadežno spočetje Marije device" uvedel za dogmo, in tudi proglasil "nezmotljivost paipeiev", nameravajo proglasiti svetnikom. To bi pač |H)menilo razsotlno človeštvo poklicati na dvoftx>j. kajti proglasiti svetnikom Človeka, (ki je s svojim poslovanjem provzročil tolikanj gorja nad človeštvom, ki ga preklinjala in zasramovalo presegalo bi že vse meje taktnosti.
Posebno za Avstrijo bilo bi komično, če bi "patrijotični" katoliki istega človeka morali čestiti kot svetnika in ga moliti, kateri je blagoslavljal Pijemont-'ke zastave, ki so vihrale v boju proti Avstriji in čestital onemu orožju, ki je Avstriji prizadjalo tolkanj ran. ' In Pij deveti, kateri je ves modemi nazor o svetu preklel, je pač med vatfkamskimi fanatikarji naj-pripravnejsi svetniški čalkamec, kajti š tem bodo pokazali, da jim je nezavednost dosti ljubša, kakor pa zavednost.
Ameriške vesti.
Rojak ponesrečil.
Igiuic j Ihirja, ki je bil član j>od-jx>rnega drivštva "Sloga" ^t. f4. S. N. P. J, se je pretekli teden ponesrečili na jako žalosten način.
VVatfkegan je |>oncsrečenec v spremstvu swjega brata hotel iti čez železnično cesto, a ker je ravno vlak na cesti stal, šel je med dva voza hoteč na ta način priti na drugo stran, a ravno iko je bil med vozovi, -v vlak premakne, zadene ponesrečenca v glavo, ter ga telebne ^s tako silo ob tla. da mu je vrat zlomilo in je na mestu zdahnil.
Samomor rojaka.
Ivan Mlakar doma iz Habnega polja si je s čevljarskim nožem prereza! vrat, ter si zadai v prsa dve gto1*)ki Trn;. BM je tafcoj rrtr.rv.
Vzrok -amomora ni znan.
S i raj k prcmogorjei* končan.
Columbtts, O., 19. junija. Pre-mcngarski štrajk v državi Ohio je dokončan in štrajkujoči so se podali na delo. Delodajatelji so pri-volli ustanovo pren>ogarskih (Iriržib in pripoznali zrvezo, radi tega so se pa premogarji jxxlali zopet na delo.
Divjaška bogatinka.
Pred Sioux Fallskim sodnikom se verši preiskava proti neki Emi Kaofmann, katera je obtožena, da je prouzročila smrt svoje sluialb-n ce. Priča Krbckson je izpovedal, da je ta svojo služabnico neki dan tako pretepla, da je obleiala, ter da jo je 11a ^ način hotela spraviti po konci, polivaje jo z vrelo vodo. Tiuli je deklične otekle ude s- ter-pentinom ribala in jo tu<li s kleščami ščij>ala.
To ravnanje je deklico spravilo v obup n -i je sama sobi vzoia življenje, lioteč se rešiti iz roik peklen-ske babnice.
Obravnava je v sv.nho zaslišanja dri^giih ]»rič preloiena.
Ta bi pač zaslužila, da bi jo lineal i.
Panamski prekop.
Washington, t6. junija. Poslanska zbornica je z 110 proti 36 glasovi sklenila, da se sezida v Panami zatvorni prdkop. Zbornica je tudi določila, da sc vse gradivo 'naroči v Ameriki — kljub temu. da je vojni minister Ta'ft poudarjali, da >e v Evropi vse jx^robne stvari Ikj') i»o ceni kupijo, nego doma. kajti amer kanski trust namerava izkoriščati ta namen in je postaivil svojim izrlelkam izredno vidike cene. ki znatno presogajo evropski tarif.
.Vm« derčaiv.
Z dnem 15. junija so Oklahoma in indijanski teritorij spojili v eno deržavo, katera se bode imenovala Oklahoma in je podrejena Združenim deržavam.
Za sjiojitev Arizone in Mdksike -e pa Še le verše pogajanja.
Potmtki "Njega Vctičanstva".
Reprezentant deržave Indiana je v abomici predlagal, da se predsedniku dovoli $25,000 letne potnLne. \'ečina kongresnih članov je za to in so mnenja, da predsednik na potovanju ima itak dosti drugih stroškov. Do sedaj >0 železniške drui-be predsednika na razpolago dale posebne vlake in sicer brezplačno. Tega pa predsednik noče. 'Predsednikovi prijatelji so tudi mnenja, da je njegova plač a($so,ooo) premajhna, kajti njegovi zastqpniški stroški <0 dosti večji, sosebno dosti stanejo deržavne pojedine in druge prireditve, katere mora predsednik iz svojega plačevati. Le godba in ddkoracije plačuje deriava.
V prihodnjem letu bode predsed-
nik obiskal univerzo v Tennessee in, Missouri, jx>tem Carnegijev zavod v Pittsburgu in razne druge deržave. radi tega naj se mu tudi pripozna svota za potne stroške.
GrtfYner' Pattrson umrl.
Cincinnati, 19. junija. Iz Mil-forda se brzojavno poroča, da je Pattison, governer deržave Ohio, včeraj popoludne umrl
Pattison je bil meseca novembra lanskega leta z večino 40,000 glasov izvoljen governerjem.
On je tudi uvedel zvišanje knČ-marske »licence.
Zrel sa norišnico. je pač Spencer Smith, član loizi-janske legislature. V zadnji zborniški seji je predlagal novo "postavov ikaterej zailitova. da nobeden možki. kateri ni dosegel še 24 le'p MTojoga i/vljcnja nr* sme bi^i zaljubljen. In tudi če je 24 let .star, more s avojo izvoljenko le s privoljenjem starišev ali varuha občevati in s prisego poterditi, da se bode i njo poročil.
Vdovec, ki ima vže 40 let na svojem hrbtu, se ne sme z i81etno deklico poročiti.
Vse po uvedbi tega zakona rojene otrdke, naj bi deriava brezplačno in sicer dečke na deržavni univerzi, deklice pa v penzijonatu izšolati pustila.
Ta zahteva je pa res amerrkan-aka.
Otrazkini po nwsu,
.Po zavžitju .klobase so takoj u-merli farmer J. B. Harmore in njegova dva otroka. Tretji otroik pa umira.
Harmorjava žena. katera pa klobas nI jedla, je zdrava.
Tudi y Sterlingu, HI., so družine Maistun Davis in Onabe po zavžitju konserviranega mesa zastrupljene, vender jrh je zdravniška pomoč rešila smrti.
Namestnik Hayivooda.
Zapadna delavska zveza presmo-garjev* je postavila mesto zaprtega Haywooda in -icer za časa njegovega zapertja kandidatom ža to mesto James Kirwana, ki j<e bil do sedaj tajnik-blagajnik goriimenova-ne zveze.
Sov potres 7' Frisco.
San Francisco, 16. junija. Štiri nove in ši* precej močne |H>tresne sunke so tukaj, iti v Oaklandu čutili. Škatle ni nobene. Deržavni u-radniki v Californiji so popolnoma edini, da bodo one zavarovalnice, katere se branijo si>alniiti svojih dolinostij, pred celini -vetom razkrinkali, kakor tudi provzročili, da ne bodo v Californiji sklenili nobene kupčije vieč.
fio zavarovalnic je nainroč sklenilo, da ixjplačajo saimo 75% Škode in general Webb je temu pristar vil:
"Deržavni zavarovalni komisar mora se poslužitl pravice, da stira v.<e zavarovalnice, ki nočejo popolnoma poplačati škodo. Nameravani 25','i odbitek ni le dokaz o slalom gospodarstvu družb, pač pa direktna goljufija."
Cenjenim članom ČifnJmcc se uljudno naznanja, da se prihodnjo nedeljo ob 2 uri popoludne vrsi rodna mesečiua seja, k kateri se člani in članice uljudno vabijo.
. Odbor.
Listnica uredništva.
Raiznim cenjenim dopisnikom, kateri so vposdali dopse tikaje *e "Sakserjevqja komarja', naznanjamo, da ne odgovarjamo Ko-marjevim neumnostim, ter se ne deriimo plačani spuščevati se ž njim v polemiko, kajti "Komar" je bil in ostane fcudalost.
O LAB SVOBODI
Tretji del.
XIV.
Na (lan instalacije je priredil Damjan veliko pojedino, na katero je povabil vse .woje prijatelje. Stari gospod je bil ta dan res vesel in srečen, kakor že dolgo ne in z mlade nišiko navdušenostjo je napivafl cesar jat Napoleonu, grofu Bcrtran-du in maršalu Marmontu.
—	Moja Mara pravi, da se moramo maršala spomniti na poseben način, je rekel Damjan svojim gostom. In izmislila si je nekaj posebnega.
Damjan je razgrnil veliko ploščo, ki je ležala na stranski mizi. Bila je od srebra, na njej jc bilo plastično izdelana podoba Ljubljane, dkrog podobe pa so bili napravljeni grbi vseh dežela llirie. Na spodnjem deju je hil napis:
"Pitvemu generalnemu guvernerju Ilirije in zašč/tnFku Slovanov, nepozafoljivemu maršalu Mar-momu vojvodi Dubrovniskemu — }ja»bljausrtci Slovenci."
—	To je krasen dar in če nas ni maršal popolnoma pozabil, ga mora ta pozornost razveseliti. Tako je rekel trgovec Galle, drugi povabljenci so mu pritrjevali in vnel se je med njimi živahen razgovor, kako naj se ta v Benetkah izdelana spominska ploča dopošlje maršalu.
—	Mislim, da bi bilo najibolje, če bi mu gilč. Mara poslala ta dar, je menil Cialle. Maršal ni imel nikogar tako rad. kakor M aro. Gdč. Mara — ah hočete biti pooblaščen-ka nas vseh?
—	Rada. je odgovorila Mara. Tem rajša, ker jc maršal Marmont v mojih očeh naj popolnejši mož, kar sem jih kdaj spoznala, pravi vz >r moža.
Mara je to Tekla ? posebno toplim poudarkom in vsi so ji pritrjevali. Samo Konrada so Marine besede nekoliko sipekle. Zdelo se mu je, da tiči v njih neko očitanje in ime) je občutek, da obsega Marina sodba ndko ponižanje za njega samega. Zato je porabil prvo priliko, ko je mogel govoriti z M aro, da jo je vprašal napol šegavo, napol resno:
—	Kajne, Mara, med tvojim vzorom Marmontom in med menoj je pač velik razloček? In kadar se ga zaveš, ti je pač hudo. da si meni darovala siv oje srce?
Mara ga je .presenečena pogledala > svojimi svetlimi, viprašujočimi očmi.
—	Ne, Konrad, je odgovorila mirno, ni mi žal, ker tebe ljubim, maršala Marmortta pa samo spoštujem. Bili so trenotlki, ko mu je bilo treba le roke iztegniti :« jaz bi bila njegova. On pa tega ni storil. A spoštujem ga tudi zarakli drugih njegovih laistnosti, zaradi tega, ker je v vsakem oziru pravi mož.
—	In to seveda jaz ni?em, je aekako trpko opomnil Konrad.
Zopet ga je zadel dc/lg in vprašujoč pogled.
—	Ti si ves drnigačt-n kakor Marmont, je rekla Mara. Jaz -te Ijufrm — to ves — ali »večkrat si mislim, koliko srečnejša bi bila midva v svoji nesreči. Če bi ti imel kaj več moči in krepke volje. Moč rn volja — to sta najlepši moški lastnosti.
—	Govori dalje, je tiho dejal Konrad, jaz bi rad vedel kake misli so se porodile v tebi.
—	Jaz sem vedno ckikritosrčna, Konrad, je ztvso svojo ljubeznivostjo odgovorila Mara, in žabo ti ne bom prikrivala svojih misli. Lej, to me boli, da si tako mehkega značaja. Čemu si šel k svoji ženi in jo foskusil odpraviti iz Ljubljane? Jaz na tvojem mestu bi bila rekla: zame je mrtva, naj gre ali naj ostane — a kar govore ljudje, to me nič ne briga. Ti pa se tako boji« jew kov, kakor da bi kdo ve kaj izgubil, če se izve. da je Ljudmila tvoja žena. Skora nikamor tje hodiš, ker se je razkrila tvoja tajnost.
skrivaš se pred ljudmi in si ves potrt, naimesto da bi vsem kljiibo-val, kakor jim kljubujem jaz. Jaz ne vprašaan, kaj govore ljudje^dasi jim na očeh poznam, kalko se čudijo, da imam ljubavno razmerje z oženj enim možem. In čemu si odstopil kett adjutant grofa Bertran-da? Jaz na tvojem mestni bi bila ostala, nalašč ostala 1
Mara je videla, kako so njene besede vplivale na Konrada, s]X>-znala je, da1 mu je težko pri srcu, in zato se je hitro nagnila k njemu in"mu zašepetala na uho:
~ Pa vzlic temu te ljubim neskončno, Konrad, in te bom vedno ljubila.
' — Vse je resnično, kar si rekla, je ik> kratkem molku jHjvzel Konrad, da, ti niti vse resnice ne veš. Odstopil sem kot adjutant, ker me je biki -ram pred Bertrandoviml damami, izstopiti sem tudi hotel iz armade, a Bertrand mi tega ni.dovolil. In ali veš, zakaj da me je bilo sram pred Bert ran davim i damami? Največ zaradi tega, ker je moji nečimrnosti in .mojemu samoljubju ugajalo, da se je vojvod i nI j a Fitz-James tako trudila, da bi me vjela v svoje mreže.
—	Tudi to sem vedela, je mimo rekla Mara. Vem, da je vojvodinja v telie zalliiMiena.
—	In ti to molče gledala? se je čudil Konrad. Nikdar nisi niti besedice omenila!
—	Čemu? Jaz sem si rekla: Ce me Konrad ljubi, mi ga ne prevzamejo vse voivodinje na svetu, če me pa ne ljiibi resnično, potem naj ga ima, katera ga dobi.
Občuduje je Konrad motril Ma-ro — potem pa ji jjoljubifl roko in tiho rekel:
—	Mara — jaz nisem vreden noje ljubezni.
—	Ce si je vreden ali ne — to je moja -tvar. V tem oz ru sem jaz najvišja sddnija! Mara je to rekla z jasnim licem in siiKje se veselo, aH Konrad vendar ni bil pomirjen, če tudi' tega ni pokazal ves večer. Trudil se jc. da bi bil živahen, a sam s j oboj le ni bil zadovoljen in vedno se mu je vsiljeval strah, da je v Marinih očeh mnogo izgubil. Sele sedaj se je zavedel, kako vroče in iz dna duše ljubi M aro rn trdno je sklenil, da se crtre.-e vseh ozirov in pomislekov.
—	Pridobil sem s; jo na črnuškem mostu, je govori* sam sebi, ko je pozno |>onoči šel doniov, in če si lučem njeno ljubezen ohraniti, moram biti vodno pravi mož. kakor ?em bil tisti dan.
XV.
Zamlarmerijski poveljmk Kobe-lot je sedel v Kolorettovi kavarni in razlagal svojim znancem, da francosko gospod s t vo v Iliriji ne bo prej zagotovljeno, dokler ne bo odstavljen zadnji duhovnik. To je bil njegov ceterum censeo, samo da je rabil frazo: Si j' etais roi — jaz bi napovedal vojno duhovnikom.
Ta dan je bil Kobelot posebno srdit in vsled tega nenavadno gostobeseden, ali streznil se >e hipoma in jKJstal miren in hladen ko led, ko je prisopihal v kavarno or-donančni vojak in mu naznanil, tla ga kliče generalni intendant. Vedel je. da .mora to pomeniti nekaj po--ebnega. Blizu Prevoj so orožniki zasačili kmet^ki voz. Naložen je bil s slamo, in orožniki bi »a prav gotovo ne 'bili preiskali, da niso iz daljavo videli, kako se je vozu približal neki jezdec in nekaj govoril z voznikom, nakar je ta segel pod slamo in jezdecu izročil nekaj, kar jc bilo poddbno samokresu. Orožniki so stekli proti vozu, a čim sta jih jezdec in voznik zagledala, sta zbežala prdti Ljubljani. Orožniki so šli za njima, a dohiteti jih niso mc^li. Na vozu pod slamo so našli 50 pusk, več samokre.-ov, smodnika in k rogelj. Seveda se to še trsti večer prišli javit v Ljulbljano in to je bil vzrok..da je da! generalni intendant poklicati žandanmerijskega zapovedniika Rcfoelota iz kavarne.
Dtlje prid«.
DNEVNI KURZ. 100 kron avttr. velj. je »20 m> Ttmu J« prtdjatl «e 10 centov v poitnlae.
Zadeva uradnikov zapadne del, zveze,
Kazni ameriški Časopisi 50 se vže tolikrat bal vil i o stranskem ]>ostopa-nj'ii ameriškega pravosodja ter podprli svoje trditve z javnimi do-katzi, kateri1 so črno na belem -pričali o nepostavnem delovanju justice v prosti deželi. J
Kljub vsemu1 temu pa ameriško pravosodje |>o.-topa še nadalje neustavno in vsakdor lahko spozna, da je tudi i si i urad, kateri bi moral upoštevati nepristransko delovanje v prid deržavljanov le igrača kapi-talitfiČnc kaste, ter da se le za dobro slednjega sloja |>oteguje, za druge sloje pa s svojimi določili in odredbami javno prezira.
Z svojim najnovejšim nastopam nam 'je zopet rodnija dokazala, kako pristranski je nje nastop in kako malo upošteva,postavne določbe, ki bi se 'v tem slučaju morale pojavno vporabljati napram delavskemu sloj'u oziroma voditeljem dcUavcem.	>
V Združenih deržavah imamo pred.-ednika, kateri je ob nastopu svoje častne službe pod prisego obljubi!. da bo<le deloval v prid svojih soderžarvljanov, a ne samo to, pač pa da bode tudi na to uplival, da }w.»()o njemu jHxlreiene oblasti i.zva-jevale pravico in to za vse vloje na jednaki način. "Pravica na) vlada svet!" Tako je geslo, s katerim naj bi nastopali oni krogi, kateri imajo nalogo sokliti nad podložnim der-žavljanom.
Kako se t>a to geslo v naših deržavah izvaja, je vsakomur znano.
I Ved nedavno ča-om smo poročali, tlai je Idaška .sodnija, katera vodi preiskavo proti vod teljem delavske zapadne premogarske zveze, to 'je proti Moyerju, Haywoodu in 1'ettiibone obravnavo preložila na mesec deceml>er in da ti uradniki morajo še nadalje ostati v zaduhlem preiskovalnem zaporu.
Pouklarjiati moramo, da so zagovorniki tih po nedolžnem zaperbh uradnikov ponujali poljubno in ja-ko visoko varščino, da bi or-tali u-radniki na prostem, veftdar sodišče je to |>onudbo kar na krtaUko odklo-iiilo in slednji ostanejo še nadalje v joči.
L'zrOk predložitve te obravnave pa navaja sodišče v tem, da mora zvezno vrhovno sodišče odločiti, je Li predaja obtožencev iz deržave Colorado v Idaho pravilna oziroma postavma ali ne.
Nadsodnijai |>a v tej zadevi še ni nič izijavila ter bode rešitev tega vprašanja razpravljala še le po do-veršenih poletnih počitnicah in radi tega nvora tudi sodišče celo to zadevo odložiti do časa, ko jej bode nad-sodišče dostavilo izrek svoje rešitve.
Tako se zagovarja idaška sod-nija.
Lahko bi pa. če se postavimo na stališče idaskega sodnika, prašali, kako j>a postopa z Oreh ar dom, kateri je baje izi>ovedal, da je na prigovarjanje gori navedenih obdol-ženih -uradnikov umor iaveršil. Zakaj ne zaiiteva tudi rtjegove obsod be?
Pač naravno, 1 juristična podlaga predložitve te raaprave je samo jus-ticno sleparstvo.
Pravi uzrdki so vsi drugačni, ti nimajo jurl-aricne, pač pa politične podlage, kateri se sklicujejo na "kapitalistično kasto, ki zalhteva obsodbo omenjenih uradnikov, in kapitalistični »loj je i^ti, ki bi rad videl, da bi. ti uradniki čim preje viseli, da bi potem z.ipadno zvezo naskočili in uničili.
To so pravi uzrdk-i zakaj je obravnava preložena.
Kakor iz tega uvidimo, so uzro-ki, katere navaja sodnik Smith ko« zagovor prelotitve obravnave, le izmišljotina, med tem ko je resnica, da primankuje dekazov napram ul»dolženim in da Orchardove izpovedi niso take, da bi otežkočile položaj zapertih uradnikov. Kako izgleda dbtožfoa. vre zadostuje dokaz, da nočejo zaslišati detektiva-, ki 'je iz Oroharda izsilil izpoved na ,podlagi katere so omenjene žertve ,zaprl? in v»se kaže. da se sodišče 4>dji zaslišanja prič v navzočnosti zagovornikov Moyerja in druge.
Tudi pridejo v pošftev drUgi uz-groki, paka} ise ne razglasj ta obsodba.
, Delavstvo v Ameriki je socijali-z«ii tolikanj razsvetlil, da s po-.zornosfjo zasledujejo to vnebovpi-•jočo krivico.
, Pohtično stanje te zadeve je i/a /ako, da si ne upajo splošnega delavskega trjxjra, kajti delavstvu je .znano, kako ta stvar stoji in je vže ppetovano iajaviio svoj-, oklločen .protest proti temu jUStičncmu nasilju.
' \* delavskih očeli so zaprti uradniki prav uzor velezaslužen h mož, kajti ravno ti so vse si/oje moči ]>o-svetili v to, da bi delavsrtrvni koristili .in da bi delavstvo reševali kolikor mogoče iz izkoriščevalnih rok kapitalizma. Ti možje so nqirrstran-sko in pravično delovali in niso or-iganizacijo izkorišČevali v svoje namene, pač pa so svoj posel vestno ,in natančno qjiravljali. 1 In tak voditelj- delavstva je pri delavcu' ideal, za katerega je pripravljen žrtvovati vse, da celo svoje življenje.
1 Oni kasti pa, katera je uprizori-Ja to nasilje, je vse to znano. , Znano jim je, da kakor hitro bi se izrekla nepravična sodi »a čez nedolžne. bi delavstvd poseglo vmes, jn - cer na tak nač n, da bi kapitalist in sodtsce jiomniTo ža"dcAgo časa istega tre^otka, ko se je izrekla krivična obsodba, Z zavlačenjem te razipravc pa sodišče misli, da jn-i-de delavvu nekako iz spomina cela -tvar in čakati hoče ugodnega trenutka, v katerem bi lahko uemašce-vano stopila s svojo krivico na beli dan. Sodišče je mnenja, da tx*le delavstvo sčasoma pustilo celo to stvar v m i mi, in takrat heče pač sodišče zadati konečen maliljej celi ti zadevi.
Vender kako nespametno je to mnenje, li sodišče misli, da ima o-pravka' z otroci ali z Ik-Ik!. kateri pozabijo od ust do nosa? Ne! Delavstvu se ne t k* le to izbrisalo iz spomina, pač ipla delavstvo se bo se z \xčjo unetmo f>otegovalo za svoje nesrečne voditelje.
Le na dan z razpravo! Le ven s pričami in obtožnico I Delavci bodo mirno pričakovali obsodbe, a [>o-tem, oe Ixxle obsodba krivična. bo<le tudi delavec postopal in takrat so-dišče in kajpitaljst ne pričakuj dx>r brega časa, pač pa skirpiJa jo bo-detia in kar sta iskala, lKnk-ta tudi našla.
Politična banda, katera je v rokah kapkala, si pač ni svesta po-sledic, ki bi znale nastati v slučaju krivične obsodbe, a povemo jej vže danes, da od1 severa do zapada bode ustopil delavec v bojno vrsto, s katero se 'bode potem bojeval proti svojemu sovragu v dosego pravice in oprostitve svojih voditeljev.
Kaj je v združenih deržavah pravica? Sama lumparijia, in evo temu izrazu najjasnejši dokaz — zadeva u rail ni kov zai>adne delavske zveze. —
Ker se je pred dvajsetimi leti oi-kaška zadeva tako mirno iztekla, misli sodnija v Idaho, da se bode tudi zadeva Moyerja in sodrugov tako zaveršila. Vender ne!
Delavstvo je dan danes na isti stopnji, s katere lahko kapitalizem, sod ni jo in naldsodnijo prisili do pravičnosti. Taka zahteva je Človeška pravica in tej pravici se delavstvo ne.bo odrekalo, pač pa tnpo-raibfjalo jo bode do meje, a Če še to ne jHimagia. tudi čez mejo.
Prepustimo sodišču naj izvaja in preobrača svoje paragrafe, kakor hoče, a zadnje in odločilne paragrafe bode pa narekoval ddJavski sloj, to je isti sloj, ki bode tvoril združen isto mogočno maso, katero bode na podlagi resničniii fak-tov izreklo osodo nad svojimi sedaj zaprtimi voditelji — a izreklo bcJtle tudi osodo nad lumparskim početjem kapitalizma in pa istega urada, ki pcxlpira z nepravičnimi sodbami kapitalistični sloj.
Zatorej delavec, ustar.i, Ixx'.i na straži, a kadar te kliče glas Tvojih sodrugov. pridi — in bojni i se za svojo, kakor fudi za svobodo Mo-verja, Haywooda in Pettibone.
Cesa potrebujemo?
A ko hoče narod zavzemati prvo mesto v zgodovini je potrebno za vso narode za se združijo v eno skupino Ktem seojačijo, postanejo energični in nepremagljivi. To pomeni, za vsakteriga izmed naB, da stori svojo dolžnost v tem pogledu. Nadalje da vzgojuje in« izobražuje svoje otroke v ravno istem duhu. Dolžnost naša k temu je tudi teleBun postrežbo, ker le> ta je podlaga pravi jakosti in žiji k vBemu temu pa no dobite boljšega pripomočka na svetu kot je Trinerjevo zdravilnogrenko vino Kabi se*ga kakor hitro pojena moč kakega organa in da je nezmožen opravljati svoje vsakdanje dolžnosti, to je nuravno družinsko zdravilo, ki deluje na želodec in prebavne organe čemu ga ne prekosi nobena druga pripra\n. Ono ojačiin obnovi kri in Bkoz njo celo telo; mišice zadobijo novo moč, daje pomoč možganom in živcem V VBakeui bIučuju bolezni rabite Trinerjevo zdravilnogrenko vino,katero je edinopravo zdruvilo Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S«. Ashland Ave., Chicago, 111.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York.
Leto je minilo, karate mi posijali Vaša zdravila, katera Bern po Vašem navodilu porabil in se po. polnoina ozdravil da se še danes Čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam neštetokrat zahvaljujem.	z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 181 Delaqua, Colo:

ROJAKI	P0Z0B1
1000 moi potrebujeva v
»—Silver Saloon*«
4til-4f>;j, 4th St. San Fran. Cal.
za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodks Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in Btanovanje.
BRATA JUDNICH,
San >-rancisco, Cal.
ROJAKI, NAROČUJTt ti
"OLAt tVOBODK."
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Robinzon stara izdaja) .. . . 6oc
Z ognjem in mečem......2.25c
Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I.. II. in III. del . 3.50c Hiša Marije Pomočnice .. i-ooc
Kralj Matjaš.......... 50c
Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc
Potop ..............3.20c
Kletev nezvestobe ......i.6oc
Vstajenje............J-7SC
Preko morja ..........4oc-
Kap:t-anova hči..........40c
Julij Cesar ,. . ..........8oc
Opatov prajiOršček.. .. ,, ,, 35c
Žrtev razmer............25c
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20C
Eno leto med Indijanci ., .. 20c
Erazem Pred jamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Knez črni Jurij..........20C
Strelec.. ..............25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec .. .. .. 25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Elizabeta angleška kraljica .. 20c
V gorskem zakotju........20c
Nesrečnica........... .*. 30c.
Krvna os veta ..........20c
Za kruhom............20c
Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c
Mlinarjev Janez........ ,. 40c
Zlata vas..............25c
Deteljica..............30c
Rodbinska sreča........40c
Krištof Kolumb..........40c
Kortonica............30c
Miklova zala............30c
Zanoka o polnoči ...... .. 6oc
Knjige pošiljamo poštnine prosto -
______,___________j
A_______________________
______1______ '____
' - .....■
.... r .... ..,. •• , .

0LA8 SVOBODE
Kaj zahteva socijalizem?
Pred vsim neikoliko podatkov o imenu naše stranke. Ona se imenuje socij al-demokratična ali socija-listiena delavska stranka; naš prapor je isti socijalfdeinokracije — socijalizem.
Socijaldemokratično aH socijal-demokracija pomen j a več kakor demokratičen ali demokracija.
Demokracija pomenja: prvič u-prava po ljudstvu, in drugič vkup-nost istih, kateri lUq»ijo j>o 1 j mlaki vladf; domdkraitiČtie zahteve so za-, hteve, ki kremene po ljudskem go-spodstvu.
\'elikokrat se — demokracija —-nazivlja "djudsko gospodarstvo", vender to ni pravilno in ne odgovarja pravemu potnemu besede.
"Ljudstvo" je celota pozenilja-nov, in ta celota ne more vladati, ker bi ne imela nobenega, ki bi ga vladala. Vladar ima svoje podlož-niike, kjer ,pa podložnikov ni, tam ni tudi vladarja. Da bi vsi deržav-
ljaili— izvzemši mladoletnih — so-
vladali deržavno upravo, to bi bila jako umestna zalitevaj in ne zamo-re se zanikaitn (ta bi talka vlada ne zamogla omejiti v sedanjih raizrnc-raih vlaklajoče revščine.
In zakaj ne bi obdržali imena J'demdkracij.a"A. katera je velevaa-zgodovine, to pač ravno radi tega, ker ima zgodovino. Odkar je nastala moderna meščanska družba s svojim razrednem protislovjem in razrednim bojem, se je demokratko zastavo dostikrat vpo-rabljalo z namenom premostiti prepad med različnimi družabnimi sloji, da so s tem človeštvu prikrili to, kar bi imelo ddkrito oetati.
Da, doživeli smo vže to, da so sovražniki delavskega sloja vpo-rahljali napram delavcu zastavo demokracije, ter se bojevali proti tenui sloj<u z demokratičnimi principi.
Celo pri istih socljalnih demokratih. ki častno žel jo po ljudski uprav . ima beseda demdkracija ne-k:' bistven, na politiko in deržavni r. cvoj omejen pomen.
Ta s varljivost pa ni logična, vender ker vže obstoji in ime de-ntokracija bj strartki i>e zadostovala. katera stremeni po vladi, ki bi jo ljudstvo urejevalo pa tudi razumelo, da vlada ni pogoj, pač pa namen; ter da namen vlade je ta osrečevati svoje podanike kolikor mogoče; to se pa zamore izvajevati le takrat, če je uprava taiko urejena, da se lahko tudi svojega principa
denži.	.
Beseda socijalna demokracija pa vsebuje gori omenjene nazore. Soči j al no pomeni diruiabno; socijal-demokracija pa vlado po ljudstvu na družabni kakor tudi na deržavni podlagi-
Socijaližem je družabna veda, s katero bi preustrojili današnje razmere, ter s katero bi vse in vsakovrstne sloje zadevalo in sicer na ta način, da bi potem vladala med temi enakopravnost, ki bi bila predpogoj osrečevanja pozemljanov.
Naša stranka se naziva delavska stranka, kajti ravno ta straifca ima največ koristi in razmeroma nje številu je edina- ki ima meč taki red uvesti. V delavtsko stranko ne štejemo samo industrijske delavce, pač pa vsakega, ki ne živi od dela drugih, na ta način toraj vse iste, ki se z delom svojih rok zaslužijo svoj vsakdanji kruh, na splošno toraj vse iste, .ki- stdkajo pod težo kapitalizma.
Preidimo k temu, kar zahtevamo.
Delo je izvir vsega bogastva tn kulture, in ker je na spdošno ko-ristonosno delo mogoče le po skupini, to se pravi po vsih članih, po različnem delavskem produktu, po ajilošni delavski dolžnosti, po enaki pravici in vsakemu po svoji primerni potrdbi, lahko zahtevamo pre-ustrojitev razmef v smislu socijal-demokratičnega programa.
V današnji upravi je delavsko sredstva monopol kapitalističnega sloja, kateri delavstvo priklopi odvisnosti, in ravno to je največji uz-rok revščine in hlapčevanja.
Oprostitev delavstva zahteva preurejo delavskega "sredstva v ob-Ce blago dmržbe, kakor tudi uravnavo celega deta z jednako upora-
bo in razdelitvijo delavskega pridobitna. Opraščenje dela pa more biti čin delavskega1 islo j a, kajti ta je napram drugim slojem rea'kicijo-narna masa.
Temeljem tega izvestja zahteva socijalna demokracija uporabljaje primerna sredstva socijalne družbe, o<lprava plačiltne jpostave ter nadomestiti ista i sistemom delavske pridobitve, kakor tudi odprava iz-koriščevanja in vsili socijalulli in polit čn'h nesporazumi j en j.
Socijalistična delavska stranka si je svesta svoje naloge in pripravljena vse dolžnosti >spolniti, ter delovati na pobratenje celega človeštva.
Zatoraj pa, hoteč izverški rešitev soct jasnega prasanja zalrteva delavska stranka u(pravo socijaltiih pridobninskih zadJrug, ki bi bile pod demokratičnim nadteomtvan delavskega sloja.
Socijalne pridobiliuske zanlruge bi se morale ustanoviti za industrijo !n poljedelstvo v takem crfhsegu, da bi iz njih sestajala organizacija celote.
Podlaga temu pa bi bilo:
Splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica, po6tavodaja po ljudstvu in odločitev o vojni in miru naj bi b io pripuščeno tudi ljudstvu. Splošna brambna dolžnost, mesto vojaštva — ljudska bramba. Odprava vsih izvanrednih postav, Hploh vsih istih, ki na-sprotujejo svobodi. Sodba po ljudstvu in brezplačno sodno postopanje. Splošna in enalka ljudska vzgoja po derža-vi. Splošna šolska dolžnost in brezplačen poduk na vsili iziobraževal-nicah.
Varstvo pa kot zasebna zadeva.
Nadalje zahteva socijalna delavska stranka:
Največja obš:rnost poditičnih pravic in prostosti v smislu gorenjih zahtev. Progresivtio pridobni-tio za rleržavo in občino, mesto sedanjih netznosnih davkov in dcklad. Uvedba normalnega delavskega oa-sa, praznovanje nedelj in praznikov. Prepoved uvedbe otročjega dela in' vsih ženskemu spolu škodu-jočih del tn ooravil. Obrambne postave za življenje in zdravje delavca. Zdravstvene 'kontrole in delavska stanovanja. Nadziranje pre-mogoko[>ov, tovarn po od delavca izvoljenih mradnikili. Popotno samoupravo podpornih in delavskih pomožnih društev.
Kedo, hoteč človeštvu dobro, bi oporekal tem zahtevam? Ali bi u-veihba tih žalitev ne bila prava sreča za človeški rod?
Pre motri vaj mo družabno in deržavno življenje.
Cela moč in določilna sredstva so v rokah manjšine, in ta manjšina pač vporaiblja svojo moč v to, da si pridobi monopol za svoj dobiček in. da nzkoriŠča voč ali manj jxxDrejeno ji večino. Kdo pa izvaja politično moč? Nuznatna manjšina po rojstvu in boga-stvu privilegiranih ljudi j.
Množica ljudstva je dan dames brez moči in seveda tudi brez pravic; kajti- pravica, ki se jo izvajati ne more, je le dozdevna pravica, je le prevara.
Kakega pomena je pravica voliti poslanca, .ki sme saono govoriti a ne izvajati najmanjšega upliva na dtaželo ali deržavo.
Vladajoča manjšina vlada čez veliko množico.
Med1 vladarjem in med1 obulada-mm je ravno tako rasmerje, kakor med1 posestnikom planfta<že in med črnimi sužnji.
Poscstmku ni mar korist sužnja, On gloda le na svojo korist in dela s sftžnjem tako, da ga v svoje sebične namene izkorišča.
Tako je tudi v deržavi.
Ne korist ljudstva je perečo vprašanje, pač ipa korist vladajoče manjšine. Radi tega pa tudi vladajoči sloj izkorišča svoje podložne.
In taka dolgo ko bode eksistiraH vladarji in podložni, tako dolgo bode kakor je do sedaj, kajti vladar-stvo je vže iz narave izkorisčevar nje.	(Dalje pride.)
iSCE SE Andrej Zoroio Bivajoč nekje v Chiragi. Za njegov naslov bi rad zvedel Jo«. Belas, 407 Orange Str. Kenosha, Wis.
Nevihta se bliža,
Nova nevihta se približuje čez nusko obzorje. Iz vseh delov velike deržave priliajajo-vesti,-katere pričajo obnovi jen je revolucionarnega delovanja. Iz Poljskega poročajo o spopadih tned olx>roženo -<ilo in re-volucijonarnimi skupin ami. V iztočnih pokfaijinali se Lit-vinoi zopet pripravljajo na dx>j proti itoniške-mu nasilju in rilskemu carizmu. Na jugu se dan na dan jjonavljajo boji med biriči in med nasprotniki vladajoče stranke. Kamor -e pač pogleda se množi revolucij on ar no delovanje. Tu Lii tam se vrše priprave za nove boje in sicer boje med naailjniki in zatiranci, aned maso ljudstva in med maloštevilnimi mogotci, kateri imajo vso moč v svojih rokah.	/
Med miljoni ru-kih kmetov, kateri so pričakovali, da duma ugodi njih prošnje in so bili prevarani, vlada skrajno razburjenje, nikdar do sedaj še ni bivalo v tem sloju tolikanj |>oguma in srda, kakor ravno sedaj. Iz raznih provinc poročajo, da so pričeli kmetje poagati naselbine in vasi in tudi upor proti plačevanju davkov se vedno bolj množi.Le še malo tod nov .mogoče lc dnij, in Rusija bo prizor take igre, ki jo le more nuditi 'kmetslo: mpor in kakorstvoga) še svet do sedaj ni doživel.
Kakor kmetje, tako se pripravljajo tudi delavci — tudi proletarci.
V	ivsih industrijskih podjetjab deržave in v vsih velkih mestih je delavstvo pripravljeno na migljaj ustaViti delo, ter pri k lop iti velikanski, neustrašeni in bojaieljni masi.
Na tisoče agitatorjev in organizatorjev je na dolu, pripravljaje svoje sloje k odločilni bitki, prigovarjajo jim pogum in ustrajnost. Vsakdor si skuša pridobiti orožje iti jjoraČa se, da >e v nekaterih krajih delavstvo celo vadi v rabi strelnega orožja.
Kako se pa deriaiva boji oborožene delavske sile je dokaz, da ■strogo prepoveduje uvoz orožju in čeravno s tem jjoveljem oteakuje oboroženje delavstva, vender preprečiti ga ne more.
Za nabavo orožja se pa mora i-meti denarja in sicer obilo denarja in tega pa ruskemu proletarjatu primanlkuje.
Če se hoče, da pri prihodnjem navalu ostane revolucija zmaga, mora se pridobiti denarnih sredstev, s katerim se potisne vsakemu bojaželjneitiu ruskemu proletarcu orožje v rdke.
V	takem slučaju je sveta dolžnost wsacoga delavca [>o celem svetu, da v trni nevarnem trenotku pomaga svojemu ruskemu sodrugu.
Zmaga ruskega proletarjata jc zmaga proletarjata celega sveta. Ruska republika pomen j a republika za Francijo, Nemčijo in druge deržave.
Delavci Amerike, kateri vže leta in Jeta ščitite prai]>or socljalizma, kateri naj vihra pred revolucijo, pokažite v tem trenotiku, da sočustvujete z ruskimi bojevniki.
Iz ruskih odkrajin Vas pozdravljajo "bojevniki, ki .hočejo umreti za svobodo ljudstiva in ki korakajo v smrt za emancipacijo delavskega razreda. Se li bodete branili jim pomagati. Gotovo ne. in radi tega dajte, dajte in dajte!
Nabiraj/te radodarne prispevke, javno in v privatnih krogih, v stanovanju in v tovarni, po shodih pri posameznih -in organizacijah. Pomislite, da hiwti časi zahtevajo mogočne ljudi in veliko žrtev. Ruski proletariat je pripravljen se žrtvovati; on zastavi svojo Ikri in življenje za sveto stvar. Zatorej ne odlašajte, podarite na žiitvenik ruskega proletarijata malenkostno svotico.
Odpašljite ?voje doneske našemu upravništvu. 5e enkrat: Prispevajte vsaki po svoje ruskemu proleta-rijatu!
Vaclav Donat
tideluje neopojne pijač« — aodorlco Id mlneraln* vod«.
S7I W. II St. Telefon, (W16296

gjgKc^gxrigs^g)
Slovencem In bratom Hrvatom v Chicafl naznanjam, da sem svajo gostilno opremil z modernim kegljiščem In ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim druatvam priporočani tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne vočore itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Hi-
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došlf!
Priporočam se vsem v obileu poset.
Frank Mladič,
."»87 S. Centre Are.
i
^ 587 S. Centre Ave.	Chicago,
| Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj bo oglasite pri Bvojem rojaku, ker lahko govorite r materinščini.
čistim stare obleke in Izdelujem nove ter »	po	—
jk najnovejši modi in nizki ceni. jk
JUUIJ HAMEK, 681 H. Centre Are.
bllx® 18. ulice Chicago, HI.
%
s §
§
Pozor1
Slovenci,
Poi«rl
"Salon" z MODERNIH KK(iLJIS( KM
Sveže pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In ^zborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 5B4 S. Centre Avp. Chicago, III.
♦♦♦♦♦»♦♦»»♦»»»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»t*
M si pripravljeni
NAJVEČJO IZBERO LETNIH O-BLEK IN POMLADANSKIH SVRSNIKOV.
Ni imamo največjo zalogo o-blek na zapadnl Htrani. Obleke Izdeliljeino nami, radi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje.
Ml imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke
fj. J.Dvorak t Ccig
JaIMOS flOTHIfRS ••TAILORS.^j 15?' IMH.'.I fin«T«Tfl TT'i*
Telefon-Canal 1198

OBLEKE
IN
u
svršne suknje
lovi pomladni kroji,
dobro pristojne in skrbno nafvsa-kovrstne načine izdelane od
$7.50
DO
$25.00
Zgotovljene iz čistega sukna za kar se jamči. Porabimo Vas. da si ogledate
ml m<a
upi Blue Island lie. in 18 ceste.
JELINEK In MAYER lastnika.
J
iBiLlM ....w,,.,,.:
4
o lab svosodb
"Glas Svobode"
[The voicb op Liberty] WEEKLY
Publishod by The Gins Svobode Co titli) Loomis St. Cliicugo, 111.
Eot»rwJ ut tb. Pv»t Olfi04» at Chlo»no, ill.. »» Second Cltii Matter.
Subscription 11.50 per ye«r.
Advertisements on agreement. .
"Gifts Svobodo" ixld* TMkl p«tek a velja za AMERIKO:
ta celo leto ................11.60
ta pol leta ................. 76c
ZA EVROPO:
ta celo leto ............kron 10
ta pol leta .............kron ft
Prvi svobodomiselni list s a slovenski narod v Amerik*.
N hm lov za dopise in pošiljatve je sledeči:
k(>la« Svobode'
6f>9 Loomis St. Chicago, III.
>231
DOPISI.
Kock Springs, Wyo., 16. junija 1906.
Conjeno uredn\>tvo!
Prosim da blagovolite sprejeti v naš priljubljeni delavski list moj dopis, s'katerim hočeim Vam in svojim zavednim ameriškim rojakom naznaniti naše novice.
Naše društvo "Tendtijava" št. io. S. N. P. J. omislilo si je svojo društveno zastavo, katera je prav okusno in lepo izdelala znana slovenska tvrdka H. Bachmanna v Ci-kagi. Tudi smo oskrbeli uradnike s sabljami in znaki, a vse društve-nike pa z novimi pokrivali (klobuki) in jdko lepo je videti če društvo'koraka v novi opravi k ka<ki ve-•selici, izletu ali kam drugam.
Zastavo je blagoslovil rev. Rant iz Minnesota, ter nam je v jeder-natlh besedaih razjasnil pomen zastave ru naše ■slovenske trobojnice. Zastavi -ta kumovala gospa Stalik in gospod Stalik, za kar se jima presrčno zatfivalimo, sosebno pa še go>pej kuonici, 'ki je zastavi pripela krasen venec.
Rojaki v Rock Springs! Zastavo jiiamo. Ponosno naj vihra v dokaz, da Slovenec v tujini napreduje, da breperti j>o razvoju in omiki, ter da se zaveda svojih narodnih dolžno-stij tudi v novi domovini — tudi v tuj in i.
S to zasiavo na čelu, koralkajmo po jMJtu napredika, a ona naj svoje člane skrbno druži v bratstvo in je-dinost in s temi svojstvi sledimo našemu cilj.u, naši zahtevi m upu.
Pobrigaj mo se zato. da bode naše iKidponvo društvo še bdlj napredovalo kakor je 'do sedaj napredovalo. Vsakdor, kateri ni še član društva, naj pristopi k njemu, naj pri*le v našo sredino, da potem v mogočnem številu zasledujemo pravo pot do našega" cilja — napreza in proibuje.
"Na noge rojaki!" Zbirajmo se pod zastavo društva "Terdnjave" in pokažimo svetu, da se zavedamo Imena naseda društva. Postanimo iprava terdnja/va, raz katere se bode-tno in hočemo bojevati za svobodo, luipredek in — omiko. Konečno pa fe omenjam iste zavedne rojake, kateri so z različnimi pritpevki za novo za'stavd ,prispevaj i. Zahvaljujoč se jim tem fjotom jim kličem "Srčna hvala!"
Po $io: Katarina StaJik. Valentin Stalik. $5 Ivan Lebar, Ivan Ive-šič, $4 Franc Cukale, $2. Lojze Prašek, Jurij Razpet n ilk, Anton TamrSič, Ivani Ojsteršek, Peter Slkorup, Ivan Tomičič, $1.50 Jernej Mesek, $1. Ivan Koder, Dane Sikic, Josip Ivesič, Luka Tomičič, Josip Tomičič, Nikolaj Sikič, Juri Tomčič, Nikdlaj Verlalan, France Ivešič. Vid Knezovič, Juri Tomičič II.. Raido Skoriip, Marko Babic, Juri Persič, Juri KneževiČ, Peter Verklan, Dane Čulat, Dane Sko-rup. jošip Zeželič, Božo Kneževič, Valentin Jtigovič, Anton Novak, Ivan Arhar, Pavel Tomičič, Anton Puc, Matej Dolinar, Ignacij Koder, Josin RussoM, Matej Kem, Franc Mlakar rn Matevž Primožič. Skupaj $78.50.
Končaje to poročilo kličem vsim darovalcem še enkrat "srčna hvala". Žeteč naši vrli S. N. P. Jedno-
ti uspeha, listu Gias Svobode pa "Živijo do zmage, <le tako naprej!" biljc#m z bratskim pozdravom Franjo Cukale.
Murray, Utah, 14. junija 1906. Prosimo, da sprejmete nas detpis tikaje se tukajšne slovenske naselbine. ki ,najj služi v odgovor našemu tukaj "predobro" ananerfiti rojaku Vincencu Padar, kateri se je z neminljivim dopisom v Glas Naroda št. 123 spravil v javnost. Svoj liopi'S je skoval po nasvetu svoje boljše polovice in spripotnočje njene — vsevede — razrnotriva ponesrečeni štrajik v Murray Plant.
Gospod Padar, Vi rabite obilnega uojaniila in sicer posebno takrat. kadar "malate" svoje duhovite dopise, kaitere podpirate s željo deset tisoč naročnikov listu, ki sprejema Vašo puhlost.
Vaš dopis v Gfas Naroda smatramo tukajšni rojaki 'kot neko " kleč epi astvo" napram družbi in s tem dopisom ste dokazali, da ste prišli iz ravnotežja, kajti Vaša pisava sramoti rojake, ter juh izstavlja javno.-11 v slabo ime in vsa-kilor bode mnenja, da nismo sposobni; -se potegovati za naše pravice.
Vender postan'te enkrat možak in vzdržujte trohico soli v Vaši glavi. Kedaji smo štrajkali tri (hiij, a potem se podali na delo ob i-sti plači. Če \ ;um še ni znano, Vam oovemo mi. da smo se povernili le takrat na delo. ko nam je superintendent Nontton obljubil povišek plaice v najkrajšem času v vseh oddelkih. S tem pogojem smo se k dolu poverjiili, drugače bi še danes ne delali.
Po Vašem mnenju g. Padar bi na- lahko kedo stxlrl. da nam ob vsaki priliki pade srce v hlače, Vendor nam gotovo ne! — Najibrže se
pa Vam tako zgodi---?
\'edite g. Vincenc, da mi tvorimo glavni Oddelek v riidotopolnici m to nam bode te sami pripaznali. ter če bi mi rejke križem deržali, bi jih morali tudi' Vi v žep vtakniti. Ste razumeli! Poslušajte .nas svet: PrMcfcn bodite, doma se držite, a tudi Vaše budalosti ohranite sami za -olx' in ne sramotite rojake po časopisju.
Vi -želite "Glas Narodu" 10.000 naročnikov. Dobro! Mi pa < i las Svobode 20,000. Pa vender ne pol ducata za en Vst, kafkor je pri Vas navada.
Več rojakov.
(Slede podpisi.*) (* Pckfptst so V urednštvu na razjKilaga)
DRUŠTVO ZARJA ŠT. 15 V
RAVENSDALL, WASH., priredi dne 24. t. 1. v drugem poslopju gosp. Ludlwig-a v Ravens-dale
VESELICO
s plesom.
Odbor val>i vse sofcrate in njih družine k mnogobrojni Udeležbi.
Ciril Ermenc.
SVETINJE.
Kakor hitro vso se začele med ljudstvo urivati raznioverstne vere, in sekite, tako hitro so merodajni faktorji različnih veroizpovedanj ptnlprli svoj verouk z različnimi relikvijami, hoteč s tem utrditi med svojimi •sonvištfjenika versko prepričanje in vže poganski duhovniki so se kaj spretno baviK s takokiv])čijo, kaitero niso s/Menili, kar za mimo-gretde, pač pa talko i>očetje se je u-koreninilo in iz početja je prišlo ver.->ko prepričam je, katera je ined različnimi .narodi postala firavi pri-dobitven izvor za verske učitelje — duhovnike. *
Tudi katoliški duhovnik ni hotel za svojimi kolegi zaostajati in pričel se je z veliko unemp banriti z bar rantijo raznih relikvij in kar naenkrat je ta baranrija proprav.la cel kaitOlrški svet.
Tristo let po Kristovi smrti na-šlai je Helena grdb m Ikriž Kristov, kakon tudi kiriže raziboj.nikov, ki so bili baje ob enem s Kristom križani.
Ker pa se ni zamoglo določitij kateri je pravi Kristov križ, so, kakor pripoveduje pravljica, skušali s tam, da so na prvi križ položili bolnika, kateremu je postalo še dalje hujše — kajti položili to ga na
križ nespreobemjenega razbojnika. 1'olože ga na drugi križ — bolezen ga je nekoliko popustila kajti le^al je na križu spreobernjenega hudodelca; ko ga pa polože <na tretji križ — bolnik naenkrat ozdravi — in glej — ta je bil oni križ, na katerem je bil Krist pribit in to je bil dokaz o vero/dostojnosti Kristove-gm križa. S časoma se ie nakopičilo vedno več svtt nj in za časa križarskih vojn je najbolj cvetela -taka kupčija, kajti vsaki križar prinesel je domov vse jiolno svetinj, katere je j)Otem razprodaja! za drag denar.
Dan danes pa hoče imeti v-aka cerkev svoje svetinje, kajti s temi rase ugled cerkve in tuili nalbiralqa piišica o6Čut,: blagodejno moč svetinj, k:i/jti čini imeivitneje je svetinja. titn bolj mora prenašati pušica težo zlata in .srebra.
Radi tega so se tudi relikvije množile i.ii okI marsikaterega jih je tolikaiivj, da bi, ako bi svetnik vse tikle, ki so j>o raznih cerkvah raztresene, nositi mogel, moral v ve-čih eksemplarih po svetu hoditi. Le> Kristovega križa se je talko na-mndžil, da bi lahko iz njega sezidal cel stolp. Kosi oblek in srajc svetnikov" so narasli, in ako bi jih skupaj sestavil, nastali bi velikanski kost tan i.
Papež jc- uvidel, kaka dobro cvete taka kupči'ja, in vzel jo je poti svoj monopol. Zantkazal je, da se mora vsaka svetinja v vatikanu jireiskajti. Seveda, to daj a dvojen dobiček. Prvi dobiček je ta, da isti, kateri prinese svetinjo, ne pride k papežu praznih rok, a drugič pa prodaja talkih svetinj tudi ni brez <Mvčka. Ko se je svoječa-no začel svet zanimati za te svetinje, j>ostajl je nekoliko neza-upen, kajti uvidel je v vsim tem le nekako farbarijo, fospbno o množini Kristovega križa ni mogel zapapasti — a glej — duhovščina se je vedela spraviti iz te hlainaže — raztrosili so vest, da je vse to čudež in tla lesa Kristovega križa nikdar ne zmanjka, in križ, čeravno se ga nekoliko odvzame, — tfstane vedno cel. Pač izvrstna misel. :—
J^enic Jezutsčka, pat je na svetu toliko, da bi lahko nekoliko ducatov fit rok leta in leta povijal. Največ jih imajo v Aachen-u in dotič-na cerkev ni mogla dobiti boljše pri vlake za svo; "gšeft", kakor ravno v tih plenicah, kajti verniki ne častijo samo svetinje, pač pa pustijo še marsikak groš, in to je pač za vsako cerkev glavna stvar.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko
Francoska proga
glavna prevozna družba.
New York v Avstrijo eoz Havre Basel. Veliki in brzi porobrodi.
La Provence.........110.000 ton. I La Lorraine ...........22.000 ton.
La Savoie............22.000 ton. La Touraine.........lo.OOO ton.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno bruno na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 32 Broadway St.. New York.
MAURICE >V. K0ZMINNKI, glavni zaatopnikza zapad, 11a 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank MedoNh, agent 11a 0478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. 0. Jatikovlcli, agent nn 2127 Arelier Ave. Chicago, 111. Pavi Sarle, agent nn 216 -17. ceatn, St. Louis, Missonr.
^mwwmnrmmifri!fitfm!!fnfWW!tfwmnfnfwmnf!Tfi
r &
& £
£
£ £
£ r t
r
phone: Bell 1271 J.	Cuv, Central 127!» K
Slovenska notarska pisarna,
V CLEVELAND, OHIO, kjer se izdeluje vs;» noterska in flodnijpk« oprnvjln kjdior: pobotnice. |)ooblnstilii, dolžna, odstopnn, čezdajanskn, ženi-tovunjska, kupim pisma, i.t.d. prepisi intabulaeije, tožbe v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne pros-nje v vojaških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi tukni in v stari domovini.	Zastopstvo pri sodnijah. Prodaja
parobrodnih listkov, pošiljanje denarja.
FRANK K OH ČE A A. BENE0I K.
(5201 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. CLEVELAD.
3 3
^iUiUiiiiUiiiiUiiUUiiUiiiUiUiUiUiUiiWUiiiiUiUiaiUiUiUl
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peci In pohištvo pri tfST NAS
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III.
BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krtino prosperiteto. Z redno ploritlio je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega »o tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako poaUne aotmd nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupile kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na Bpodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica Je vplaCana popolnoma, In s« nemore več vplačati.
(Incorporated under the la^s of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship^ompany.
FRANK ZOTTI, Pbesidbnt. fInborporirana po driavnih takonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž«
$1.500.000 uplačanlh:
4	108 Greenwich Street, New Y«rlu
Cenjeni gospod:— . ,	__
S tem predplačam na....................Frank Zotti-jeve parobrodne dmzbe po |5.00
komad, in Vam prigibno pošljem s«>to od. ......... ..........dolarjev, katero upotrebite t agoraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite.
S tem se razume, ako predploče prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo avoto vrne-
te v celem znesku.
Ime..............................................
Ulica in št.........................................
Mesto in država....................................
Dne.........................
Ceki, menice (trate) in poetne nakamic« naj s« pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T.
«la8 svobode
5
s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: Jobn Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Sulle, 111. Tajuik: Martin Konda, (H59 Looum St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frane Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, P. O.Box 193 La Salle, 111. John Verščaj, 674 W. 21st PI., Chicago, III. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tikol, 343 Fulton St. PUImlh, 111. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josir Matko, Box 481 Cluridge. Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
VSE DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatre pa blagajniku Frank Klobučarju.
Oaredtiji odbor S. N. P. Jednote ima vsuki trotji četrtek svojo redno meBeono sojo. Opozarja so yaa društva, ki iuiujo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo Bvoje dopise jednotnemu tajniku.
Naskok.
Mirno stoji ljudstvo pred predilnico. Odpo.-tlauišbvo delavcev je v tovarniški pisarni, kjer se jwgaja z delodajalcem. Strajkujoči pričakujejo odgovora. Bilo jih približno 3000 mladih fantov, deklet, mož, žena in starcev. Delali so za nizko plačo, a' pri današnjih razmeralh se s tako plačo ne more več shajati.
Delali so pa 13 ur.na dan, a slednjič so prišli do prepričanja, da ne more tako na dal'je iti.
In .-odaj so pričakovali odgovora. —
Skozi mirne vrste ljudstva je pričela pririvaiti policija. Suva'li so ženske in može, tu so pograbili kakega za vrat, ter gal i>otc])tali k tlom.
Ostukfeio ravnanlje policaje pa jc Ijudi-Cvo razburilo, pričeli so kleti in ugovarjati a policija se za to ni zmenila in se ni dala motiti v svojem početju.
Prej mirno čakajoče ljudstvo jc postalo razburjeno, pesti so se dvigale in tje sem .~e je tuneševalo preklLnjeivatvje pol it isto) v in Štraj-kovcev.
Poveljnik policij*? je nenadoma pobledel, kajti naenkrat je stal pred njim visok in močan delavec, dvigaj e pest proti njemu.
Poveljnik hiti do tdefona.
"Gospod prezideni, situacija je nevarna. Pošljite pomoči."
Policijski prezklent naprosi vojaštvo, in ikmalo se prikažejo dra-gonci poti poveljstvom mlaidega častnika.
Policija žene delaivce proti konjenikom, katera se pa hoče ogniti. INcusainczni vojaki dobijo povelje razgtnati ljudstvo.
Hoteli so napoditi konje — a ni se jjjosrccilo, konji so nemirni in vspen/jaijo se.
Žonc kričijo, možje kolnejo.
Vojaki pubeša/jo poglede, kajti sinovi Ijudstiva morajo svoje neveste, brate, sestre in Nariše preganjati. Veinder disciplina prežene človekoljubje in čut.
Povelje Ikliče jezdece skupaj. Iz množice se oujejo odobravaj 11 i klici, kaijtii ona misli, da rojaki odhajajo.
M laid i poročnik je nudeč kakor kuhan raik, kajti sprejel je odobra-vailne klice za iafjenje. Z hripavim gla-om kriči na svoje ljudi. Potegne saihljo <da>ja povelja in močtvo Sledi njegovemu vzgledu.
"Traaab!"
"Galop!*'
In sedaj dirjajo naprej in se po-dSjo v zgmječcno množico. Safoljeni udarci padajo po glalvaib mož in žen. Gnjoca nastane, kriki, kletev, povelja — in kri.
Vojaštvo je prodrlo množico.
Pot še ni prosta. Tu leže rrtlada dekleta, matere, očetje, starci vsi pomajulrani. krvavi in mrtvi.
Haalt! Jezdeci irstajvijo "*voje konje. Nobeden si ne upa nazaj pogledati. Samo porečnJc pogleda na poteptane ljudi in se ponosno zravna v sedlu-
Iz množice prihajajo nekateri zopet na cesto, hoteč pomagati na cesti ostalim rarfj«ncem. — Cesta .vie zopet ni'prosta.
Obemi! — Naval!
In zopet se jezdeci zakadijo po cesti. Kanji so se braniti, kakor da h imeli sočutje z nesrečniki, vender jezdeci v]x>ra'l>ljajo ostroge in sigpa dirjajo naprej, ter jnakotiču-jejo vse kar jim pride nai pot.
V.-e beži, kar bežati more, vse jc prestrašeno.
Le neka dvajsetletna deklica se vzravna pred padlim, in ostane po koncu hoteč ležečega braniti. Krog nje pa vse dervi in beži.
Zopet se skloni k omedlelemu bri-saje mu krvave rane.
Tu jo zagleda pod cist. Kakor krajkčetv pe- se zažene proti nji "Pojdite z mano!
Tesno se prime ležečega, klicaje ga: Kairl, Kari, jaz črtanem pri sivo-jem Kaniti! Odtrgajo jo od njega.
Policijski poveljnik jo sprejme, gleilaje jo prezirljivo o<l nog do glave, "Odvedite jo v zapor!"
Odvedli so jo. Postava njena se zravna, in z glavo po konci koralka jn in akin j a v jpremstivu policije.
\ ojaištvo je razsedlalo. Konji rezgetajo, ter bijejo s kopiti ob tla. Čutijo pač, da so onečaščeni z člo-voštvoin, ki gai morajo nositi.
Tudi* poročnik je stopil s konja.
Delavko .pripeljejo k njemu.
"To je ona!" mu javi policist.
"Nesramna vlačuga ti! Se upa aaperstaviti!" ji zakriči poročnik.
Brez obraza spremeniti, brez da' bi spregovorila besedito pljune deik-lica poročniku v obraz. Policist jo Udari po ustali, drugi jo začne daviti za v.rat. Poročnik pograbi ročaj: svoje sablje.Vender premisli «e. Pusti jo odvesti in mimo verst vojakov koraka naprej. Naenkrat obstoji pred enim jezdecem:
"Ivani Tvojega Karla si umoril I"
Vojaki zganejo. Nobeden se ni upai pogledati deklici v obraz, v-aki je gledal srepo v tla. Čutili so, kaj je napravila iz njih disciplina, kaj je učiivila z njim cesarska suknja, ai čutili so tudi, da nimajo yeč pravice se naizivati člavdkom.
In dekJka, katero so odvedli v zaij>or, zakrila si je svojimi roika-mi obraz in marsikatera solza prerija je iz njenih lic skoz bele prstke.—
Človeštvo pa se jc jokallo, kajti z nasilnim navalom bilo je onečaš-čeno. _
slov. narodno podp. društvo "trdnjava" St. 10. s. n. p. j., rock springs, wyo.,
je v svoji dne 3. junija se veršeči glavni seji izvalilo sledeče uradnike:
Predsednik: Ado j z Prašek; podpredsednik: Jernej Iiertoncel; I. tajnik: Lovre Demšar; II. tajnik: Ivan Skrinar; zastopnik: Fran jo Črtkale: porfeastopnik: Ivan Ster-Ič; blagajnik: Matija Kern; knjigovodja: Josip Žeželič in Josip Zaje; vratar: Valentin Jugovič; bolniški Obiskovalci: Josip Ljubi-čč. Matevž Osenik <m Stefan Jereb; posJanca: Franc Paivlič in Jo-s'p Tomsčič; zapisnikar: Pavel To-mičič: zastavonoša: * Ivan .Lebar, Ivan Ivesič. Anton Tomičič; sasb-Ijonošai: Valentin Stalik, Peter Skorup. Franc Cukale, zastopnik.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdorpije naše vino,trdi,da še ni nikdnrvBVojom življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
I
Sloycnci \ Milwaukee! I
4	'
* 4,
A Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le- A ^ pa prilika d^aa, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^
OBRNITE SE NA	*
I Otona Preiss, flB 269 Grove St. |
ž	^^^^	a
kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. 2 ^ V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. ^
P. Hchotnhofen Brg. Co'h.
Najboljše pivo je
|Se prodaj n povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
**	o
— 624 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chieagi naznanja slav. občinstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo styrih vso po zmerno nizkih cenah
Chicago, III.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa 80 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $8. na leto.
Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se poBojuje na posestva in zavarovalne police.
DOKAZI.
•Nekaj dejstev brez olepšave jo bolj prepričevalno, kot cela stran goljufivih podatkov.
Ako vas muči neprebavljanje, zabasanje. zgubfc npetita, splošna' cslalelotl. f.labo8t starih let, ali oslabelost vsled bolezni, čitatje kuj je
^SEVEROV__.
i
Balzam življenski
napravil drugim bolnikom, in prepričali se boste, da vam lahko stori isto. Posknsite-
Cena 75c.
»Vaš Življenski balzam zasluši vso čast, kot pomlajalec starosti. Moj oče se počuti bolje, kot več let poprej, odkar rabi to." V. Hrubes, Flandreau, Pisane 27. Nov. 1905.	S.Dak.
••Moje zdravje le bilo slabo in celo t«-I« bolano. Vaš Življenski balzam ml je dal toliko moči, da se počutim bolj čvrst, kot peprej v desetih letih."
Hartel Gurman, LaSalle, III. Pisano 16. Dec. 1905,
••Nobena druga stvar ni tako dobro za ozdravljenje neprebavljivostl, kot Severov Balzam življenski."
Anna Stublar, Reading, Pa. Pisano 3. Nov. 1905.
••Jaz sem zopet zdrava, dasi, sem bila bolana Jako dolgo in jaz se lahko zahvalujem Severovemu balzamu z« moje zdravje."
Josipina Cerny, Ellis, Kans. Pisano 15. Dec. 1905,
OMOTU IV GLAVOBOL.
Glavoljol ni mogoče prenašati, kjer ie je in karkošen ie je.Glavobol vBled bolezni,iiv. žen glavobol, prebav-ljaven glavobol, glavobol vsled prehlada: vsi so muoljivi.
I
Severov Prašek zoper glabobol In tresenje
Cena 25c i
BOLAN ŽELODEC.
Nobena stvar ne napravi človeLa tako sitnega in nezadovoljnega z življenjem,kot iMJlan želodec. Ozdravite to. Veselite se hrane. Jejle z veseljem. Odpravite vsak nered prebavnih or-gunov z rabo
Severovo Želodčno prenčlco.
ena 50e a II.
PREMALO ŽIVCEV.
Možgani opešajo, kadar je keo duševno ali telesno utrujen. Zadregu modernega življenja s stoterimi dolžtlostmi, njegova telesna prenapetost povzroča pogosto živčne bolezni.
Severov Nervotm
Cenafl.
GKOŽNO ZVIJANJE.
Rezljive l>olečinev slučaju hudega napada kolere ali driska-vice—neznoBne bolečine, katere Bilijo u-bogo žrtev se zvijati in obračati, da bi se tako znebila bolečin —vse to bo naenkrat odpravi z rabo,
Severo^ega Zdravila zeper kolero in driskavlco.
Cena 25 a ">0c
V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
OLAfl SVOBODI
KESU II SJARE DOMOVINE II iz ju[isli!iukili pokrajin.
G rosna, nesreča z azioniobilom.
Dree X). maja evečer se je peljal inženir Grand i iz Trtfta s svojo ženo. trefni otroki, \sluzkh*jo in carinskim oficijalom z Opoin. Zadnji fc bil chaufeur.Med Sežano in Op-činatni blizu IrertK)tČev je zadel avtomobil v voz, ki gla je j>eljal nasproti konj in na katerem je sedela kmetica Jdleršič iz Jekuz m njen sin. Ker je avtomobil vozil ^ hitrostjo 80 km. v uri, priletel je z vi o silo v m. Učinek silnega trčenja ti i izostal. Avtomobil se je prevrnil in vse osebe iso padle iz njega. Konju sta bili zxlrobljeni cr bc sprednji nogi, kmetica in sin sta bib pa vržena z voza. Inženirju Grandiju je počila pri padcu čep:-nja in je njegovi položaj obupen. Njegova žena je bila težko poškodovana. vendar ne amttnonevarno. 81etm sin je bil ubit, brata njegova pa lahko poškodovana. Služkinji so i~e pretresli možgani, ddmetica je pa ilobila krvave bule na temenu, ter rane po glavi in životu, dočim je njen sin popolnoma nepoškodovan. Tekel jc po nesreči takoj na Opčine, kjer jc dobil za ranjence prvo pomoč. Odpeljali so jib deloma v tržaško bolnico, deloma v Grandijevo stanovanje.
Strela udarila v ivjaStvo na vajah.
V Gružu v Dalmaciji ie imel domobranski j>ešpolk št. 23 21 ■ P- m; vaje. Kar so se zbrali črni oblaki in v kratkem se je Usui dež pomešan s točo. 208 mož broječa čata je pršbeaala pred nevihto v neko gospodarsko poslopje vedrit. Komaj pa so se vojaki nekoliko oddahnili, je Udarila strela v poslopje, katerega pa ni užigala, ampak je puh podrl več vojakov po tleh, da dalj čai-a niso mogli vstati. Ko jih j* nekoBko minil strah, je udarila strela drugič. toj>ot ne brez žalostnih posledic. Poročnik Schobert iz Gorice je bil na mestfu mrtev, re-aerviftt Strinič iz Knina ravnotako, stotnik Pešl je'bil pohabljen na roki, vdč drugih je bilo ožganih na rokah in nogah. Vsi, ki so imeli roke na železnih ddlih puškinih, -o bih ranjeni.
Is obupa
je hotela dne 25. p. m. skočiti pod tovorni vlak na periferiji mesta vdova Uršula Gašperšioeva, stanujoča v Novem Vodmatu štev. 108. Ko so za njo tekli njeni jokajoči otroci, jo je pdteni prijel delavec Fr. Kalčič in jo rešil gotove smrti. Vzrok nameravanega samomora je baje velika revščina. Ker obupuica ni mogla svojega namena doseči, je žaluj« vskliknila: "Ko bi bila »tonila konec, bi se bil vsaj kida usmilil mojih otrerte (ima namreč tri v starosti od 7 do 14 let), sedaj pa se ne bode nihče niti mene, niti cttrok! če ie beda res tako velika, naj pomaga, kldor more!
Ponczvrjenje >ta posti. 23-letni Avgust Jekovec je bil >ktii upravitelj na Snpenici na rištoem. Ker mu je žena več mesecev bolehala, kar ga je stalo več denarja, nego ga j« prislužil, je posegel v poštno blagajno in jemal zdaj več zdaj manj. Ko mu jeimed betu umrla ž-cna, se je polotila Je-kovica silna žalost, vsled kafcere je začel piti in nierddno živeti ter je mani denar iz poštne blagajne, tako <fa je pri pregledovanju 9. februar ja manjkalo do 5000 kron. Seveda so Jekovca takoj zaprli zaradi po-neverjenja. Obdolženec je priznal vn?< in prod goriškim porotnim sodiščem je bil obsojen te dni na 15 meserev težke ječe.
7 let ječe ša vinarjev.
20. marca t. 1. je prišel k 6jletni prevžitkanici Jeri Bunč v Sv. Danijelu pri Trebovljah, sodni okraj Maremberg 37letni Peter Požarnik iz Trebovelj po ptičjk> hrano. Bunč je bila sama doma. kar je moral Polžarntk vetdeti že preje. Dasi je dtibil ptičjo hrano, se mu ni nikamor mudilo, ampak je o^tal pri Bunoevi i«r ur in ko je marsikaj izvedel, skočil je naenkrat na .starko, jo bil po obrazu in glarvi, da je padla po tSeh in ja tam davil toliko
časa, da se je onesvestila. Požarnik je skočil v sosedno sobo, kjer je «s sekiro odprl omaro, rz katere jc vzel 23 vinarjev. V tem'se je Bunč zopet zavedla, vstala in odhitela', ne dui bi se brigala za Požarnika, z zadnjimi močmi k so-edu, kjer se je zgrudila in obležala, Ko je Požarnik vjtfel, da je starka odšla iz hiše, je zbežal. Obtožen rc^a je stal včeraj p fed mariborskimi porotniki, kjer je bil obsojen na 7 let težke ječe.
Ce se moži farovska kuharica... V V soboto, dne 26. m. m., so vozili v Kostanjevici na Krasiu balo brhki 23-letni farovški kuharici. Balo so vozili sautii printni "katoliški" fantje, ki so v skrajnem veselju poškodovali neke trte, da jih iščejo orožniki, in ko je neki katoliški tolovaj prišel mriano prost« -ra, kjer je imelo napnedno drušl.o "Zora" svojo pevsko vajo, vrgel ,e 1^4 kg. težek kamen, v sdbo nkou' okno med pevoe. K sreči je bil le eden nekoliko ranjen na' oelu. Kamen je bil baje od nove hiše ženina farovške kuliarice!
1'sor župana. Sentpeterskai občina pri Gorici ■je zelo ponosna na .-ivojega župana. Pretekli torek je pobiral dekan listke od v4ii»nočne ipovedi. župan -mežnar pa je capljal za njim a košem in pobiral jajca! Lepa je ta! Županska čast, kam si padla?
Moč skupno s svojo ljubico zastrupil lastno ženo. 31 letni Peter Kršuk je kot trgovski pdmačnik v Zagrebu srečno živel nokaj' časa s svojo ženo, s katero .-e je pred nekaj meseci poročil. Ko se pa je seznanil z 20letiT0 Marijo Kristrč iz Topolovca, začel je ž njo ljubavtto razmerje. Ker je Krškova žena izvedela za to razmerje, je bila silno ljubosumna tn Očitala možu in njegovi ljubici marsikaj nepoštenega. Kršck in Kristi-čeva sta v^led tega sklenila jo spraviti s sveta. Kršek je dal svoji ženi strupa, na katerem je res umrla 8. maja t. 1. Sprva so mislili, da je Krškova umrla na želodčnem krču, ko so jo pa te dni ek-humiraH, so našli v njeni notranjosti Strup. Zaprli so seveda moža in ljubimko njegovo.
Streh
je dne 25. maja proti večeru udarila v poleg hišnega hlevskega poslopja stoječo jagned po?estnika Mihaela Kufkelja na Ježici, Slamnata streha se vname in v prav kratkem času je vse poslopje v cvrtju. Gospodar, najstarejši mož na Ježki, je bil pri z vini v hlevu. Kovač, Matija Knez, pribiti urno k ne-reči, razruši okno pri hlevu, potegne gospodarja skazi okno in spodi goved iz hleva. Požarna br&rriba je bila hitro pri požanu in zvrtšila vrlo svojo dolžnost in ogenj omejila. Pogorela je samo streha pri hiši in hlevu.
Venera pod milim M bom.
Ivana Grmekova, roj. 1874. leta v Tacnu in pristojna v Vodice, ima za Ljubljano prepovedan povratek, a jo je kljub temu rada posečala ,s svojim obiskbm. Predvčerajšnjim jo je pa podicija zasačila in djala pod ključ. Grmekova je stanovala cele tri tedne pod neko smreko, ki je podobna šotoru, v tivolskem gozdu, in sicer na šišenski meji. Rrikla je, dat si je zato izbrala ta prostor, da, ako vidi stražnika, jo potegne v šišenski, ako pa orožnika, jo pobriše pa v ljubljanski pomeri j in se tako odteguje obema. Njen ideal, neki pekovski pomočnik, ji je dovažal vsak dan provi-jant in iko sta ga zavžila; sta šla v šotor in tammirrio in nemoteno prespala noč. Tako so njima tekle urice toliko časa, da jima je .skalila veselje pobcija in parček za nekaj časa ločila. Prostorček je bil jako praktičen. V obližju žubri studen-ček, shramba za milo, česelj in ob-risača je bila poleg šotora pod nekim grmom. Ivanka se je šla umivat vedrto v negliže in -si potem v šotoru napravila "frfru". Imela sta res prijetno nomadsko življenje, toda — vse mine.
POZOR ROJAKI!
lem potom vas opozarjamo, da so zadnji Čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naSe rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni^več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI I Pazite, komu poverite zdravljenje svoje
bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS8Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaku bolezen popolnoma lu tnmeljlto znana tor edini moro v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor: boleznina plufiah, prsih, želodcu, firevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in tulo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, liŠaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurasteniČni glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., k*kor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tu li vse tajno spollio bolozili moško in Žonske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noi ia tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo „Zdravje", katero je napttal slavni Dr. E. C. Collins M. I, in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali murk za poštnino,)
O resnici se lahko vsak preprifa ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
A*t. Ktapili!.
B01 MJ. lUrberton, O.
Spoštovani gospod In zdravnik Dr. E. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Va.^a zdravila, katera sein po Vašem navodilu porahil in se popolnoma ozdravil, da se še danes Čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Box 131, Dclagua, Colo.
Slavni doktor Collins Al. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in nolxm mazulj se mu več ne izpusti. Stdaj je Čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana šume, Box 87, Forest City, Pa.
Antonij rojfllii! zakj da bolujete in trpite? Vse vašo bolezni, trplelljn ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite !t 'iko ste st'iri, kako do'gotr i, 1 bolezen in vse druge podrobnosti ter pLmo naslovne r.j. zlede.i naslov:
K
Dr. E. C. COLLINS MM Insiiiuie,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od to ure dopoludne do i. popoludne.	_
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca Bodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk Bt, Tel. Canal 140o
Importiran tobak iz st&re domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. YOKOUN, 644 Blue Islnd Ave.
Slika predočuje zlato datnsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
T naravni velikosti alike.
Kolesovje je najboljši ameriški iadalak
-Elgin ali Waltham. tifcl A AA Te vrsto ura stane le W W
V obilo naročbo se priporoča VBem 8I0-rencern hi Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madiaon H t.
Chicago, 111.
pošljete denar v staro do-
'morino, obrnite se zaupno oa M V. Konda-ta, 669 Loomis dir., Chicago, lil.
»ko
POROČNE SLIKE
izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaka podoba je lepo in na-ravno zgotovljena. Vsakovrstne droiinike in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost
The Reliable Photograph.
391—J9J Blue Island Avs. vogal 14. Plača. CHICAGO, ILL. bstabluh J883	phoni Canal 187
Nilje podpisani priporeoam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
-»SALOON«-
1 dvojnin kegljiščem in biljar na razpolago.
Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke.
Front prigrizek yedn* na raipolago.
John Kumar,
na vogalu Laflin in 20 ulioa in Blue island Ave. Chicago, 111.
Vsem rojakom priporoča« svojo fino urejeno
----^GOSTILNI
na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wla.
Postrežba točna in solidna. Vtak potujoči Slovenec dobro do-
šel.	C. HOFBAUER.
Nazdar rojaki!
Slovencem in drugim braton Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
aloon=
Točiva vedno sveie pivo in pristne drage pijače. Raznovrstna fine smodke na razpolago. Za obilen poset te priporočava
brata Košiček Sil S. Me he. Chiap, lil
L
- _ __ 4


G LAB SVOBODO
7
Mirko Yadjina
priporoča bratom Slovencem svojo
BRIVNICO.
390 W. 18. St. Chicago.
*gxg>
Največja slovanska tvrdka
Emil Bachman,
S80 8». Centre Ave. Chicago.
tj|f i|i tj.f t J[i tJt tJt ijr i^f i|i i Jt »Jr »J[f ij[* i|f ij[f i|f
Jx5
Jakob Dudenhoefer
■ VINOTRŽEC	"
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vsi m NloyeiiNkim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima r zalogi tudi im-portlrana vina likerje, kakor tu-i	di lastnega pridelka.
P.J.Dedhich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.

Izdeluje društvene znake, gum be, zastave in druge ptrebšeine.
R- -71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. drfaiah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-*'atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vaaee-mu v zabavo služi dobro ure-j ono kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk Be vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 8. Centre Ave. blizo 19 alice Chicago, III.
Z_S!
1 ATLAS BREWING CO. 1
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
B LAQER | MAONET | GRANAT Razvaža pivo t steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsiuiltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
PISIte po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS SAME
278—92nd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uiiva, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobiatno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hra'no, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino, -
ki pospe&uje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v Čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar oa debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domaČe zdravilo in namizno vine na svetu.
Dober tek.
Izbornb prebavljanje. Trdn6 zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčslo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo »dravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashtand Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Tritierjev brinovec, »Hvovka, troplnjevcc, konjak.
RAZNO.
Blazen zobozdravnik.
Nekega mladega tajnika v Parizu je bole) zob i n je šel zato k zobozdravnikm, da ga izilere. "Sedite," je rekel z-abozdravnik in pokazal tajniku stol, "jaz sem danes za tzdiranje zob zelo razpoloven in zato vam bom podrl vse slabe zo-( be, ne pa bi vzel od vas kaj denarja zato.' Pacient ni tega hotel in je zahteval seveda, naj mu izdere samo tisti zob, ki ga boli. "Kaj, to vam ni po voflji?" — je zavpit nato zobozdravnik in zgrabil je za 'samokres. "Le ne bodete mirni, vam raztrelimglavo!" Nato jezdrl svoji žrtvi 9 zob zaporedoma in še lc pri desetem je nehal. MladS pacient je ves zatečen bežali na policijo, ki je zobozdravnika takoj zaprla.- — Sodi se, da/ je blazen.
Pod vagonom iz Rima v Pariz.
Nedavno -ta dva Italijana napravila zelo drzno potovanje. Mladi kočijai Brancatini in brivec Gc-mari sta hotela priti v Pariz, a? nista imela denarja, Zatto sta' iz močne žice spletla nekak koš, djala vanj dovolj hrane ter pritndila koš pod vagon brzovlaika, k; vozi iiz Rima v Pariz. Potem sta zlezla v koš ter oakaJa, da so vagon priklopili brzovlaku. Med potoma sta hudo trpela vsled praha, premoga in pe-pela, ker jc bil njun voz neposredno za lokomotivo. Vendar ^ta vztrajala ter prevozila 1463 km dolgo pot. Ko sta prispela v Pariz, ju je jjolicija takoj prijela, ker sta bila podobna dimnikarjema. Pri sebi 'sta imela 10 lir.
Boj proti analfdbflizmu s pomočjo zasebnega poučevan j a. Pod tem naslovom je izdal poljski odbor "Towarzyistwa Szkoly Ludowey" v Galiciji razglas, v katerim popisuje žalostne prosvetne razmere v Galiciji ter pozivlje poljsko občinstvo, da z zasebnim poučevanjem odstrani anaHabetizem iz dežele. V pozivu se trdi, da od 3,-000436 Poljakov v Avstriji je 1.181.726 odrastlih analfabetov; 375,899 jih pa zna samo čitati. Velikanski odstotek od te številke pripada na Galicijo, ki ima saina 1,-158,282 poljskih anailfabetov med 2,789,788 poljskimi prebivalci. V Galiciji je 900 občin brez sode; 104,000 otrok radi nedostatka šol ne hodi v šolo vohče. Zato .se v po^ it svetuje, da "vsak, ki zna či-tati in pisati, nauči enega analfabe-ta pisati in brati — da takti sčasoma izgine ta sramota poljskega naroda."
Orjaška dama se išče.
Avgust Barth, bogati Američan, je še mlad, a bi se rad oženil. Toda ne more najti primerne ženske, ker je orjaške rasrti. Dačim pa' se sicer vel ki (reete dolgi ) možje navadno zaljubijo v male. neižne ženske, hoče IJarth dobiti žensko enake velikosti. Ker je bik> dosedaj vse njegovo iskanje zaman, razpisal je sedaj Barth 10,000 dolarjev nagrade tittcmu, ki nlu priskrbi primerno dolgo žensko.
Proračun za sultanov harem.
Turška država mora plačevati za zdnžavanje .sultanovega harema na leto ogromno svoto 6.5 milijonov kron. Vsako leto izstopi iz harema koli 100 žensk, da se potnože, in vsaka d<A>i 150,000 K dote. Seveda se Število sukanovih žen takoj iz-polni s svežim blagom, tako da jih ni nikoH manj kot 300 v haremu. Vsak višji uratdnik si prizadeva, da spravi svojo hčer v harem, kjer i-ma vsaka deset stužalbnic, voz s štirimi konji itt vise druge udobnosti, obenem pa lahko vipHva na) sultana v prilog svojim sorodnikom.
Poroke med kmeti na Ruskem se manjšajo.
"\1aklnnirsko gubernijsko zem-stvci" je razposlala; svojim 383 dopisnikom vprašalne pofle glede kmdWkih porok v letih 1904 do 1906. Vsi odgovori se ujemajo v tem. da se poroke med ruskim kmetskrm ljudstvom manjšajo vsako leto. Vzroki so večji del slaibe gmotne razmere. Nekateri .se niso oženili raidi tegai, ker premalo zar shržijo. drugi, ker je bila v zadnjih letih slaba letina, ker je požar uni-
čil njihovo premoženje itd. Glavni rarok je tudi, da' 1 kletni otroci gredo za zaslužkom v mesto in ko odrastejo, se oženijo v mestu.
Za zgled katoliškim poslancem.
Kmetski j>oslanec ruske dume, Leonov, je poslal tajniku dume, knezu Šahovskemu, pismo, v katerem naiznanja, da se odpove mandatni, ker je spoznal, da ni sposoben za tak posel. Mož bi zaslužili da bi se mu postavil spomenik tudi kpredi kranjskim deželnim ziborom v posnemanje kmet ski m zastopnikom. Ta kmet Leonov je pametnejši, "kakor misli sam o'sebi, vsekakor pametnejši kakor vsi naši katoliški poslanci .skupaj. 7. vojaškimi častmi pokopana žena.
V DiisseDdorfu je umrla 81 letna vdova Biissler. V nemško-franco-ski vojni si je pridobila s fwstrez-bo bolnikom velike zasluge ter jc ddbiJa zaslužni križec in vojno .spominsko kolajno. Pokopali so jo z vojaškimi častmi, kakor kakega štabnega častnika.
Umrl v prognamtvu.
Predi 25 leti se je naselil v Spljc-tu ne/iani molž, ki je živel zelo skromno ter pri vsaki priliki kazal željo, da želi preživeli zadnje dni svojega življenja nepoznan in ne-opazovan. Preživljal se je s privatnim poučevanjem. Vsi, ki so prišli koda j ž njim v dotlko, so hvalili njegovo visoko izobrazbo in dobrosrčnost; posebno njegovi u-čcnci so ga oboževali. Nenavadno meililko srce je imel čudak za poulično mladež, med katero je često-krat razdelil zaidnje svoje krajcarje. Svoj borni zaslužek je delil nadalje z mnogimi domačimi živalmi, ki jih je imel doma zbrane okoli sebe. Zadnji čas je vidno pešal ter živel vprav beraiško. Končno je hudo zbolel ter ni več ViStal. Jezno je od podil jezuita, ki ga "je prišel tolažit. Policija je začela poizvedovati za njegovimi sorodniki in rav-no( na dan njegove smrti je došla brzojavka njegove sestre baronice lSertc Suttner, da ga pride obiskat. Sedaj se je tudi zvedelo, da je bil |x>kojni komornik tn bivši častnik grof Artnr Kinskv. Leta 1883. je zapustil vojaiško shi/ibo iz neznanih vzrokov ter šel v prost ov olj no pro* gnanstvo v Spljet. Pokopali so ga z vojaškimi častmi, kar je zbudilo med prebivalstvom velike začudenje.
Preveč blagoslozxt.
Po rod išč niča v V d. Varadinu je nedavno sprejela četvoreke, ki so se rodili kmetu) Scekeljju, ki pa nima več prostora v svoji hiši za novi naraščaj. Szekelv je 51 let star in četrtič oženjem lz teh zakonov se mu je rodilo 52 Otrok, a živih je 48, in sicer 31 dečkov in 17 deklic. Nikoli ni dobil samo enega o-troka, temuč vedno po tri, štiri in enkrat celo pet.
Xevaren lov na velikanskega morskega volka ali soma.
Ko je v torek, dne 29. maja popoldne l^rižaril finančni parobrdd "Kvarnero" po kvarnerskem zalivu, zagledalo je moštvo parobroda v daljavi nekoliko metrov <*1 par-nika proti otoku Krku, kako se nekaj črnega vadja v morju. Ko je prišel parnik bliže, zapazili in spoznali so mornarji, da je ta premikajoča masa strašno velik morski vdk. Mornarji so .se spravili hitro na delo in vrgli v morje trnek pol metra dolg, na katerega šo nalbodli velik kos mesa in par belih spodnjih hlač. (Opomniti se mora, da ta morska zverina jako rada prime na belo.) In res, trud: ni bil zastonj: ko je morski volk videl valxj se u-tapljati, zaletel se je vanjo in jo pojeifel z vsem železom in še neko-lko verige zraven, na kateri je bi! privazan trndk. Ko je opazil, da mu ta roba nedela ddbro vtrebuhu, potegnil je s tako silo, da je šel skoraj ves zadnji del parnika "Kvarnero" podi vodo. Z velikim trudom so ga ukrotili in privezali za parnik, ki ga je i*«em vlekel za seboj v Pulj, kjer so ga prerezali in našli v njegovem trebuihu celega delfina in kosti neke štirinogate živali. Da so ga vzdignili iz morja, so morah rabiti stroj za vzdiganje parni-kov. Mornarji finančnapai parobroda "Kvarnero" bodo dobili vsak posebno nagrado za to nevarno in težko delo.
OLAB BVODODB
Izgubljeni Bog.
Ponatis iz Slovanskega naroda.
III.
In ko so se vsi drugi odborniki i— bili so z gospodom vred že pijani — soglasno izjavili, kako radi gledajo gospoda kaplana vrete-no ob štangi, se le ta ni dal dalje prositi.
Tedajj bi bi'1! morali videli, kako voljno sc je udal naš gospod Peter izraženi želji soodbornikov! S svojim imenitnim "vretcnoin" je ,hotel osrečiti zbrani odbor, in kakor bi i A je bil na "štangi", o kateri smo že govorili. Spretno je zapletel jedno nogo okrog "štange", potem pa se s telesom zasukal niz-dol, tako da je blagoslovljena glava visela navzdol. Na to se je zopet zavihtel navzgor, tako da' je visela blagoslovljena noga navzdol, in sukal sc jc in sukal, da se je gledalo njegovo mašnisko telo, kakor nekako weteno ob štangi. Spodaj sedeči kmetje pa so imeli veliko veselje, posebno še nad gospoda Petra dolgopeto suknjo, ki je plapolala kakor dolga sonca okrog vrtečega se duhovnika — konsumni-fca'.*!"Zfcoillt so se glasovi začudenja.
"To so gosjxxl II"
"Takega gospoda še nismo imeli!"
"Božiji krišč, da bi le kaj časa pn nas ostali!"
"Kar narede, vse je prav narejeno!"
Tedaj pa je zadela našega Petra mala nesrečica. Ko se je takisto vrtil nad glavami svojih občudovalcev, je nosil Peterček hlačice, za katere si je bil kup i blago v svojem Jastnem konstfmu. Vrag vedi, je li bil 2id poslal kako preležano suk-,no, ali pa je bil gospod Peter nogo .malo preveč zategnil! 7, jedno besedo, pni nogi, s katero se je Peter drgnil Ob štaugo, je nekaj počilo, in kakor bi trenil, pokazala se je belorudeča lisa,, ter se ob stegnu navzgor zajedla v obš:rno — višino. Gosppd morda v prvem trenutku ni bil opazil, kar sc je zgodilo. Morda pa tudi tli mogel tako hitro ustaviti svojega kolesa. Se vedno je svedral okrok štange. tako da so glcdalci od spodaj opazili to i ono. Urški se je končno vendar le videlo potrebno, da je malo zakričala ter pobegnila iz sobe.
"Oj, ubogi gospod!" je vlknila ter izginila v sosedno štacuno, "kako l)odo zdaj domu prišli ta revček!"
Šele tedaj je gos|>od Opazil >vojo nezgodo. Hladnokrvno se je spustil s štange na tla ter spregovoril:
"Urša, imaš kako črno nit pri roki in s vanko?"
Urša je prihitila s črno nitjo in s svitlo šivanko.
Opevaj mi, muza, boginja romantike, opevaj mi >edaj težavno in tiad vse mere odgovorno delo, katero je nepričakovano naklonila kruta usoda deklic1:! Opevaj prav ,vestno, kako jc s tresočim pridom rdka device vodila ostro bodeče o-rodje, da bi se ne zaneslo s Široko zevajočega stikna v rožnato, v cvetoče meso! Opevaj mi budi, kako jc mukotrpna druga 'sftran koprnela in drlutela, da bi že bilo dognano delo težavno in čez vse mere odgovorno 1
No, dognalo bi se bilo to delo težavno in čez vse mere odgovorno, da se niso tedaj hišna -vrata na ste-žaj odprla, in da se ni začul tenak glasek:
"Obhajilo je prišlo!"
IV.
"Obhajilo je prišlo!"
Neprijetne so bile te besede tako cerkovniku, kakor duhovniku-kon-sumniku. Leta se je nehote premaknit s celim svojim telesom, in aetrobodeča iglica, ki je sedaj pod Urškinim prstom spretno švigala tja in sem, smuknila je s tira, ter se zabodla v kraje, kjer je niso pozdravljali z veseljem. Dekletu za-krvavelo je srce, a tudi od drugod je padla rudeča kapljica Urši na
•) Historično.
nabrano, belo nokavce. In tam, ka mor je padla, napravila se jc rudeča lisa. katere Uršika v 'trajen spomin na to nesrečno, ali vendar tiudi toliko srečno uro, nikdar več izprati ni dala! Pa še vstajajo bedaki, trdeč, da nase ljudstvo nima vere, in. tla ne spoštuje konsiunnSk svojih dušnih pastirjev! Pridite in poglejte našo Uršo kako nedelji popoldne, ko jc obiščejo device to varišice! S kakim ponosom odpre svdjo Skrinjico, in s kakšnim še večjim ponosom jim |>okažc mej svojim perilom "srajčnrk" z nabranimi' rokavici, rekoč: "To je ti-«ti srajčnik!"
Device-tovar;šice povešajo glavice kot zvončki ispomladi, če jih je burja preveč osmodila. tur šepetajo nevošljivo: "To je tisti srajč-nik !" Da, ko bi le vsaka imela tako sladke »pomene v svojem zabojčku ! Ali vsaki ?reča ni tako mila. kot je bila Urši Krirljački!"
"Obhajilo je prišlo!" vpil je kaplan Peter. "Jc pa že spet kaka *ta-rikasta ženska zbolela. In »e ve, koj na noč mora biti gospod! Kolikokrat sem že tem sitnicam prkligo-val, čc me že hočejo gledati, naj zbole po dnevu! Urša, šivaj!"
"Čehunova Meta je!" zastokal jc Skukov Gašperček, ki jc bil odprl vrata, ter prinesel žalostno vest, da je obhajilo prišlo.
"Celumova Meta," spregovoril je Peter satirično, "ta beračica,bi bila pa res lahko i>o dnevu zbolela. In tam gori na Os t rožnem brdu t či Ko tja pridemo, ji pa nič ne bo! Vrag vzemi taka babeta! Urša, šivaj !"
"Pravijo, da umira!" zaihtel je (iašperček, ki je bil nekak učenec pri Kožici, "pravijo, da umira, in da se mudi!"
Urša je bila v tem zakqwla, kar sc >c bilo -trgalo. Gospod Peter izvlekel je kljhtč iz svojega žepa ter ga vrgel pred Kožico rekoč: "Odpri pri, meni, pa vzemi burao, ki jc stara in že nekaj raztrgana. Za tak čas, pa za take ljudi je pa še .dobra!" '
Kožica se je popraskal za ušesom ter spregovori! sladko: "Pa bo fante vodil, ne?"
Tu jc mislil na svojega učenčka. Skukovega Gašperčka.
"Kaj<!" zatogoti se Peler, "ti boš zlezel za peč, mi pa naj trpimo! Ne |>oš kaše pihal! Ti boš vodil!"
Kožica jc nekaj zamrtnral satu pri seb;, in oče Kaša, ki je tik njega sedel, je pozneje hotel priseči, da so tedaj cerkovniku ušle besede, ki so se nekako tako kot "prokieti f—r" gla-ile. In Kozca, ki jc ob taki uri i)ako nerad lazil na Ostrož-no brdo, je tc grde besede pri tisti priliki prej kot ne tudi v resnici spravil < svojega hudobnega jezika!
"Kaj se boš držal. Kožica", tolažil ga jc gospod Peter, ";aj si možak. Mi ga. znamo piti, pa ga znamo tudi nasiti. Urša, za slovo, še. hitro liter!"
V hrtrici in v naglici spili «o za slovo še zadnji lit or. Ko sta na to pijani duhovnik-konsummik in pijani cerkovnik-konšumnik stopila v zrak predi Podrq>arja, bila je že temna noč. Zavrteli so se možgani in tudi oče želodec jc začel odpovedovati prijateljstvo, koje je bil prej sklenil z "oirun po 32".
(Daljo prlhodj
Ne trpite na ravmatlzmu!
Drgnite boleča, otekla mesta z
mm paik espslim
in iznenadeni bodete nad prijetnim olajšanjem, kterega Vam podeli	(3)
Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.W.Freytag nam piše iz II h me 1, 111. ;"Žp 20 let vporab-ljam v inozemstvu in v tej de-ieli z izvrstnim vspehom v slučajih revmatizma, protina, pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih boiih Vas sijajni Anchor Pain Ezpeller bodem vedno rabil. 25o in 50c. Pri vseh lekarnarjih P. Ad. Rlchter & C«. 215 Pearl st.,New York.
vedno
Telefon urada Main 30.
Telefoni stanovan jn
328—T.
Dr. F. E. Hickliu
La Sal le. III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno.
Ozdravljenje ocl je moja posebnost.
STARA IN IZKUŠENA
(jUKABD LINE
»UiurrliJ«* 1840.
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN
GIBELALTAR. GEHOVA. NAEPEL ITD.
t.epi, veliki in novi
PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
"ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Vorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj pamlki odplujejo.
li IMtJo agMtJc! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	chicaoo.
tfflfflffWIinfflffWflfWK
MODERNI F0T0GRA- ^ FIČNI A T ELI JE
^ L. HagendorlT. ^
Vogal Reed in Oregan ul. V MILWAUKEE, WIS. ^
Znftane cene za poroč- ^ ne slike.	^
iiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUR
Blue Island Ave. vogal 14. Str.
in nopularnimi cenami.
Kamokar prejeli smo fino zalogo mož k ih pjletnlli oblek v najnovejši HODI In razni barvi.
Vse naše blago ne prodaja za eno in Into ceno vNakoiuur, torej popolnoma zanesljivo.
Možke obleke vsih yrst in mod
CENE 00 $8.50 DO$35.00
MOŽKI KLOBUKI PO $1.50, $2.00 in $3.00.
<5)
HUSPOSKA BRATJE, E^JSfc
moj Sioveuci d\>bro znan. Izde-luje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah.
1841 Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
prava per so mm,
Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen.
Popolnoma zaneslivo vložen je v
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
652 Blue Island Ave.
Svoto, vložene do 12 julija, obrestujem a 1. july naprej. Ustanovljena 1H90.
VSA KO SOBOTO ODPRTO DO 8 URE ZVEČER.
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal 47S

Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

— % F
li =
a ° -E §
.S c. g
■§1 i ** d B)
F. I. SKALA & CO.
330 322 W.18.St.,prodaja preroznlh listkov
ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA.
Menjuje tuj donar, iztirju glavnice in preskrbuje vrednostne listine jjocelem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in drugo pravne listino. Izterju-je dedačine, Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črle.
To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. III. Lf omis SI. ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo.

—
S
5"-
• t3
»3.
9» .
• m
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obiBk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne Btnodke.
TELEFON ŠTEV. 4373
fjeniu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti
NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE
Denver &Rio Grande R.R.
»ožnja predoeiva najlepši razgled.
Colorado je naj rodovi tnejša dežela pod soincem, in nikdo naj ne zainndi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec.
Pišite po vozne listke in pojasnila.
S. K. HOOPER. Q. P. A T. A. R. C. NICHOL, Oeneral Agent Denver, Colo.	242 Clark Str., Chicago.