dsednika ustoličil bde nakazal zmago trde tudi močna notranja razhajanja FINANCE Nezakonito poslovanje Ropove vlade SLOVENIJA Privatizacija slovenskega zdravstva INTERVJU Boštjan Kramberger Reforme so nujne za višji standard lily, Iii }з in jj/Шјј •lijr^jjjB.jij JÜJIIU ЈшЈЈз Ii ШлиШ, iiimiij pu 1ш Demokracija Spoštovane bralke in bralci tednika Demokracija. Vaša najljubša revija bo v kratkem dobila novo podobo. Damo smo odpeljali v lepotilni salon in ji spremenili videz, da bi njena notranja lepota prišla do popolnega izraza. Dodali ji bomo nove vsebine, stare pa napravili še zanimivejše. Upamo, da boste z opravljenim delom zadovoljni. Demokracija se bo prenovila samo za vas. •Ж57 m ШШШ tretja stran Iskanje soglasja za reforme V zadnji številki ugledne revije The Economist smo lahko prebrali članek o Sloveniji in Estoniji. Glavna poanta v njem je, daje Slovenija kot najbogatejša nekdanja komunistična država v gospodarskem razvoju nekoliko zaspala. Iz tega razloga želi vlada pod vodstvom Janeza Janše z ustreznimi strukturnimi reformami dati slovenskemu gospodarstvu nov zagon, ki bi povečal njegovo konkurenčnost in gospodarsko rast. Sem sodi poenostavitev davčne zakondaje, privatizacija in večja odprtost za tuja vlaganja. Vlada želi reformirati tudi javno upravo in zmanjšati birokratske ovire, kar v praksi že dela. Zgled sedanji vladi naj bi bila Estonija, ki jo je Janša nedavno obiskal, saj je s svojo davčno zakonodajo (enotna davčna stopnja), z odprtostjo in s konkurenčnostjo gospodarstva, z visoko gospodarsko rastjo in s "preprostostjo" javne uprave najhitreje rastoče gospodarstvo v Evropski uniji, čeprav je za zdaj po gospodarski razvitosti še za Slovenijo. Slovenci smo v dobrih petnajstih letih veliko dosegli. Iz enopartijskega režima smo prišli v demokracijo, iz jugoslovanske federacije v samostojno državo. Sloveniji je uspelo, da je postala članica Severno-atlantskega zavezništva in Evropske unije. Zdaj je država pred dilemo, ali naj se še naprej postopno gospodarsko razvija, zaradi česar se ji utegne zgoditi, da jo bodo ujele druge vzhodnoevropske tranzicijske države, ali pa z uvedbo reform, ki jih je pripravil vladni odbor za reforme, v naslednjih letih ujame najrazvitejše države Evropske unije. Sedanji predlog refom je nastal na podlagi Strategije razvoja Slovenije, ki je strateški dokument s ključnimi usmeritvami razvoja. To je prvi dokument te vrste v zgodovini slovenske države. Strategija razvoja je bila sprejeta z visoko stopnjo soglasja. Dokument se je oblikoval že v prejšnjem mandatu in bil sprejet pod Janševo vlado. S tem presega ločnice aktualne in prejšnje vlade, aktualnih in prejšnjih mandatov. S tega vidika je ne samo vsebinsko, ampak tudi družbenopolitično dobra podlaga. Omenjena strategija razvoja je bila sprejeta brez kakšnih velikih odporov, čeprav vsebuje korenite reforme. Ker pa so predstavljene bolj splošno, jih ljudje niso vzeli preveč resno. Navajeni so namreč bili, da so se sprejemate najrazličnejše resolucije, iz katerih potem ni bilo nič. Povsem drugače je zdaj, ko se predlagane reforme začenjajo konkretizirati. Ko se začnejo pripravljati zakonski predlogi, ljudje postanejo pozorni, še posebej "prizadete interesne skupine". Tega se zavedata vlada in njen predsednik. V vladi večino predlaganih reform podpirajo, saj so zapisane v sprejeti Strategiji razvoja Slovenije in v koalicijski pogodbi. Ena redkih izjem pri tem je predlagana enotna davčna stopnja, kjer izrecnega političnega dogovora ali zaveze v koalicijski pogodbi ni. Za ta predlog bo v koalicji še treba doseči soglasje. Se pravi pri tisti večini v državnem zboru, ki na koncu odloča o tem, ali se neki predlog uzakoni in s tem sprejme. Potem so tu še državljani, ki lahko o zadevi odločajo na referendumu. Skratka, za predlagane reforme ne bo treba pridobiti soglasja samo v vladni koaliciji, ampak delno tudi pri opoziciji in v širši javnosti. V zvezi s tem so posebej problematični sindikati, ki so večinoma politično povezani s sedanjo opozicijo. Janševa vlada in vladni odbor za reforme zdaj iščeta širše družbeno soglasje za reforme, pri čemer moramo upoštevati, da je javno mnenje v Sloveniji bolj podobno tistemu v Nemčiji kot javnemu mnenju v Estoniji ali na Poljskem oziroma v državah, kjer so šli v radikalne reforme. Poleg tega je stanje v Sloveniji danes precej boljše, kot je bilo na primer na Slovaškem ali v Estoniji, ko so se odločili za uvedbo enotne davčne stopnje. V Nemčiji torej krščanskim demokratom z Angelo Merkel na čelu in s programom reform na volitvah ni uspelo v zadostni meri prepričati volivcev, da bi to vplivalo na javno mnenje v Sloveniji. Poleg tega so v Evropi leve stranke večinoma odločno proti enotni davčni stopnji, medtem ko je desnosre-dinske stranke ne zagovarjajo tako odločno. Predlagatelji reform v Sloveniji si tako z zgledi iz tujine ne morejo veliko pomagati. Precej nasprotovanja reformam so torej v preteklih dneh pokazali slovenski sindikati, delno mediji, opozicija in tisti ekonomisti, ki zagovarjajo postopen razvoj, kakršen je pripeljal Slovenijo do tega, da napreduje počasneje kot nekatere druge tranzicijske države. Kljub temu je javnost mogoče prepričati, da so reforme nujne za dolgoročno in trajno večjo blaginjo. Tega se na primer zavedajo gospodarstveniki. "Bitka" še ni izgubljena. Pri tem ljudi ni treba strašiti, da bo katastrofa, če reform ne bomo uresničili, ampak je treba, kot je dejal predsednik vlade Janez Janša na eni izmed predstavitev reform, poudarjati, da Slovenija zmore več, da je mogoče zagotoviti večjo blaginjo in da se je treba tudi bolje organizirati za to, da izkoristimo nekatere možnosti, ki so pred nami in jih doslej nismo imeli. V resnici za to tudi gre. Metod Berlec Slovenija je pred dilemo, ali naj se še naprej postopno gospodarsko razvija, zaradi česar se ji utegne zgoditi, da jo bodo ujele druge vzhodnoevropske tranzicijske države, ali pa z uvedbo reform, ki jih je pripravil vladni odbor za reforme, v naslednjih letih ujame najrazvitejše države Evropske unije. Vse za humanistiko Položaj današnje humanistike je problematičen - v Sloveniji, v Evropi, po svetu. 11 Z reformami v javnost 12 Kongres neenotnosti • * - Ш Sobotni kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki je za predsednika ustoličil agresivnega Jelka Kacina, je nakazal zmago trde linije v stranki, hkrati pa tudi močna notranja razhajanja. 16 Konec sodniške nedotakljivosti? Veliki sodni zaostanki in nekatere nerazumljive odločitve posameznih sodnikov so že dlje časa glavni razlog, da se v nekaterih političnih krogih pojavljajo razmišljanja, če že ne o odpravi, pa vsaj o omejitvi trajnega sodniškega mandata. Takšna razmišljanja zdaj prvič dobivajo tudi konkretno podobo. Med genocidom in demokracijo Nezakonito delovanje Ropovih ministrov 26 Privatizacija je nujna 32 Nemčija v krilu Po vroči in politično nadvse zanimivi nemški predvolilni kampanji ter tesnem volilnem izidu je Nemčija prejšnji teden dobila vladno koalicijo, ki jo sestavljata dve največji parlamentarni stranki CDU in SPD. Koalicijo, ki je še do nedavnega veljala za nemogočo, vodi Angela Merkel kot prva ženska na tem položaju. Reforme so nujne za višji standard 42 56 Pogovor z Boštjanom Krambergerjem Cilj reform je večja blaginja ljudi. Z reformami jo nameravamo in jo tudi bomo dosegli. V Sloveniji bomo namreč po izvedbi strukturnih reform živeli veliko bolje, kot živimo danes. Iz povedanega je jasno, da reforme ne bodo prizadele najnižjega sloja, temveč prav nasprotno. Reforme izvajamo, da bi najnižji sloji živeli bolje. Čopov steber l\la koncu šteje le izid Srdan Kuret je nekdanji vrhunski hokejist. Bil je kapetan Hokejskega kluba Olimpija ... Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; fotografija: Gregor Pohleven (urednik fotografije), Reuters; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, St. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. ht _ ■iV-imilv Zakaj se Hrvatom mudi z arbitražo? (Stran 8) Ptičja gripa še ne ogroža Slovenije (Stran 10) Uokvirjene državne finance (Stran 15) Spremembe devetletke (Stran 22) Vlada na Gorenjskem (Stran 24) Vesoljski turizem (Stran 29) Neizobraženost (Stran 30) Udarni tudi v Neaplju (Stran 38) Nagrajenec za književnost (Stran 39) V službi vojne propagande (Stran 40) Pretrgane korenine (Stran 44) Zadnja naloga (Stran 48) Revolucija odpisanih (Stran 55) Nagobčnik! (Stran 59) Tragedija na Soči (Stran 62) Ilirski park (Stran 65) Kriva, ker ni Kučanova (Stran 66) Biti zlata gazela je nekaj posebnega Pogovarjali smo se z Aleksandrom Svetelškom, direktorjem trgovske verige Engrotuš, d. o. o., prejemnikom letošnje nagrade zlata gazela. Vaše podjetje je bilo izbrano za dobitnika zlate gazele 2005. Kakšni so vaši občutki ob tem? S čim, menite, ste prepričali podeljevalce? Eno najbolj renomiranih in hkrati izzivalnih nacionalnih gospodarskih priznanj sem seveda sprejel z izjemnim ponosom. Družba Engrotuš je v 15 letih zrasla v enega od najuspešnejših poslovnih sistemov v državi. Priznanje zlata gazela smo v zadnjih štirih letih prejeli že drugič. Biti zlata gazela v storitveni industriji je nekaj posebnega, saj takšna nagrada s seboj prinese tudi odgovornost. Odgovornost do vseh, ki bodo v naših Planetih Tuš, su-permarketih, marketih in franšiznih prodajalnah že jutri in vsak dan po tem ocenjevali naše storitve. Zlata gazela je velik uspeh tudi zaradi dejstva, da smo tako zavidljive rezultate dosegli kljub velikosti ter s tem z merljivimi kazalci dokazali fleksibilnost in ovrgli trditve, da so takšni rezultati mogoči le v majhnih družbah. Lani ste na enega zaposlenega ustvarili 161 tisoč evrov prometa, letos so številke še višje. Kako vam uspe ustvariti tolikšen promet na zaposlenega? Podjetje mora biti za tak rezultat transparentno organizirano in hkrati fleksibilno. Postavljene mora imeti jasne cilje, vsi zaposleni pa morajo imeti jasne pristojnosti in odgovornosti. S takšno organizacijo lahko pravočasno sprejemaš pravilne odločitve, in kar je najpomembnejše, cilje in ideje tudi uresničiš. Le tako lahko podjetje deluje učinkovito in doseže visoko zastavljeni cilj. Menite, da so vaši zaposleni zadovoljni s statusom, ki ga imajo v vašem podjetju? Koliko je zaposlenih pri vas, kakšna je njihova pripadnost podjetju? Zaposlenim v družbi Engrotuš, ki jih je ta čas nekaj več kot 2.400, omogočamo prijetno in stabilno delovno okolje, izobraževanje, stimulativno nagrajevanje in še mnoge druge ugodnosti, zaradi katerih sta stalnost zaposlitev in pripadnost naših sodelavcev podjetju zelo visoka. Za zaposlene enkrat letno organiziramo tudi celodnevno neformalno, zabavno srečanje, katerega namen je krepitev korporativne pripadnosti in spodbujanje neformalnega druženja zunaj delovnega mesta. Zavedamo se namreč, da je dobro počutje v kolektivu eden od pomembnejših elementov, ki vplivajo na dobro delo zaposlenih v podjetju. Kakšne načrte imate v Sloveniji v prihodnosti? Je vaš cilj postati prvi trgovec v Sloveniji? Z dobrim delom in inovativnim pristopom nam je tako kljub močni konkurenci v trgovini v zadnjih letih uspelo povečati tržni delež in preiti med vodilne trgovske družbe v Sloveniji. Naš cilj je osvojiti 25-odstotni tržni delež v Sloveniji do leta 2007. V družbi Engrotuš namreč vidimo optimum svojega delovanja pri dosegu četrtinskega tržnega deleža v trgovini v Sloveniji. Svojo strategijo širjenja trgovske mreže smo v celoti prilagodili temu cilju. Zavedamo se, da je konkurenčni prostor v Sloveniji razmeroma trdno struk-turiran, zato do zelo velikih premikov brez bistvenih sprememb na področju upravljanja s tržnimi deleži ne more priti. Ali v tujini načrtujete prodor samo na jugozahodne trge ali želite prodreti tudi v druge, razvitejše evropske države? Načrtujete * prevzeme tujih trgovskih hiš ali vzpostavitev mreže lastnih trgovskih centrov? Za naše podjetje so vsekakor najzanimivejši trgi nekdanje Jugoslavije, saj so to trgi, ki se razvijajo in imajo velik potencial. Praviloma deluje na njih veliko število trgovcev z izredno razpršenim tržnim deležem, kar nam omogoča sooblikovanje razvoja tamkajšnje trgovine, predvsem pa lahko podjetje v takšni situaciji postane resen poslovni partner gospodarstvu v državi. Naša prednost na teh trgih je poleg že naštetega tudi v tem, da trge dobro poznamo in da nanje prihajamo med prvimi, zaradi česar obstaja realna možnost, da razvijemo močno in prepoznavno blagovno znamko. Gregor Drnovšek Kje je eldeesov kader? Ni še dolgo tega, ko se je LDS v javnosti hvalila, koliko kadrovskega potenciala premore. Menda je celo edina stranka, ki je v Sloveniji sposobna sestaviti dobro vlado. No, kakšen kadrovski kapital ima v resnici, se je najbolje pokazalo na zadnjem kongresu, ko so delegati za predsednika imenovali aferaškega Kacina, za podpredsednika pa jokavega Lahovnika. To bo še veselo. tri oike... Rešitelj V zadnjem času v Sloveniji spet vre. Menda naj bi nova zakonodaja omejila pravico do svobodne izbire imena. Tako odslej starši svojih otrok ne bodo smeli več imenovati z neprimernimi imeni. Lahko jim bodo sicer dali ime po kakšni znani osebi (na primer Zmago Jelinčič Plemeniti, če le ni svojega imena in priimka avtorsko zaščitil), vendar so pri tem izvzete osebe, katerih imena se ne bodo smela dajati otrokom iz varnostnih razlogov. Tako recimo ne boste mogli svojega otroka poimenovati Osama bin Laden, Vojislav Sešelj ali pa Slobodan Miloševič. Seveda ni čisto jasno, ali to velja samo za žive ali tudi za že umrle diktatorje, kot je na primer Adolf Hitler. Ta čas seveda tudi ni znano, ali je kateri od slovenskih novorojenčkov dobil ime Jelko Kacin, ki je na kongresu postal predsednik nekdaj najmočnejše slovenske politične stranke, s tem pa dejansko tudi nekakšen Mesija, ki naj bi potegnil voz iz blata. V zadnjem času je namreč padlo kar precej dežja, kar je povzročilo, da je nekaj vidnejših članov LDS ostalo globoko v blatu. Na primer Tone Anderlič, ki je že vse od poraza na volitvah v državnem zboru skoraj neviden, zaradi česar ga morajo njegovi privrženci iskati s posebno lupo, kot bi iskali šivanko v kopici sena. So pa zato toliko vidnejši nekateri "novi" člani, na primer Matej Lahovnik (nekateri ga zaradi mladostnega videza kličejo Fru-tek), od kongresa naprej podpredsednik LDS, pristojen predvsem za gospodarska vprašanja. Le-teh v prihodnosti ne bo manjkalo, niti za Kacina ne. Glede na to, da je predsednik LDS funkcija, ki zahteva varovanje, skoraj ni dvoma, da bo Kacin dobil okoli svoje rezidence še kakšno ograjo. Za Kacinov klanec pa se tako ali tako ni treba bati, saj je tam sedaj avtocesta, ki preprečuje morebitne akrobacije na cesti. Kakor koli že, Kacin obljublja, da bo LDS "strah in trepet vlade", čeprav ne vemo čisto natančno, kako naj si njegovo napoved razlagamo. Morda bo prišel lepega dne z zvitim časopisom in preizkušal trdost ministrskih glav. V evropskem parlamentu tega ne preizkušajo. Morda pa je to vzrok, da Kacin v evropski parlament ne nosi časopisov, še zlasti ne Večera, ki je "časnik s težo". Čudno pri vsem tem pa je, da se je na kongresu pojavil tudi zadnje čase precej kritizirani predsednik države Janez Drnovšek, ki ga njegovi nekdanji strankarski kolegi "tunkajo" v godljo, češ da jih je pustil na cedilu. Izkazalo pa se je, da je Drnovšek prišel samo "na pijačo", zaradi česar naj bi ga bil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber gledal precej postrani... In prvi korak vladajoče koalicije po kongresu LDS? Ne samo da si člani nataknejo čelade, če jih obišče predsednik največje opozicijske stranke, iz varnostnih razlogov tudi prepovejo staršem, da bi svojega otroka poimenovali Rop... Gašper Blažič h-umor. diktafon "Če bo s kongresa kdor koli odšel, misleč, da je velik zmagovalec, bomo na koncu vsi poraženci. Največji poraženec bo tisti, ki bo mislil, da je zmagovalec." (Nekdanji predsednik LDS Tone Rop je v primerjavi s komentiranjem izida referenduma o RTV svoja stališča zasukal za 180 stopinj.) "Upam, da sem jaz njihova ..." (Haaška tožilka Carla del Ponte odgovarja na vprašanje, ali so zločinci na begu njena nočna mora.) "Zame denar, kovanec, zaživi v trenutku, ko s protestantsko podobo Trubarja kupim razglednico papeža v Rimu." (Oblikovalec Miljenko Licul prisega na dialog med različnimi upodobljenimi motivi.) "Najraje imam glasbo, ki prihaja iz desne polovice možganov, še posebej če je v harmoniji z levo polovico." (Glasbenik Slavko Avsenik ml. ima posebej usmerjen glasbeni okus.) "No, prvo nagrado dobi..." (Glasbenica Brigita Šuler je izžrebala štiri nagrajenke, ki so si razdelile tri televizijske in en radijski sprejemnik in so sodelovale v nagradni križanki z geslom ZaRTVSLO, kije bila objavljena v posebnem predreferendumskem časopisu vladne koalicije. Obljuba dela dolg.) "Zlato pravilo se glasi: če ti postane všeč Ko-rejka, pospravi kovčke, kupi letalsko vozovnico in se vrni v domovino." (Nogometaš na začasnem delu v Južni Koreji Sebastijan Cimirotič še vedno prisega na slovenska dekleta.) "Moji igralci predstavljajo vso slovensko košarko, zato se morajo obnašati kulturno." (Trener KK Union Oiimpija Pino Grdovič je svoje moštvo tako rekoč izenačil s slovensko reprezentanco. Nič hudega, če je večina članov moštva tujcev.) "Ko slišite besedo reforma, potegnite na plan devizno nogavico ..." (Novinar Dejan Kovač je zadnje čase precej občutljiv na nekatere besede.) "Pristojnost komisije je le, da prijavo o korupciji, ki ji jo pošljejo državljani, pošlje policiji. To jaz imenujem zelo drage poštne storitve." (Minister za javno upravo Gregor Virant o tem, kaj meni o hvalisanju Draga Kosa, da je po zaslugi njegove komisije policija izvedela za več kot 50 primerov korupcije.) "Mene ne zanima, ali je mačka rdeča ali črna, ampak ali zna loviti miši." (Novi predsednik LDS Jelko Kacin po novem prisega na barvno slepoto.) t-mS. "Pride do mene en kamerman s Pop TV in m reče, da mu je moja plošča dala rešilno ener gijo, da se je prenehal drogirati s heroinom In potem je lahko opravljal svoje delo normal no, prej pa je bil praktično nepokreten. Lah ko ti naštejem vsaj dvajset podobnih prime rov. Si misliš, Dalaj, bivši Alien, 'life saver'." (Raper Dalaj Eegol alias Alien je posebne vrste zdravilec.) "Če izvzamemo skrb za našo slovensko manjšino v Julijski krajini, nam za Trstom in Gorico ni treba jokati." (Upokojeni komunistični gospodarstvenik Ni-ko Kavčič ne prisega na geslo Trst je naš.) "Stanje gozdarskih gospodarskih družb se iz leta v leto slabša, ker prodajna vrednost lesa pada. Vseskozi se tudi zvišujejo stroški, predvsem zaradi plač in goriva," je v začetku tega tedna za Slovensko tiskovno agencijo dejal Milan Trafela, predsednik upravnega odbora združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Gozdarske družbe so do leta 2003 poslovale večinoma z izgubami, tega leta pa so po dolgem času spet dosegle dobiček. V letu 2004 naj bi se bilo stanje spet poslabšalo, vendar naj dejavnost kot celota ne bi imela izgube. Po napovedih naj bi letošnje leto gozdarske družbe sklenile slabše, finančni izid naj bi se gibal okrog ničle. Podatki o slabšem poslovanju gozdarskih družb so svojevrstno presenečenje, saj čedalje več ljudi ogrevalne naprave preusmerja na trdna goriva. To je v Sloveniji predvsem les, saj je 65 odstotkov državne površine poraščene z gozdovi, kar pomeni, da je les primarna surovina gozdnih gospodarstev (GG). Pri tem stroški njegovega spravila ne bi smeli biti tako visoki, da bi družbe spravljali v izgubo. Pomemben je tudi podatek, da se z gozdarsko dejavnostjo ukvarja čedalje več zasebnih podjetij in samostojnih podjetnikov, večina med njimi pa dosega ugodne poslovne izide. Nekateri tako menijo, da GG kot nasledniki nekdanjih družbenih organizacij niso najuspešnejša v gospodarjenju. Namigujejo pa tudi, naj bi bila kriza v tej "nekdanji družbeni" dejavnosti le navidezna, saj naj bi bili nekateri naklonjeni t. i. tretji fazi privatizacije. Poleg tega naj bi na tem področju obstajala korupcija, saj naj bi posamezna GG dela raje prepustila zasebnikom, kot da bi zaposlila svoje ljudi. Posledica tega naj bi bilo zmanjševanje števila zaposlenih v GG in finančna krepitev posameznikov. Kaj je res, novinarji težko presodijo, dejstvo pa je, da se bi morala nekdanja družbena podjetja s področja gozdarstva drugače organizirati. V. K. Evropska SDM Slovenska demokratska mladina (SDM) se je 1. oktobra pridružila podmladku Evropske ljudske stranke. SDM je tako izpolnila pomemben del svojih programskih ciljev, ki vključuje tudi mednarodno povezovanje z organizacijami s sorodnimi programskimi izhodišči. Evropska ljudska stranka (YEPP) je od 29. septembra do 2. oktobra v gruzijskem glavnem mestu Tbilisiju organizirala seminar in svet stranke z naslovom Novi izzivi - nove možnosti za države južnega Kavkaza: Medkulturni dialog kot orodje za mir in demokratično stabilnost. SDM je bila v okviru seminarja v YEPP sprejeta kot pridružena članica. Kot pravijo v SDM, so tako sledili matični Slovenski demokratski stranki, ki je že pred leti vstopila v EPP, zavezali pa so se, da bodo "kvalitetno predstavljali svojo državo v mednarodnem prostoru in zagovarjali interese slovenske mladine". SDM je v slovenskem političnem prostoru navzoča že dobrih 17 let. Programska izhodišča svojega političnega delovanja se v precejšnji meri nanašajo na tista, ki jih zagovarja SDS. Tako se tudi v SDM zavzemajo za vključevanje v evropske politične povezave, kar poleg vključitve v YEPP dokazuje tudi osrednji letošnji projekt Mladi in EU, ki se bo bo končal 26. novembra v Domu sv. Jožefa v Celju, kamor so v okviru posveta o visokošolskih reformah povabljeni tudi številni strokovnjaki z različnih področij, med drugim evropski poslanci iz Slovenije. P. A. Krivi nepregledni arhivi modrosti tedna "Vse izkušnje s Hrvaško (če ne govorim o drugih sosedah) jasno kažejo, da dosedanja slovenska zunanjepolitična praksa popuščanja in kompromisnega prilagajanja v imenu dobrih sosedskih odnosov samo stopnjuje nenasitno zahtevnost in posesivnost Hrvaške, ki hoče Sloveniji brezpogojno vsiljevati svojo voljo brez vsake obveznosti in odgovornosti do sprejetih dogovorov. V takem primeru je edino razumno opustiti dvomljivo prijateljska dogovarjanja in vnaprej neveljavne bilateralne brionske izjave s praznimi zagotovili o izogibanju incidentom; skratka, presekati circulus vitiosus cinično vzvišenih potegavščin verolomne hrvaške psevdodiplomacije." (Publicistka Draga Ahačič) ••• "Žal ni res, da je bil genocid v Srebrenici največji v Evropi po drugi svetovni vojni, kakor neutrudno ponavljajo naši mediji. Komunistični genocid nad političnimi nasprotniki v Sloveniji ima številčno in duhovno še strašnejše razsežnosti. Uporaba dvojnih meril je ena najhujših. Mnogi pospremijo namreč komunistični genocid s pripombami: to ni pomembno, pozabimo, glejmo v prihodnost, še premalo smo jih pobili, umorjeni so si sami krivi, bili so izdajalci itd., nad genocidi drugod pa se zgražajo, jih obsojajo in zahtevajo kaznovanje krivcev. /.../ Dokler bo pri ustvarjalcih javnega mnenja in oblastnikih takšna duhovna dvoličnost, tudi ni mogoče misliti, da bo naše sodstvo v celoti opravljalo svoje delo in da bo pravna država res učinkovita." (Teolog dr. Drago K. Ocvirk) Slovenska demokratska mladina, od 1. oktobra pridrožena članica podmladka Evropske Ijodske stranke, bo poskošala kvalitetno predstavljati Slovenijo v mednarodnem prostoru. so se navzoči lahko prepričali, ko so si ogledali fotografije, ki jih je posredoval minister. Vsekakor bodo, kot je obljubil Zver, za dokončno sanacijo arhivov poskrbeli do konca leta. Poleg tega je ministrov kabinet dobil od uslužbencev nasprotujoče si informacije o spornih spisih. Kot je pokazalo pisanje nekaterih medijev, je očitno prišlo do pridobitve informacij v nasprotju z veljavnimi predpisi. Podatkov o (ne)imenovanju ravnateljev, ki so jih objavili mediji, namreč ni posredovalo ministrstvo, saj jih tedaj ni moglo pridobiti, ujemali pa so se s tistimi, do katerih se je dokopal Gaber. Ta je manjkajoče podatke lastnoročno dopolnil. Na dlani je torej, kdo je imel v resnici dostop do "izginulih" podatkov in kako se je afera porodila. M. V. Afera v zvezi z izginulimi in spet najdenimi dokumenti na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) se končno razpleta. To je potrdil minister Milan Zver na torkovi tiskovni konferenci. Naj spomnimo, da so na MŠŠ v začetku junija zahtevali vpogled v spise, povezane z izdajo soglasij k imenovanju ravnateljev s strani prejšnjega šolskega ministra Slavka Gabra. Tedaj so ugotovili, da spisov ni mogoče nikjer najti. Seveda so nemudoma stekli postopki za preiskavo, potem pa so se domnevno izginuli spisi čudežno našli. Dogodek je prejšnji minister Gaber izkoristil za napad na Zvera in zahteve po pojasnilu, obrazložitve pa je na nujni seji terjal tudi matični državnozborski odbor. Komisiji v sklopu ministrstva, ki jo je vodil Tomaž Rozman, Kot je ugotovil Milan Zver, je na ministrstvo pri- 'e usPel° * d°bršni meri pojasniti kaj se je dejan-šlo do nekaterih hudih kršitev, stanje arhivov sko zgodilo. Krivo naj bi bilo predvsem kaotično pa je bilo še nedavno katastrofalno. stanje arhivov, še posebej dislociranih enot. O tem pro&contra Zakaj naglica? Ce se je slovenska politična javnost še pred letom dni izogibala pojmu arbitraža, ko je šlo za pogovore o slovensko-hrvaški meji, se zdaj zdi, da so se stališča Slovenije obrnila za 180 stopinj, saj se v zadnjem času tako rekoč kar naprej govori o nujnosti arbitraže. Zanjo se zavzema celo predsednik države Janez Drnovšek, čeprav je bil prav on podpisnik znamenitega spornega sporazuma Drnovšek-Račan. Omenjeni sporazum še vedno podpira nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki hkrati zavrača arbitražo kot "kapitulacijo hrvaške in slovenske politike", kakor je dejal v intervjuju za Globus. Podobna stališča zagovarja tudi evropski poslanec in novi predsednik LDS Jelko Kacin, ki je še pred nekaj meseci na neki partizanski proslavi žugal vladi, češ da se ob dogodkih v Piranskem zalivu obnaša kot "cagav fant". Čeprav je arbitraža boljša rešitev kot propadli sporazum Drnovšek-Račan, ki bi ga nekateri še vedno najraje videli kot izhodišče (!) za pogajanja o meji, pa se je predvsem v zad-njih dneh pokazalo, da se Sloveniji z njo očitno ne mudi preveč, saj bi si s prehitro privolitvijo vanjo zapra- rej, da se je Hrvaška znašla vveliki zagati; po eni strani želi (na silo) uveljaviti svoje nacionalne interese, po drugi pa se boji, da bi v pristopnih pogajanjih glede meje potegnila krajši konec. Zato zadnja, spravljivejša stališča hrvaške zunanje ministrice Kolin-de Grabar Kitarovič v intervjuju za Mladino ne presenečajo, vseeno pa hrvaška zunanja ministrica daje ve- Predlogi reform, ki jih je pripravilo več kot 200 strokovnjakov različnega političnega prepričanja v odboru za reforme pri predsedniku vlade, so v državi naleteli na različne odmeve. Medtem ko gospodarstveniki spremembe pozdravljajo in so presenetljivo zadovoljni, so nekateri začeli zganjati cirkus in opozarjati, da bodo spremembe udarile Prebiti obroč gi odbora za reforme ne bodo v celoti sprejeti v predlagani obliki. S široko razpravo, v kateri ne sme biti prostora za ideologijo in populizem, se bodo na koncu oblikovali predlogi, ki bodo za Slovenijo dobri. Ne sicer najboljši, a sprejemljivi. Do sprememb mora priti, če želimo dvigniti gospodarsko rast oziroma jo vsaj podvojiti. Z rastjo, kakršno Do sprememb mora priti, če želimo dvigniti gospodarsko rast oziroma jo vsaj podvojiti. deti, da so vse možnosti dvostranskega reševanja sporov izčrpane. Postavlja pa se vprašanje, kako lahko svoj položaj v Evropski uniji izkoristi Slovenija v zvezi z mejnim vprašanjem. Ker so se vsi dosedanji pogovori pokazali kot neuspešni, je nezaupanje v nadaljnja pogajanja popolnoma razumljivo. Po drugi strani pa Slovenija na nespoštova-nje dogovorov lahko reagira z večjo odločnostjo, čeprav krogi iz Evropske unije niso preveč naklonjeni temu, da bi o vstopu Hrvaške v EU glasovali na referendumu, saj bi lahko na enak način Sloveniji nagajala Italija ali pa Avstrija. Res pa je, da je Slovenija pred leti stisnila zobe pri urejanju odnosov z Italijo, ko predvsem po žepih šibkejših slojev. Pri tem so prvi nekateri sindikalisti in prav na tem področju zdajšnja vlada lahko pričakuje največ nasprotovanj . Da bodo ta predvsem de-magoške narave, je na dlani, saj od vodstva največjega sindikata, ki je v rokah nekdanjega zapriseženega komunista, česa drugega niti ne moremo pričakovati. S sindikalisti torej bo imela vlada predvidoma največ težav. Veliko kritik leti predvsem na uvedbo enotne davčne stopnje, čeprav vodilni ekonomisti zatrjujejo, da bodo njene posledice ublažili na drugačen način. Tudi sicer imajo v trgovinah toliko rezerve, da se cene živil in drugih izdelkov ne bodo povečale. To je priznal Hrvaška se boji, da bi v pristopnih pogajanjih z EU glede meje potegnila krajši konec. vila prednost (to je članstvo v Evropski uniji), ki jo ima v primerjavi s Hrvaško. Če bi pristojnost za mejna vprašanja prevzela arbitraža, bi to namreč pomenilo izločitev mejnega vprašanja iz pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. To seveda pojasnjuje hrvaško naglico pri arbitraži, saj bi se Hrvaška na ta način znebila "opice s hrbta" in se zavarovala pred morebitno neenakopravnostjo pri obravnavi tega vprašanja. Zdi se to- je morala sprejeti dokaj neprijetne kompromise, vsiljene s strani veliko večje zahodne sosede. Jasno je, da bo morala slovenska stran zavzeti enotno stališče v zvezi z mejo in določiti pogajalsko izhodišče, ki pa ne more biti vezano na propadli sporazum Drnovšek-Račan, sicer se lahko pripravimo na to, da se bo tudi portoroško letališče lepega dne znašlo na hrvaškem ozemlju. Gašper Blažič celo Zoran Jankovič, predsednik uprave PS Mercator. Navsezadnje prihaja v Slovenijo tudi veriga tujih trgovskih hiš. Marže trgovcev oziroma prekupčevalcev in njihovi dobički so zdaj tolikšni, da bi se kazalo pošteno zamisliti nad tem. Spomnimo, da se je uvedba enotne davčne stopnje v nekaterih državah izkazala za zelo uspešno, nekatere države pa o njej še razmišljajo. Z verjetnostjo lahko rečemo, da predlo- smo imeli doslej (največ do 4-od-stotno na leto), še dolgo ne bomo dosegli razvitih zahodnih držav. Ker te svojo prednost še povečujejo, bi se brez sprememb v Sloveniji lahko zgodilo, da bi namesto 80 let za razvitimi zahodnimi državami zaostajali 150 let, in to kljub temu, da z zdajšnjimi stopnjami gospodarske rasti v Evropi ne moremo biti zadovoljni. Rast svetovnega gospodarstva pa je zelo obetavna; pri tem vodijo ZDA in azijske države. V primerjavi z njimi Evropa zaostaja, v primerjavi z Evropo pa zaostaja Slovenija. Kje srno v svetovnem merilu, je jasno. Vlada si zato ne more dovoliti, da bi Slovenija capljala na mestu, ampak mora uvesti nujne strukturne reforme, med katere sodi tudi osredinjenje na raziskave in razvoj. Morda bodo te spremembe za krajši čas nekoliko boleče, vendar brez sprememb ne bo napredka. To moramo imeti pred očmi, ko spremljamo prizadevanja za uvedbo reform. Slovenija se mora izviti iz začaranega kroga, v katerega so nas pahnili ideologi grobega liberalizma. Vida Kocjan Dr. Janko Kos Položaj današnje humanistike je problematičen - v Sloveniji, v Evropi, po svetu. V 19. stoletju je za pravo izobrazbo veljala humanistična, od vseh šol je bila najvrednejša humanistična gimnazija, humanistika je dajala pečat univerzi. Proti koncu stoletja je napočil čas naravoslovja, po letu 1900 so se razmahnile nove smeri družboslovja. Toda te humanistike niso ogrožale, bile so njeno moderno dopolnilo, po predmetu in metodah so ji bile sorodne. Vse za humanistiko Veliki tekmec humanistike je v 20. stoletju postalo naravoslovje, razširilo se je v raziskovalnih ustanovah in na univerzah, polagoma je v teh zavzelo vodilno mesto. Em-pirično-eksaktne metode naravoslovja veljajo za znanstvene v pravem pomenu besede. Njegova praktična uporabnost je očima, iz tehnologij, oprtih na naravoslovje, se krepi gospodarstvo, razvija medicina, s pridom jih uporablja moderna vojska. Prav zato je učinkovanje naravoslovja dvorezno - brez njegovih tehnologij ne bi bile mogoče moderna demokracija, splošna blaginja, popularna kultura, ki je v uteho množicam. Toda brez njih ne bi bilo niti brezposelnosti, uničevalnih vojn, totalitarizmov in terorizma. Humanistika na pragu tretjega tisočletja ni več ista kot pred stoletjem in več. Njene klasične discipline - jezikoslovje, zgodovina, umetnostne vede, etnologija in psihologija - so se modernizirale. Ob stran so jim stopile družbene vede. Te vplivajo na humanistiko pa tudi sama učinkuje nanje. V primerjavi z naravoslovjem ohranja svoje stare prednosti. Še zmeraj ustvarja podlago za duhovno življenje kulturnih, družbenih, državnih skupnosti. Vse mogoče identitete modernega človeka - nacionalne, evropske, kulturne, verske - se ne utemeljujejo v naravoslovju, ampak s filozofijo in teologijo, z jezikoslovjem in zgodovino, ne nazadnje z umetnostno-lite-rarnimi vedami. Na tej ravni so družbene vede ne samo tekmec humanistike, ampak pogosto njen zaveznik. Vse to velja samo tedaj, ko je humanistika v skladu s svojo pravo naravo. Njeno ime kaže na povezanost s humanizmom, humanostjo, hu-maniteto. Ta je od grško-rimskih časov sinonim za oblikovanje posameznikov in skupnosti po načelih naravnega uma, vrojenega etosa in osebnega dostojanstva. V takem humanizmu sta se spojila antika in krščanstvo. Humanistika je zadolžena za "produkcijo smisla", kot bi dejali Jože Pučnik, Rudi Šeligo in še kdo. V humanistiki se potrjuje sistem vrednot, ki dajejo človeškemu življenju zadosten pomen. Tega v naravoslovju ni in ga ne more biti. Humanistika ostaja to, kar je po svoji pravi naravi, dokler služi humanosti. Brez tega se spreminja v svoje nasprotje. Formalno je obstajala tudi pod nacionalsocializmom in v komunistični diktaturi. Če se jim je podvrgla, se je sprevrgla v protihu-mano ideološko propagando. Drugače, vendar podobno, se dogaja v tistem delu moderne humanistike, ki pada v vrednostni relativizem. Tedaj postaja žarišče nihilizma, dekadence, anarhizma. S tem daje slab zgled naravoslovju, ki je vrednostno nevtralno, zato tem bolj izpostavljeno vabam nihilističnih tehnologij. Glavna težava moderne humanistike je ta, kako ostati zvesta svojemu poslanstvu. Utrjevanje vrednostnih podlag za vse vrste življenjskih položajev in identitet je še zmeraj njeno temeljno, "bazično" početje. Toda nič manj pomembna ni njena praktična uporabnost ali "aplikativ-nost". Naravoslovje se lahko hvali s tem, da služi gospodarstvu. Humanistika in družboslovje se lahko hvalita s tem, da s svojimi idejami in normami izdelujeta vzorce za politiko, izobraževanje, kulturne ustanove, ne nadgrajuje izkustvena dognanja s smislom, ki vrednoti, dejstva zmeraj izbira in interpretira. Naj bo še tako empirično-eksaktna, je v svoji nadgradnji hermenevtična. Humanistika ne velja za "trdo" znanost, kot sta naravoslovje in matematika. Ni samo znanost, ki daje znanja, ampak je veda, ki ponuja vednosti kot vrednote. Zato so merila za njene dosežke, za veljavo v raziskovanju, za mesto v izobraževanju drugačna od teh, ki so primerna za naravoslovje, medicino in številne tehnologije. Empi-rično-eksaktni vzorec, ki se da meriti s točkami, je v humanističnih disciplinah vreden upoštevanja, vendar nikoli zadosten. O pomenu humanistike, o vrednosti njenih raziskav odloča njihov učinek na kulturno in moralno, nacionalno in svetovljansko zavest Vrednost humanistike se meri z njeno duhovnozgodovinsko vlogo, merila zanjo so zgodovinska. V modernem svetu - tudi na Slovenskem - poskuša naravoslovje humanistiko podrediti svojim merilom, ocenjevanju in organiziranosti. Od tod nujnost, da se humanistika in z njo vred družboslovje osvobodita odvisnosti od naravoslovnih modelov znanstvene in izobraževalne organizacije. Prevelike univerze, na katerih prevladuje model naravoslovnih, medicin- V modernem svetu - tudi na Slovenskem - poskuša naravoslovje humanistiko podrediti svojim merilom, ocenjevanju in organiziranosti. Od tod nujnost, da se humanistika in z njo vred družboslovje osvobodita odvisnosti od naravoslovnih modelov znanstvene in izobraževalne organizacije. nazadnje za množična občila vseh vrst. Prek tega prežemata celotno življenje v družbi, kulturi in državi. Njun vpliv je velik, zato tudi odgovornost. Znotraj humanistike obstajajo razlike. Nekatere njenih ved so izrazito nacionalne, druge mednarodne. Nekatere hočejo biti znanstvene po zgledu naravoslovja, se pravi, vrednostno nevtralne, kot da imajo opravka z golimi dejstvi. Vendar je to samo videz. Prava humanistika skih, tehnoloških fakultet, ni primeren okvir ne za humanistiko ne za družboslovje. Pogosto se govori o želji tehniških strok, da bi oblikovale posebno tehniško univerzo, kot jih poznajo drugje. Tem bolj je nujna posebna humanistič-no-družboslovna univerza v Ljubljani in še kje v Sloveniji. Samo v tem okviru bo humanistika lahko uspešno opravila dela, ki jo čakajo v slovenski kulturi, družbi, državi. Slivnikova vrnitev na Delo Pretekli teden se je uresničila napoved, da se glavni in odgovorni urednik tednika Mag Danilo Slivnik vrača na Delo. Nadzorni svet Dela ga je prejšnji teden imenoval za člana uprave Dela, zadolženega za tehnične zadeve. Kot je po imenovanju dejal predsednik uprave Tomaž Perovič, se bo Slivnik, ki naj bi si bil medtem že izbojeval pisarno dozdajšnjega odgovornega urednika Dela Darijana Koširja (ta še najprej ostaja glavni urednik Dela), kot član uprave ukvarjal predvsem z novimi edicijami Dela, hkrati pa tudi z morebitnim nakupom Maga. Glavna neznanka v celotni zgodbi ostaja Mag (njegovo vodenje je medtem začasno prevzel Slivnikov dozdajšnji namestnik Janez Markeš, njegovo uredništvo pa naj bi se v bližnji prihodnosti preselilo v Delovo stolpnico) in njegov nakup. Slivnik pravi, da je njegov nakup s strani Dela praktično dogovorjen (manjkal naj bi le podpis pogodbe), medtem ko Perovič o tem Ptičja gripa še ne ogroža Slovenije niški recept že ta teden. Hkrati potekajo tudi pogovori z več farmacevtskimi izdelovalci o naročilu večje količine protivirusnega zdravila, ki bi ga Slovenija sprostila le ob morebitnem pojavu pandemije, količina zdravila pa bi zadostovala za približno četrtino prebivalstva. Slovenija bo to zdravilo dobila v dveh delih, prvi del v začetku leta 2006. Tako pozno ga bo dobila zato, ker za dobavo tega zdravila obstaja čakalna lista, vrstni red prejemnikov pa se določa na podlagi prispelih prošenj. Ptičja gripa predstavlja torej resno grožnjo človeštvu, vendar pri nas razmere niso kritične, zato je pomembno, da prebivalci ohranimo mirno kri. Vse, kar lahko naredimo, da bi pripomogli k preprečevanju pojava ptičje gripe, je prostovoljno cepljenje proti gripi, izogibanje stikom z živo perjadjo in drugimi pticami ter seveda spremljanje dogajanja in navodil s strani pristojnih služb. G. D. Demokracii^M2/200^J ni čisto prepričan. Kot je dejal, potem ko je uprava Slivnika potrdila za svojega člana, naj bi bil nakup dogovorjen šele takrat, ko bo končan skrben pregled njegovega poslovanja in ko bo zadeva tako daleč, da bo uprava lahko sprejela sklep o nakupu. Kdaj naj bi se to zgodilo, še ni znano, iz dogajanja v zadnjih tednih pa lahko sklepamo, da nakup kljub vsemu najverjetneje ni več vprašljiv. Danilo Slivnik velja v novinarskih krogih za brezkompromisnega in neprizanesljivega novinarja, ki dobro pozna družbenopolitično dogajanje in tudi njegovo zakulisje. Slednje nedvomno izvira iz dolgoletne novinarske prakse pa tudi iz njegovega političnega angažiranja. Prvo novinarsko službo je dobil leta 1981, ko ga je na Delo povabil Jak Koprive in mu ponudil dopisništvo v Predsednik uprave Dela Tomaž Perovič in novi član uprave Danilo Slivnik. Kaj bo ta naveza prinesla v prihodnosti? Bo Delo po novem kaj boljše? Moskvi (iz tistega časa naj bi izviral njegov udbovski dosje, ki naj bi dokazoval, da je s tajnim imenom Potnik v Moskvi vohunil za jugoslovansko Udbo, kar pa je sam v svoji knjigi Potnikovo poročilo zanikal). V Moskvi je delal osem let, nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je najprej postal urednik notranjepolitične redakcije, nato pa namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela. Ker so se razmere na Delu začele zaostrovati, sta leta 1995 skupaj z Delovim novinarjem Vinkom Vasle-tom odšla iz Dela in ustanovila revijo Mag. Slednja je kot samostojna edicija v lasti Slivnika in Vasleta izhajala nekaj let, dokler je ni Slivnik leta 2000 prodal družbi Salomon, s tem pa tudi razdrl dolgoletno prijateljstvo z Vasletom. Slednji naj bi mu bil najbolj zameril to, da je Mag prodal mimo njega. Danilo Slivnik ima tudi krajšo politično kariero. Leta 1989 je poslal član CK ZKS, leta 1990 je neuspešno kandidiral za poslanca na listi socialistov, leta 1996 pa, spet neuspešno, na listi SDS. A. K. Virus ptičje gripe se nezadržno bliža Evropi. Panika pri ljudeh je čedalje večja, zdravilo tamiflu, ki ga predpisujejo za zdravljenje gripe, je v slovenskih lekarnah že pošlo. Prejšnji teden so v Turčiji in Romuniji zaznali prve primere ptičje gripe v Evropi. Po preiskavah v laboratorijih, ki so jih opravili v Veliki Britaniji, so ugotovili, da gre v teh primerih za najnevarnejšo različico virusa ptičje gripe H5N1. Ta tip virusa je v Aziji že pred časom povzročil smrt približno 60 ljudi, zato se ga zdravstveni delavci še toliko bolj bojijo. Evropska unija je že sprejela stroge varnostne ukrepe in prepovedala uvoz živih ptic, perutninskega mesa in drugih izdelkov najprej iz Turčije, kasneje pa še iz Romunije. Največji problem pri zajezitvi širjenja tega virusa pa so ptice selivke, ki so njegove glavne prenašalke. Kot za razmere v Sloveniji ugotavlja ministrstvo za zdravje, razlogov za paniko pri nas še ni. I\la tiskovni konferenci, ki so se je poleg ministra za zdravje Andreja Bručana udeležili tudi direktor agencije za zdravila in medicinske pripomočke Stanislav Premužič, direktorica di-rektorata za javno zdravje Marija Se-Ijak in predstojnica centra za nalez- Minister za zdravje Andrej Bručanje skupaj s predstavniki drugih pristojnih institucij skušal pomiriti prebivalstvo pred morebitnim pojavom ptičje gripe, kot nam je zagotovil, smo v Sloveniji na more! pojav nevarnega virusa ustrezno pripravljeni. Ijive bolezni dr. Alenka Kraigher, so vsi poudarili, da je ptičja gripa sicer resna nevarnost, vendar je Slovenija na njen morebitni pojav pripravljena. Virus H5N1 je izjemno nevaren, če se z okužene živali prenese na človeka, saj lahko povzroči hudo bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Prenosa bolezni s človeka na človeka pa za zdaj še ni bilo. Minister za zdravje Bručan je prebivalstvo skušal pomiriti, hkrati pa je ljudem priporočil, da se cepijo proti gripi, saj naj bi cepljenje zmanjševalo možnost okužbe z nevarnim virusom. Prav tako je zagotovil, da bo zdravilo tamiflu, ki ga je prejšnji teden v naših lekarnah zmanjkalo, znova mogoče dobiti na samoplač- :en it\ Z reformami v javnost V prejšnji Demokraciji smo predstavili predlog ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki vključuje šestdeset ukrepov, razdeljenih v štiri razvojne prioritete. Prva je konkurenčnost in gospodarska rast, druga so učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, tretja prioriteta je učinkovita in cenejša država, četrta pa moderna socialna država in večja zaposlenost. Prva polovica oktobra je minila v znamenju opredeljevanja do omenjenega predloga, ki ga je pripravil vladni odbor za reforme pod vodstvom Jožeta P. Damijana. V odboru je sodelovalo okoli dvesto strokovnjakov z različnih področij. V petek bo Slovenija nacionalni program reform za izvajanje prenovljene lizbonske strategije poslala evropski komisiji, vlada pa naj bi ga obravnavala danes. Študentje različno, gospodarstveniki zadovoljni Potem ko je do začetka oktobra vladni odbor za reforme pripravil izhodišča reform, ki zajemajo predlog celovitega nabora ukrepov za izvrševanje Strategije razvoja Slovenije in dajejo poudarek konkurenčnosti in liberalizaciji gospodarstva, učinkovitejši uporabi znanja, zaposlovanju in moderni socialni državi ter učinkovitejšemu delovanju same države, in jih je odbor poslal vladi, se je začelo obdobje seznanjanja z gradivom. Sešli so se predsedniki in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank in opravili poglobljeno razpravo o izhodiščih reform. Strinjali so se, da so te dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo. Predsednik vlade Janez Janša je na skupni tiskovni konferenci z Jožetom P. Damijanom predstavil bistvo predlaganih reform. Janša je o predlaganih reformah govoril tudi s predstavniki študentov, mladih raziskovalcev in z gospodarstveniki. Predstavniki študentov in mladih raziskovalcev, ki so se sešli z Janšo in Damijanom, se s predlaganimi ekonomskimi in socialnimi reformami večinoma strinjajo. Pri nekaterih obstaja strah glede sprememb na področju sociale, a naj ne bi bil upravičen. Odbor za reforme predlaga sistem odloženih šolnin, po katerem bi država financirala šolnine vsem, ki bi se vpisali na določen visokošolski program. Predvidene so spremembe pri študentskem delu, kjer je v preteklosti prišlo do številnih zlorab in prelivanja velikih vsot denarja prek študentskih servisov. Zato predlagajo, da bi izenačili pogoje za delo vsem delavcem na trgu in diplomirancem omogočiti zaposlitev, saj jim slednjo preprečuje predvsem študentsko delo, ker so trikrat, štirikrat dražji od tistih, ki še naprej delajo prek študentskih servisov. V študentskih in profesorskih vrstah pa je tudi precej zagrizenih nasprotnikov reform, kar dokazujejo elektronska sporočila, v katerih so nekateri pozivali študente in profesorje na fakultetah, naj prejšnji četrtek, ko je bila na sporedu oddaja Trenja, glasujejo proti reformam. Vprašanje v oddaji se je glasilo: Ali ste zaradi predvidenih reform pripravljeni zategniti pas? Večina je bila proti, kar pa ni presenetljivo, saj je bilo vprašanje metodološko sporno oblikovano. Zdi se, da predvidene reforme še najbolj podpirajo gospodarstveniki. Janša je dejal, da jih je velika večina podprla predlagane reforme, obstajajo samo različna mnenja v zvezi z ukrepi. "V tej razpravi je vlada dobila veliko podporo za predlagano smer reform, še posebej za tisto jedro ukrepov, ki povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in na ta način omogoča gospodarsko rast." V tem svežnju reform je po Janševih besedah tudi zaveza, da se pripravi zakonodaja, ki bo omogočila možnost udeležbe zaposlenih pri dobičku. Za predsednika uprave Krke Jožeta Colariča so predlagane reforme dobro razvojno naravnane, za samo Krko pa pomenijo številne prihranke. Podobno menijo tudi drugi, nekaj skepse je le do enotne davčne stopnje. Sindikati imajo številne pripombe V petek so predsednik vlade Janez Janša in člani odbora za reforme govorili o predlaganih reformah s socialnimi partnerji, združenimi v Ekonomsko-socialnem svetu. Medtem ko delodajalci predlagane reforme pozdravljajo, so predstavniki sindikatov po pričakovanju do njih precej kritični. V prvi vrsti jih moti, da niso sodelovali pri njihovi pripravi, kar pa je še vedno mogoče v okviru Eko-nomsko-socialnega sveta. Nasprotujejo uvedbi enotne davčne stopnje, motijo jih predlagane novosti na področju socialnih transferjev in podobno. Pri tem je premier Janša izpostavil, da Slovenija ni sama, temveč del evropskega in svetovnega trga. Spremembe okoli nas so realno dejstvo, ob katerem sicer lahko tiščimo glavo v pesek, vendar to ni dobro. Zato je edino smiselno, da se ustvarjajo nove možnosti, te pa bodo omogočile predlagane reforme. Predlagane reforme so po njegovih besedah urevnotežen nabor ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Rešitve so med seboj povezane - bistvenega premika brez celote ni mogoče doseči. Pri bojazni sindikatov, da se utegne socialni položaj delavcev poslabšati, pa je izpostavil rast plač kot enega ključnih ciljev predlaganega svežnja reform. Predstavljanje reform javnosti se je torej začelo. Ključno vprašanje zdaj je, kaj bo storila javnost. Brez njene podpore reforme ne bodo mogoče. Metod Berlec Do predvidenih reform so najbolj zadržani predstavniki sindikatov. Predlagane reforme so po Janševih besedah urevnotežen nabor ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Rešitve so med seboj povezane - bistvenega premika brez celote ni mogoče doseči. Pri bojazni sindikatov, da se utegne socialni položaj delavcev poslabšati, pa je izpostavil rast plač kot enega ključnih ciljev predlaganega svežnja reform. Sobotni kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki je za predsednika ustoličil agresivnega Jelka Kacina, je nakazal zmago trde linije v stranki, hkrati pa tudi močna notranja razhajanja. Kot je obljubljal dosedanjipredsed-nik stranke Anton Rop, naj bi bil to kongres enotnosti, strnjenja vrst v stranki in notranje prenove, vendar so ne le novo vodstvo, temveč tudi celot- no sobotno dogajanje ter vsebina govorov pokazali prav nasprotno sliko. K popravi takšnega vtisa niso pomagali niti pozivi vodilnih ljudi v stranki niti obisk predsednika države in dolgoletnega vodje IDS Janeza Drnovška. Potihoma so njegov obisk sicer pričakovali, v svojem nastopu pa je ostal že skoraj pregovorno nevtralen. Drnovšek je poudaril pomen dobre in močne opozicije za dobro celotne države, pozitivno zgodovinsko vlogo stranke od časov, ko se je razvila iz ZSMS, prek vodenja vsakokratnih koalicij do lanskega poraza, ki je M po njegovo skoraj neizbežen in ne toliko Ropova krivda. Brez vsebinskih sprememb Na kongresu, ki so se ga udeležili 404 delegati od 464 povabljenih, so vnesli lepotne popravke v strankin statut. Tako se je število podpredsednikov skrčilo s pet na dva, pri čemer sta zastopana oba spola, njun mandat pa bo vezan na mandat sveta LDS. Vendar je že izglasovanje ome- njenih dopolnil sprožilo prva trenja. Tako je Cveta Zalokar Oražem umaknila svojo kandidaturo za podpredsednico zaradi ploskanja ob sprejetju dopolnila, ki, kot je dejala, zmanjšuje število žensk v vodstvu LDS. A rezultati tekme za podpredsedniška stolčka (zasedla sta ju Matej Lahovnik in Zdenka Cerar) so bili daleč v ozadju ene bolj vročih predsedniških tekem. V kampanji prejšnjih tednov ni manjkalo niti podtikanj. Tako so Ivu Vajglu, ki je veljal Govor predsednika države Janeza Drnovška, ki se je vendarle udeležil kongresa svoje Tekma za podpredsedniški mesti je bila bolj za okras. Zmagovalca Matej Lahov-nekdanje stranke, so mnogi razumeli kot prevzem dela krivde za lanski volilni poraz, nik in Zdenka Cerar sta se vzdržala resne kritike razmer v liberalni demokraciji. Tožil je našega novinarja za zmernega kandidata in favorita ožjega vodstva ter predsednika države, očitali, da je v primeru zmage pripravljen vstopiti v Janševo koalicijo. Liberalci le na papirju Iz govorov Antona Ropa, predsedniških kandidatov in drugih je velo načelno poudarjanje libertarne usmeritve stranke, ki dopušča različna mnenja in iz tega celo črpa svojo moč, ter potrebe po iskanju rešitev problemov in trenj znotraj LDS. Predlog predsedujočega Antona Anderliča, da predstavitvi predsedniških in podpredsedniških kandidatov sledi takojšnje glasovanje brez poprejšnje razprave, pa je pokazal pravo sliko razmer. "Če bo z današnjega kongresa kdor koli odšel in mislil, da je velik zmagovalec, bomo na koncu vsi poraženci," je Rop uvodoma pozval k enotnosti, ki tolerira razlike, kar pa se je izkazalo za prazno leporečje. Na Anderličev predlog se je Bogdan Biščak odzval s protestnim odhodom iz dvorane, saj je dejal, da na kongresu, kjer ni razprave, nima kaj iskati. Tiste, ki so opozorili na resnične probleme, pred katerimi si je Rop zatiskal oči kakor večina delegatov, so potisnili ob stran. Tako je Marko Pa-vliha, eden od Lahovnikovih protikandidatov, opozoril na potrebo po večji decentralizaciji in posvečevanju strankini bazi. V LDS po njegovo vlada "hipertrofija funkcij", ki pa jih pokrivajo večinoma isti ljudje. Pavliha je oštel tudi občasno neusklajenost poslanske skupine in neučinkovitost vlade v senci. Slavko Gaber se je vprašal, zakaj bi organizirali predstavitve kandidatov, če je nato potrebno glasova- Novemu predsedniku LDS Jelku Kacinu smo v Demokraciji v preteklih letih posvečali precej pozornosti. Pisali smo predvsem o številnih aferah, v katere je bil vpleten - prometni nesreči, spornih nakupih orožja v Izraelu, čistkah na obrambnem ministrstvu, sporni odtujitvi ograje, nezakonitem financiranju njegove predvolilne kampanje s strani Mladinskega servisa Kranj in drugih. Zaradi ene izmed zgodb smo si s strani Kacina nakopali tudi tožbo, kar pa nam ni preprečilo, da ne bi njegovih številnih afer razkrivali še naprej. Tako bo tudi v prihodnje. Enako velja tudi za Mirka Bandlja, ki nam zaradi nekaterih zadnjih odmevnih člankov že grozi s tožbami. Uredništvo Demokracije nje o tem, ali sme kdo še kaj povedati. Milo rečeno, nerodno vodenje kongresa, ki bi se lahko prevesilo v dramo z množičnimi odhodi, je nekako omilil Vajgl, ki je dejal, da se odpoveduje kandidaturi, če bi kdo ostal brez možnosti, da izrazi svoje mnenje. Tako so se nazadnje sporazumeli, da bo imel vsak napovedani govornik na razpolago dve minuti. Pri tem so le redki - kot nekdanji okoljski minister Janez Kopač - jasno izrazili svojo podporo enemu od kandidatov, v tem primeru Ivu Vajglu. Kopač je v svojem nastopu Kacina označil za samovšečne-ga politika, kritiziral pa je tudi napade na predsednika države ob njegovi domnevni podporikandidataVajgla. Glavo v pesek Po vrnitvi v kongresno dvorano, kije izzvala podobno presenečenje kot njegov odhod, je Bogdan Biščak poudaril pomen razprave, saj demokracija, kot je dejal, ni le seštevanje glasov, ampak poslušanje argumentov. LDS je bila po njegovo vodilna stranka v državi takrat, ko je znala vzpostaviti dialog. Od tega načela se je vodstvo stranke v zadnjih dveh letih oddaljilo. Pomanjkljivost kongresa je bfla po njegovo v tem, da so se izogibali pogovoru o problemih LDS. Zanimivo je tudi Biščakovo mnenje o kandidatu Kacinu (sam je podpiral Vajgla), po katerem naj bi bil slednji kot poslanec poudarjal le nabiranje glasov in dajal izključujoče izjave na račun predsednikov drugih političnih strank, zato se Biščak boji rušenja mostov oziroma tega, da bodo s Kacinom na čelu stranke morali zbrati več kot 50 odstotkov glasov za vladanje. Da bodo kritiki deviacij izvirne liberalne ideje, za katero je treba priznati, da je prinesla Sloveniji tudi marsikaj dobrega v preteklem obdobju, preglasovani, je bilo mogoče slutiti že iz nastopa Antona Ropa. Nekdanji premier je večino svojega govora zgradil na konfrontaciji z vladno koalicijo, ki po njegovo deluje dvolično in si v resnici prilašča državo, gospodarstvo in medije s kadrovskimi čistkami, nedemokratičnostjo itd. Rop je govoril o velikih potencialih liberalne demokracije, a je dejansko dokazal le to, da še po enem letu ni prebolel volilnega poraza. Očitno pa je slabo prebavil tudi izročitev žezla, saj je bil večji del kongresa odsoten. Tako so ga zaman iskali ob razglasitvi izidov volitev. Zanimivo je, da smo ga ujeli med odmorom za kosilo, ko se je skušal izogniti drugim kongresnikom in se je odločil za obisk gostinskega lokala na Dunajski v spremstvu poslanskega kolega Pavleta Gantarja. V lokal je nekoliko kasneje prišla še manjša skupina udeležencev kongresa, med katerimi je bil tudi Jelko Kacin, ki se je, morda že prepričan v uspeh bližajočega se glasovanja, skušal otresti bližine svojih protikandidatov. Cenili militantnost A vrnimo se h govorom predsedniških kandidatov. Vajgl je v umirjenem tonu poskušal svojemu slogu dodati tudi nekaj osebne topline kot protiutež očitani medlosti, to pa je storil z besedami, da svoje sinove postavlja na prvo mesto, pred politiko. Izrazil je tudi optimizem glede prihodnosti stranke, med svojimi prednostmi pa je kot že med kampanjo izpostavil svoje diplomatske sposobnosti in poudaril, da bi kot predsednik vnesel več politične kulture. Kasneje je še izrecno zavrnil očitke, naj bi privolil v pakt s SDS. Vajgl strankarskega sodelovanja sicer ni vnaprej izključil, a do njega zagotovo ne bi prišlo pred volitvami leta 2008. Jelko Kacin je k sodelovanju pri prenovi stranke, ki se bo z izvolitvijo novega predsednika šele začela, povabil vse njene člane. Pozval je k pomnjenju napak, ki so LDS stale zmage na zadnjih volitvah. Te so bile po njegovo predvsem notranje narave. Kacin je tudi obljubil, da se bo v primeru zmage odpovedal predsedniški plači, kaj kmalu pa je začel obstreljevati vladno koalicijo, ki po njegovo namesto tržne ekonomije uvaja "poli- Antona Ropa, ki je stranko vodil od leta 2002, razen ob uvodu v kongres skorajda ni bilo zraven. Morda se še ni sprijaznil s tem, da ni več predsednik LDS. Tone Anderlič je z "nerodnim" vodenjem razprave, ki sprva ni predvidela debate o kandidatih, sprožil dramatične odzive in pokazal pravi obraz sedanje stranke. Bogdan Biščak je vse presenetil s svojim protestnim odhodom iz dvorane, vendar se je nazadnje vrnil in izrazil zaskrbljenost nad Kacinovo avtoritarnostjo. Prikrite zamere Medtem ko je novi predsednik LDS v bojevitem govoru ob nastopu predsedniške funkcije že nakazal smernice, po katerih bo vodil stranko, nas je zanimalo mnenje obeh poražencev, a sta bila bolj redkobesedna. Včasih je tudi molk pomenljiv. Jožef Školč Kako ocenjujete izid glasovanja? Ni kaj ocenjevati, jaz sem zadovoljen, da je konec, da imamo novo vodstvo, in to je vse. Kaj, mislite, bo z LDS po izvolitvi Jelka Kacina za predsednika? Težko govorim zanj, tako da upam, da bo del tega, kar je büo izrečenega, tudi v njegovih programih, a to morate vprašati njega. Ivo Vajgl Kako komentirate izid glasovanja? Kongres se je odločil in izvolil z veliko večino kandidata, za katerega večina misli, daje dober. Tudi jaz mislim, da je Kacin dober kandidat, o njem nisem govoril drugega kot to, da je dober politik, da je prodoren, da je kvalificiran. Želim mu veliko uspeha in liberalni demokraciji z njim. Ste zadovoljni s številom glasov, ki ste jih dobili? V bistvu sem. Mislim, da je tudi v nekem sorazmerju s tem, kar sem vložil v predvolilne priprave in kampanjo. Mislite, da bo zdaj LDS stopila po poti sprememb, oziroma v katero smer bo šla? Ne vem, to pa morate vprašati novega predsednika stranke. tični fevdalizem". Poleg tega je evropski poslanec svoje bodice namenil tudi Katoliški cerkvi, ki naj bi pod pokroviteljstvom nove oblasti postala državna Cerkev. Prenovljena LDS pod Kacinovim vodstvom naj bi predstav-ljala rešilno bilko Slovencev pred neuravnovešeno gospodarsko in socialno katastrofalno politiko vlade. Kot zadnji od kandidatov je na govorniški oder stopil veteran Jožef Školč. Njegov govor bi lahko označili za labodji spev slovenskega liberalizma. Školč je namreč pozval k vrnitvi na izvirni liberalni program stranke. Pri tem razume liberalizem kot poslanstvo v službi svobode posameznika, razcepljenega med levimi in desnimi ekstremi. Tako se je vprašal, ali ni LDS zadnjih parlamentarnih volitev izgubila zaradi odstopa od teh vrednot, kot primer pa navedel Kacin bo sedaj verjetno strnil vrste, pri tem pa še bolj zaostril razlike v LDS, kar lahko dolgoročno privede do razkola. Stara garda oziroma tisti, ki so se kritično oglasili med razpravo o predsedniških kandidatih, bodo izviseli, čeprav gre za zgodovinsko jedro LDS, ki mu pripada tudi Kacin. Liberalne vrednote, ki so zaznamovale ne le stranko, temveč tudi dobršen del političnega razvoja vob-dobjutranzirije, zdaj ne bodo imele več domovinske pravice. Gaber, Biščak, Kopač, Vika Potočnik (v ta tabor gotovo sodijo še Milan Balažic, Jožef Školč, Tone Anderlič) bodo bodisi pristali na stranskem tiru, bodisi odšli. Sobotno dogajanje s pretirano naglico pri izpeljavi volitev nakazuje, da bo kriza v LDS še dolga. Nekdanji minister za okolje Janez Kopač je bil med redkimi, ki je na glas povedal ime svojega kandidata. Kot mnogi iz "stare garde" bo pri Kacinu verjetno izvisel. Za tako držo imajo v liberalni demokraciji še dovolj časa, tako kot za oblikovanje konceptualnih reform, ki bodo prevetrile stranko. O vsem tem pa bo nazadnje odločal Jelko Kacin, ki bo moral dobro premisliti nadaljnje korake, saj s puhlicami in zastonjski- Če lahko Kacinovo agresivnost mi napadi na vlado ne bo prišel daleč. pretirano regulacijo gospodarstva. Pri tem je predstavil načrt, kako stranko napraviti konkurenčno do naslednjih državnozborskih volitev. V ta namen je treba biti trda in neizprosna opozicija, se temeljito pripraviti na lokalne volitve prihodnje leto in temeljito reorganizirati stranko. Prepričljiva zmaga, negotova prihodnost Izmed kandidatov je imel tako le Školč izdelan program; večini se je mudilo z glasovanjem za novega predsednika v prepričanju, da bo že s tem prišlo do nujnih in zahtevanih sprememb. Kacin je tako dobil kar 220 glasov proti Vajglovim 133 in 45 Jožefa Školča in zmagal v prvem krogu z absolutno, prepričljivo večino. Delegati so nagradili ostrino in populizem njegovega nastopa. tik po izvolitvi še razumemo zaradi nekakšne zmagovalne evforije, pa njegov predvolilni nastop dokazuje, da gre za uveljavitev ortodoksne levičarske linije znotraj stranke. Vprašanje je, ali bodo zaradi "bruseljskega izgnanstva" novega predsednika spori ostali potlačeni ali bo prišlo do odhodov v velikem slogu oziroma celo do čistk v vrstah stranke, s katerimi ima Kacin izkušnje še iz časa, ko je bil obrambni minister. Še močnejši zasuk v levo ob avtoritarnosti novega predsednika utegne močno škoditi stranki in poglobiti probleme, ki so pripeljali do poraza na lanskih volitvah. Po drugi strani je Kacin v prednosti zaradi medijske privlačnosti. Res pa je, da še ni izoblikoval programa, s katerim bi rešil potapljajočo se ladjo. Medtem seje na Kacinovo izvolitev že odzvala poslanska skupina SDS, kije pozdravila odločitev delegatov na sobotnem kongresu in hkrati poudarila, da vsaka kakovostna koalicija "potrebuje tudi dobro opozicijo", sposobno vsebinskih razprav in ne le nasto-paštva. Tako so v SDS izrazili prepričanje, da bo Kacinu "uspelo povzdigniti LDS iz vloge užaljene poraženke". Mitja Volčanšek ANKETA Bo Jelko Kacin razbil LDS? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www. demokracija. si Rezultati preteklega tedna Kje naj poteka meja s Hrvaško v Istri? a) na reki Dragonji; b) pri Savudriji; c) na reki Mirni; č) ne vem a) c) ■ č) I n/ 1-1-1- % 0 25 50 Glasovalo: 165 64,2 21,2 12,7 1,8 75 100 spletna Demokracija Uokvirjene državne finance Osrednja pozornost v državnem zboru v preteklem tednu je veljala predstavitvi proračunov za leti 2006 in 2007, ki sta ju predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk. Po do zdaj predstavljenih predlogih naj bi se v letu 2006 v državno blagajno steklo 1.756,4 milijarde tolarjev, iz nje pa odšlo 1.857,9 milijarde tolarjev. V letu 2007 bi se v državno blagajno nateklo nekaj več sredstev, in sicer 1.861,1 milijarde tolarjev, iz nje pa bi odšlo 1.954,2 milijarde tolarjev. Kot je ob predstavitvi obeh proračunov rekel Janša, je bil glavni cilj vlade pri pripravi proračunov izpolnitev kriterijev za prevzem evra v začetku leta 2007. Slednje je vladi po njegovih besedah popolnoma uspelo, saj naj bi primanjkljaj v letu 2006 ostal na ravni 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2007 pa naj bi se celo zmanjšal na 1,2 odstotka BDP. Po besedah Andreja Bajuka oba proračuna predvidevata povišanje sredstev za nekatera področja, ki jim daje vlada še poseben pomen. Tako se v proračunu za leto 2006 povečujejo sredstva za tehnološki razvoj in program v podporo znanosti (za 21 odstotkov). Povečujejo se tudi sredstva za povečanje konkurenčnosti slovenske industrije (za 24,5 odstotka), vzdrževanje in graditev držav- nih cest (za 63,2 odstotka), zdravstveno varstvo (za 32,8 odstotka), varovanje okolja (za 36,8 odstotka) in za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (za 67,9 odstotka). Tako Janša kot Bajuk sta ob tem poudarila, da bo proračun za leto 2007 treba popravljati, saj vlada v njem ni mogla predvideti finančnih posledic nove finančne perspektive EU, ker ta še ni sprejeta. Odprava "najdražjega poštarja" skoraj neizogibna Če so se poslanci v ponedeljek ukvarjali večinoma s finančnimi zadevami države, so v torek spet prišle na vrsto bolj politično obarvane teme. Najbolj zanimivo je bilo na odboru za notranjo politiko, kjer so poslanci razpravljali o številnih dopolnilih k zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki bo kmalu romal v drugo obravnavo. Čeprav so poslanci z dopolnili bistveno spremenili nekatere določbe zakona, je najpomembnejša, ki odpravlja Kosovo komisijo za preprečevanje korupcije, njene naloge pa prenaša na državnozborsko komisijo, ostala nedotaknjena. Kot že mnogokrat doslej se je ob tem razvila živahna polemika. Na eni strani so opozicijski poslanci zatrjevali, da bo koalicija z odpravo komisije naredila velik korak nazaj v leto 1992, ko je bila prvič ustanovljena državnozbor-ska komisija, ki se je po njihovo izkazala za neučinkovito, na drugi stra- ni pa so minister za javno upravo Gregor Virant in koalicijski poslanci dokazovali, da je Kosova komisija neučinkovita in predraga. Kot je dejal Virant, so številne pristojnosti Ko-sove komisije nepotrebne in nesmiselne, hkrati pa je komisija glede na svoje delo in učinkovitost predraga, saj nas je samo do zdaj stala okoli milijardo tolarjev. Čeprav je Miran Potrč takšno navajanje označil za demagogijo, Drago Kos pa je postregel s podatkom, da so v prvih devetih mesecih podali 56 prijav sumov kaznivega dejanja korupcije (slednje je Virant pozneje v Odmevih označil kot drage poštne storitve), to poslancev koalicije ni prepričalo, tako da se Ko-sovi komisiji bliža neizogiben konec. 140 nerešenih spisov se mu ni zdelo nič takšnega To seveda pomeni, da bo komisija za preprečevanje korupcije končno začela delati tisto, za kar je bila ustanovljena leta 1992, nekaj podobnega pa bi lahko rekli tudi za nedavno ustanovljeno komisijo za preiskavo razmer v državnem tožilstvu. Slednja je namreč pretekli teden predse prvič poklicala katerega izmed pomembnejših tožilcev v državi. Tako je v sredo med njene člane sedel nekdanji vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Gorazd Fi-šer. Poslance so zanimale predvsem nekatere konkretne zadeve, v katere so bili vpleteni tožilci. Fišer je dejal, da je imel razvpiti tožilec Milan Ze- leznik že leta 2000 v omari okoli 140 nerešenih zadev, vendar pri tem ni ukrepal, nasprotno, Železnika je znova postavil za vodjo oddelka za gospodarske zadeve. Kot je pojasnil Fišer, je slednje storil zato, ker je bil Že-leznik na tem področju najbolj izkušen, poleg tega pa se mu število nerešenih zadev ni zdelo alarmantno, saj ni bistveno odstopalo od števila nerešenih zadev drugih tožilcev. Takšno pojasnilo poslancev ni zadovoljilo, zato so sklenili, da bodo nekatere njegove izjave in pojasnila zdaj preverili pri nekdanji generalni državni tožilki Zdenki Cerar. Cviklova komisija krši poslovnik Če se je torej parlamentarna komi-sijaza preiskavo razmer na tožilstvu dela lotila zelo temeljito, tega ne bi mogli reči za komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ, ki jo vodi el-deesov poslanec Milan M. Cvikl. Njegova komisija se namreč v zadnjem času ukvarja le še z vprašanjem odprodaje deležev KAD in SOD v Mercatorju, z zasliševanjem prič pa se počasi spreminja v preiskovalno komisijo. Na to je poslance LDS opozoril tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je dejal, naj takšne primere, kot je Mercator, obravnava parlamentarna preiskovalna komisija, pri tem pa spomnil na mnenje zakono-dajno-pravne službe, da obravnava Mercatorja na seji komisije ne more potekati po postopkih in načinu, značilnih za parlamentarno preiskavo. Aleš Kocjan Konec nedotakljivosti? Veliki sodni zaostanki in nekatere nerazumljive odločitve posameznih sodnikov so že dlje časa glavni razlog, da se v nekaterih političnih krogih pojavljajo razmišljanja, če že ne o odpravi, pa vsaj o omejitvi trajnega sodniškega mandata. Takšna razmišljanja zdaj prvič dobivajo tudi konkretno podobo. Pobude, da bi sodnikom odpravili trajni mandat, se v slovenski javnosti pojavljajo vsake toliko časa - navadno pa takrat, ko v javnost pridejo podatki o sodnih zaostankih ali ko na sodišču "pade" kakšna odmevnejša zadeva. Razprave o odpravi trajnega sodniškega mandata je znova obudila nedavna razsodba, s katero je sodišče v Murski Soboti domnevne napadalce na Mira Petka oprostilo krivde za napad. Razpravo o sodniškem mandatu je sprožil sam Petek, kije po razglasitvi sodbe dejal, da je bila takšna razsodba sodišča znana že vnaprej, saj je sodišče že med procesom spre- ga mandata, jemalo le tiste dokaze, ki so napelje- ^^^^^бЧИрШ^В^Ж^вЦ^^^^^З^ј govorili. Kot je dejal, bo- vali k oprostitvi obdolžene četverice, ЈВИДииИМим» | do pogovori najverjetne- hkrati pa je padlo na izpitu, ko je šlo Vsi razlogi, ki jih je Večina strank ne podpira odprave trajnega sodniškega mandata, je potekali v smislu, da bi za pričanje varovanih prič. Te bi mo- navedel Petek, in nekaj- pripravljena pa bi se bila pogovarjati o uvedbi preizkusne dobe. se trajni sodniški mandat ralo sodišče po Petkovih besedah ustrezno zavarovati, a tega ni storilo, ampak je celo nekaznovano dopuščalo, da so jim nekateri obdolženci grozili s fizičnim obračunom. Slednje po Petkovem mnenju jasno kaže slabo delo sodišča in sodnika Branka Palatina, kar pa naj bi bilo tudi posledica tega, da imajo sodniki trajni sodniški mandat, zaradi katerega si lahko privoščijo stvari, ki si jih ne bi smeli. "Veliko ljudi ima nesrečno izkustvo s sodstvom... Sam se v letu dni, odkar sem poslanec, v svoji pisarni nenehno srečujem z njimi. Sodstvo je na lestvici institucij na predzadnjem mestu v državi, kar seveda ni dobro. Ljudje ne zaupajo v sodni sistem, ki je pri nas dokazano slabo učinkovit ... Sodišča se morajo znebiti lenih, nestrokovnih, prestrašenih in skorumpi-ranih sodnikov," je pred časom v pogovoru za našo revijo dejal Petek letna razmišljanja o tem, ali je smiselno, da imajo sodniki trajni mandat, so očitno zadostovali, da je politika znova začela razmišljati o tem, kako bi sodnikom omejila ta njihov privilegij. Pobudo za to je znova sprožila Jelinčičeva SNS, ko je sredi preteklega meseca vse poslanske skupine pozvala, naj se pridružijo njeni pobudi za začetek spremembe ustave v tistem delu, ki sodnikom omogoča trajni mandat. Slednjega bi po njihovem predlogu zdaj spremenili tako, da bi bili sodniki voljeni za dobo osmih let, po izteku tedobepabiimelimožnost za vnovično izvolitev. Po mnenju SNS takšna rešitev ne bi posegla v avtonomnost dela sodnikov, prisilila pa bi jih k učinkovitejšemu in boljšemu delu, in to predvsem na področju zmanjševanja sodnih zaostankov. Takšen predlog med drugimi strankami v parlamentu ni naletel na podporo, je pa stranke na neki način spodbudil, da so se o nekaterih spremembah na tem področju vendarle začele pogovarjati tudi na formalni ravni. Tako so se konec prejšnjega meseca na sestanku srečale vse stranke vladajoče koalicije in razpravljale o predlogu SNS. Podrobnosti s sestanka niso znane, iz posameznih izjavpo njem pa lahko sklepamo, da predloga SNS ne podpirajo, podprle pa bi rešitev, po kateri bi trajni mandat sodnikom sicer ostal, vendar bi morali vsi sodniki, preden bi ga dobili, prestati nekakšno preizkusno dobo (po do-zdajšnjih predlogih bi ta trajala 5 ali 8 let), ki bi pokazala, ali si trajni mandat zaslužijo ali ne. Tako jeposlanec SDS Miro Petek po sestanku dejal, da se sam sicer zavzema za popolno odpravo trajnega mandata sodnikom, vendar se v stranki o tem še niso do- Večina strank ne podpira odprave trajnega sodniškega mandata, pripravljena pa bi se bila pogovarjati o uvedbi preizkusne dobe. politika Poaovor z Mojco Hardi, tiskovno predstavnico ministrstva za pravosodje Ministrstvo omejitvi trajnega mandata ni naklonjeno Kakšno je stališče ministrstva za pravosodje do predloga, ki ga zagovarja predvsem SNS, da bi sodnikom odpravili trajni mandat? Trajni sodniški mandat je ustavna kategorija. Sprememb ustave se je treba lotevati le tam, kjer je to nujno potrebno, zato podpiramo le tiste ustavne spremembe, ki so neobhodno potrebne. Ta čas trajni sodniški mandat ni osrednje vprašanje, ki bi ga morali rešiti s spremembo ustave. Bi bil za ministrstvo sprejemljiv kompromisen predlog, da se trajni mandat ne bi odpravil, da pa bi morali sodniki, preden ga pridobijo, skozi nekakšno preizkušnjo? Ta čas na ministrstvu ne razmišljamo o tovrstnih kompromisnih predlogih, temveč bolj o tem, kako izboljšati tiste naloge sodnikov, ki ohranil, da pa bi morali vsi sodniki pred tem iti skozi preizkusno dobo. Proti popolni odpravi mandata so se do zdaj izrekli v NSi, kjer so, kot je po sestanku dejal vodja poslanske skupine Alojz Sok, glede tako velikih sprememb bolj konservativni, pripravljeni pa bi se bili pogovarjati o uvedbi preizkusne dobe za sodnike. Slednjo bi podprli tudi v najmanjši vladni stranki DeSUS in drugi največji opozicijski stranki SD. Kot pravijo v obeh strankah, povsem zavračajo možnost, da se trajni mandat odpravi, saj naj bi ta zagotavljal neodvisnost sodstva, ne nasprotujejo pa preizkusni dobi, vendar le, če bo ta prej dobro premišljena. Kot nam je dejal predsednik DeSUS Kari Erjavec, bi uvedba so se doslej premalo poudarjale, torej predvsem njihovo odgovornost in kakovost njihovega dela. Morebit- ni preizkusni mandat je neprimerno sredstvo za odpravo sodnih zaostankov, ker je prepočasen. Sodne zaostanke bo treba rešiti že prej. preizkusne dobe lahko preprečila slabo sojenje nekaterih sodnikov, ki so v zadnjih letih metali slabo luč za celoten pravosodni sistem v Sloveniji, vendar bi morali rešitev pred uvedbo skrbno preučiti. Podobnega mnenja je tudi vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, ki pravi, da bi v njihovi poslanski skupini takšno spremembo podprli, vendar le, če dodelitev trajnega mandata po koncu preizkusne dobe ne bi bila odvisna od parlamentarne večine. To bi po njegovem mnenju lahko zagotovili tako, da bi sodnike v trajni mandat namesto parlamenta imenoval predsednik države. Edini stranki, ki se do zdaj še nista jasno izjasnili o uvedbi poskusne dobe za sodnike, sta SLS in LDS, lah- Kako učinkoviti so slovenski sodniki v primerjavi s sodniki iz držav Evropske zveze? Primerjave o učinkovitosti sodnikov si je mogoče ogledati na spletni strani Sveta Evrope. Ker se delo slovenskih sodnikov razlikuje od dela, ki ga opravljajo sodniki v drugih evropskih državah, preproste primerjave o njihovi učinkovitosti ni mogoče izpeljati. Ima ministrstvo kakšen podatek, kako pravične in dobre so njihove razsodbe? Ministrstvo za pravosodje s takšnimi podatki ne razpolaga. V odmevnih kazenskih primerih pa predvidevamo, potem ko bodo pravnomočno končani, skrbno analizo poteka policijskih, tožilskih in sodnih dejanj ter postopkov. ko pa iz dejstva, da do zdaj nihče izmed njunih predstavnikov ni javno izrecno nasprotoval omenjenemu predlogu, sklepamo, da možnosti za pogovore ne zavračata. Kdaj bi bil glede na vse podan prvi konkretnejši predlog o spremembi ustave v delu, ki govori o trajnem sodniškem mandatu, torej še ni znano, verjetno pa se bo to zgodilo takrat, ko se bodo v vseh poslanskih skupinah dogovorili, o čem so se pripravljeni pogovarjati. Glede na to, kar smo slišali do zdaj, odprave trajnega sodniškega mandata ni mogoče pričakovati, zelo verjetno pa je, da sodniki le-tega kmalu ne bodo več dobili avtomatično kot do zdaj. Aleš Kocjan Poslanec Miro Petek zagovarja stališče, da se trajni sodniški mandat odpravi, vendar bo na koncu, kot je dejal, sledil večinskemu mnenju v stranki. Miran Potrč meni, da bi v njihovi stranki lahko podprli uvedbo preizkusne dobe, vendar le, če izvoli-Večina vladnih strank podpira uvedbo preizkusne tev sodnikov ne bi bila odvisna od dobe za sodnike. Nekoliko so zadržani le v SLS. vsakokratne vladajoče večine. Korak zaikorakom Avdiotečajij ■začetnike! [zpAjmjOj LVJCNJIGARNAHl [POSLOVALNICAH] [POŠTEjSLOVENIJEj [INllZBRANlKj ITRGO VS KI НЈИ REZA H! J V soboto je Društvo slovenskih katoliških izobražencev v Cankarjevem domu v Ljubljani priredilo simpozij z naslovom Slovenska duhovna in politična drama v 20. stoletju, o mestu in vlogi katoličanov, o preteklih dejstvih in prihodnjih perspektivah. Na simpoziju je s svojimi prispevki nastopilo devet vidnih izobražencev. Prvi, Janez Juhant, je nastopil s prispevkom Katoliški tabor pred drugo svetovno vojno. Zgodovinar Stane Granda je govoril o političnem življenju v stari Jugoslaviji s posebnim ozirom na liberalce in Genocid in demokracija krščanske socialiste. Janez Zdešar je govoril o delovanju Komunistične partije Slovenije pred drugo svetovno vojno. Zgodovino revolucionarne dejavnosti slovenske in jugoslovanske KP med obema vojnama je razdelil na dve obdobji. Začetek prve, ki je trajala med letoma 1920 in 1929, je označeval predvsem nasilni revolucionarni zagon, ki je upal, da bo boljševiška revolucija v nekaj letih s pomočjo Sovjetske zveze in pod vodstvom Kominterne zajela vso Evropo. Dvignili so se komunistični upori, stavke, oboroženi spopadi. Dobo od leta 1929 do 1941 je zaznamoval z novimi in pomlajenimi kadri, z notranjo reorganizacijo, s šolanjem kadrov v Moskvi pod okriljem Kominterne, z udeležbo svojih članov in privržencev v španski revoluciji, v Sloveniji od leta 1935 dalje pa s taktiko t. i. ljudskih front. Za obe dobi so značilni oboroženi poskusi revolucionarnega prevzema oblasti. Predavatelj je omenil dogodek na Zaloški cesti leta 1920, organiziranje proletarskih akcijskih čet (PAČ) leta 1923, spopad v Trbovljah leta 1924, oklic revolucije leta 1929, mariborsko afero leta 1932 in Titovo pripravo revo- lucije leta 1940 v Jugoslaviji, ki jo je nato Kominterna prepovedala. Medvojno nasilje Stane Okoliš je obravnaval drugo svetovno vojno na Slovenskem. Dejal je, da je zanjo poleg okupacije značilno revolucionarno ozadje. Komunizem se je spravil nad svojega nasprotnika s sistematičnim nasiljem. In vedno je zmagovala njegova revolucionarna logika. Poboji Slovencev so si sledili spomladi 1942, jeseni 1943 in poleti 1945. Vedno vse za uspeh revolucije. Civilizirani svet je klonil pred barbarstvom. Slovenska tradicionalna politika je pred temi dogodki vedno ostala brez moči. Glavna žrtev medvojnih dogodkov so slovenski katoličani, ki so z uporom partijskemu terorju od poletja 1942 pokazali, daje bila prav v njih tista civilizacijska moč, kije prepoznala, da je z nastopom t. i. NOB okupacija med vojno samo še okvir, v katerem se je dogajala revolucija, je poudaril Okoliš. "Partija je povojne množične poboje izvedla v funkciji zavarovanja re- volucije, kajti revolucija se je po koncu vojne nadaljevala," je dejal. "Katoličani, ki so največje žrtve slovenskega holokavsta, so živeli v zavesti vrednosti in pomena načel. V zmagi komunizma, katerega načela trenutne koristi, za katere se ne izbirajo sredstva, za katere nasilje, laž ali prevara vedno najdejo opravičilo, je bilo zanje tudi neke vrste pohujšanje. Nekaj podobnega kot velja za vlogo krščanskih socialistov, ki so s partijo sodelovali in ji pomagali pri njeni igri s slovenskim narodom. Partija je iz prve faze leni-nistične revolucije, iz NOB, naredila mit, ki naj bi jo opravičeval v njeni sli po oblasti. A mit se kaže kot laž." ' DOM Tamara Griesser Pečar je predstavila povojna nasilje nad Cerkvijo. Odpor proti nasilju Anton Drobnič je govoril o katoliški dilemi med drugo svetovno voj -no. Slovenski katoliški odpor proti boljševiškemu nasilju je bil neizogibno dejanje, je dejal. V razmerah sovražne okupacije in komunistične smrtne grožnje bi slovenski katoličani lahko začasno preživeli samo, če bi se komunistom popolnoma podredili in sodelovali pri njihovih zločinih. Tega niso mogli in niso smeli storiti. Ostala jim je samo oborožena samoobramba. Ta pa je bila mogoča samo s soglasjem okupatorja, ki je moral skrbeti za življenje in varnost prebivalcev okupirane dežele. Če tega sam ni mogel ali ni hotel, je bil po mednarodnem pravu dolžan to prepustiti domačinom, t. j. slovenskim oboroženim varnostnim silam. Vaške straže in slovenski domobranci zato niso bili del okupatorjevih sil, ampak so bili po določbah haaških konvencij domača, sloyenska oborožena sila. Pravijo, da je bilo v gozdovih dovolj prostora tudi za nekomunistično vojsko, vendar se samo od prostora ne da niti živeti niti bojevati. Že partizanska vojska je revno slovensko podeželje povsem izčrpala. Predvsem pa je neresno prezreti, da so partizani že 16. septembra 1941 pod grožnjo smrti prepovedali vsako organiziranje zunaj svojega nadzora. Sožitje dveh gveril torej ne bi bilo mogoče, medsebojni spopadi ne bi bili nič manjši, civilno prebivalstvo pa bi bilo brez obrambe še bolj neusmiljeno izpostavljeno tako partizanskemu terorju kot zločinskim okupatorjevim repre-salijam. Nemožnost dveh gveril ne izhaja samo iz komunističnih odlokov, ampak je izkazana tudi z njihovimi dejanji. V Sloveniji je bila v gozdovih tudi nacionalna ilegala, slovenski čet-niki. Partizani so jih napadali vsaj tako srdito kot drage in ujete četnike so prav tako zverinsko pomorili. Režim in Cerkev Tamara Griesser Pečarje svoj prispevek naslovila Odnos komunistične oblasti do Cerkve in katoličanov v Sloveniji. Uvodoma je dejala, da je bila Katoliška cerkev vse do prevrata 1990 za komunistično oblast notranji sovražnik številka ena. "Tako je že v poročilu notranjega ministrstva z volilnih list, omejevanjem verouka, odpravljanjem cerkvenih šol, z agrarno reformo in nacionalizacijo, z omejevanjem verskega tiska, s tem, da so nune morale zapustiti bolnišnice, sirotišnice, domove za onemogle, čeprav zanje ni bilo nadomestitve, pa že od vsega začetka z aretacijami in sodnimi procesi. Posege proti Cerkvi je koordinirala Ozna oziroma Udba. Večina duhovnikov in redovnikov je imela težave z oblastjo. Teorija in praksa Ljudje se danes sicer radi spominjajo, je dejala zgodovinarka Helena Jaklitsch v svojem prispevku Teorija in praksa totalitarizma, kako je bilo v času socializma poskrbljeno za enakopraven položaj vseh, ko ni bilo izstopanja in ne delitve na bogate in revne, kot se čedalje bolj dogaja v današnjem času, pri tem pa pozabljajo, da so bile tudi takrat razlike, a se o njih ni govorilo. Tako so borci že takrat uživali številne privilegije, do katerih dragi niso bili upravičeni, in ti jim ostaja- življenjem vsakega posameznika. V ta namen je ustanovila tudi fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo oziroma današnjo FDV, na kateri so vzgajali "preverjene kadre" za ustvarjanje, manipuliranje in vzdrževanje javnega mnenja. Močno razvejana Udba, ki naj bi bila imela v najboljših časih celo okoli 150.000 špicljev, je s svojo nevidno navzočnostjo tako ustrahovala ljudi, da se je večina zaradi lastne varnosti in varnosti svojih družin odpovedala vsakemu javnemu izražanju mnenja. S tem pa je partija dosegla cilj. Vse do konca 80. formalna opozicija ni bila dovoljena, proti oblastem so nastopale le posamezne intelektualne skupine, ki so se zbirale okoli kulturniških in filozofskih revij, ter občasno študentje. Od 50. let dalje je dejavnost intelektualnih opozicijskih skupin tiho dopuščala, vendar je sama določala mejo strpnosti. Tako je občasno posegla v delovanje skupine ali posameznika z obsodbo, administrativnimi ovirami (prepo- ciplinirala lastne vrste, s tretjo je pokorila liberalce, da si ne bi česa domišljali. Potem je imela štiri desetletja mir. Tako se je končala boljševiška agresija na slovenski narod, ki se je začela junija 1941 po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Po nizu nelegitimnih političnih dejanj, kot je ustanovitev Vosa 15. avgusta 1941 in uzurpacija pravice do odpora s strani komunistične OF 16. septembra 1941, je partija začela s terorjem nad vidnejšimi slovenskimi ljudmi. S tem so komunisti dosegli dvoje: pretrgali so normalen razvoj nacionalnega odpora, ki je že obstajal, in izzvali odpor tistih, nad katerimi so izvajali teror, ali drugače, izzvali so državljansko vojno. Pri tem je prišlo do temeljne dislokacije, ki jo še najbolje izrazimo, če ji rečemo prehod iz naravnega stanja v nenaravno: namesto naravne, vsenarodne, iz različnih političnih sil sestavljene rezistence, je nastala umetna, ki ni imela več pr-vinske vloge in je rabila izključno parcialnemu partijskemu interesu. Helena Jaklitsch je govorila o teoriji in praksi totalitarizma. Anton Drobničje predstavil katoliško dilemo med vojno. Janez Zdešar je govoril o pripravah na revolucijo. Stane Okoliš je orisal dogodke med vojno. Justin Stanovnik je govoril o nasilju in njegovih žrtvah. novembra 1945 označena kot 'hrbtenica reakcije', ki je 'stala vedno radi svojih privilegiranih in družbenih pozicij... na najbolj reakcionarnem stališču'. In še zadnji Priročnik za delo milice jo je leta 1985 opredeljeval kot poglavitnega notranjega sovražnika in ji zaradi tega posvečal veliko pozornost." Cilj povojne oblasti je bil notranjega sovražnika v očeh vernikov vsaj moralno onemogočiti in s tem znižati njegov vpliv, če že ne odpraviti. Tudi zamisel ustanovitve narodne Cerkve je propadla. 'Ljudska oblast' je začela takoj po vojni ukrepati proti Cerkvi kot instituciji in posameznim duhovnikom in redovnikom: s hišnimi preiskavami, s stanovanjskim utesnjevanjem, brisanjem jo tudi danes oziroma se celo prenašajo na njihove potomce. Politično angažiranje je bilo strogo omejeno s pravili komunistične partije, ki je šla celo tako daleč, da merilo za pridobivanje delovnih mest ni bila strokovnost, temveč "moralno-politične kvalitete" (kaj je to pomenilo, vemo vsi) in članstvo v partiji. Taki ljudje so imeli prednost na vseh področjih, medtem ko so se dragi, med njimi katoličani, lahko udejstvovali predvsem na kulturnem, znanstvenem in športnem področju, ki ni bilo tako močno pod nadzorom komunistične oblasti. Tedanja oblast ni dovoljevala nobene kritike na svoj račun, in da bi preprečila vsakršno opozicijo, je uvedla strog nadzor nad javnim in zasebnim ved revije, odpuščanje z dela, odvzem ali nepodaljševanje potnih listov, aretacije posameznikov, spomnimo se primera Jožeta Pučnika...). Zgodovinar Jože Dežman je govoril o odnosu sedanjosti do totalitaritma. Hladna vojna Potem ko je partija po koncu vojne zmagala, je dejal Justin Stanovnik, in uvedla totalitarno diktaturo, je izvedla še tri ustrahovalne akcije zgodovinskega značaja: genocidno je dala pomoriti slovensko domobransko vojsko; za komuniste je postavila ustanove, kot je Goli otok; srednjemu razredu je prirejala procese in ga razlašča-la. S prvo akcijo je paralizirala večino tradicionalne kulture, z drugo je dis- Tako moramo reči, da rezistence kot rezistence ni bilo več. Namesto bojnega razmerja rezistenca - okupator je bilo vzpostavljeno drago prevladujoče bojno razmerje: partija -slovenski narod. Tako je postala Slovenija edini prostor v Evropi, kjer se hladna vojna ni začela maja 1945, ampak štiri leta prej. Hladna vojna,kismo jo, sledeč vsebinski semantiki, označili za vojno proti boljševiškemu totalitarizmu, se je v Sloveniji začela tako zgodaj zaradi nujnega odpora proti bolj-ševiški agresiji. Slovenska protiboljše-viška rezistenca je tako stopila v integralno logiko drage svetovne vojne, ki je bila vojna proti ideologiji in praksi totalitarizma ali vojna za civilizacijo, je dejal Stanovnik. V. M. Šestnajstim ministrstvom in vladnim službam (od 17 pregledanih) so revizorji za poslovanje v letu 2004 izrekli negativno mnenje ali mnenje s pridržkom. Očitajo jim nepopolno izkazovanje prihodkov in odhodkov, slab nadzor, iz leta v leto ponavljajoče se napake, nepreglednost, neinformativnost, neustrezno zakonodaja in neupoštevanje obstoječih predpisov. Najslabše je bilo na ministrstvih za finance, za informacijsko družbo in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nepravilnosti so bile ugotovljene celo na Vrhovnem sodišču RS in v Republiški volilni komisiji. Revizorji so ugotovili, da proračunski uporabniki vsa leta delajo iste napake, četudi jih revizorji vsa leta nanje opozarjajo. Pomembne nepravilnosti Računsko sodišče je v nekaterih primerih ugotovilo napačno izkazane prihodke in odhodke, napake pri razvrščanju odhodkov ter nepopolno izkazovanje prihodkov in odhodkov. Gre za ponavljajoče se napake, njihova vrednost pa predstavlja skoraj 0,3 odstotka vseh proračunskih izdatkov. Računovodski izkazi na ravni države so premalo transparentni oz. premalo informativni. To je deloma posledica neustrezne zakonodaje, deloma pa gre za neupoštevanje obstoječih predpisov. Proračunski uporabniki premalo pozornosti posvečajo notranjemu nadzoru javnih financ, načrtovanje pa ni preveč učinkovito. Nadzor nad denarjem ZZZS opuščen Revizorji so med drugim ugotovili, da nadzor nad pravilnostjo obračuna sredstev, ki se nakazujejo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za izplačilo pokojnin in drugih dajatev po posebnih predpi- sih, ni zadosten oziroma je popolnoma opuščen. V reviziji so ugotovili, da je bila finančna izravnava lani izplačana na podlagi ocenjenih in ne dejanskih prihodkov občin. Ropova vlada je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dala posojilo v znesku 28,65 milijarde tolarjev in pri tem sklenila pogodbo o likvidnostnem posojilu za obdobje 368 dni. Revizorji so ugotovili, da posojilo nikakor ni bilo dano kot likvidnostno, saj je bilo dano za več kot eno leto in obsega kar tri proračunska obdobja, to je 2004,2005 in 2006. To pomeni, da so posojilo dali zadnje dni leta2004, odplačilo pa bo v prvih dneh leta 2006. Tako kot so posojilo opredelili v finančnem ministrstvu, tako so ga tudi knjižili - kot likvidnostno posojilo. Nasprotno temu je ZZZS ta znesek knjižil kot pokrivanje primanjkljaja ZZZS iz preteklih let. To pa pomeni, da je šlo dejansko za pokrivanje primanjkljaja iz poslovanja ZZZS. Različno knjiženje v državnem proračunu in v bilanci ZZZS ni tako nedolžna stvar, kot se zdi na prvi pogled. Ropova vlada s knjiženjem prek posojila ni prikazala, da je proračun "pomagal" ZZZS, kar se je v resnici zgodilo, ZZZS pa je svoje prihodke pokril kot prihodek in s tem prikazal ugodnejši finančni izid, kot je bil v resnici. Gre torej za zamegljevanje dejanskega stanja tako v državnem proračunu kot v ZZZS. Različno prikazovanje oziroma knjiženje je bilo nedvomno dogovorjeno. Kritično celo na DURS V finančnem ministrstvu so revizorji ugotovili, da je ministrstvo v več primerih ravnalo v neskladju s predpisi, ki bi jih moralo upoštevati pri svojem poslovanju. Tako je v Na ministrstvu za obrambo, ki ga je lani vodil Anton Grizold, so imeli skrajno pomanjkljive evidence o stanovanjih. dveh primerih oddalo javno naročilo po postopku s pogajanji brez poprejšnje objave, čeprav za takšen način oddaje naročila niso bili izpolnjeni pogoji, v enem primeru pa ni natančno definiralo predmeta pogodbe. Naročila male vrednosti ni oddalo v skladu z internim navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti. Nepravilno je obračunalo dokončni znesek finančne izravnave občinam za leto 2003. Po mnenju revizorjev so bile napake tolikšne, da so ministrstvu izrekli negativno mnenje. Revizorji so ugotovili, daje Davčna uprava Republike Slovenije (DURS), ki sodi pod okrilje ministrstva za finance, z družbo Hermes Softlab sklenila pogodbo o vzdrževanju in nadgradnji sistema za elektronsko davčno poslovanje v znesku 178,5 milijona tolarjev, ki velja do 31. 5. 2006. Javno naročilo je bilo oddano po postopku s pogajanji brez poprejšnje objave, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za oddajo naročila na tak način, saj tako naročniku kot izvajalcu po pogodbi za postavitev sistema za elektronsko davčno poslovanje pripadajo lastništvo, avtorske pravice in druge pravice za vse za naročnika razvite izdelke, kar pomeni, da bi lahko na- ročilo izvedel kateri koli izvajalec. Vzdrževanje in nadgradnja se namreč nanašata na vzdrževanje in nadgradnjo sistema, ki se izvaja po pogodbi za postavitev sistema za elektronsko davčno poslovanje, sklenjeni v letu 2003 v znesku 318 milijonov tolarjev, ki naj bi bila zaključena šele v prvi polovici leta 2006. Revizorji so tudi ugotovili, da predmet pogodbe za vzdrževanje in nadgradnjo navedenega sistema ni tako natančno določen, da bi ga bilo mogoče ločiti od predmeta pogodbe za postavitev sistema za elektronsko davčno poslovanje. Obe pogodbi sta se izvajali sočasno, zato ni mogoče opredeliti, kateri izdelki morajo biti dobavljeni po temeljni pogodbi, kateri pa po drugih. To potrjuje tudi izplačilo za storitev, povezano z obrazci REK iz oktobra 2004 v znesku 21,5 milijona tolarjev. Isti dan je bil izdan tudi račun po prvotni pogodbi za plačilo uporabniškega modula, ki je vključeval tudi storitve za obrazce REK. Takšno oblikovanje pogodb je v neskladju z načelom preglednosti, ker omogoča, da se isti izdelki plačajo po obeh pogodbah, torej dvakrat. Primer kaže tudi na neustrezen notranji nadzor finančnega poslovanja Prav tako ni zagotovljeno, da bi bila proračunska sredstva zavarovana pred oškodovanji in prevarami. Nadalje so na DURS sklenili pogodbo o izvedbi adaptacije na objektu davčne izpostave v Novi Gorici. Pogodbo za 10,6 milijona tolarjev so sklenili z družbo Euroinvest iz Nove Gorice. Sklenjena je bila sicer pravilno, vendar so nato v izpostavi dodali še aneks k pogodbi in naročili še za 2,3 milijona tolarjev raznih predmetov, kot so montaža minikuhinje, pomivalni stroj, lamelne zavese, predelne stene in vrata. Ne vedo, koliko stanovanj imajo Ministrstvo za obrambo je imelo konec leta 2004 1.754 stanovanj, od katerih je bilo 489 praznih. Na ministrstvu niti lani niso vzpostavili evidenc o najemninah, prav tako niso vedeli, koliko najemnin bi morali dobiti za vsa stanovanja, kateri najemniki so plačali najemnino in kateri ne. Pregleda niso imeli niti nad terjatvami za obračunano najemnino niti nad plačili teh terjatev. te enemu pozitivno mnenje Računsko sodišče je pozitivno mnenje glede pravilnosti izvrševanja državnega proračuna za leto 2004 izreklo le ministrstvu za zdravje. Desetim ministrstvbm je izreklo mnenje s pridržkom (za notranje zadeve, za zunanje zadeve, za obrambo, za pravosodje, za gospodarstvo, za promet, za okolje, prostor in energijo, za delo, družino in socialne zadeve, za šolstvo, znanost in šport in za kulturo), šestim pa negativnega (za finance, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za informacijsko družbo, Vrhovnemu sodišču RS, Republiški volilni komisiji in službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj). Brez pregleda nad koncesijami Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) po zakonu o vodah, rudarstvu, ohranjanju narave in varstvu okolja ni imelo enotne evidence ali pregleda nad sklenjenimi koncesijskimi pogodbami, ki naj bi jih nadziralo. Evidence, ki so jih imeli, večinoma niso vsebovale zneskov, ki bi jih koncesionaiji morali plačati v posameznem letu, tako da na MOP niso imeli pregleda nad tem, kakšen skupniznesekkoncesijskih dajatevbi moral biti v posameznem letu vplačan v proračun. Sklenjenih je bilo 188 koncesijskih pogodb, za rabo vode za proizvodnjo pijač in za potrebe kopališč pa koncesijskih pogodb vle-tu 2004 še niso sklepali. Koncesionar-ji po koncesijskih pogodbah za izrabljene avtomobilske gume dajatev za leto 2003 niso plačali, ker jim jih ministrstvo ni zaračunalo, čeprav bi jim jih moralo. Na MOP bi morali kon-cesnino zaračunati do konca aprila 2004, vendar tega niso storili. Študentski servisi plačali manj, kot bi marali Ministrstvo za šolstvo in šport ni preverjalo pravilnosti vplačanih koncesijskih dajatev, ki jih med letom nakazujejo študentski servisi. Nekateri so med letom nakazovali nižje mesečne akontacije, kot so bile določene v pogodbah. Ministrstvo ob koncu leta 2004 s 14 študentskimi servisi ni sklenilo aneksov k pogodbam. S štirinajstimi so te sicer sklenili, vendar ti kljub temu niso plačali poračuna akontacij ali pa so bili ti nižji od zneska, kot je bil do- ločen. Revizorji so ugotovili, da so bile evidence ministrstva nepopolne in neurejene, ter ocenili, da so študentski servisi lani niso plačali najmanj 30,873.000 tolarjev dodatnih koncesijskih dajatev, kar pomeni, da je slabih 31 milijonov tolarjev ostalo "v njihovi lasti", državni proračun pa je bil za toliko oškodovan. Napake bo odpravljala zdajšnja vlada Revizorji so ministrstvom naložili, da morajo izboljšati sistem dodeljevanja in nadzorovanja transfer-jev, od drugih pa zahtevali izboljšanje notranjega nadzora. Ministrstvo za okolje mora na primer vzpostaviti evidence koncesijskih dajatev, ministrstvo za zunanje zadeve uskladiti interni pravilnik o uporabi službenega telefonskega omrežja in mobilnih telefonskih aparatov, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo mora vzpostaviti nadzor nad plačevanjem dodatnih koncesijskih dajatev študentskim servisom, služba vlade za lokalno samoupravo pa uskladiti količnike za določitev osnovne plače. Vida Kocjan Slavko Gaber kot nekdanji minister za šolstvo, znanost in šport je dopustil, da so študentski servisi v državno blagajno plačali najmanj 30 milijonov tolarjev manj, kot bi morali. Tudi Pavel Gantar kot nekdanji minister za informacijsko družbo si je prislužil negativno mnenje. Dušan Mramor, nekdanji finančni minister, se pri preglednosti in nadzoru državnega proračuna ni posebej izkazal. Z Mojco Škrinjar, generalno direktorico Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na Ministrstvu RS za šolstvo in šport (MŠ) ter dolgoletno ravnateljico na Osnovni šoli Spodnja Šiška, smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih problemih. Najprej bi se dotaknila aktualne teme, ki je dvignila veliko prahu, to je ravnanja župana občine Lenart Ivana Vogrina. Na nezakonitost njegovega ravnanja pri vpisovanju otrok v vrtce ste na ministrstvu že opozorili. Dogajanje v Lenartu pa kaže na kompleksnejši problem - premajhno število mest v vrtcih. Minister Zver je pojasnil, da je dolgoročni cilj povečati delež otrok, ki obiskujejo vrtce. Kako to doseči? Ponekod se vrtci zapirajo in je prostora premalo. Demografski podatki so jasni; skupno število otrok učitelje kot starše od zunanjega preverjanja in nato pripeljalo tudi do odprave tega preverjanja. Predvideni so bili pisni in ustni izpiti za osemletne otroke, okoli tega je bila neizmerna administracija. Nameniti toliko časa za dodatna ustna izpraševanja se nam je zdelo izredno težavno in navsezadnje nesmiselno. Najbrž pa bi si tako učitelji kot učenci s starši želeli, da bi imel Zavod RS za šolstvo neko banko standardiziranih nalog, ki bi jih učitelji potem uporabili ne le ob posebnem preverjanju, ampak interno, da bi sami preverjali, koliko njihovi učenci obvladajo snov. V drugi in tretji triadi smo uvedli samo pisno preverjanje. V drugi smo pustili slovenščino oziroma materni jezik (italijanščino ali madžarščino), matematiko in angleščino, v tretji triadi sta ostali materinščina in matematika, tretji predmet pa po novem določi minister. Kaj je tu novega? Po dosedanjem modelu, v skladu s katerim si je učenec sam izbral tretji predmet, je ves ciklus pisnega in ustnega preverjanja Spremembe devetletke upada, hkrati pa je že opazna migracija iz središč, kjer so nepremičnine dražje, na druga območja Verjetno bodo morale občine pri gradn j i vrtcev upoštevati tudi cenovna razmerja. Kaj pa cene vrtcev, za katere vemo, da so precej visoke? Povprečna cena programa za otroke prvega starostnega obdobja (od enega do treh let) je 92.418 tolarjev, povprečna cena programa za otroke drugega starostnega obdobja (od treh do šestih let) pa je 68.161 tolarjev. Cena je osnova za plačilo staršev in subvencijo občine, ki se v celoti krije v razmerju 30 : 70; 30 odstotkov torej plačajo starši, 70 pa občine. Pri 30-odstotnem deležu staršev se plačila razvrščajo v osem plačilnih razredov. Za tiste starše, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, zakon določa, da so plačila vrtca v celoti oproščeni. Zavedamo pa se, da je takih staršev veliko, približno osem odstotkov, in močno obremenjujejo občine. Zato razmišljamo, kako bi pomagali občinam, ki pokrivajo ta popolni izpad, in preučujemo različne možnosti. Ena od možnosti za razbremenitev občin bi bilo lahko spodbujanje zasebnih vrtcev in šol. Minister je precej naklonjen tej zamisli, a je naletel na hud odpor v javnosti. Ste na MŠ še zmeraj naklonjeni spodbujanju zasebnega sektorja? Kot poznam ministra Zvera in njegova stališča, bo pri tej usmeritvi vztrajal, kar se nam zdi prav. Zasebni vrtci lahko pomagajo tam, kjer otroke za- radi zasedenosti odklanjajo, in tako zapolnijo vrzeli. Ni razlogov, da bi odklanjali model zasebnih vrtcev, enako velja za zasebne šole. Hvala bogu, da obstajajo. Zasebna šola bo namreč nastala takrat, ko bo imela svojo posebno ponudbo in prepoznavnost Zasebne šole rezultiral v oceni, ki se je združila z učiteljevo. To pa pomeni, da bi, če ima učenec slab dan ali če je pod pritiskom, kar pri štirinajstletniku ni nič nenavadnega, ta ocena iz zunanjega preverjanja izjemno slabo vplivala na njegovo zaključno oceno. Lahko bi Sedanja delitev izbirnih predmetov na družboslovne in naravoslovne je nesmiselna. vsekakor pomenijo obogatitev, seveda če je njihovo delovanje znotraj ustavnih okvirjev. Po moje iz raznolikosti lahko zraste nekaj novega in spodbudnega za razvoj, uniformiranost pa tak razvoj zatira. Na udaru je tudi namera MŠ, da odpravi zunanje preverjanje znanja v devetletni osnovni šoli. Kakšni so strokovni argumenti za takšen korak? Tisti, ki danes sprožajo kritike, bi se morali vprašati, kaj je bilo po prvi triadi tisto, kar je odvračalo tako se celo zgodilo, da velik odstotek otrok ne bi izdelal osnovnega šolanja. Zato smo se odločili, da nacionalno preverjanje znanja izvzamemo iz zaključne ocene. Nacionalno preverjanje pa kljub temu ostaja. Rezultati preverjanja bodo tako v spričevalu, vendar ne bodo vplivali na učenčev uspeh. Iz preverjanj bomo lahko znanje naših učencev primerjali z znanjem v drugih državah, znotraj države pa med šolami. Omenili ste mednarodno primerljivost. Po izsledkih mednarodne raziskave TIMSS je znanje slovenskih učencev vsaj v naravoslov- nih predmetih povprečno oziroma slabše, kot bi si želeli. V čem je težava? Je prevelik poudarek na faktografskem učenju? Minister je ustanovil komisijo, ki pripravlja konceptualne spremembe v devetletki, ukvarjala pa se bo tudi s problemom, ki ste ga omenili, in sicer v povezavi z učnimi načrti. Vemo, da so učitelji ostali isti kot pred uvedbo devetletke, spremenili pa so se učni načrti. Zato se splača pogledati, ali so vzrok za slabše znanje učencev učni načrti ali neustrezno podajanje snovi s strani učiteljev. A že brez analiz se sprašujem, kako bi lahko isti učitelji toliko slabše naučili otroke, kot so jih pred petimi ali desetimi leti. Torej boste analizo opravili? Analizo učnih načrtov naravoslovja in matematike bomo vsekakor morali narediti Kasneje se bomo lotili tudi analize funkcionalne pismenosti. Na devetletko, ki ste jo podedovali od prejšnjih šolskih ministrov, letijo očitki, da njen program ni najbolj uravnotežen. Tako naj bi bil pristop v prvi triadi "premehak", kasneje pa naj bi bili otroci preobremenjeni. Se strinjate s takšnimi ocenami? Okoli opisnega ocenjevanja v prvem triletju se mnenja krešejo. Tudi o tem bomo govorili na omenjeni komisiji. Kar zadeva tretje triletje, utegnejo biti očitki na mestu. Sama sem kot ravnateljica opazila, da se znanje nikakor ni izboljšalo, podobnega mnenja pa so bili tudi učitelji, s katerimi sem sodelovala. Opazila sem, da uporabljamo kup delovnih zvezkov, kjer morajo učenci dopolnjevati besedila in ob-kroževati pravilne odgovore, pisno pa pravzaprav zelo malo sporočajo. Treba bo torej evalvirati tudi delovne zvezke. V tretji triadi je problem kopica izbirnih predmetov, od katerih so mnogi preveč razdrobljeni. Ali taka diferenciacija po vaše ni koristna? Morda ni najbolj smiselno drobiti učne snovi na tak način. Poleg tega množica izbirnih predmetov, kijih ponujajo šole, ustvari "strašne" urnike. Ti so razcepljeni, izpad ur zaradi bolezni učiteljev je težko nadomestiti, včasih so ravnatelji prav obupani nad sestavljanjem urnikov. Število izbirnih predmetov gotovo ni bilo najbolj premišljeno. Verjetno gre pri tem tudi za želje staršev, ki otroke prepričajo, da izberejo zahtevnejše predmete? Izredno veliko je namreč tudi obremenjujočih zunajšolskih dejavnosti. Sedanja delitev izbirnih predmetov na družboslovne in naravoslovne je nesmiselna. Na papirju je sicer vse lepo in prav, v praksi pa ne. Naj navedem primer: učenka izbere družboslovni predmet, mora pa še naravoslovnega. Glede na ponudbo na šoli ima na voljo športno aktivnost ali neki drug naravoslovni predmet. Ker ji slednji ne leži, izbere šport Pri tem pa se ta deklica ukvarja še z baletom. Kakšen smisel torej ima, da mora otrok izbrati en naravoslovni predmet, pod katerega se šteje tudi šport? In primerov učencev, ki zunaj šole obiskujejo glasbeno šolo, trenirajo kak šport, hodijo k verouku ali k pouku tujih jezikov, ni malo. Dotakniva se še postopka imenovanja ravnateljev. Spor med ministrom Zverom in predsednikom Združenja ravnateljev osnovnih šol Otonom Ra-čečičem je, kot kaže, zglajen. Kot je Zver pred dnevi nakazal, naj bi imele v prihodnje lokalne skupnosti več besede pri odločanju. Ali se ne bojite, da bi to zmanjšalo vlogo stroke in zadevo spolitiziralo? Učiteljski zbor po obstoječem zakonu izrazi svoje mnenje s tajnim glasovanjem. Pri tem pa nikjer ne piše, koliko glasov pomeni pozitivno mnenje. To je zdaj poskušal s svojim predlogom zakona urediti poslanec Slavko Gaber, a predloga nismo sprejeli, ker mislimo, da mora biti zadeva Treba je razmisliti tudi o smiselnosti tako velike zastopanosti učiteljev v šolskih svetih. Razprava na MŠ teče v smeri pravičnejše in enakomernejše porazdelitve mest v šolskih svetih, o tem so govorili tudi na srečanju ministra z združenjem ravnateljev, tako da se bo o tem še razpravljalo. S pravičnejšo zastopanostjo v svetu šole pa bi tudi lokalne skupnosti dobile razmeroma več moči. Ker so lokalne skupnosti ustanoviteljice zavodov, morajo seveda imeti veljavo pri odločanju. Pričakujemo, celoviteje urejena. Učiteljski zbor ima da bodo sveti šol prevzeli večjo odgo-pet predstavnikov v devetčlanskem vornost in svoje odločitve pri izbiri svetu, medtem ko trije zastopajo lo- ravnateljev strokovno obrazložili, kar kalno skupnost, trije pa so predstav- bi preprečilo politizacijo te izbire. Ob upoštevanju zahtevanih kriterijev pomeni zasebno šolstvo programsko obogatitev. niki staršev. Poleg mnenja učiteljev se zahteva tudi mnenje lokalne skupnosti, mnenje sveta staršev pa ne. Najprej se moramo vprašati, ali ne bi bilo pravičneje, če bi uravnotežiti vpliv različnih interesov in torej zahtevali tudi mnenje sveta staršev. Predlog novega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja vsebuje tudi člen o imenovanju ravnateljev, zato razmišljamo, da bi morali kandidati predložiti svoj program, kar nekatere šole že zdaj zahtevajo. Mitja Volčanšek Lepa misel lepo mesto najde Izberite med ugodno ponudbo sveč na vaši pošti. www.posta.si Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Slovenski politični vrh se je pretekli teden mudil v eni bolj razvitih slovenskih regij, na Gorenjskem. Kljub razvitosti pa ostaja severozahod Slovenije območje neizkoriščenih možnosti. Obisk so predstavniki vlade začeli z zajtrkom in delovnim posvetom na temo predvidenih ekonomskih in socialnih reform v galeriji Kašča v Skofji Loki, nato pa so se odpravili vsak na svoje delovno podroqe. Tako je predsednik vlade Janez Janša najprej obiskal podjetje Sava, d. d. (tam je ob odprtju novega proizvodnega obrata v družbi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana slavnostno prerezal trak) in podjetje Iskratel, d. d. Nato seje srečal z blejskim županom Jožetom Anto-ničem, po tiskovni konferenci pa je obiskal še inštitut za obnovljive vire Stroj v Begunjah. Drugi predstavniki ministrstva so se osredinili na problematiko svojih področij. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je po nedavnih zapletih v zvezi z imenovanjem ravnateljev obiskal Šolo za ravnatelje na Brdu pri Kranju in se na delovnem srečanju na temo vizija izobraževanja ravnateljev sešel z ravnatelji gorenjskih osnovnih in srednjih šol. Naša ekipa je pri delu med drugim pospremila ministra za zdravje Andreja Bru-čana, ki si je ogledal Diagnostični center Vila Bogatin na Bledu in se srečal z njegovim vodstvom. Razvojno pomembna regija Že ime priča, da gre za gorato pokrajino - obsega pogorje Karavank, zahodno stran Kamniško-Savinjskih Alp ter vzhodni del Julijskih Alp. Poseljenost območja, kjer živi slabih 200 tisoč ljudi, je pod slovenskim povprečjem, večja je edino v mestnih središčih, kot so Kranj, Jesenice in Tržič. V splošnem velja Gorenjska za razvito regijo, a zadnji kazalci razvoja kažejo, da zaostaja za slovenskim povprečjem, nazadovati pa je začela v zadnjih letih preteklega stoletja. Država ji namreč vprepričanju, da gre za razvito regijo, ni namenjala dovolj sredstev; njena gospodarska moč je kar za 12 odstotkov nižja od slovenskega povprečja. Za razvoj države oziroma njenega gospodarstva je izjemno pomembna, saj je delež izvoza skoraj 13-odstoten oziroma za tri odstotke višji kot delež uvoza v sloven- skem prostoru. Gorenjska se lahko pohvali z nizkim deležem brezposelnih (7,8 odstotka), a večina delovno aktivnih ljudi je bila vsaj do nedavnega zaposlena v neperspektivnih podjetjih. Seveda je to povezano z razmeroma nizko izobrazbeno strukturo, kar kliče k raz-voju izobraževalnih ustanov na tem območju, zato se začenjajo tudi prizadevanja za ustanovitev univerze. Gorenjska je večini ljudi znana po jeklarski industriji na Jesenicah, po aktualnih državnih hokejskih prvakih, še bolj pa po številnih tarističnih biserih. Slednjim ve- Gorenjska je po mnenju premierja Janeza Janše regija neizkoriščenih možnosti, kar je razlog za njen razvojni zastoj. V preteklosti je bila najrazvitejša regija. lja v prihodnje namenjati več pozornosti, česar se zaveda tudi vlada. Pogoj za to pa je gotovo čimprejšnje dokončanje severozahodnega kraka avtoceste. Glavna gorenjska prometnica je vsaj v poletnih mesecih preplavljena s stoječimi jeklenimi konjički, k čemur poleg nedokončane štiripasovnice pripomore tudi semafor v Podbrezjah. Janša: Povečati blaginjo Ena bistvenih točk v pogovorih je bila razvojna pomoč glede na skorajšnjo delitev na kohezijski regiji. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše se bo Slovenija na kohezijski regiji morala razdeliti, če pogajanja o finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013 ne bodo končana do konca letošnjega ali začetka prihodnjega leta. Morebitna delitev po premierjevem mnenju ne bo vplivala "na pridobitev razvojnih sredstev po Sloveniji v smislu, da bi bila kakšna regija ali občina zaradi te delitve prikrajšana". Prav Gorenjska je namreč regija, v kateri bi po mnenju gospodarstvenikov in politikov zaradi uvrstitve v razvitejšo kohezij-sko regijo lahko prišlo do zmanj- šanja razvojnih sredstev. "Tam, kjer bo razvojnih sredstevveč iz evropskih skladov, jih bo manj iz državnega proračuna in obratno," je dejal premier. Meni pa, da bo zaradi neuravnoteženega odnosa prejšnje vlade do razvoja lokalnih skupnosti potrebnih še nekaj let, da se bo stanje normaliziralo. Vlada se je v okviru obiska srečala tudi s predstavniki nekaterih gorenjskih podjetij in jim predstavila načrtovane gospodarske reforme. Po mnenju premierja so te ključnega pomena za konkurenčnost v evropskem prostoru, njihov namen pa je tudi povečati blaginjo, kar je pogoj za krepitev socialne države. Ministrski predsednikjevpogo-vorih izpostavil nekatere konkretne cilje. Zaradi ugodne tranzitne lege regije bi bilo treba res čim prej dokončati gorenjsko avtocesto -predvidoma naj bi bila končana leta 2008. Večji poudarek bi bilo treba nameniti razvoju turizma (okolico Blejskega jezera kot slovenske- JRad?o Jfch49r-J CTjsgpgrr ' . A was \ v/ M .Sobota tel.02/5 37-1949 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 tax.: 02/537 194S ÜSM: 041, 34 66 46 Ш: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com ga turističnega aduta še vedno kazi nekaj razpadajočih vil) ter okoljskim in infrastrukturnim vlaganjem. V splošnem se je Janša zavzel za večje izkoriščanje razvojnih možnosti, saj bo prav to lahko ustavilo zdajšnje negativne trende v regijskem razvoju. Poiskati je treba možnosti na področju črpanja evropskih sredstev ter se v ta namen osrediniti na pripravo dobrih in evropsko konkurenčnih projektov. Ministri na obisku Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je zunanji minister Dimitrij Rupel študentom predstavil temelje zunanje politike; minister za kulturo Vaško Simoniti je obiskal škofjeloško knjižnico in se seznanil z njeno prostorsko stisko; o načrtovani ustanovitvi pokrajin, ki bi omogočile decentralizacijo države, pa se je s predstavniki gorenjskih občin pogovarjal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar. Minister za promet Janez Božič je zagotovil, da bo gorenjski krak avtoceste končan do leta 2008. Vlada je po njegovih besedah v proračunu za leti 2006 in 2007 povečala sredstva za graditev štiripasovnice, poleg tega pa naj bi projekt dobil tudi sredstva iz kohezijskega sklada. Evropska sredstva bodo, pravi Božič, pomembna tudi pri graditvi blejske in škofjeloške obvoznice. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je med drugim srečal z županom občine Žirovnica Francetom Pfajfarjem in se z njim pogovarjal o načrtih za tamkajšnjo regionalno cesto. Zanimivo je bilo tudi na brniškem letališču, kjer je notranji minister Dragutin Mate spoznal specializirano enoto za nadzor državne meje ter predstavnike Letalske policijske enote in Postaje letališke policije na Brniku. Vlada prebija led Vladni obiski posameznih regij niso pomembni le s stališča tvorne nacionalne politike, ampak tudi z vidika medosebnih stikov med državnimi in občinskimi politiki ter posamezniki na različnih družbenih položajih. Pri tem je zelo pomembno, da se ljudje, ki vodijo državo, znajo približati "malemu" člo- veku, saj to lahko odločilno pripomore k pozitivnemu družbenemu ozračju ter delovni zagnanosti in samoinciativi. Nekaj pregovorne slovenske zavrtosti je bilo med ministri sicer opaziti, v splošnem pa lahko rečemo, da nova slovenska vlada počasi, a vztrajno prebija led. Popolna uravnoteženost razvoja posameznih regij je naloga, ki bo le stežka kdaj dosežena. Prav pa je, da si vladajoča koalicija postavlja visoke cilje, saj je le tako mogoče ustvariti pogoje, da bi se temu lahko vsaj približali. Peter Avsenik Regionalna Televizija posebnega pomena 'inega pomena Meljsk* cesta 34.1 Informacije za katerimi stojimo! ÜMfcrtlny OZ/ 234 5S H www.rts-tv.com Andrej Bručan, minister za zdravje, se je pogovarjal z zaposlenimi v Diagnostičnem centru Vila Bogatin na Bledu. Notranji minister Dragutin Mate se je v okvi-Šolski minister Milan Zver je ob nedavnih zapletih glede imeno- ru vladnega obiska med drugim seznanil s vanja ravnateljev obiskal Solo za ravnatelje na Brdu pri Kranju, policijskimi enotami na brniškem letališču. _J _l Ena največjih nalog, ki si jih je zadal minister za zdravje Andrej Bručan, je privatizacija slovenskega zdravstva. Po njegovem mnenju bi slednja prinesla največ koristi bolnikom, saj bi se skrajšale čakalne dobe, zdravstvo pa bi se pocenilo. V zadnjih dneh v javnosti odmeva podelitev prve koncesije zdravniku operaterju, nekdanjemu predsedniku zdravniške zbornice dr. Marku Bitencu. Nekateri mediji ocenjujejo to kot nagrado Bitencu za njegove politične zasluge v preteklosti. Asis. mag. Marko Bitenc, dr. med., je torakalni kirurg, ki od prvega oktobra ni več zaposlen v Kliničnem centru Ljubljana. Pogodba, ki jo bo Bitenc podpisal z ministrstvom za zdravje, mu dovoljuje, da lahko opravlja specialistično dejavnost na področju kirurške ambulantne dejavnosti in endoskopij z operati-vo kot javno službo, in sicer v obsegu najmanj 200 operacij na leto. Bolniki bodo na boljšem Zdravniki, ki se odločijo za prestop med zasebnike, se zavedajo, da morajo bolnikom ponuditi nekaj več, kot lahko ti dobijo v javnih zdravstvenih zavodih. Zato morajo dvigniti raven svojih storitev, predvsem pa morajo bolnike prepričati s krajšimi čakalnimi dobami, kot jih imajo javne ustanove. Dvig kakovosti, naročanje ob urah in tudi pregled ob naročeni uri, prijaznost osebja, krajše čakalne do- be, boljša in kakovostnejša oprema - vse to so dejavniki, ki jih zasebniki laže uresničijo, saj se zavedajo, da so to njihove prednosti pred javnim zdravstvenim sistemom. "Uvajanje privatizacije je nujen proces" Ob uveljavljanju privatizacije v slovensko zdravstvo je najbolj na udaru naša največja zdravstvena ustanova - Klinični center v Ljubljani (KC). Zato smo se z nekateri- mi vprašanji obrnili na generalno direktorico Kliničnega centra Ljubljana mag. Darinko Miklavčič, univ. dipl. ekonom. O tem, kako gleda na privatizacijo zdravstva, pravi: "Uvajanje privatizacije v slovensko zdravstvo je nujen proces, ki naj bi pripomogel k boljši stroškovni učinkovitosti zdravstva. Menim, da bi morala potekati postopno, kar bo omogočalo poglobljen in nadzorovan proces s sprotnim reševanjem problematike, ki bo pri Direktorica Kliničnega centra Ljubljana mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekonom., meni, da bi morala privatizacija potekati postopoma, kar bi omogočalo poglobljen in nadzorovan proces s sprotnim reševanjem problemov, ki bi ob tem nastajali. Koncesija, ki jo je ministrstvo za zdravje podelilo dr. Marku Bitencu, je precej razburkala slovensko javnost. Nekateri mediji so jo ocenili kot politično nagrado za pretekle zasluge. Poqovor z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom "Zdravstvo želimo narediti še prijaznejše" Zakaj zagovarjate privatizacijo slovenskega zdravstva? Razlogov je več. Najpomembnejši je, da želimo skrajšati čakalne dobe, zdravstvo narediti še prijaznejše za paciente, kot je sedaj, ga poceniti - vse to pa se da doseči z za-sebništvom. Seveda to ne pomeni, da bomo šli v zasebništvo na vrat na nos. Urejali ga bomo z dogovorom. Moramo vedeti, da so to usmeritev vodilni pred nami zavirali, mi pa tega ne nameravamo. Pretirano sicer ne bomo pospeševali zasebništva, vendar bomo na vsak način pomagali tistim, ki bodo vanj želeli, in jim podeljevali koncesije na podlagi dogovora. Zaradi privatizacije bo najbolj na udaru Klinični center. Ali se ne bojite, da bi najbolj strokovni kadri začeli množično zapuščati to ustanovo? Ne, strokovni kadri bodo pogodbeno tudi kasneje še vedno delovali v Kliničnem centru. Nikakor ne želimo ničesar uničevati, nasprotno, s tem bomo samo izboljšali kvaliteto. Ničesar ne bomo naredili brez dogovora s Kliničnim centrom in vodstvi zavodov nasploh. Tako kot smo se dogovorili sedaj, bomo delali tudi v prihodnje. Tega se res ne bojim, saj je na primer sedaj kirurg, ki je dober in operira v Kliničnem centru, prisiljen čakati en teden, da sploh lahko operira. Z zasebništvom bi takšne primere lahko pospešili. Kako se odločate o tem, komu boste podelili koncesijo? Pogoji so jasni; koncesionar mora imeti dovoljenje zbornice in zavarovalnice, potem pa razpis opravi zavarovalnica na podlagi koncesij, kijih izda ministrstvo. Mi neposredno izdajamo samo konce-sije za sekundarno raven, se pravi za bolnišnični del, v družinski medicini in osnovnem zdravstvu koncesije izdajajo občine, ministrstvo tam sodeluje le kot podpisnik dokumentov. V prihodnje želimo to spremeniti tako, da bo država podeljevala koncesije tudi za primarno zdravstvo, dokler ne bodo ustanovljene regije. Ko bodo regije vzpostavljene, bomo to vsekakor prenesli nanje. Dejali ste, da želite s privatizacijo poceniti zdravstvo. So kakšne približne finančne ocene, koliko bi se zdravstvo pocenilo? Sedaj je to težko ocenjevati. Vemo, da je v javnem zdravstvu bistveno preveč režije, cela vrsta ljudi, ki pravzaprav niso potrebni. Tega v za-sebništvu ne bi bilo. To seveda ne bi pomenilo, da bi prišlo do odpuščanj, prišlo bi le do tega, da v prihodnje zaposlenih, ki bi iz kakršnega koli razloga odpovedali delovno Minister za zdravje Andrej Bručan razmerje, ne bi nadomeščali z novimi. To bi gotovo pocenilo naše zdravstvo. Poudariti pa je treba tudi to, da se ljudje, ki so jih prestrašili tisti, ki nam hočejo slabo, bojijo neupravičeno. Kar se plačevanja tiče, ne bo nobene spremembe. Sistem plačevanja storitev bo ostal tak, kot je sedaj. Ljudje torej za zdravstvene storitve ne bodo plačevali več kot sedaj. Kako komentirate mnenja nekaterih medijev o podelitvi koncesije dr. Marku Bitencu, ki pravijo, da je to nagrada za nekakšne politične zasluge. Dr. Marko Bitenc nima prav nobenih političnih zaslug. Bil je zelo dober predsednik zdravniške zbornice in je zbornico pripeljal na tak nivo, kot ga ima danes. Te zasluge mu ne more nihče odvzeti. Njegovih političnih zaslug pa ne poznam. Politika tu nima nobene povezave. Njegöva pot do koncesije ni bila prav nič drugačna od poti 45 drugih, ki so letos dobili koncesije na sekundarni ravni. Razburkal je tiste, ki pač niso njegovi simpatizerji. Za konec še kakšno sporočilo ljudem? Gre za načrten poseg, ki bo zdravstvo izboljšal, izboljšal bo dostopnost in za isto ceno omogočal prijaznejše zdravstvo. Uvedba privatizacije ne bo prinesla plačevanja direktno iz žepa pacienta zdravniku. To se ne bo zgodilo. To je treba poudariti. G. D. tem nastajala." Kako pa bi privatizacija vplivala na strokovne razmere in tudi na čakalne dobe v Kliničnem centru? Miklavčičeva odgovarja: "Privatizacija zdravstva ne sme vplivati na poslabšanje strokovnih razmer v KC. Zato poglobljeno preučujemo in obravnavamo umeščanje zasebništva v delovanje KC. Naš cilj je, da zasebništvo umestimo profesionalno in da bo umestitev pozitivno vplivala na delovanje KC." Direktorico smo povprašali tudi o tem, koliko zdravnikov, zaposlenih v Kliničnem centru, bi se po njenih ocenah odločilo za zasebno prakso. "To bi težko ocenila. Moramo se zavedati, daje zasebništvo tudi veliko tveganje za tistega, ki se za tak korak odloči. Posebno v Sloveni- ji, ki je majhna država, kar v ekonomskem smislu pomeni majhen oziroma omejen trg delovanja. Poleg tega menim, da so motivi in izzivi strokovnjakov različni. Strokovnjak, ki želi delati tudi razvojno in so mu težki medicinski problemi izziv, se bo teže odločil za zasebništvo, ker mora biti ta del delovanja vpet v širše strokovno okolje, kot je na primer prav KC." Pogovori z ministrstvom potekajo Vodstvo KC seje o tej problematiki že pogovarjalo z vodilnimi na ministrstvu za zdravje. Na vprašanje, ali imajo za morebiten "pobeg" zdravnikov iz KC v zasebno prakso vgrajene kakšne varovalke, s katerimi bi preprečili velik osip zdravnikov iz te osrednje ustanove, je Miklavčičeva odgovorila: "Razgovori z ministrstvom so že začeli potekati. V Kliničnem centru Ljubljana smo ob tem zavzeli stališče, da se obseg programa, ki ga lahko opravi KC glede na vse kapacitete, ne sme zmanjševati, saj je vsa infrastruktura zasnovana na obstoječem obsegu storitev. KC bo opredelil strateška področja oziroma programe, ki se iz strokovnega in poslovnega vidika ne bi smeli izdvajati iz Kliničnega centra Ljubljana." Ob koncu pogovora smo direktorico KC zaprosili še za komentar o koncesiji, podeljeni dr. Marku Bitencu. "Kot ste seznanjeni, je v KC veliko problematike, in to zelo kompleksne. Zato se ne nameravam spuščati v razglablja- nja in ugibanja, kako je potekalo dodeljevanje koncesij vsem petim zdravnikom iz KC in tudi drugim. Moje stališče je, naj se vsak koncentrira na probleme in področja, za katere je odgovoren in pristojen. Z dr. Markom Bitencem kot tudi z drugimi, ki jim je bila podeljena koncesija, se dogovarjamo, da se bodo vključevali v delo KC v skladu z našimi potrebami." O tem, daje privatizacija zdravstva pri nas nujna, se torej strinjajo vsi vpleteni, a vendar bo potrebna široka razprava in dialog predvsem med najbolj izpostavljeno zdravstveno ustanovo pri nas in ministrstvom. Klinični center Ljubljana mora vsekakor ostati najbolj strokovno usposobljena zdravstvena ustanova pri nas. Gregor Drnovšek Vesoljski turist Tri in pol ure po ločitvi od Mednarodne vesoljske postaje (ISS) je kapsula ruskega vesoljskega plovila Sojuz pristala v stepi na severu Kazahstana. Na krovu sta bila ruski kozmonavt Sergej Krikaljov in ameriški astronavt John Phillips ter tretji vesoljski turist, Američan Greg Olsen, ki je za enotedensko pustolovščino v vesolju plačal 20 milijonov evrov. Pristanek v Kazahstanu je potekal v skladu z načrti. Vsi trije so dobrega zdravja. 60-letni Američan Greg Olsen, milijonar, izumitelj in izdelovalec optične tehnologije iz New Jerseyja, je na ISS prispel 3. oktobra skupaj z astronavtom Willi-amom McArthuijem in kozmonav-tom Valerijem Tokarevom, ki bosta ostala na postaji pol leta. Nasledila sta Krikaljova in Phillipsa, ki sta bila na ISS prav tako šest mesecev. Pred Olsnom sta kot turista v vesolju že bila ameriški državljan Dennis Tito leta 2001, leto dni kasneje pa še Juž-noafričan Mark Shutdeworth. Sofijina hiša Španska kraljica Sofia je odprla novo operno hišo v Valencii, elegantno stavbo, imenovano po njej, ki bo tretje največje špansko mesto postavila na arhitekturni zemljevid sveta. Stavba, zgrajena po načrtih v Valencii rojenega arhitekta Santiaga Calatrave, je videti kot križanec med posodo in ladjo. Obložena je s svetlečimi se ploščicami, zaradi česar se njeno pročelje blešči tako podnevi kot ponoči, kar jo Zastrupitev Ukrajinski državni tožilec Svjatoslav Piškun je v Kijevu izjavil, da je šlo pri zastrupitvi ukrajinskega predsednika z dioksinom za poskus umora. Povsem nedvoumno so dokazali, da so Viktorja Juščenka zastrupili, da bi ga umorili. S to izjavo je tožilstvo prvič označilo zastrupitev za poskus atentata na Juščenka, ki je bil tedaj vodja opozicije in predsedniški kandidat. Juščenko ze dolgo trdi, da so ga želeli s hudo zastrupitvijo z dioksinom med lansko ogorčeno bitko za predsedniški stolček dejansko umoriti. Takrat je za več tednov izpadel iz predsedniške kampanje, na obrazu pa so se mu pojavile hude brazgotine. Za zastrupitev niso obtožili nikogar, četudi Juščenko še vedno vztraja, da je preiskava v teku in da bodo krivce privedli pred sodišče. Ukrajinski državni tožilec je potrdil, da je slo za poskus atentata med sestankom z aktivisti stranke Pora, ki je pomagala organizirati demonstracije v korist Juščenkovega vzpona na oblast. povezuje z operno hišo v Sidneyju. Nova stavba se lahko pohvali s štirimi dvoranami, veliko dvorano s 1.700 sedeži, koncertno dvorano za simfonične orkestre ter baletnim, gledališkim in opernim odrom. Vse štiri dvorane lahko skupaj sprejmejo 4.000 ljudi. Calatrava je projekt snoval 14 let, stal pa naj bi 250 milijonov evrov. Znanstveniki opozarjajo, da imajo tako morska kot kamena ali navadna sol na srce in krvno ožilje (posledično na krvni tlak) enak učinek. Medtem ko organizem dnevno potrebuje okoli gram soli, Britanci povprečno dnevno zaužijejo skoraj 10 gramov soli. Ptičja gripa Evropska komisija je sporočila, da so novi testi potrdili virus ptičje gripe v Romuniji. Zato se bo komi- Pliva v Indijo Hrvaška farmacevtska družba Pliva namerava v indijski zvezni državi Goa zgraditi raziskovalni center za ugotavljanje kakovosti novih generičnih zdravil v primerjavi z originalnimi. Naložba je vredna dva milijona dolarjev, graditi pa naj bi začeli spomladi prihodnje leto. Pliva želi z investicijo, ki naj bi se povrnila v dveh letih, znižati stroške takšnih raziskav, čedalje večje zanimanje za podobne raziskovalne centre pa je posledica napovedi, da bo področje generikov v prihodnje še naraščalo. Generični trg je bil leta 2002 na svetovni ravni vreden 34 milijard dolarjev, do leta 2010 pa naj bi se njegova vrednost zvišala na 100 milijard dolarjev. Enake soli Najnovejša britanska raziskava je opozorila na zablodo Britancev, ki so živeli v prepričanju, da je za njihovo zdravje bolje, če so namesto navadne organske soli začeli uporabljati morsko ali kameno sol. Svetovalna skupina, ki se ukvarja s preučevanjem vplivov soli na zdravje, pravi, da se potrošniki zavedajo, da je preveč soli škodljivo za zdravje, vendar tudi napačno verjamejo, da je iz nekaterih razlogov morska ali kamena sol boljša od navadne. sija odzvala podobno kot po izbruhu bolezni v Turčiji in prepovedala uvoz žive peijadi, piščančjega mesa in drugih perutninskih izdelkov iz države. Za virus sta bila pozitivna dva testa, eden na piščancu in eden na raci na območju delte Donave, kjer se je tudi pojavil sum na bolezen. Izvidi so potrdili, da gre za virus ptičje gripe tipa H5 in za močno patogeno obliko virusa H5N1, ki je v letih 2003 in 2004 povzročil epidemijo ptičje gripe v jugovzhodni Aziji. V Turčiji še slabše Na severozahodu Turčije, kjer so na neki puranji farmi ugotovili prve primere najhujše vrste ptičje gripe v državi, so končali množični poboj perutnine, karantena pa ostaja v veljavi. Medtem od drugod po dr- Mamila Član italijanske dinastije Agnelli, ki ima v rokah avtomobilski koncem Fiat, Lapo Elkann, je moral zaradi prevelikega odmerka mamil v bolnišnico. 28-letnika so prepeljali na urgenco, potem ko je izgubil zavest na zabavi v nekem stanovanju v Torinu. Iz bolnišnice Maurizi-ano v Torinu, kjer se zdravi Elkann, so sporočili, da vodja marketinga pri koncernu Fiat zelo hitro okreva. Potem ko je zaužil mešanico kokaina in drugih prepovedanih mamil, je imel Elkann težave z dihanjem, njegovo zdravstveno stanje pa je bilo resno. Lapo Elkann je vnuk nekdanjega lastnika Fiata Giovannija Agnellija, ki je umrl leta 2003, ter drugorojenec Margerite Agnelli in pisatel ja Alaina Elkanna. Znan je predvsem po svojih prizadevanjih za oživitev znamke Fiat, slovi pa tudi kot kralj italijanske visoke družbe. Njegov brat John je podpredsednik Fiata in velja za najverjetnejšega dediča slavne dinastije, ki je pred več kot stoletjem ustanovila avtomobilsko družbo. Lažne go zasliševali, priznal pa je šele po ženjem, vrednim 30,7 milijarde ev- Domnevne grožnje preizkusu z detektorjem laži. Za- rov. Tretja na letošnjem seznamu glede terorističnega napa- radi teh domnevnih groženj so new- najbogatejših Nemcev je Susanne da na sistem podzemne že- yorške mestne oblasti izjemno po- Hatten, delničarka farmacevtske leznice v New Yorku, za- ostrile varnostne ukrepe na newyor- skupine Altana in tovarne avtomo- radi česar so mestne oblas- ški podzemni železnici, četudi so sa- bilov BMW, njeno premoženje je ti prejšnji teden poostrile mi dvomili o resničnosti grožnje. ocenjeno na 7,8 milijarde evrov. li nobenih informacij o škodi na je- varnostne ukrepe, so bile lažne. Iz- drskih objektih. Sicer pa za 15 jedrs- virale naj bi od nekega neimenova- 91 milijarderjev kih central v Indiji v silovitemu po- nega vira, ki naj bi bil namerno la- V Nemčiji živi 91 oseb ali dru- tresu,kijeleta2001 prizadel območje gal. Omenjeni vir je namreč priznal, žin, katerih premoženje je ocenje- Gudžarata, indijske oblasti niso že- da je navajal napačne informacije, no na več kot milijardo evrov. Dva lele povedati, ali je potres kakor koli razlog za to pa za zdaj še ni znan. najbogatejša Nemca sta že nekaj let vplival na indijsko jedrsko orožje. Moškega, ki je v preteklosti sicer pri- brata Albrecht, ustanovitelja veri- skrbel resnične informacije, so dol- ge supermarketov Aldi, s premo- žavi pa tudi iz Srbije in Črne gore poročajo o naraščajočem strahu pred boleznijo. V Srbiji je pri-stojno ministrstvo zaradi preprečevanja širjenja bolezni prepovedalo lov na ptice selivke. Oblasti turške pokrajine Balikesir, kjer leži vas Ki-ziksa z okuženo farmo, so sporočfle, da so s plinom pobili 5.691 živali. Jedrski objekti Južnoazijski jedrski sili Indija in Pakistan sta sporočili, da katastrofalni potres, ki je prizadel južno Azijo, ni poškodoval jedrskih obj ektov v teh državah. Tudi indijska agencija za jedrsko energijo v civilne namene je sporočila, da po potresu niso preje- lista iz Diisseldorfa, odkrili pa naj bi jo bili med pismi, ki so prispela v njegovo družbo. Nikomur ni jasno, kako je prišla iz trezorja nemških pošt. Pošta je hranila znamko za spominski sklad Audrey Hepburn, vendar je to njen sin prepovedal, ker je igralka na znamki prikazana, ko kadi cigareto. Audrey Hepburn je namreč umrla za rakom na pljučih. LA LIBERATION LA STAMPA WASHINGTON PROFILE r / j; BRLINER ZEITUNG Retuširani Rembrandt Prihodnje leto bo minilo 400 let od rojstva velikega slikarja Rem-brandta in o njem je danes res že veliko znanega. Raziskovalni projekt Rembrandt, ki deluje pod okriljem amsterdamske univerze, uporablja ves spekter raziskovalnih metod in preučuje njegove slike. Njihovo zadnje odkritje je, da nekateri umetnikovi avtoportreti niso niti podobni skicam, ki so pod njimi, nekaterih pa ni naslikal Rembrandt sam - torej niso avtoportreti. Pravzaprav je namen projekta, ki se ukvarja z ogromnim številom umetnikovih platen, med kopijami, različicami in ponaredki najti originalne slike. Leta 1935 je izvedenec Abraham Bredi-us naštel 611 Rembrandtovih platen, od katerih vsaj dve tretjini nista bili originalni. V tej zbirki je bilo kar 62 umetnikovih "avtoportretov". O nekaterih je danes že na prvi pogled, celo brez tehničnega preverjanja, mogoče reči, da to niso. Druge so ovrgli s pomočjo dendro-logije ali rentgena. Samo štirje avtoportreti se prištevajo k originalom. Visijo v Louvru, Haagu in Londonu. Operacija nalepka Strah pred ptičjo gripo je naredil svoje in tudi v Italiji se nanjo na vso moč pripravljajo. Od prejšnjega tedna mora biti v Italiji vsa hrana, ki vsebuje perutninsko meso - bodisi kurje, bodisi puranje - označena z nalepko, na kateri so podatki o izvoru mesa. Gre za okoli 600 milijonov oznak na kokoših, goseh, piščancih, racah, nojih in njihovih delih. Dobavitelji morajo od sedaj redno poročati o izvoru perutninskega mesa in prilagati mesu dovoljenje ministrstva za zdravje. Da je sistem začel delovati, je bilo potrebnih več dni. Nalepke naj bi potrošnike prepričale, da jedo domačo, italijansko perutnino. Italijani je namreč priredijo celo več, kot je lahko sami pojedo. Gojenje perutnine je v Italiji po besedah odgovornih zelo varno, saj večinoma poteka v zaprtih prostorih. Kmalu bo povsem jasno, ali so bile etikete uspešne v boju proti 35 odstotnemu padcu prodaje perutninskega mesa, ki so ga v državi zaznali v teh dneh. Ker pa je Italija država, kjer se na veliko ustavljajo ptice selivke, mora biti prva, kjer bo lov nanje zaradi nevarnosti okužbe prepovedan. Neizobraženost Ameriko bo pokopala lastna neizobraženost. Narodna akademija znanosti Združenih držav Amerike je namreč prišla do srhljive ugotovitve, daje vodilni ameriški znanstveni in tehnološki položaj v svetu ogrožen. Za sredstva, ki jih potrebuje podjetje v ZDA, da zaposli enega inženirja, je mogoče zaposliti pet inženirjev na Kitajskem in enajst v Indiji. Leta 2004 je v ZDA diplomiralo samo 70.000 inženirjev, na Kitajskem 600.000, v Indiji pa 350.000. Poleg tega so ameriški učitelji matematike slabše izobraženi kot učitelji industrijsko razvitih držav. Prav zato je matematično znanje ameriških šolarjev opazno slabše od znanja sovrstnikov iz kar enajstih držav. Da bi popravili položaj, bi bilo treba ukrepati. Predvsem bi bilo treba v izobraževanje usmeriti več državnih sredstev; teh bi potrebovali več tudi znanstveni delavci in inovatorji ter njihova podjetja. Selitev velikanov Populacija slonov se je v Keniji zelo spreminjala: leta 1970 jih je bilo 200.000, danes pa jih je zaradi velikih pokolov v 80. letih le še 30.000. Zaradi nevarnosti za pridelke so se Kenijci odločili, da bodo preselili svoje slone. S tem težkim delom se ukvarjajo skoraj dva meseca, saj morajo okoli 400 živali, to je več kot polovico vseh, ki živijo na tem območju, preseliti v 350 kilometrov oddaljen nacionalni park Tsavo East. Slonov pravzaprav ne selijo prvič, vendar delo še nikoli ni šlo tako hitro. V enem mesecu so jih preselili rekordnih 150. Ponavadi ujamejo in prepeljejo slone ene družine skupaj, da bi ublažili stres, ki ga živali občutijo. Do sedaj je med prevozom poginilo samo pet živali. Pred prevozom je treba slona uspavati, preveriti pulz in dihanje in mu za vsak primer zakriti oči. Za tako veliko selitev so se odločili predvsem zato, ker sloni zaradi velikega števila že ogrožajo ljudi in njihove pridelke. Toda sloni lahko prehodijo do 200 kilometrov na dan in bi se teoretično v dveh dneh lahko vrnili v staro domovino. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. t Jar ül niča mil - иш mocjjjjsj- üffl iijisü Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija pošiljati začnite dne: podpis naročnika: □avčni zavezanec: Qda □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: cena: 550 SIT □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE MOŽNOST NAPREDOVANJA Pridruži se nam! Kot vojak v poklicni vojski, pogodbeni rezervi ali na prostovoljnem usposabljanju za obrambo boš odlično psihično in telesno pripravljen. Urit se boš za preživetje v najrazličnejših okoliščinah ter spoznaval veščine modernega bojevanja. SI pripravljen na pravo stvar? Pokliči na brezplačno telefonsko številko 08013 22 ali pošlji elektronsko pošto na naslov naboma.pisamaenion.sl. SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. REPUBUKA SLOVENUA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO www.slovenskavojska.si RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! KF 5S «£_»,..'.««wJ3 ИИК.,___I _______;....... _J ŠTAJERSKI VAL VEČ KÖT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! infc(TV Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. j. ponedeljek torek sreda Љ -»Žc* četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o.o.. Novo mesto Uismo Tiajucčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 .. ........... -_________ u7U3TO.rđdiodur.si Nemčija v krilu Po vroč« in politično nadvse zanimivi nemški predvolilni kampanji ter tesnem volilnem izidu je Nemčija prejšnji teden dobila vladno koalicijo, ki jo sestavljata dve največji parlamentarni stranki CDU in SPO. Koalicijo, ki je še do nedavnega veljala za nemogočo, vodi Angela Merkel kot prva ženska na tem položaju. zasedati tudi v naslednjem mandatu, s čimer je pogojeval vstop svoje stranke v vlado. A v prihodnje bo vodilni položaj v nemški politiki prvič v zgodovini zasedla ženska, voditeljica zmagovite stranke na volitvah Angela Merkel. V ponedeljek so se tako v Berlinu začela ko- republike. V politiko se je aktivno vključila po padcu berlinskega zidu, leto kasneje pa se je pridružila stranki CDU pod vodstvom takratnega kanclerja Helmuta Kohla. Slednji je tako postal njen politični "mentor", zaradi česar Angela Merkel be kmalu prevzela položa kanclerke; tako bc Nemčijo prvič v zgodovini države vodil; ženska Izzivi velike koalicije Čeprav sta tako konservativna krščanska unija CDU-CSU kot socialni demokrati (SPD) pred volitvami nasprotovali vsakršni misli o skupni koaliciji, so septembrske volitve v Nemčiji pustile odprte tako rekoč vse možnosti za sklepanje vladne koalicije. CDU-CSU je SPD premagala za odstotek glasov in takoj je postalo jasno, da je to premalo za korenit politični preobrat v državi. In čeprav je bilo ves čas pogajanj glede prihodnje koalicije odprtih veliko možnosti, je postala še najbolj logična t. i. velika koalicija med CDU-CSU in SPD. Nato so sledili zapleti glede kanclerskega položaja, ki ga je dosedanji kancler Gerhard Schröder želel alicijska pogajanja med obema strankama, znana po so tudi že imena ministrov prihodnje vlade. Potrditi jih mora le še parlament. Vsaki izmed strank bo pripadlo osem ministrstev, kar je dober izkupiček predvsem za SPD. Vzrok za to je predvsem v Schröderjevem odstopu s kanclerskega položaja, kar so morali krščanski konservativci svoji prihodnji politični zaveznici plačati s ključnimi ministrskimi položaji. Iz vrst SPD prihajajo prihodnji ministri za delo, zunanje zadeve, finance, zdravje, promet, pravosodje, mednarodni razvoj in okolje. Glede na to, da gre predvsem za resorje, za katere je CDU predvidela temeljite reforme, pa je ključno vprašanje, ali bodo le-te res potekale tako, kot bi si želeli Angela Merkel in njeni privrženci. Slednje bo najverjetneje znano ob podpisu in predstavitvi koalicijske pogodbe, vsekakor pa bo prihodnja nemška vlada imela polne roke dela predvsem z reševanjem gospodarstva, ki je nujno potrebno temeljitih reform, da bi država izšla iz gospodarske krize. Vzpon Angele Merkel S prihodom Angele Merkel na kanclerski položaj se bo v Nemčiji nedvomno začelo novo poglavje v politični zgodovini, še posebej glede na dejstvo, da se Merklova na mnogih področjih razlikuje od svojih predhodnikov. Enainpetde-setletna diplomirana inženirka fizike, hči protestantskega pastorja, v nasprotju z drugimi vidnejšimi nemškimi politiki prihaja iz nekdanje Nemške demokratične je bila Merklova deležna čedalje večje pozornosti nemških medijev. Pri 37 letih je postala poslanka nemškega parlamenta in hkrati voditeljica poslanske skupine CDU. Leta 1994 je postala ministrica za okolje in prostor, Krščan-skodemokratsko unijo pa je začela voditi leta 2000, v času, ko so stranko pretresali številni škandali in je bila deležna najmanjše nemške podpore. Na parlamentarnih volitvah leta 2002 je mesto kanclerskega kandidata in Schröderjevega izzivalca prepustila Edmundu Stoiberju, voditelju bavarske sestrske stranke CSU, ki pa je na volitvah izgubil. Pravi politični vzpon Merklo-ve pa se je začel letos spomladi, ko je takrat vladajoča SPD izgubila lokalne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji in so bile razpisane par- vseeno uspelo prepričati strankarske kolege, da so jo izbrali za svojo kandidatko za kanclerski položaj. Vsekakor se zdaj postavlja vprašanje, ali bo Merklova položaju kos in kako ji bo uspelo izpeljati reforme, za katere se je zavzemala v času predvolilnega boja. Mnogi menijo, da je za Nemčijo dobro, da kanclerka prihaja iz Vzhodne Nemčije in je odraščala v komunizmu, kajti večina vidnejših nemških politikov kljub vsemu prihaja iz zahodnega dela države in jim tako stiske in problemi sodržavljanov z Vzhoda niso bili preveč blizu. V prihodnje tako lahko pričakujemo drugačno notranjo politiko do nekdanjega komunističnega dela države. Schröderjev predčasni odhod Svoj pečat tako v nemški kot izkupiček, kot so jim sprva napovedovale javnomnenjske raziskave. Nemci Schröderju očitajo predvsem to, da ni poskrbel za pravočasne reforme gospodarstva in sociale. Danes je stopnja brezposelnosti v Nemčiji enajstodstot-na, nemškemu gospodarstvu pa učinkovitejši kot nemški. S Schröderjevim odhodom z vodilnega položaja pa bo svež veter zapihal tudi v zunanji politiki, ki jo je Schröder pogosto vodil na podlagi kritik proti Združenim državam Amerike in njihovim zaveznicam v vojni v Iraku, kar mu je mnogokrat tudi zviševalo javno podporo in prinašalo glasove na volitvah. Angela Merkel v nasprotju s svojim predhodnikom velja za večjo podpornico ZDA, ki bodo v prihodnje najverjetneje deležne večje pozornosti nemške zunanje politike kot do sedaj, ko je bila Schröder-jeva zunanja politika bolj usmerjena v dobre odnose z Rusijo. Na vsak način bo politično dogajanje v Nemčiji v prihodnjih mesecih nadvse zanimivo, predvsem glede napovedanih reform, za ka- -"V novi nemški vladi bo vsaki od vladnih strank pripadlo osem ministrskih položajev: SPD je tako ugoden izkupiček uspel predvsem zaradi prepustitve kanclerskega položaja Merklovi. Eden največjih izzivov nove nemške vlade bo zmanjševanje brezposelnosti in povečanje konkurenčnosti države. Dolgoletna politična kariera nove nemške kancler ke je bila pogosto neopažena, letošnje volitve pa so poskrbele za njen izjemni politični vzpon. lamentarne volitve. Treba pa je tudi zapisati, da Angela Merkel ni vedno uživala visoke podpore v svoji stranki, vendar ji je pred letošnjimi volitvami s programom RADIO U NI VOX 1Q7.5 MHz tudi mednarodni politiki pa je ne- grozi, da bo izgubilo položaj vo-dvomno pustil tudi Gerhard dilnega gospodarstva v Evropi. Schröder, kancler v odhajanju. Po Nove članice Evropske unije, kot končanem sedemletnem manda- je na primer Slovaška, so s svoji-tu je prejšnji teden v rodnem Han- mi gospodarskimi reformami že novru na kongresu svoje stranke poskrbele za to, da je njihov gos-s solzami v očeh oznanil svoj od- podarski sistem konkurenčnejši in hod iz aktivne politi-ke. Ali je šlo za resnične solze ali za manipulacijo, ni znano, nobena skrivnost pa ni, da je Schröder svoj uspeh gradil predvsem na obvladovanju medijev. A tudi to tere se zavzemajo v CDU-CSU pod vodstvom Angele Merkel. Stabilne razmere v Nemčiji in močno gospodarstvo namreč ne zadevajo le Nemčije, temveč celotno Evropsko unijo s Slovenijo vred. Ana Müllner RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL INTER MARKETING mu ni pomagalo na e www.rumenestrani.com mokrati dobili večji sei**** r- Je zaposlen v Kapitalski družbi, v kratkem naj bi postal svetovalec uprave. Bil je prvi svetovalec za gospodarstvo predsednika vlade Janeza Janše, sekretar gospodarskega kolegija predsednika vlade in sekretar vladnega strateškega sveta, po novem pa naj bi bil njegov član. Bil je tudi član vladne delovne skupine za celovito obravnavo razvoja koprskega pristanišča in njegovega vplivnega območja, član koordinacijske skupine za uvedbo evra za področje javne uprave, član medresorske delovne skupine za sodelovanje RS z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in nadomestni član v Ekonomsko-social-nem svetu. Je podpredsednik odbora za gospodarstvo v Slovenski demokratski stranki in član vladnega odbora za reforme. Je avtor več kot BO strokovnih člankov in soavtor knjige Slovenia from Yugoslavia to the EU, ki jo je izdala Svetovna banka. Končuje magistrski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaposleni ste bili v kabinetu predsednika vlade kot njegov svetovalec za gospodarstvo, z 29 leti ste razmeroma mladi za takšno funkcijo. V kabinetu predsednika vlade je povprečna starost zaposlenih le nekoliko višja od 30 let. Pri 29 letih človek ni več tako mlad, nekako prehaja v srednja leta. Verjamem, da lahko starost odtehta nekatere izkušnje, ne more pa strokovnosti in delavnosti. To je odvisno od vsakega posameznika. Znano pa je, da mladost ni merilo modrosti. Kako se delo v kabinetu predsednika vlade razlikuje od dela v Kapitalski družbi? Gre za dva različna svetova. Kabinet predsednika vlade je izredno homogen sistem. Vsi smo podpora predsedniku vlade, ki ima dnevno zelo natrpan urnik. Tempo je kar naporen. Vendar se vse potrpi. S sodelavci smo se odlično razumeli, tako da je delo vedno potekalo nemoteno. Kabinet vodi Nika Dolinar, ki je izjemna ženska v vseh pogledih. Z visoko inteligentnostjo, orga- ših močeh, da bom s svojimi izkušnjami Kapitalski družbi prinesel dodano vrednost. In kakšna so prva opažanja? Kapitalska družba upravlja z več kot 250 milijardami tolarjev osnovnega premoženja in približno 110 milijardami v skladih, zato gre brez dvoma za najpomembnejšo finančno ustanovo v državi. To je družba, v kateri so zaposleni v preteklosti naredili veliko, sedaj pa je prišel čas, da skupaj naredimo še več. Družba ima namreč izredno velik potencial. Sodelujete tudi v odboru za reforme, ki te dni predstavlja dolgo pričakovane predloge ekonomskih in socialnih reform. Kateri poudarki iz predlogov so po vaše najpomembnejši? Vlada Janeza Janše je v polni funkciji šele dobrih deset mesecev. Jasno je, da se hitreje ni dalo pripraviti tako obsežnega predloga ekonomskih in socialnih reform. Zagotovo so pomembni vsi štirje sklopi razvojnih prioritet. Najpomembnejša se mi zdi korenita davč- Zadnje dni velikokrat slišimo, da model enotne davčne stopnje ni primeren za Slovenijo, saj naj bi tisti, ki imajo višje plače, po novem plačevali manj davkov, kar naj bi povečalo socialne razlike. Ta trditev bi držala, če bi še vedno živeli v etatističnem sistemu. V omenjenem sistemu namreč lastništvo nad kapitalom ni dovoljeno, zato so plače edini vir dohodka. Iz tega lahko sklepamo, da so lahko le plače vir socialnih razlik Od prvih demokratičnih volitev leta 1990 pa živimo v tržnem gospodarstvu. In v zadnjih 15 letih se je zgodilo marsikaj. Prodaja družbenih stanovanj, denacionalizacija, odprava družbene lastnine v podjetjih, možnost velikih zaslužkov na domači borzi in od leta 2003 tudi na tujih borzah, vse to je v Sloveniji naplavilo veliko bogatih lastnikov nepremičnin, podjetniškega kapitala, delnic in drugega premoženja. Tako so razlike v dohodkih od premoženja, kamor štejemo dohodke od kapitalskih dobičkov, dividend in rent, veliko večje kot razlike v dohodkih od dela. Poglejte, če je nekdo vjavni prodaji delnic Krke kupil tisoč delnic (mislim, da je bila delnica okrog 7.000 tolarjev), jih lahko danes proda za 90 milijonov tolarjev, ne da bi državi plačal tolar davka od kapitalskega dobička. In to je eden od virov socialnih razlik. Enotna davčna stopnja te anomalije odpravlja, saj bodo vsi dohodki obdavčeni po predvideni enotni, 20-odstotni davčni stopnji. Ljudje z visokimi dohodki bodo torej plačevali manj? Razlike v dohodkih od dela so v Sloveniji še vedno razmeroma majhne v primerjavi z drugimi razvitimi državami. Je pa Slovenija po obdavčitvi nadpovprečnih plač visoko iz- Reforme so nujne za višji življenjski standard niziranostjo, razumnostjo in tudi sproščenostjo je vedno znala najti pravo pot, tudi takrat, kadar kateremu od nas ni bilo lahko. V Kapitalski družbi pa je tempo zmernejši. Kako se počutite v novi vlogi? Zelo dobro. Ta čas se še spoznavam s sistemom. Trudil pa se bom po svojih najbolj- na reforma, ki gre v smeri uvedbe enotne davčne stopnje. Slovenija se namreč s tem postavlja ob bok nekaterim novim članicam Evropske unije, ki so že uvedle enotno davčno stopnjo, in nekaterim razvitim državam, npr. Nemčiji, ki o tem razmišljajo. Tistim državam torej, ki za večjo konkurenčnost in hitrejši razvoj gospodarstva stavijo prav na nizke davke. Pogovor z Boštjanom Krambergerjem obraženih strokovnjakov, od katerih je najbolj odvisna inovativna in tehnološko podprta gospodarska rast, v svetovnem vrhu. Davek od dohodka fizičnih oseb v najvišjem razredu doseže kar 50 odstotkov. Če to primerjamo z nekaterimi novimi članicami Evropske unije, je to največ. Na Slovaškem je ta stopnja 19-odstotna, v Latviji 25-, v Estoniji 26-, )) )) na Cipru 30-, na Češkem 32-, v Litvi 33-, na Malti 35-, na Madžarskem 38- in na Poljskem 40-odstotna. Slovenija torej v primerjavi s temi državami ni konkurenčna. Z uvedbo enotne davčne stopnje pa bo prišlo do zmanjšanja relativne cene visoko izobraženih strokovnjakov glede na zaposlene z nižjimi stopnjami izobrazbe. Tako bo za podjetja visoko izobražena delovna sila postala cenejša. Kolikšna bo enotna davčna stopnja? Biti bo morala tolikšna, da bomo konkurenčni drugim državam. Dokončni izračuni še niso narejeni, vendar mislim, da bo najverjetneje 20-odstotna. Vendar v tem primeru obstaja strah, da bodo podjetja nove presežke prelila v dobičke, ne pa v razvoj in rast? Država bo podjetjem dala možnost, da dodaten zaslužek namenijo povečanju sredstev za raziskave in razvoj. Prepričan pa sem, da se podjetniki zavedajo, da lahko globalno konkurenčno tekmo zdržijo le z znanjem, ki ga lahko da le visoko izobražen kader, ta pa je pogoj za učinkovito uporabo sredstev za raziskave in razvoj ter uvedbo novih tehnologij in novih proizvodnih programov. Tako se bodo pojavile tudi nove priložnosti za diplomante fakultet, ki danes teže najdejo zaposlitev, ker so za delodajalca predragi. Mladi bodo tako dobili večje možnosti za zaposlitev. Ne bo več potrebe, da bi nas bilo strah, da bo visoko izobražena mladina, ki smo jo šolali slovenski davkoplačevalci, odšla v tujino, ker doma ne najde zaposlitve. Mladi bodo torej imeli več možnosti, da se izkažejo doma in pripomorejo k večji blaginji države in vseh njenih prebivalcev. Z odhodom v tujino Slovenija od teh visoko izobraženih ljudi, ki bi pripomogli k njenemu razvoju, ni imela nič. Slovenijo financiranje osnovnega, srednjega in visokega šolstva letno stane okrog 1,5 milijarde evrov! Države pa, ki so sprejele takega delavca, so ga dobile zastonj, saj ga njihovi davkoplačevalci niso šolali, ti kadri pa so nato marsikje pripomogli k večji blaginji državljank in državljanov teh držav. Vsi vemo, koliko Slovencev je uspešnih v tujini. Ste prepričani, da je v Sloveniji mogoče uvesti enotno davčno stopnjo? Zagotovo davčna reforma prinese preraz-porejanje dohodka, zato so takšne reforme politično vsekakor najzahtevnejše. Zavedam se tudi, da idealnega davčnega modela ni. Če bi bil, se z davčno zakonodajo ne bi ukvarja- t. * I Zavzemam se, da bi bila prva stanovanjska enota, stanovanje ali hiša torej, v kateri lastnik dejansko stalno prebiva, neobdavčena ne glede na bivalno površino. li, preprosto bi uvedli idealen model. Vendar ne dvomim, da bomo znali ljudem predstaviti prednosti, ki jih ima uvedba enotne davčne stopnje. Med najpomembnejšimi je zagotovo ta, da se bodo odprle možnosti za dodatno zaposlovanje. Tako bodo tudi mladi, ki danes teže dobijo službe, te laže našli. Prav tako bo imel delodajalec več manevrskega prostora pri zviševanju plač in nagrajevanju delavcev, saj bo to zanj z novo davč- Iz povedanega je jasno, da reforme ne bodo prizadele najnižjega sloja, temveč prav nasprotno. Reforme izvajamo, da bi najnižji sloji živeli bolje. Vemo pa, da enotni davčni stopnji in reformam nasploh nasprotujejo izključno tisti, ki se bojijo izgube svojih neupravičenih in nezasluženih privilegijev. Do kdaj bo zakonodaja, ki bo podlaga za izvajanje reform v praksi, sprejeta? Zakoni bodo začeli veljati s 1. 1. 2007, zato bi morala biti zakonska besedila sprejeta v prvi polovici prihodnjega leta. Časa je izredno malo. Najprej je treba pripraviti besedila na ravni ministrstev, potem sledi parlamentarni postopek. Pri tem je treba upoštevati, da se lahko pojavi še kakšen referendum, ki bo zahteval ogromno dodatnega časa. Zato se zavzemamo za čim širše politično in družbeno soglasje glede reform. Za začetek upam, da jih bo podprla vsaj koalicija, četudi uvedba enotne davčne stopnje ni zapisana v koalicijski pogodbi. Mislim, da je predsednik vlade Janez Janša dovolj politično močan, da lahko nujno potrebne reforme izpelje. Če reform ne bomo izpeljali danes, jih bo treba izpeljati kasneje, a takrat bodo bolj boleče, vmes pa nas bo po razvitosti prehitela večina tranzicij-skih držav, ki so bile včasih daleč za nami. Koliko naj bi bile obdavčene nepremičnine? To še ni določeno, vendar načeloma nekoliko više, kot je dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je izjemno nizko. Vprašanje pa je, ali bo davek na nepre- Mladi bodo imeli več možnosti, da se izkažejo doma in pripomorejo k večji blaginji države in vseh njenih prebivalcev. no zakonodajo ceneje, kot je bilo do sedaj. Tudi delavec bo pridobil, saj mu bo lahko delodajalec povišal plačo, za kar bosta oba državi plačala manj kot do zdaj. Prav tako se bo delodajalec laže odločal za nagrajevanje delavcev, saj bodo stroški nagrajevanja zanj nižji. Prav tako bo delavec za nagrajeni del državi plačeval manj kot do zdaj. Odpadla bo tudi bojazen delavca, da bi ga dodatno nagrajevanje porinilo v višji davčni razred. Ne dvomim, da bo uvedba enotne davčne stopnje povečala zaposlenost in s tem pripomogla k večji kakovosti življenja v Sloveniji. Cilj reform je namreč večja blaginja ljudi. Z reformami jo nameravamo in jo tudi bomo dosegli. V Sloveniji bomo namreč po izvedbi strukturnih reform živeli veliko bolje, kot živimo danes. mičnine prihodek državnega proračuna ali prihodek občin. Sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je namreč prihodek slednjih. Poudariti moram, da se osebno zavzemam za to, da bi bila prva stanovanjska enota, stanovanje ali hiša torej, v kateri lastnik dejansko stalno prebiva, neobdavčena ne glede na bivalno površino. Kako ocenjujete stanje v šolstvu? Celoten šolski sistem je v veliki meri neustrezno zastavljen, če začneva kar pri osnovni šoli, kjer ne ločujejo poskusa od napake. Skoraj vse, kar otroci naredijo, se obravnava kot napaka, ne kot poskus. Problem je, da si nihče več ne upa tvegati; otrokom že v ranem otroštvu vcepljajo v glavo, da bodo, če bodo tvegali, kaznovani. S tem se kasneje zavira podjetništvo. Kaj pa razmere v visokem šolstvu? Državno financiranje je treba temeljito zmanjšati, večino denarja naj si fakultete prislužijo same na trgu. Vendar je res, da si na primer ekonomska ali pravna fakulteta laže najdeta vire financiranja na trgu kot nekatere druge. Zato je treba poiskati ustrezen sistem financiranja, ki bo upošteval te razlike. Poudariti moram tudi, da nam primanjkuje zasebnih fakultet, ki lahko zelo pozitivno vplivajo na razmere v visokem šolstvu. Menim, daje Maribor zelo ustrezen za razvoj zasebne univerze oziroma fakultet, saj ima velik potencial predvsem v dobrem kadru. Kako komentirate očitke, da se v novem proračunu najbolj povečujejo sredstva za pokojnine in kmetijstvo, medtem ko je indeks rasti sredstev za gospodarstvo najnižji doslej? Kritiki pravijo, da je to v nasprotju z deklariranimi razvojnimi usmeritvami vlade. Vlada je upokojencem pred volitvami dala obljube in zdaj jih mora izpolniti. Sicer pa povečanje pokojnin na drugi strani deluje pozitivno na gospodarstvo, saj se s tem poveča trošenje upokojencev, velik del sredstev pa pride preko davkov nazaj v proračun. Glede povečanja sredstev za kmetijstvo je jasno, da ima vlada glasove volilcev tudi na podeželju. Glede sredstev, namenjenih gospodarstvu, pa bi poudaril, daje veliko pomembneje kot indeks rasti to, da se odmerjena sredstva čim učinkoviteje in smotrno porabijo. V svojih člankih ste se veliko ukvarjali z raz- merami na finančnih in naftnih trgih. Zanima me vaša napoved cene nafte in tečaja ameriškega dolarja v prihodnje? Sprašujete me po dveh najpomembnejših cenah v svetovnem gospodarstvu. Lahko vam rečem le, da so napovedi vedno nehvaležne. Visoka cena nafte je ta čas predvsem posledica močnega azijskega povpraševanja. Na to države proizvajalke niso bile pripravljene, saj so v preteklosti premalo vlagale v razvoj infrastrukture. To velja predvsem za države kartela OPEC. Zavedam se, da se bo s čedalje razvitejšima Kitajsko in Indijo povpraševanje po nafti še povečevalo. Seveda pa bo cena odvisna tudi od tega, ali bodo lahko države proizvajalke pravočasno usposobile infrastrukturo, da bi zadovoljile te potrebe. Tukaj je tudi Ruska federacija, ki bo v prihodnjih letih obnovila in dogradila naftovode ter transportne povezave do novih nahajališč nafte. Ameriški dolar pa je v zadnjih letih drsel predvsem zaradi primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance ZDA in luknje v proračunski blagajni. Brž ko je ameriška osrednja banka začela s ciklusom zviševanja obrestnih mer, se je povpraševanje po ameriških dolarjih in ameriškem premoženju začelo povečevati. Dvig ključne obrestne mere, ki je bila še pred dobrim letom pri enem odstotku najnižja v zadnjih 45 letih, do danes, ko je ključna obrestna mera za 100 odstotkov višja od ključne obrestne mere Evropske centralne banke, je poleg drugih dejavnikov povzročil rast tečaja ameriškega dolarja. Kako bo oboje vplivalo na slovensko gospodarstvo? Visoke cene nafte povečujejo stroške podjetij in jih za večjo učinkovitost silijo v iskanje notranjih rezerv. Rast ameriškega dolarja pa bo povečala povpraševanje po evropskem blagu, kar bo imelo pozitiven vpliv na gospodar- sko rast v Evropi in posledično tudi v Sloveniji. Sicer pa vlada Janeza Janše že sedaj nima težav z gospodarsko rastjo. V zadnjem četrtletju je bila ta v primerjavi z istim obdobjem lani kar 5,2-odstotna, to pa je gospodarska rast, o kateri'so vlade LDS laliko samo sanjale. V času vladavine LDS je bila namreč povprečna stopnja realne gospodarske rasti le 3,8 odstotka. Seveda je treba opozoriti tudi na to, daje bila ta gospodarska rast dosežena na nižjih ravneh, kar je še večja katastrofa. Ukvarjate se tudi s trgovanjem na domači in tujih borzah. Ste lastnik delnic katerega od energetskih podjetij? V preteklosti sem imel delnice RWE in EON, a sem jih že prodal. V Sloveniji aktivno ne trgujem, odkar sem se zaposlil v kabinetu predsednika vlade. Pa tudi ni kaj kupovati. Mogoče delnice Krke. Dejavnosti so ta čas bolj usmerjene v tujino. Prihajate irMaribora. Kaj menite o razmerah v mestu ob Dravi? Maribor je precej žalostna zgodba. Teolog dr. Ivan Štuhec je dejal, da je Maribor mesto blokad, da se naredi vse, da se ne naredi nič V tem kontekstu se z njim popolnoma strinjam. Meščani, ld se obračajo na nas, menijo, da obstoječa vodstvena struktura zavira razvoj, v nekaterih primerih celo radikalno. Menim, da je dozorela ideja, da mestno politiko prevzamejo ljudje z znanjem in veseljem do dela. Maribor kot univerzitetno mesto z izjemno geo-strateško lego ponuja potencial, ki ga je treba izkoristiti. V ta namen smo se zbrali mladi in neobremenjeni ljudje z znanjem in večje število uspešnih Mariborčanov, ld so izkusili priložnosti globalnega gospodarstva. Menim, da je to formula, ki lahko mestu ob Dravi veliko prinese. Ne dvomim, da bo v letu pred lokalnimi volitvami na Štajerskem še zanimivo. Denis Vengust Enotni davčni stopnji in reformam nasploh nasprotujejo tisti, ki se bojijo izgube svojih neupravičenih in nezasluženih privilegijev. DIAAOD^A Trstelj - 67. kanal 111 HB ш ft XV HB Obala - S23 - kabelski sistem v Kopru PRIMORSKI ŽUPANI: MARJAN POLJŠAK, župan Občine Ajdovščina torek, 25. oktober ob 20.30 Utrinek s predstave Schneewittchen After Party V Neaplju se je 16. oktobra kon- čal prvi mednarodni gledališki festival Scena Internazionale, na katerem je bila v začetku septembra z velikim uspehom prikazana predstava Mini teatra iz Ljubljane z naslovom Schneewittchen After Party. Predstava Schneewittchen After Party režiserja Ivice Bul jana je nastala v koprodukciji z Novim kazalištem iz Zagreba, Cankarjevim domom iz Ljubljane in Art ra- S3 ■ ■ 5f ___ _r r rJl " tli f \J J \\ ins r) 3 LM m — jJ — dionicami Lazareti iz Dubrovni- na na festivalih Oriente v Barce-ka. Po premieri je bila izvedena že Ioni, NET v Moskvi, Spotkania v štiridesetkrat in do sedaj prikaza- Varšavi, sarajevskem MESS, Ex Pontu, Mladih levih in Exodosu v reografinja Mare Sesardič, sklada- Ljubljani, Borštnikovem srečanju telj MitjaVrhovnikSmrekar. Vpred- v Mariboru, Queer v Zagrebu, v stavi so nastopili Ana Karič, Vero- Crni gori in Avstriji. Predstava, ki nika Drolc, Robert Waltl in Niko je nastala po dramoletu avantgar- Goršič ter glasbeniki Blaž Celarec, dnega švicarskega pisca Roberta Gregor Cvetko in Andraž Mazi. Walserja, je do sedaj osvojila Borštnikovo nagrado in Grand Internacionalna scena Prix Festivala Tempus Art na Slo- Na festivalu Scena Internazi- vaškem. Veronika Drolc je za na- onale, ki je trajal od 29. septembra slovno vlogo prejela Borštnikovo do sredine oktobra, je bila pred- nagrado, Robert Waltl pa za vlo- stavljena selekcija novega italijan- go Princa nagrado Društva dram- skega gledališča, v kateri so nove skih umetnikov Slovenije. predstave prikazali najpomemb- Poleg režiserja Ivice Buljana av- nejši sodobni režiserji, kot so An- torsko ekipo sestavljajo vizualni tonio Latella, Toni Servillo, Artu- umetnik Tomo Savič Gecan, kos- ro Cirillo in Francesco Saponaro. tumografinjaAnaSavic'Gecan,ko- Barbara Kavtičnik B Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a, Velenje 1 tel: 03/ 897 Б0 03. fax.- 03/ 5869 263 ■ _Ј ^r tik. Nanj je močno vplivalo tudi 2003. Je odkrit kritik britanskega pre- medvojno bombardiranje Londona, mierja Tonyja Blaira in vpletanja nje- je med drugim pojasnila švedska aka- gove države v vojno v Iraku. Piše tu- demija. Pinter velja za najvplivnej- di radijske drame ter filmske in tele- šega britanskega dramatika svoje ge- vizijske scenarije, zelo odmeven je bil neracije, ki je v zadnjih letih posve- njegov scenarij za film Ženska fran- čal pozornost tudi Združenim drža- coskega poročnika, ki je nastal po is- vam Amerike in napadu na Irak leta toimenskem romanu Johna Fowle- sa. Dramatik se je novice o Nobelovi protju z izrečenim. Angleški drama- nagradi zelo razveselil, vendar je ni tik je s svojo dramsko poetiko, ki pospremil z veliko besedami. vključuje veliko pavz, tako samonikel, Švedska akademija je v obrazlo- da si je pridobila ime "pintereskna". žitvi Nobelove nagrade za književ- Nobelovo nagrado za književnost nost Haroldu Pinterju (avtorju dram v vrednosti 1,1 milijona evrov bodo Zabava za rojstni dan, Hišnik, Vrni- Pinterju podelili 10. decembra v tev, V prah se povrneš, Nekakšna švedski prestolnici. B. K. Po težkem in napetem pričakovanju imena letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost je 13. oktobra švedska akademija, ki podeljuje nagrado, sporočila, da je ta čast pripadla angleškemu dramatiku Haroldu Pinterju. Kot sin judovskega krojača se je Pinter rodil 10. oktobra 1930 v Londonu. Dramatik je večkrat poudaril, da je antisemitizem, s katerim se je srečal že v otroštvu, vplival na njegovo odločitev, da postane drama- Aljaska in drugih) zapisala, da je na novo vzpostavil umetnost dramskega pisanja. Pinter v svojih dramah odkriva nevarnosti, ki jih skriva vsakodnevno brbljanje, in si utira pot v tesnobnost zaprtih soban. Pinterjevo dramatiko določa posebno ozračje: njegove "temne" junake navadno preganjajo notranji strahovi in hrepenenja, pomembno vlogo pa igrata tudi krivda in zapletena spolnost. Pinter dogajalni prostor dram pogosto umesti v sobo, naseljeno z junaki, ki udejanjajo kruto igro, njihova dejanja pa so pogosto v nas- DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM MODRA ŠTEVILKA triglav («Ш9 1.400.000 ZAVAROVANCEV BO MORALO ŠE LETOS PONOVNO UREDITI SVOJE DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE. S1. septembrom je stopila v veljavo nova zdravstvena zakonodaja. V dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvaja nekatere spremembe. Zavarovanci in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bodo morali do 31. decembra 2005 ponovno urediti obstoječe zavarovanje. Tako bodo zavarovanci tudi v prihodnje varni pred doplačili zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov v okviru standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja. V petnajstih letih je kobariški muzej poleg stalnih zbirk in programa ter tako rekoč muzeja v naravi obiskalo lepo število ljubiteljev tovrstnih predstavitev slovenske "vojne" dediščine. Pred dnevi je bila zanimiva razstava Muze na fronto! avtorja dr. Joža Dzambe. Nemca poljskega rodu. ЈШНопжкНтШ f h protest proti svojim sodobnikom. Kljub splošni enobarvnosti in razdoru, ki se je kazal med umetniki vojskujočih se držav, so Me svetle točke, čeprav izjeme. Stefan Zweig je septembra 1914 prijateljem v Belgiji, Franciji in Angliji napisal "poslovilno pismo": "Končano je, ljubi moji, končano, dokler so bratje mojega jezika in bratje vašega nasprotniki pod orožjem... V teh dneh nisem več ta, ki je sedel med vami, moje bitje se je spremenilo in moje čute preveva vse, kar mi Razstave o vojnih dogodkih v ev- su, ki je bil za njegov obstoj in razvoj ropskem in slovenskem prostoru odločilnega pomena. Na razstavnih H u Pred dnevi so v Kobaridu zaprli zanimivo razstavo Muze na fronto!. vzbujajo v zadnjih letih nekaj več pozornosti spričo negativnih primerjav s preteklimi in današnjimi dogodki v svetu. V Kobariškem muzeju, kjer pripravijo vsako leto po več razstav, se jih je v teh 15 letih zvrstilo lepo število. Čeprav se v bistvu vse nanašajo na čas in posledice prve svetovne vojne, lahko marsikaj povedo tudi o tem, kaj počnejo z nami "veliki", ki netijo vojne, revolucije ... Prav razgaljanje ozadja zavajanja slabo informiranih ljudi, zaradi katerega se ti med seboj delijo, sovražijo in nazadnje še pobijajo, postavlja razstavo v sam vrh razstav in dogodkov, posvečenih spominu na 90. obletnico odprtja zloglasne soške fronte. Dokumenti govorijo, da muze v krvavem času niso le obmolknile, ampak jih je veliko večino zajelo navdušenje nad sprevrženo resnico o pomenu vojne, narodnih herojstev in herojih. Redki so bili umetniki, ki so temu odločno nasprotovali in se trudili ljudem pokazati ogledalo, prebuditi vest. Žal so se oblastniki trudili, da bi take zatrli že v kali. Tako se je godilo tudi na nemški strani in prav iz Nemčije prihaja ta odkritosrčna izpoved, pa četudi iz srca Poljaka dr. Dzambe. dvomi, z nasprotovanjem. Kustos muzeja Željko Cimprič je Prav o teh ljudeh iz sveta pohvalil nemško sodelovanje z njimi, cesarsko-kraljeve monar-saj so muzeju s sredstvi pomagali v ča- hije je govorila razstava, ki panojih iz tekstov, fotografij in dokumentov, v izvirniku naslovljenih "Schrifšteller und Kuenstler im Dienst der K.U.K. Kriegspropaganda", lahko razberemo tudi klasične izreke o muzah, ki v času vojne obmolkne-jo, kar izhaja iz želje, da bi umetnost videli kot čist zraz človeškega duha, neomadeževan s krvjo in nasiljem. Razstava to čistost demantira, saj v resnici ni bilo nikdar bitk in vojn, v katerih ne bi sodelovali tudi pisatelji in umetniki vseh žanrov in smeri. Kot danes so bile tudi takrat častne izjeme, saj so nekateri med rožljanjem orožja in donenjem bojnih krikov premogli dovolj moči in poguma, da so pisali drugačne besede, slikali drugačne podobe in peli drugačne pesmi, zaradi česar so bili hitro ožigosani kot izdajalci. Kako zgovorno in poučno! "Velika vojna" med letoma 1914 in 1918 je pomenila velik izziv za vse umetnike: pisatelje, slikarje, igralce, glasbenike ... Vsi so se nanjo odzivali, a različno; nekateri s pritrjevanjem, nekateri z propaganda je odkrivala, da so pesniki, zaprti v je nemškega..., ne čutim več niti volje nemška obzorja, večinoma prepriča- do pravičnosti." Danes so se spremeni, da največ prispevajo, če navdušu- nila merila in vsak človek je pravi le v jejo množice in proslavljajo vojno s skupnosti s svojim narodom. Že tak-pesniškimi spodbudami ali jo uteme- rat je bila beseda narod zlorabljena. ljujejo z znanstvenimi ideologijami. Res je bila ta vojna šele poskusni zajček za naslednji krvavi ples ideologij in manipulacije z ljudmi! Njen vonj je 1917 leta prepoznala že nova in bistveno bolj krvava vojna boljševi-kov v Rusiji in potem tudi pri nas. Se slabše, kajti Romain Rolland Štefanu Zweigu odgovori bolj trezno: "Naši Evropi sem zvestejši kot Vi, dragi Stefan Zweig, in ne bom se poslovil od nikogar od svojih prijateljev." In glej, kmalu se je celo Zweigu uspelo odtegniti od začetne vablji- Pisatelji so celo slovesno prisega- vosti ideološkega navdušenja in se je li, da nočejo imeti nikoli več kultur- povsem posvetil mirovniškim deja- nih stikov z umetniki iz držav na nasprotni strani bojne linije. Še več: začeli so jim izpodbijati, da so ti sploh imeli kakšno kulturo. njem. Kaj pa mnogi naši pisatelji, recimo njih izvoljeni vrh? Kaj se je dogajalo z malimi ljudmi, disidenti...? Kadar jih zadene krogla, se stresejo, Še bolj banalne primerjave so delali ranjene odnesejo ali obležijo mrtvi, učenjaki, filozofi... Enaki postanejo mravljam ... potem Po drugi strani so bili tudi taki, ki pa so lahko tudi poveličani, toda za-so glasno protestirali. Najpomemb- radi poveličanja živih "herojev", nejši protivojni glas je prihajal s strani Razstava je na 34 razstavnih panojih Kala Krausa, satirika apokalipse. V predstavila razpoloženje pred izbru-svojem časopisu Die Fackel (bakla) je hom vojne, navdušenje na začetku, zasmehoval takratno literaturo in no- vojno z vsemi sredstvi, pesnike in mis-vinarstvo, ki sta podžigala vojno raz- leče, razlike v odzivih, vojni tiskovni položenje, in s tem izrazil najostrejši urad pri vrhovnem štabu avstro-ogrs- ke vojske, arhiviranje podob vojne, pisanje "vojnih zgodb" o prejemnikih odlikovanj, Rainerja Mario Rilkeja, vojne poročevalce, pesmi o vojni, cenzuro, vojno fotografijo, kinematografijo, besedno vojsko, vojne slikarje, potujoče razstave o soških bitkah. Razstava je pred tem z velikim uspehom gostovala v Pragi in Innsbrucku. Miran Mihelič Velika vojna Slovenska matica V zborniku Velika vojna in Slovenci so objavljeni prispevki s posveta, ki ga je junija2004 organizirala Slovenska matica. Objavljenih je 15 prispevkov, med njimi: Prva svetovna vojna v zgodovini 20. stoletja (Peter Vo-dopivec), Zgodovinopisje o prvi svetovni vojni (Walter Lukan), Slovenci v vrtincu velike vojne (Igor Grdina), Slovenci in londonski pakt (Igor Li-pušček), Soška fronta in njeno sloven- protestantske tradicije se je s posebno vnemo posvečal preučevanju Pavlovih pisem. Kot prvo njegovih del smo dobili v slovenščini pod naslovom Zdaj pa ostaja to troje študijo o temeljnih krepostih krščanskega življenja, ki jih je Pavel povzel kot vero, upanje in ljubezen. Pavel je že v svojem najstarejšem pismu opisal krščansko bivanje skozi to triado. Študij arheologije Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani je izdala knjigo Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani. O zgodovini arheologije na Univerziv Ljubljani govorijo naslednje teme: Arheologija v šolah pred ustanovitvijo univerze (1800—1919), od ustanovitve univerze do druge svetovne vojne (ustanovitev samostojne katedre za arheologijo, pravila študija, profesorji in ar- sko zaledje (Damijan Güstin), Prva svetovna vojna in slovenska likovna rtfne£nost(MilčekKomelj), Prva svetovna vojna in slovenska književnost 1914—1941 (Tone Smolej), Slovenci v primežu avstrijske cenzure (Petra Svoljšak), V dolini smrtnih senc: vera kot zatočišče slovenskega vojaka (Pavlina Bobič), Velika vojna vliteramem odsevu (Goran Schmidt), Slovenci in Italijani v času prve svetovne vojne (Rok Stergar), Slovensko-nemški odnosi med I. svetovno vojno (Dragan Matic), Velika vojna v avtobiografskih zapiskih slovenskih vojakov (Marta Verginella), Ženske v zaledju vojnih zubljev (Irena Selišnik), Ponovno bujenje ali obnavljanje spomina na dogodke prve svetovne vojne (Damjana Fortunat Černilogar). Vera, upanje, ljubezen Mohorjeva družba Celje Heinrich Schlier je bil eden največjih nemških biblicistov 20. stoletja. Vse življenje je bil strasten iskalec resnice Božje besede, zavezan naporu vere in razuma. Že zaradi svoje OStMOtStT l£ T iTUOHA AUHlOlOCtii * UM VIKI) V IjUBlIAKI heo loški kurikul, Vojeslav Mole, Balduin Saria in drugi predavatelji), po drugi svetovni vojni (obnova študija arheologije 1946—1960, študentje, šestdeseta leta z nastankom oddelka za arheologijo, kadrovskakriza 1966— 1969, sedemdeseta leta in postopna rast, osemdeseta leta in modernizacija, devetdeseta leta in vsebinska prenova študija, osebje, razvojni dosežki). Grenki kruh Mondena, Grosuplje Ivanka Mestnik v romanu Grenki kruh opisuje življenjske usode družine Podbregar od ustanovitve železarne na Dvoru skozi obe svetovni vojni do osamosvojitve, ko zadnji tuji vojak zapusti Slovenijo po dolini Kr- шеш ОгвлЈп Juniju ZJ ke. Zgodba je vpeta v resnične zgodovinske dogodke, ki jim je pisateljica vdihnila vsakdanje življenje ljudi, razpete med rojstvom, delom, srečo in žalostjo, s čimer je presegla pisanje "suhoparnega" zgodovinaija. Strojniški slovar Tehniška založba Slovenije Na področju strojništva se je v Sloveniji potreba po poznavanju angleških izrazov v zadnjem desetletju zelo povečala. To je povezano z vodilno vlogo angleščine v svetu in s pristopom Slovenije v EZ. Do zdaj je v Sloveniji imela na področju strojništva vodilno vlogo nemščina, ker je bila vsa naša strojna industrija vezana na nemške DIN-standarde. Trojezični strojniški slovar vsebuje 10.500 gesel v treh jezikih: angleško-nemško-slovenskem, slovensko-an-gleško-nemškem in nemško-angleš-ko-slovenskem. Sestavil gaje Peter Po-ženel, komplet pa sestavljajo trije samostojni zvezki. V vsakem zvezku so gesla v prvem stolpcu razvrščena po abecednem vrstnem redu. V prvem zvezku je npr. za eno angleško geslo pogosto navedenih več nemških in slovenskih izrazov, ki se med seboj ujemajo v vodoravnih vrsticah. Kamasutra za danes Založba Mladinska knjiga Anne Hooper je dolgoletna avtorica številnih strokovnih in poljudnih priročnikov o spolnosti in spolnih tehnikah. V knjigi Kamasutra, umetnost ljubezni za 21. stoletje prinaša najstarejšo in najbolj znano knjigo o spolnosti vseh časov, Kamasutro, v sodobni, moderni preobleki in slikovito ter vsebinsko prenovljeno. Knjiga je vizualno privlačna in estetska, vse- binsko pa zanimiva in napisana poljudno. V njej je prikazanih čez sto različnih ljubezenskih položajev iz starodavnega indijskega besedila. Prirejeni in dopolnjeni so s preprostimi in vsakomur dostopnimi spolnimi tehnikami in nasveti, dodatno pa še po-spremljeni s psihologijo ljubezni, fiziologijo privlačnosti med spoloma in sodobnimi interpretacijami duhovne plati spolnosti. Namen knjige je potešiti radovednost o eni izmed temeljnih plati človeškega obstoja. Razkritje "šifre" Založba Orbis Roman Da Vincijeva šifra, ki ga je napisal ameriški pisatelj Dan Brown, je ena največjih knjižnih uspešnic zadnjih let - tudi v Sloveniji. Uspeh romana tiči v dvojem, je spretno napisana kriminalka, ki govori o tem, da je Cerkev dva tisoč let prikrivala, da je bil Jezus poročen z Marijo Magdaleno in imel z njo otroka in da njuni potomci še vedno živijo. Brown je knjigo napisal na podlagi "domnev", ki so jih nekateri v zadnjih desetletjih dajali v javnost in z njimi služili, te domneve pa niso slonele na nikakršnih dokazih. A to avtorjev in bralcev te literature niti ni ___ Razkritje da vincijeve šifre Кл| JE IZMIŠLJENO IN КЛЈ RESNIČNO Kuj p resnici vemo t; Jeziisu, Muri/i Magdalen Kintshnbhu. zanimalo. Založba Orbis je zdaj prevedla delo Barta D. Ehrmana, vodjo oddelka za religiozne študije na univerzi v Severni Karolini, Razkritje Da Vincijeve šifre, v kateri je "z lahkoto" zavrgel vse tako žgečkljive Brow-nove trditve, ki tudi s "pomočjo" vetih dokumentarcev na to temo izpadejo kot pravljice za naivne in neuke. Dober mesec po koncu druge svetovne vojne sta se predvojna prvaka slovenskega alpinizma Pavla Jesih in Joža Čop pognala v steber, ki vodi po Triglavski steni naravnost proti vrhu najsvetejše slovenske gore. Stena je tedaj dobila smer, ki bo vedno kraljevala našim goram in slovenski narod je dobil legendo za vse čase. Pavla in Joža sta v centralni steber Triglavske severne stene, kot se je do takrat imenoval, vstopila 26. junija 1945. Pred tem zaradi vojne nekaj let nista plezala, zato sta bila plezalsko neutrjena. Legendarno plezanje je v Planinskem vestniku še isto leto opisal Evgen Lovšin. Stena ima tu velikanske razsežnosti, saj je visoka 1.200 metrov. Steber je kot ogromna piramida s tremi orjaškimi izrazitimi razi, ki so že sami zase bolj ali manj izoblikovani stebri. Po vzhodnem spodaj drži Skalaška smer in zgoraj Gorenjska smer z Ladjo, po zahodnem stebru vodi Prusik-Szala-yeva smer, srednji raz Triglavskega stebra pa je ostal še nedotaknjen. Pravzaprav sta tisti dan šla samo na oglede, ker pa sta v spodnjem delu hitro napredovala, ju je pot vodila samo še navzgor. Prečkala sta steno skoraj vodoravno od Gorenjskega stebra, da sta dosegla ta steber precej nad Zlatorogovo prečko. Radovedno sta pogledovala v višave in ubirala pot po nevidni lestvi razčlenjene stene. Na levi strani se je vlekla nekakšna zajeda. Lepo sta napredovala. Dan se je že nagnil, ko ju je ustavila previsna skala, kije imela prehod na nekakšno lusko. Previs je bil podoben prižnici in je bil približno v isti višini kot začetek Ladje na sosednjem, vzhodnem razu. Joža je nerad bivakiral, ker ga je trgalo po udih, kadar se je vreme slabšalo, zato se je kljub Pavlinim opozorilom pognal kvišku in se povzpel čez previs na gladke navpične plošče. S kladivom je sekal stopinje v skalo. Povzpel se je kakih petnajst metrov nad Pavlo. Vrv se je čudno zapletala in ni več gladko tekla. Začelo se je mračiti in se pripravljati na dež. Joža je bil v ogromnem previsu brez oprimkov in kazalo je, da so to šele začetki. Na vrnitev ni bilo več mogoče misliti. Niti mu ni uspelo, da bi se vrnil k Pavli. Moral je ostati na izpostavljeni, ozki, v prepad nagnjeni polički in čakati, kaj bo prinesel naslednji dan. Pavla je bila v ugodnejšem položaju. Joža je bil privezan in pritrjen na steno. Noge, ki so mubingljale vVrata, so prej "zaspale" kot oči. Tolkel je po njih in jih prekladal. Noč se je vlekla v neskončnost. Drugi dan Če ne bi rosilo, bi bila plaha jutranja svetioba vlila novega upanja v izmučena plezalca. Tako pa se je Pavle že navsezgodaj polastilo nevarno čustvo brezbrižnosti. Bila je tako zelo utrujena, da so ji roke in noge začele odpovedovati. Brez Joževe pomoči ne bi prišla čez prve trebušaste pomole. Ko sta sprostila vrv, je Pavla poskusila srečo. Sele potem ko se je trikrat zagnala, trikrat odletela in obvisela v zra- ku, ji je uspelo priti na tisto poličko, na kateri je Joža prenočeval. Nadaljevala sta s plezanjem po krušljivi skali. Nad njo so bile gladke, spolzke plošče in potem previsi. Mokra vrv je postaja trda in ni tekla gladko. Kjer ni šlo drugače, je zapelo težko kladivo za led, ki ga je imel s seboj Joža. Izpostavljena, previsna, pet metrov visoka plošča je zahtevala od Jože največ napora in virtuoznosti. Telo je pritiskal na levo stran, vtikal prste obeh rok v navpično zarezo, tiščal prste na nogah v steno in se pomikal navpično navzgor. Moral je napeti vse sile mišic in zaradi izpostavljenosti zbrati ves pogum. Kljub krču v prstih mu je uspelo, da se je s komolcem oprl na mah pomol. Od tod naravnost navzgor ni bilo več mogoče. Opore ni našel. Klin, ki ga je poskušal zabiti, je požrla špranja. Zdaj je bil tudi Joža v nevarnosti. "Pavla, drži!" Krčevito je pograbil majavi klin, ki je za las preprečil nesrečo. Se dva metra prečke in Joža je našel malo zeleno poličko, pripravno za počitek Malo je zadremal, Pavla pa je lovila vodo, kapljico za kapljico, da bi si pogasila žejo. Prepad pod njima je postajal čedalje večji, stene pa nikakor ni hotelo biti konec. Joža je stopil na Pavlina ramena in tvegal vzpon na nekakšno streho. Na srečo je zabil klin, kajti že po prvem poskusu je odletel in obvisel v zraku. Šele drugič mu je uspelo. Vrstile so se gladke plošče, previsi pa spet izpostavljene zajede. Ta jima je pomagala navzgor. Pridobila sta nekaj višine. Širok žleb se je nehal pod sistemom polic. Spet se je nagnil dan. Za danes je bilo dovolj in preveč. Pritrjena in privezana in utrujena od visenja po plateh sta prenočevala drugič v steni. Noge sta potisnila v nahrbtnika, da bi se ogrele. Rosilo je še kar naprej. Edina njuna želja je bila - ven iz stene, domov, počivat! Tretji dan Po dolgi, mrzli in mokri noči je od vzhoda prilezlo medlo jutro. Tretji dan v steni. In še nič ni kazalo, da se težave bližajo koncu. Vse je bilo še navpično, v meglo zavito in še bolj divje. Utrujeno dušo je še bolj utrujalo. Hukanje v roke, kolikor sta imela sape, ni oživilo premrlih rok in nog. Precej časa je trajalo, da sta se malo razgibala. V megli se je razblinilo upanje na rob stene. Tretji dan! Ob polici po grapi čez previsne skale in ves čas izpostavljeno, na robu prepada. Do tedaj sta porabila 16 klinov, Joža je v žepu hranil le še dva. Polica se je nadaljevala. Od tod je bilo mogoče za balvanom v ozko zajedo, kije ponudila oddih in dajala občutek varnosti. V skrajni izpostavljenosti se je Joža zvijal pod balvanom kot riba, grabil vedno večje oprimke in se s skrajnim naporom spravil čez najtežje mesto dotedanjega vzpona. Po končani Joževi akrobaciji je vrv tekla ob balvanski izboklini v nekakšni zajedi. Pod balvanom je zaradi njegove trebušaste izbokline odstopila od stene. Dvaindvajset metrov njene dolžine je zdaj ločilo Jožo od Pavle, ki jo je varoval z vrha, ne da bi mogel slediti njenim gibom. Sedaj je bila na vrsti Pavla. Po trebuhu ni mogla pod previs. Zdrsnila je s police in obvisela v zraku. Vsa stena do Vrat je bila pod njenimi nogami in oči samo zaradi zmedenosti niso Z leve: Janez Gorjanc, Jože Štolcar, Joža Čop, Pavla Jesih, spodaj Tomaž Ravhe-kar - potem ko je bilo "vse" za njimi. sta Dušica Kunaver in Brigita Lipov-šek izdali knjigo Čopov steber - dvakrat prvič. Knjiga, ki jo je v samozaložbi izdala Dušica Kunaver, ponuja poleg napetega branja tudi množico dokumentarnih posnetkov. Opis prvenstvenega vzpona po Čopovem stebru se v knjigi konča na strani 56. Toda knjiga ima 192 strani. V nadaljevanju je podrobno opisana druga zgodba Čopovega stebra, nič manj dramatična-, prvi zimski vzpon po Čopovem stebru. Naslednji rod slovenskih alpinistov je čakala težka naloga. V najtežjih zimskih razmerah je leta 1968 trem alpinistom, Stanetu Belaku-Sraufu, Alešu Kunaverju in Antonu Sazonovu-Tonaču, uspelo preživeti osem dni v steni in - kljub težkim snežnim razmeram - doseči videle tenkega belega traku šumeče Bistrice. Joža je čvrsto pritegnil vrv. Ker pa jo je vboklina odrivala od stene, je Pavla visela v zraku brez vsake opore in brez možnosti, da bi pograbila kak oprimek. Nekajkrat je zanihala in se pognala k steni. Obtičala je na tisti usodni polici ob balvanu. Tam je čakala in ni tvegala novega naleta. Bilo je težko čakati na nekaj, česar ne bo. Končno Joži ni preostalo drugega, kot da se je spustil v nevarno globino pomagat Pavli. Zadnji klin je zabil, da bi se varoval. Ko se je v prostem spustu znašel ob balvanskem vznožju, je obvisel v zraku. Pavla je pritegnila vrv k sebi, da je laliko pristal na polici poleg nje. Kaj zdaj? Pavli so odpovedovale moči. Naprej ni mogla več, tudi ne s pomočjo vrvnega stopa, Prusikovega vozla in podobnih vrvnih manevrov. Po temeljitem preudarku in pogovoru sta sklenila, da bo Joža poskusil sam priti na vrh in da se bo čim prej vrnfl s pomočjo. Joža je težkega srca pustil Pavlo samo. Varovan od zgoraj je na od- krhnjeni polici legel vznak. S petami je odrival telo v smeri oprimkov nad seboj in srečno drugič prišel čez nevarno mesto. Na balvanu se je odve-zal in zavaroval Pavlo, ki ji je že prej dal svoj nahrbtnik. S poslednjimi močmi se je pomikal navzgor. Potem se je Joži le nekako uspelo izkopati iz stene. V zgornjem delu je bila ta na srečo nekoliko položnejša. Pavla je prebila tretjo noč v steni, na tisti skoraj usodni polici. Ostala je sama. V steni se je dvignil veter. Pričakala je naslednji dan, 29. junija, dan Petra in Pavla, svoj god. Ko je zavel jutranjik, jo je še bolj mrazilo, a utrujena plezalka se je še naprej upirala popolnemu zlomu. Medtem je Joža hitel po Bambergovi, čez Plemenice, navzdol proti Luknji in proti Vratom. V Aljaževem domu je k sreči našel tri reševalce, ki so prišli prijatelju na pomoč Poštirihprečutihnočehinpovseh naporih v steni je Joža zmogel ponovni vzpon v steno po Bambeigovi poti. Ni bil več mlad, saj je imel za sabo že pet križev. S pomoćjo prijateljev, Jože Štol-caija, Janeza Gorjanca in Tomaža Rav-hekarja, ki so pustili delo v železarni in šli na pomoč, se je vrnil v steno z gor- Filip Bence iz Tržiča je Čopov steber preplezal sedemnajstkrat (prvič leta 1971, zadnjič leta 2000), od tega dvanajstkrat sam. nje strani in rešfl Pavlo iz njenega objema. Preplezani steber so upravičeno poimenovali Čopov steber. Po sledi Pavle in Joža Ob šestdeseti obletnici prvega vzponavČopovemstebru(1945-2005) njen rob. Sedemdeset gorskih reševalcev se je v tistih dneh zgrnilo v nevarne, plazovite triglavske strmine v pomoč trem prijateljem v steni. Trda izkušnja iz "zimskega Čopa" je opogumila naše alpiniste, da so štiri leta pozneje vstopili v steno himalajskega osemtisočaka Makaluja in se po njej povzpeli v svetovni alpinistični vrh. Vendar vsa pota v veliki in visoki svet vodijo iz naših, slovenskih gora. V njih bo legendarni Steber v Triglavu večno pripovedoval zgodbo o tovarištvu, požrtvovalnosti, zvestobi in vzdržljivosti svojih prvopris-topnikov, kar je zdaj tako lepo opisano v knjigi Čopov steber. V.M. 11 ♦ (Jala koncert Ognjišče nedeljo, 27. novembra., ob 15h in 19h. Praznujte z na mit vstopnic novembru /512-11-26. Pretrgane korenine revolucionarnim režimom. Njegov duhovni profil je izrisan v dragocenem prispevku akademika dr. Franceta Bernika, ki opominja raziskovalce Ložarjevega življenja in dela predvsem na troje. Na Ložarjevo nezlomljivo držo znanstvenika, kar morda najbolje ponazarjajo naslednje besede: "Ložar je ostal nepreklicno zavezan znanosti. Dajal ji je prednost pred vsemi drugimi možnostmi in skušnjavami v življenju, služil ji je do samopozabe. Zato je moral pogosto doživljati nera-zumljenost, če ne kar osamljenost." Pet razdelkov Knjiga je razdeljena v pet večjih razdelkov. V prvem so zbrane raznovrstne osvetlitve Ložaijevega življenja, v drugem so ocenjeni njegovi prispevki k arheologiji, v tretjem k umetnostni zgodovini in literarni kritiki, v četrtem so predstavljene njegove raziskave jezika, v zadnjem pa je osvetljeno njegovo narodopisno oziroma etnološko delo. Ložarjevo življenjsko pot nam približuje osem prispevkov v razdelku V vrtincu živ- ljenja. Pet avtorjev je Rajka Ložarja poznalo osebno. Med njimi sta bližnja sorodnika, nečakinja mag. Helena Ložar-Podlogar in nečak dr. Tom Ložar, sogovornika in prijatelja iz njegovih ameriških let dr. Jože Veli-konja in mag. Andrej Rot, ter akademik Kajetan Gantar, njegov dijak v begunski gimnaziji v Peggezu. Helena Ložar-Podlogar (Vse je vihar razdjal... Življenje in delo Rajka Ložarja) na podlagi številnih virov, osebne dokumentacije, pisem in nekaterih objavljenih spisov podrobno orisuje Ložarjevo življenje od rojstva, 29. avgusta 1904, preživljanja otroštva v Rokodelskem domu, šolanja v Ljubljani, kjer je že kot gimnazijec pridobil široko humanistično izobrazbo in že pred vpisom na univerzo (študij umetnostne zgodovine in klasične arheologije, vendar poleg tega tudi literarne zgodovine, filozofije, tujih jezikov) poslušal tam izbrana predavanja. Študij je po diplomi 1922 nadaljeval v Avstriji. Kljub nasvetu Izidorja Cankarja je dal prednost umetnostni zgodovini na Dunaju pred arheologijo v Gradcu. Po doktoratu je opravil vojaško službo in se nato 1928 zaposlil v Narodnem muzeju, kjer je bil mnogo več kakor samo kustos za arheologijo. Leta 1940je kandidiral in pridobil izpraznjeno mesto ravnatelja Etnografskega muzeja in v težavnih vojnih razmerah vse moči namenil slovenski etnografiji. Dan pred koncem vojne je odkolesaril iz Ljubljane, prve tedne v Avstriji preživel v begunskem Izkopan iz pozabe Akademik prof. dr. Kajetan Gantar je v neprijaznih okoliščinah povojnega begunstva imel srečo, da je Rajka Ložarja spoznal osebno. Ložar je bil njegov profesor v begunski gimnaziji, ki je, kakor zapiše, delovala dobesedno na etični pogon. Spominja se ga kot učitelja, ki ni le tešil in spodbujal dijaške radovednosti z obvezno učno snovjo, temveč jih je seznanjal z značilnostmi in vsebino narodopisnega raziskovanja, jih opozarjal na vrednost gradiva na terenu, se z dijaki resno ali veselo družil tudi zunaj šolskih prostorov. Hkrati se ob tem spominja Ložarjeve človeške skromnosti in pokončnosti, tesnobe ob spominih na mlado dru-žinico, ki jo je pustil v Ljubljani. Ložaijeva emigrantska usoda človeka nemirnega 20. stoletja je zapisana v razpravi dr. Marjana Drnovška. Pogled je osredinjen na čas begunstva na Koroškem in na razčlenitev t. i. ameriškega obdobja: leta dela v tovarni in poskusov, da bi si našel primernejšo zaposlitev, leta ravnateljevanja v Manitowocu in čas v pokoju, ko se Institut za slovensko narodopisje in Založba ZRC sta v zbirki Opera ethnologica slovenica izdala zbornik Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela Rajka Ložarja. Zbornik (415 str.) ponuja izčrpno, zanimivo in mestoma pretresljivo branje o življenjski in ustvarjalni poti enega največjih slovenskih raziskovalcev 20. stoletja. Rajko Ložar je bil izjemen intelektualec, angažiran v več disciplinah. Kakšne sledi je zapustil v vsaki posebej, izrisujejo prispevki v tej knjigi. Tega angažmaja ni mogoče misliti zunaj njegove biografije, z veliko prelomi in tistim najusodnejšim,ko je 8. maja 1945 zvečer sedel na kolo ter zapustil Ljubljano in svojo domovino. Umaknil seje pred taborišču, nato pa v Peggezu pri Li-enzu, kjer je bil v taboriščni gimnaziji profesor slovenščine in umetnostne zgodovine, kot šolski predmet pa je uvedel tudi narodopisje. Brez uspeha si je v letih do odhoda v ZDA, novembra 1951, iskal zaposlitev, ki bi mu omogočila nadaljevanje znanstvenega dela. Kako zelo mu je bil zavezan, dokazujejo njegove terenske raziskave predvsem ljudskega stavbarstva in jezika. V ZDA je med letoma 1952inl956 delal v tovarni in naposled pridobil položaj vodje mestnega muzeja vManitowo-cu (Wisconsin), kar pa je bilo daleč od želja, s katerimi je prišel v obljubljeno deželo. Vodil ga je do upokojitve 1969. V letih do smrti 1985 ni miroval, nekajkrat je obiskal Koroško na avstrijski strani, urejal in dopolnjeval svoje raziskave, se odzival na dogajanje med ameriškimi Slovenci in v domovini. Tako rekoč do konca je imel znanstvene načrte. je vračal k svojemu delu. Nikoli se ni zares vrasel v ameriško družbo. Kako seje Ložar spoprijemal s svojo usodo v ZDA, ki niso bile naklonjene tujim intelektualcem, posebno ne takšnim Ložarjeve starosti in iz komunistične države, je slikovito ubese-deno v prispevku dr. Toma Ložaija. Dobesedno kalvarijo iskanja priložnosti, da bi nadaljeval z arheološkim delom, ponazaija Ložaijevo iskanje stikov z Mecklenburško zbirko, shranjeno v depojih muzeja Peabody v Har-vardu. Ložarjeva ameriška leta je upodobil dr. Jože Velikonja. Andrej Rot svoj prispevek gradi na Ložarjevi korespondenci Ložar je kot povojni izseljenec doživel usodo zamolčanih. Čeprav je bil v emigraciji priznan kot znanstvena in kulturnaavtoriteta,vnjej ni našel pravega mesta. Urban Golob predstavi Ložaija kot gornika, ki je v prostem času v 20. in 30. letih nadvse rad hodil v gore, domače in tuje. Bil je tudi alpinistični mislec in v Planinskem vestniku tako rekoč redno pero. Razdelek o Ložaijevem življenju sklenepregleddr. Andreja VovkaDmgi o njem o najpomembnejših biografskih prispevkih o Rajku Ložarju. Arheolog V drugem delu knjige so zbrane osvetlitve s strani tistih znanstvenih disciplin, ki se jim je Ložar posvečal poklicno in publicistično. V loku Ložarjeve biografije je na prvem mestu arheologija. Akademik dr. Stane Gab-rovec v prispevku Rajko Ložar - arheolog vrednoti njegov prispevek k razvoju slovenske arheologije. Kot specialist za umetnostno zgodovino in klasično arheologijo se ji je poklicno posvetil z zaposlitvijo v Narodnem muzeju, ko je bil muzej 19 let po odhodu kustosa Walterja Schmida vno-vi državi prvič samostojen oziroma ločen od prejšnjih avstro-ogrskih središč, na katera je bila vezana tukajšnja arheologija. Že leta 1931 je pripravil Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja, objavil nato temeljno analizo železne dobe na podlagi Mecklenbur-ške zbirke, razpravo na podlagi dunajske disertacije in v zgodnjih 40. letih temeljne razprave o ljubljanski keramiki, stavbah na kolih, stratigra-fiji in kronologiji koliščarskih stavb. Njegovo študijo iz leta 1941 Razvoj in problematika slovenske arheološ- Izkopavanje v Globodolu pri Mirni Peči leta 1939; Rajko Ložar na sredini ke vede šteje dr. Gabrovec za še danes v mnogih vidikih nepreseženo. Prav na podlagi te študije in tudi drugih Ložarjevih arheoloških razprav dr. Predrag Novakovič v prispevku Pogled na slovensko arheologijo in ideja arheologije rekonstruira Ložarjev pogled na slovensko arheologijo in njegovo idejo arheologije. Tomaž Nabergoj oriše Ložaijevo delovanje v Narodnem muzeju med letoma 1928 in 1940; tam je opravljal tako rekoč vsa muzejska dela: od skrbi za knjižnico, urejanje zbirk, inventarizacijo, pripravo katalogov, konserviranje predmetov in terensko delo, pisanje razprav. V razpravi Ljub-ljansko barje v koliščarski dobi dr. Anton Velušček predstavi razvoj raziskav na Ljubljanskem barju, ki jih je spodbudil prav Rajko Ložar. Umetnostni zgodovinar Ložaija kot umetnostnega zgodovinarja predstavljata dr. Damjan Pre-lovšek in dr. Milček Komelj. Dr. Pre-lovšek ga predstavlja kot enega najbolj razgledanih intelektualcev med obema vojnama. Naslov razprave dr. Komelja je Rajko Ložar in sodob- Rajko Ložar med obiskom na avstrijskem Koroškem na začetku 80. let na slovenska likovna umetnost. Ložar je spremljal vso najpomembnejšo umetnost med obema vojnama in o njej kritiško pisal v takratnih osrednjih revijah in časopisih. Zlasti se je posvetil ekspresionizmu in bratoma Kralj. Dr. Matija Ogrin analizira li-terarnokritiške in estetske poglede na slovensko literaturo, ki doslej niso bili primerno upoštevani. Zanje je pomembna Ložarjeva formacija v krogu križarstva kot umetnostno-etič-no-religioznega gibanja, ki je spremljalo razvoj ekspresionizma v likovni umetnosti in literaturi. V Domu in svetu, katerega sourednik je bil, je objavil večino svojih tekstov. Ložarja kot raziskovalca slovenskega jezika obravnavata razpravi Marjete Humar (Raziskave slovenskega jezika) in dr. HerteMaurer-La-usegger (Slovensko-nemška dvojezič-nost na Koroškem in Rajko Ložar). Ukvarjal se je s problematiko razvoja jezikov, izvorom in zgodovino slovenskega jezika, etimologijo besedišča, so-dolingvističoimi uvidi - zlasti na primeru slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem (o vindišarskem jeziku in dvojezičnosti v preteklosti in danes, jezikovnem spreminjanju in govornih navadah, asimilaciji, nemških sposojenkah), o žargonu in slen-gu, "političnem" jeziku, anglizmih oz. amerikanizmih v drugih jezikih. Etnolog Zadnjih šest prispevkov govori o Ložaijevem etnološkem delu, kar je bila njegova druga poklicna zaposlitev. Njegovi znanstveni nazori so predstavljeni v besedilu dr. Ingrid Slavec Gradišnik. Razumljivi so v kontekstu takratne disciplinarne razvitosti in institucionalnih razmer, takrat pre-vladujočihmetodoloških vzorcev, med katerimi sije Ložar izbral na eni strani kulturnozgodovinsko metodologijo, ki mu je bila blizu kot arheologu, ter prvine tipoloških in formalnih analiz, ki so mu bile domače iz umetnostne zgodovine. Zasnoval in izdal je prvi del Narodopisja Slovencev, s čimer je opravil izjemno delo tako v pomenu sicer žal nepopolne sinteze spoznanj o ljudski kulturi Slovencev kakor v poskusu postaviti teoretsko-metodološko podlago vedi o narodu in njegovi kulturi. Prav zaradi potrebe po razumevanju okoliščin, v katerih je Ložar deloval kot etnolog/narodopi-sec in v katerih je nastajalo Narodopisje Slovencev, je ponatisnjena poučna razprava mag. Helene Lo-žar-Podlogar Ozadje nastanka "Narodopisja Slovencev", ki se je pripravljalo v težavnih vojnih razmerah. Leta 1944je izšel samo prvi del, drugi del šele 1952, pri čemer sta kot urednika navedena I. Grafenauer in B. Orel, t. i. tretji del pa je Ložarjeva razprava o obrti in trgovini, ki je bila objavljena 1959 v Zgodovinskem zborniku v Buenos Airesu. O sledeh Ložarjevega ravnatelje-vanja v Etnografskem muzeju piše na podlagi muzejske dokumentacije mag. Inja Smerdel ter imenitno ilustrira delovne in siceršnje razmere muzeja v medvojnem času. Sledijo še tli analize osrednjih tem Ložarjevega narodopisnega raziskovanja. Dr. Maja Godina-Golija povzema spoznanja iz prvega obsežnega dela o kmečki prehrani na Slovenskem. Dr. Janez Bogataj je strnil njegova dognanja o obrti in trgovini, predvidena za objavo v Narodopisju Slovencev in objavljena šele v Argentini konec 50. let. Raziskave koroškega stavbarstva z obsežnim dokumentarnim in doslej neobjavljenim gradivom predstavlja dr. Vito Hazier, ki je pozoren na obseg in metodične značilnosti (terensko delo, metode in načini dokumentacije itn.) Ložarjevega raziskovanja stavbarstva na avstrijskem Koroškem, načrte za pripravo monografije o koroški hiši. Urednici - Ingrid Slavec Gradišnik s sodelovanjem Helene Ložar Podlogar - in avtorji prispevkov so se potrudili povzeti tisto, s čimer je Rajko Ložar zaznamoval slovensko hu-manistiko. Zelo dragocena je objava Ložarjeve bibliografije. V. M. SLOVASKA ZGODOVINA Slovaška zgodovina Slovenska matica je v novi zbirki Zgodovina držav in narodov izdala zgodovino Slovaške. Slovaška zgodovina skupine uglednih slovaških zgodovinarjev je zaokroženo in berljivo napisano delo, ki obravnava slovaško preteklost v dolgem časovnem loku od najstarejše dobe do nastanka sodobne slovaške države. Njeni avtorji ne ostajajo le na dogodkovnem površju, temveč posvečajo vso pozornost tudi globljim zgodovinskim tokovom, ki so skozi stoletja oblikovali gospodarsko, družbeno, kulturno in vsakdanjo življenjsko stvarnost slovaškega prostora. Slovaška zgodovina je bila precej podobna slovenski, saj se Slovaki ne morejo pohvaliti s tradicijo lastne državnosti. Razvijali so se in v moderni dobi kot narod oblikovali v mejah večnarodnega ogrskega kraljestva, v 20. stoletju pa so se državnopolitično povezali s Čehi. Slovaška zgodovina je tako sestavni del zgodovine širšega ogrskega ter v preteklem stoletju češko-slovaškega prostora, zgodovina slovaškega prebivalstva pa zgodovina sicer neredko konfliktnega, vendar hkrati plodnega in ustvarjalnega razmerja s sosednjimi narodi. Slovaško ozemlje je bilo na ta način podobno kot slovensko svojevrstno križišče vplivov, sečišče poti ob vzhodni meji zahodne Evrope in ves čas odprto proti evropski sredini in vzhodu. Prav ta mejna in hkrati sredinska zemljepisna in kulturno-politična lega je po mnenju slovaških zgodovinarjev izvirno in daljnosežno zaznamovala slovaški zgodovinski razvoj. Prvi slovenski svetovni atlas Založba ZRC in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU sta izdala faksimile Atlanta, prvega svetovnega atlasa v slovenščini. Izvirnik je med letoma 1869 in 1877 po listih izdajala Slovenska matica. Redakcijo je zaupala jezikoslovcu Mateju Cigaletu, ki je opravil izjemno delo, saj je številna tuja imena s prevodi prvič sistematično zapisal v slovenskem jeziku. Faksimilu osemnajstih zemljevidov je dodana monografija s sedmimi znanstvenimi študijami, v katerih so obravnavane politične in družbene razmere, ki so vzpodbudile in omogočile izid Atlanta, okoliščine nastanka, problemov, ki so se porajali ob izvedbi, pristop k slovenjenju tujih zemljepisnih imen in kartografskih tehnik, ki so bfle tedaj uveljavljene: Zemljevid in atlas, kartografija in geografija (Drago Perko), Politična in družbena podoba druge polovice 19. stoletja (Janez Šumrada), Okoliščine nastanka Atlanta (Milan Orožen Adamič, Mimi Urbane), Matej Cigale 1819— 1889(Mimi Urbane), Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja (Jerneja Fridl), Zemljepisna imena vAtlantu in njihov pomen za sodobno imenoslovje (Drago Kladnik), Odzivi na Atlant in njegovo mesto v slovenski geografski literaturi(Milan Orožen Adamič, Mimi Urbane). Spremna monografija je dopolnjena z imenskim kazalom (naredil ga je Drago Kladnik), v katerem je zajetih 28.075 zemljepisnih imen zemljevidov Atlanta. Kako iz rdeče ledene dobe? Mohorjeva družba iz Celovca je izdala knjigo Jožeta Dežmana S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe. V knjigi so v uvodnem poglavju J0jE 0E2MAN predstavljene polemike, v katerih se & .> Ш tS je avtor znašel v kontekstu zaznamo- inKSlÄKSSiSilSÄtei vanja 60. obletnice konca druge sve-tovne vojne zaradi svojega kritične-ga stališča do mitomanskega sistema ohranjanja in razvijanja revoluci- ^AiB&f» SI>■ iS-onarnih izročil, ki je bil temelj ideo- P. * 'f ** if * loško zaukazane pohabe kolektivne- ш л $ ^ g £ g Ä Ш ga spomina v povojnem času. V pr- s 3Pn4VNO UUBE2NUO E BDEĆE LEDEHe mE vem delu so objavljene zgodbe svojcev, predvsem sirot ljudi, ki so jih med vojno umorili partizani. Zgodbe v svoji različnosti pričajo o tem, kako hudo je bilo v rasističnem sistemu komunistične vladavine dolga desetletja po vojni prenašati krivično usodo; prizadeti pa morajo še po 60 letih zahtevati pravico na ustavnem sodišču. V drugem delu je predstavljenih nekaj prvin slovenske spravne misli in dejanj, s katerimi se je skušala preseči travmatska razcepljenost po komunistični revoluciji. V tretjem delu so predstavljeni odzivi na predvajanje televizijskega dokumentarca Zamolčani-moč preživetja Jožeta Mo-žine, ki je vzpodbudil javno opredeljevanje do partizanske zločinske dediščine. V zadnjem delu je avtor analiziral odzive na odmevno razstavo Med kljukastim križem in rdečo zvezdo. Knjiga, ki je bogato slikovno opremljena, ponuja obilo pretresljivega branja in iztočnic za razmišljanje. Župnija Sv. Rupert nad Laškim Župnijski urad sv. Ruperta je izdal knjigo akademika Jožeta Mačka Kratka zgodovina župnije sv. Rupert nad Laškim. Župnija praznuje 250. obletnico ustanovitve, saj je nastala leta 1755, sicer kot vikariat, vendar s stalnim duhovnikom, ki je imel redne maše, tu krščeval, poročal, pokopaval in učil verouk Župnišče so zgradili še isto leto. Cerkev je tu stala že leta 1493. Cerkvena ladja je iz leta 1727, takrat so prejšnjo zaradi dotrajanosti morali porušiti, zvonik pa je starejšega datuma. Avtor knjige se je zelo potrudil in uvodoma orisal zgodovino krščanstva v naših krajih, ustanovitev vikariata in župnije, stavbo župnijske cerkve, graditev in obnavljanje cerkva. Opisal je podružnične cerkve (sv. Peter v Oleščah, sv. Florijan v Svetlem Dolu, kapelo sv. Barbare v Trob-nem Dolu in znamenja). Posebej se je ustavil pri cerkvi Marije Snežne na Svetini, mogočni stavbi, ki so jo začeli graditi grofje Celjski, saj ima razgibano zgodovino - tudi v okviru šentruperške župnije. Zanimivi so opisi premoženja župnije in mašnih ustanov. Prikazal je versko življenje v župniji, na koncu pa vse duhovnike. Med njimi je precej pozornosti posvetil župniku Francu Drevenšku, ki mu je zaradi njegove pokončne drže povojni režim povzročal velike težave. V letih 1972 in 1992je župnija dala kar pet novomašnikov, kar je lep uspeh. Knjiga je izšla ob prizadevanjih sedanjega župnika Jožeta Muršeca, pred njim pa je bil v Šentrupertu župnik znani Izidor Pečovnik-Dorči, ki je danes duhovnik za izseljence v Nemčiji. ZGODOVINA ŽUPNIJE SV. RUPERT NAD LAŠKIM POSEBNO OBVESTILO Vse zavarovalce pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici obveščamo, da je s 1. septembrom pričel veljati spremenjen zakon o zdravstvenem zavarovanju. Vsi zavarovalci bodo do 5. decembra prejeli certifikat, ki potrjuje njihovo lastništvo Vzajemne. Da, prav ste prebrali: Vsak zavarovalec pri Vzajemni je solastnik zavarovalnice v skladu z zakonom in statutom Vzajemne. Zavarovalce zato posebej opozarjamo, naj brez predhodnega posveta z ustreznim pravnim strokovnjakom ne podpisujejo ponudb ali pogodb drugih zavarovalnic, saj tako izgubijo pravico do lastništva Vzajemne, ki jim pripada na osnovi veljavne pogodbe. Naročnik obvestila: Vzajemna, d.v.z. (((• 0802060] www.vzajemna.si M VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. Kurilno olje je lahko cenejše! ttADNO RAVNO PRAV Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Andy je prijazen 40-letni možakar z ne preveč stresno službo, lepim stanovanjem, zavidljivo zbirko akcijskih figuric in stripov ter zvestimi prijatelji. Ima pa še nekaj manj prijetnega, namreč svoje devištvo. Andy pač še nikoli v življenju ni užil sadov intimnosti, zaradi česar se niti ne obremenjuje. Toliko bolj pa to skrbi njegove prijatelje, zato mu poskušajo pomagati s številnimi, a večinoma povsem nekoristnimi nasveti. In ko se že zdi, da bo Andy prišel do cilja s pomočjo matere treh ot- rok Trish, se stvari obrnejo drugače, kot so njegovi prijatelji predvidevali. Andy je vodja skladišča v tehnični trgovini. Njegovo življenje se vrti okoli službe in precej dolgočasnih večerov doma, ko igra videoig-re, spletni poker in z vso predanostjo pravega zbiralca skrbi za množico akcijskih figuric, ki jih je nakupil v teh letih. Njegovim sodelavcem se niti ne sanja, da ima Andy dokaj neprijetno skrivnost, dokler nekega večera ob partiji pokra le-ta ne pride na dan. Andy še nikoli ni spal z žensko. Ali moškim. Ali s komer koli. Andy je - devičnik. To seveda ne bi bilo nič strašnega, če ne bi bil že v i The 40 years Old Virgin Režija: Judd Apatow Scenarij: Judd Apatow, Steve Carell Produkcija: ludd Apatow, Shauna Robertson, Clayton Townsend Igrajo: Steve Carell, Catherine Keener, Paul Rudd, Romany Malco, Seth Rogen, Shelley Malil Premiera: 20. 10. 2005 Distribucija: Karantanija Cinemas srednjih letih. In zato se njegovi sodelavci odločijo, da mu bodo pomagali streti ta oreh. Kopica njihovih dobronamernih nasvetov in dejanj Andyja vodi iz ene zadrege v drugo, dokler nazadnje le ne vzame stvari v svoje roke. A pred tem se nekajkrat krepko osramoti. Prva izkušnja Zamisel za zgodbo, spleteno okoli prijaznega, a še vedno nedolžnega moškega v srednjih letih, ki ga njegovi sodelavci - sicer dobronamerno - zapletajo v cel kup težav, preden mu končno uspe izgubiti nedolžnost, se je Steveu Carellu Beneški trgovec Vplivnega beneškega trgovca Antonia, igra ga Jeremy Irons, prijatelj Bassanio (Joseph Fiennes) zaprosi za 3.000 dukatov, da bi lahko ■ ■ • X љ- ... .... ,. . zaprosil za roko Portio, prelestno Dogajanje je postavljeno v Benetke v 16. stoletju. Shakespearjeva brezčasna komična drama spremlja usode ^гђ0 atjh beneških lemičev Ker in prigode skupine krščanskih plemičev oziroma njihove stike z židovskim posojevalcem denarja Shylockom. . . . , ima Antonio vse premoženje veza- porodila že pred leti. Ko je zamisel za scenarij dobila zeleno luč tudi v studiu Universal Pictures, sta s skupnimi močmi v nekaj mesecih z lahkoto napisala zabavno zgodbo, v kateri si nista postavljala omejitev glede primernosti jezika. Da ne bi prestopila meje vulgarnosti, sta besedilo položila v usta tehtno in temeljito oblikovanim likom, zato zgodba deluje pristno in resnično. Dokončno obliko pa so scenariju dali sodelujoči, ki so že med začetnimi vajami prispevali nekatere svoje izkušnje iz spolnega življenja, pa naj so bile še tako neprijetne. Snemanje, ki se je začelo v začetku leta 2005, je ves čas potekalo v sproščenem ozračju, ki je sodelujočim omogočalo veliko improvizacije. Večina igralcev je prve igralske korake namreč naredila v različnih improskupinah, zato je režiser želel izkoristiti vse njihove improvizacij-ske sposobnosti in si tako nabrati ogromno materiala, iz katerega je potem pri montaži lahko izbiral kot med zrelimi hruškami. Film govori o prvi izkušnji. In film je bil neke vrste prva izkušnja za Carella in Apatowa. In tako, kot se film srečno konča, tu-^ di oba glavna ustvarjalca filma lahko potrdita, da njun skupni "prvič" sploh ni bil tako slab, kot sta se morda malce bala... prav nasprotno. no na svojo floto trgovskih ladij, si denar sposodi pri židovskem bančniku Shylocku, igra ga Al Pacino, ki pa zaradi starih zamer zahteva srhljivo kupčijo: če denar ne bo povrnjen v treh mesecih, bo Shylock Antoniu odrezal funt mesa. Anto-niovo ladjarsko podjetje uničijo nevihte, Shylocka pa še bolj razjezi njegova hči, ki pobegne s plemičem Lorenzom (Charlie Cox). Po spletu nesrečnih dogodkov Antonio tako zamudi rok plačila, zato Shylock zahteva izpolnitev pogodbe, čeprav mu Bassanio, ki je Portio uspešno zasnubil, ponudi večkratno povrnitev prijateljevega dolga. Monika Maljevič The Merchant of Venice Režija: Michael Radford Scenarij: Michael Radford, William Shakespeare Produkcija: Barry Navidi, Michael Cowan, Jason Peitte Igrajo: Al Pacino, Jeremy Irons, Joseph Fiennes, Lynn Collins, Zuleikha Robinson Premiera: 20. 10. 2005 Distribucija: Continental Film na kratko Pri filmski družbi Walt Disney bodo posneli muzikal po knjižni predlogi z naslovom If you could see me now 23-letne avtorice Cecilie Ahern, hčere irskega premierja Bertieja Aherna. V komediji o malem dečku, ki si ustvari umišljenega prijatelja, bo zaigral avstralski igralec Hugh Jackman. Jackman, ki je igral Van Helsink in serije "X-man", je sprejel vlogo umišljenega prijatelja. Producenta filma bosta Craig Zadan in Neil Meron, ki sta se kot producenta podpisala pod muzikal Chicago. "Naš namen je obuditi žanr muzikala," je dejal Palermo. Popdiva in igralka Jennifer Lopez bo nastopila v vlogi novinarke, ki raziskuje serijo umorov ob mehiško-ameriški meji. Jennifer Lopez igra novinarko iz Chicaga, ki so jo poslali v Mehiko, da bi raziskala več kot 300 umorov v Ciudad Juarezu, obmejni državi Chihuahua. Film z naslovom Bordertown režiserja Gregoryja Nave, v katerem bo igral tudi Antonio Banderas, snemajo v mehiškem mestu Nogales ob meji z Arizono. Film bo narejen po resničnih dogodkih, v katerih so leta 1993 v Ciudad Juarezu pretepli do smrti, zaklali ali zadavili okoli 370 žensk, tretjina jih je bila spolno zlorabljena oziroma posiljena. Ti umori so bili doslej navdih več filmarjem. Bordertown je že tretji poskus v enem letu, da to zgodbo prenesejo na filmsko platno. Ameriški igralec Nicolas Cage se bo preizkusil tudi kot televizijski producent serije, posvečene policijskemu življenju s primesmi fantastike, je nedavno poročal tisk, specializiran za Hollywood. Cage bo izvršni producent dveurne pilotske serije za ameriški Sci-Fi Channel. Serija, ki bo nosila naslov The Dresden Files, je nastala po literarni predlogi uspešnega ameriškega avtorja Jima Butcherja. Glavni junak je čarovnik iz Chicaga, ki se preživlja kot zasebni detektiv, pri tem pa mu pomagajo tudi njegove nadnaravne moči. Cage je v svoji dvajsedetni karieri posnel približno 40 filmov, med katerimi je za film Zbogom, Las Vegas prejel oskarja za glavno moško vlogo, film Divji v srcu, v katerem je nastopil, pa si je prislužil zlato palmo v Cannesu. Nazadnje je nastopil v filmu o prekupčevalcih z orožjem Lord of War, ki je nastal s pomočjo Cageovega podjetja Saturn Films. ш ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 0} 56 71 488 ♦ elektroinstalacije. ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje 106.6 M H2 petek, 21.10.2005 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.30 10.05 10.35 11.25 12.15 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.05 15.40 16.05 16.25 17.35 18.30 18.40 18.45 1835 19.00 19,35 20.00 20.50 21.35 22.00 22.50 0.05 0.25 1.20 1.45 2.10 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČIL» (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR LISA, KRATKI IGRANI FILM EBU RISANKA ENAISTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE PRISLUHNIMO TIŠINI Z VAMI DRUGA GENEZA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7., ZADN|I DEL OSMI DAN POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA DUHOVNI UTRIP AMERIČANKE, DOKUMENTAREC MESECA POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.05) PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA, 3/25 (VPS 15.40) IZ POPOTNE TORBE: LES (VPS 16.05) SPREMEMBA NAČRTA DANSKA NANIZANKA, 6., ZADNJA EPIZODA (VPS 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) NEZNANI SVET, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 (VPS 17.30) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) LUKA IN LUŠKA, RISANKA (VPS 18.40) CELESTIN, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) SLAČENJE, NZ. NADALJEVANKA, 17/20 ^ 100 LET SLOVENSKEGA FILMA DINAR NA DINAR, KRATKI IGRANI FILM, PONOVITEV (VPS 21.35) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) TURISTIKA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) INFOKANAL 1105 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 18. del ameriške nanizanke 13.25 Mladi in nemimi, 4. sezona, 259. del ameriške nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 154. del ameriške nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 13. del ameriške nanizanke 16.30 Moja super sestra, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 13. del ameriške hum.nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 19. del ameriške hum. nanizanke 18.00 Et 18.10 E+ Z Adijem po Sloveniji 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ Večerja z zvezdo 19.45 £+ Nekoč in danes 20.00 Komedija: Policijska akademija S, ameriški film 21.40 Žene nogometašev, 4. sezona, 3. del angleške nad. 2140 Moike zadeve, 5. sezona, 8. del ameriške nan. 23.35 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.15 E+, ponovitev 1100 Glasbeni mozaik 17.00 17.30 Sijaj, pon Do zdravja tudi tako, gost: Studio Ank, pon 18.00 Živeti zdravo, pon 18.30 19.00 ».00 21.00 EkoSolarji in jezikovno izobraževanje, prvič Činčove ideje, pon To morate vedeti! Probanka, prvič Štiri tačke, oddaja o hiSnih Ijublencih, prvič j (1.30 22.30 23.00 24 UR, informativna oddaja NaS vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon Trenja, POP TV 1)0.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik Kanal A Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.30 TV PRODAJA 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.50 TV PRODAJA 11.20 OTROŠKI INFOKANAL 1120 GLASNIK, ODDA|A TV MARIBOR (VPS 12.25) 1150 TEDENSKI IZBOR 1150 ROCCO, ITALIJANSKI FILM (VPS 12.50) 14.20 ŠTAFETA MLADOSTI 15.05 ŠPORT ŠPAS 15.45 NIKOLI OB DESETIH: NAIO SSAION, PON. 16.45 ZDAJ!, ODDAIA ZA RAZGIBANO ŽIVL|EN|E (VPS 16.45) 17.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALIEVANKA, 1/6, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 STOPNIŠČE, FR. DOK. SERIJA 1/8 (VPS 20.00) 20.45 ALPE-DONAVA-IADRAN, PODOBE IZ SREDNjE EVROPE (VPS 20.55) 21.15 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: OSLO (VPS 21.25) 21.45 SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2110 23.55 DVOLIČNOST, ANGLEŠKI FILM ^ UMOR PO POŠTI, NEMŠKI FILM, PON.(VPS 00.05) 1.35 INFOKANAL Kanal A Д 8.30 8.35 9.25 10.15 TV prodaja Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke VIP, 2. sezona, pon. 12. dela ameriške nan. E+, ponovitev Pop TV 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Materina pot, ponovitev 47. dela mehiške nad. 8.45 Proti vetru, ponovitev 44. dela mehiške nad. 9.35 TV prodaja 10.05 Vila Marija, ponovitev 38. dela hrvaške nad. 11.00 Prerojena ljubezen, pon. 26. dela venezuelske nad. 11.55 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 27. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 39. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 45. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 48. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR 21.10 Akcija: Ful gas 2, ameriški film ^ 2150 Teksaški mož postave, 7. sezona, 7. del ameriške nanizanke 23.45 Bulworth, ameriški film 1.40 24UR, ponovitev 2.40 Nočna panorama Prva TV B ÖS TevePika sobota, 22.10.2005 Slovenija 1 a 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala Šola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, III/4. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 1130 Mala Sola 12.40 TV prodaja 13.25 Alo, alo, 31. del angleške serije 13.55 Črni gad, 20. del angleške serije 14.25 Vikarka iz Dibleya, 2. del angleške serije 14.55 Gospod Bean, 31. del angleške serije 15.25 Skozi ključavnico 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 543. del ital. telenovele 17.55 Čarovnije, HI/5, del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ali G, 2. del angleške serije 20.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 21.00 Resnične zgodbe n v iskanju pravice, am. serija 2100 Okrožje Columbia, 111/3. del ameriške nanizanke 23.00 Marlenna, pogovorna oddaja 00.00 Ali G, 2. del angleške serije 00.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 01.00 Resnične zgodbe n v iskanju pravice, am. serija 02.00 Okrožje Columbia, 111/3. del ameriške nanizanke 03.00 Marlenna, pogovorna oddaja 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOL|KE 7.40 IZ POPOTNE TORBE: LES 8.10 KINO KEKEC: EMIL IN DETEKTIV, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 08.10) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TURISTIKA, PONOVITEV 13.45 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 13.40) 14.15 DOKTOR MARTIN, ANGLEŠKA NAD., 2/6, PON. 15.10 HLADNEJŠE PODNEBjE, AM. FILM (VPS 15.10) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) 18.40 PRIHAIA NODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, TV NADALIEVANKA - 5. DEL KLEPTOMANIJA 5/15 (VPS 20.00) 20.30 PRVI IN DRUGI (VPS 20.30) 21.00 50 LET PESMI EVROVIZIJE - ČESTITKE, PRENOS IZ KOEBENHAVNA (VPS 21.00) 23.35 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 23.35) 0.05 IZBRANEC, AMERIŠKA NAD. 1/12 (VPS 00.05) 1.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.40 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.40) 2.05 INFOKANAL Slovenija 2 08.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 V harmoniji z naravo, pon 10.00 ŠKL, pon 11.00 Hiron, svetovanje dr. Emila KuSca, pon 11.30 Drompot, pon_ 6.30 INFOKANAL 8.50 TV PRODAJA 9.25 SKOZI ČAS 9.35 SOELDEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNjE (VPS 09.35) 11.00 TEDENSKI IZBOR 11.00 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 11.25 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: OSLO 11.55 TV PRODAJA 1135 SOELDEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.20) 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 JUBILEJNI KONCERT ŠTAJERSKIH 7,1. DEL 14.35 MLADOST ZA OGLEDALOM, DOKUMENTARNI FILM 15.30 ČLEN 7: NAŠA PRAVI«!, DOKUMENTARNA ODDAJA 16.55 GLASBENA ODDAJA 17.20 MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 17.45) 17.55 HAFNARFJOERDUR: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, HAFNARFJOERDUR - GORENJE, PRENOS (VPS 15.55) 20.00 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: L|UBEZEN, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 20.00) 21.35 V ŠTIRIDESETIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/6 (VPS 21.35) 22.30 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.30) 23.30 REGGAE: ZGODBA O JAMAJŠKI GLASBI, 1. DEL GLASBENEGA DOK. (VPS 23.30) 0.25 INFOKANAL 8.40 TV prodaja 9.10 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 150. dela ameriške nadaljevanke 10.00 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 151. dela ameriške nadaljevanke 10.50 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 152. dela ameriške nadaljevanke 11.40 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 153. dela ameriške nadaljevanke 1130 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 154. dela ameriške nadaljevanke 13.20 Goodyear liga - oddaja 13.50 Dannyjeve zvezde 14.50 Sreča, 1. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke 15.30 Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nan. 16.25 TI nemogoči policisti, 8. del ameriške humoristične nanizanke 16.55 Goodyear liga, Pivovarna LaSko : Union Olimpija, prenos košarke 18.50 E+ Podalpska videolestvica 20.00 Družinski film: Umor je zapredla, ameriški film 21.40 Las Vegas, 2. sezona, 4. del ameriške nanizanke 22.35 Osamljeni, ameriški film 0.10 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV ESP^ 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.10 Brata Koalček, sinhronizirana risana serija 8.20 Drobižki, sinhronizirana risana serija 8.30 Ostržek, sinhronizirani risani film 9.20 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.40 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 10.10 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija 10.50 Najlepše pravljice bratov Crimm, sinhronizirani risani film 11.20 Šolska košarkarska liga 12.20 Diagnoza: umor, 8. sezona, 2. del ameriške nan 13.15 Naša sodnica, 3. sezona, 10. del ameriške nan. 14.10 Providence, 4. sezona, 3. del ameriške nan. 15.05 Narejeni za ubijanje, dokumentarna serija 16.05 Pustolovščine v divjini, dokumentarna serija 17.05 24UR-vreme 17.10 Zapuščeni očka, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Vzemi ali pusti 20.40 BAR, v živo 21.40 Sobotni filmski hit: Lahki dekleti, ameriški film 23.25 Alias, 3. sezona, 5. del ameriške nanizanke 0.20 Dekle na oglas, ameriški film 2.20 24UR, ponovitev 3.20 Nočna panorama Prva TV C3 QGD 07.30 Mali mečevalci, risana serija 08.20 IV prodaja 09.00 Digimoni, risana serija 09.25 TV prodaja 09.55 Digimoni, risana serija 10.20 TV prodaja 10.50 Sto izložb, sto strasti, 539. del ital. telenovele 11.15 Sto izložb, sto strasti, 540. del ital. telenovele 11.40 Sto izložb, sto strasti, 541. del ital. telenovele 12.05 Sto izložb, sto strasti, 542. del italijanske telenovele 12.30 Sto Izložb, sto strasti, 543. del ital. telenovele 1155 TV prodaja 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.40 Prvaki med silaki, reportaža 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.10 Lisice, 10. del srbske serije 17.05 Ljubezenske prevare, 22. del 17.50 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Dečkovo živl|en|e, ameriška drama (1993) 2105 Projekt: erotična čarovnica, ameriški thriller 200( 23.35 Reporter X 00.05 Dečkovo življenje, ameriška drama (1993) 0110 Projekt: erotična čarovnica, ameriški thriller 2000 03.40 Reporter X TevePika 09.00 Tv Prodaja 09.25 Četrtkove zgodbice, pikapolonica, pon 09.30 Ekošolarji in jezikovno izobraževanje, pon 10.00 Proti soncu, prvič_ 10.45 Vodit! po podjetništvu 11.00 Predah v gibanju, gost: Vita Mavrič, pon 11.45 V družbi z Algeo, pon 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: Studio Ank, pon 12.30 Glasbeni mozaik 16.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 16.30 Do zdravja tudi tako, Nova akropola, pon 17.00 Kulturne drobtinice, Partirske igre 2005, pon 17.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 18.00 V harmoniji z naravo, pon 18.30 To morate vedeti! Probanka, pon 19.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 20.00 A to je to, poučno n zabavna oddaja z Rezo, prvič 20.30 Jana, kakovost tretjega življenjskega obdobja, prvič 21.00 Nonina kuhinja za otroke in odrastle, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Rojstvo prestolnice, 2 del, prvič 23.00 Živeti zdravo, pon 23.30 Ekstra Magazin 00.30 Sijaj, pon 01.00 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik nedelja, 23.10.2005 Slovenija 1 Slovenija 2 6.30 infokanal 8.50 tv prodaja 9.25 skozi čas 9.35 soelden: svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje (vps 09.35) 11.00 Športni film 11.15 tedenski izbor 11.15 19. revija otroških in mladinskih pevskih zborov zagorje ob savi 2004, 1/3 (vps 11.00)_ 11.40 MLADI VIRTUOZI: KLARINETIST DAMIR FAJFAR (VPS 11.25) 12.00 IV PRODAJA 12.35 SOELDEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.20) 13.55 TEDENSKI IZBOR 13.55 MEDNARODNA OBZOR|A: IZGUBLJENI RAJ (VPS 13.55) 14.50 50 LET PESMI EVROVIZIJE - ČESTITKE 17.25 NOGOMET - MAGAZIN LIGE SIMOBIL VODAFONE (VPS 17.25) 17.55 PARTILLE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, SAEVEHOF - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 17.55) 20.00 DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/13 (VPS 20.00) 20.50 POKVARJENA DEKLETA, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 1/16 (VPS 20.55) 21.55 IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA: EVROVIZIJSKO TEKMOVANJE MLADIH PLESALCEV VARŠAVA 2005, PONOVITEV (VPS 22.00) 23.20 LIGA PRVAKOV V ROKOMETU: SAEVEHOF • CELJE PIVOVARNA LAŠKO, POSNETEK IZ PARTILLE a 7.30 ŽIV ŽAV: PALČEK DAVID, RISANA NANIZANKA, 4/25; ŽAMETEK, RISANA NANIZANKA, 3/13; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 3/16 (VPS 07.30) 9.50 ŠPORT ŠPAS (VPS 09.55) 10.20 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.50 DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.25 OBZORIA DUHA (VPS 11.25) 12.00 L|UD|E IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 PRI IOŽOVCU Z NATALIJO (VPS 13.10) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) 14.20 POLDNEVNIK 14.25 ČLOVEŠKI FAKTOR 14.30 NEDELJSKO OKO 14.40 PET MINUT SLAVE 14.45 TRIKI DERRENA BROWNA 15.15 PREDMET POŽELENJA 15.35 ODPRTO 15.40 ŽIVE LEGENDE 15.50 ŠPORT S ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA 16.00 ŠPORT & ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 16.10 OSMI POTNIK 16.20 LORELLA 16.40 COOLINARIKA 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 17.15) 17.20 GLASBENI DVOBOJ 17.35 PANIKA 17.45 VABILO ZA DVA 18.05 VROČE 18.10 DRUŽABNA KRONIKA 18.25 ŽREBANIE LOTA (VPS 18.25) 18.40 HOPLA, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 ČARU IN MIMO, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA (VPS 21.35) 22.00 PETI ELEMENT (VPS 22.00) 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.55) 23.15 MOJ STRIC, FRANCOSKI FILM (VPS 23.15) 1.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.45 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.45) 2.15 INFOKANAL 0.45 INFOKANAL Kanal A Д 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 255. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 256. dela ameriške nadaljevanke 11.30 12.20 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 257. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 258. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 259. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Umor, je napisala, 4. sezona, ameriška nanizanka 15.55 Ženski mušketir, ameriški film, 2/2 17.30 Ti nemogoči policisti, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 20.00 21.45 E+ TV kriminalka: Cirkus zločina, angleško-ameriški film Tihi zločin, 3. sezona, 4. del ameriške nanizanke 22.40 Navigator 23.10 jezero smrti, ameriški film 0.55 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCJ> 7.30 TV prodaja 8.00 8.00 8.10 Ringa-Raja: Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija junaški Zorro, sinhronizirani risani film 9.30 Vodovnikova vesina Watership Down, risana serija 9.55 Pet junakinj, risana serija 10.20 10.50 11.00 11.25 Art Attack, otroška zabavno-izobraževalna serija Čarobna angleščina, otroška zabavno-izobraževalna serija Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija Power Rangers, mladinska nanizanka 11.50 Šolska košarkarska liga 12.50 13.45 Diagnoza: umor, 8. sezona, 3. del ameriške nan. Naša sodnica, 3. sezona, 11. del ameriške nan. 14.40 Sodnik, ameriški film 16.25 Mary Higgins Clark: Ta srečni dan, ameriški film 18.15 24UR - vreme 18.20 Italijanske dobrote, kuharska serija 19.00 24UR 20.00 Nedeljski filmski hit: Dva tedna za ljubezen, ameriški film 21.50 Športna scena 22.40 Skoraj popularni, ameriški film 0.50 24UR, ponovitev 1.50 Nočna panorama Prva TV Q И0 07.15 S Mali mečevalci, risana serija 08.30 09.30 11.20 11.35 TV prodaja Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja TV prodaja Skozi ključavnico, ponovitev 12.40 13.10 13.40 14.10 14.40 15.20 Alo, alo, 31. del angleške serije Črni gad, 20. del angleške serije Vikarka iz Dibleya, 2. del angleške serije Gospod Bean, 31. del angleške serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Paolo Borsellino, 2. del italijanske miniserije 16.10 Kako preživeti, 7. del ameriške serije 17.00 Dečkovo življenje, ameriška drama (1993) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Popolnoma blond, ameriška komedija (2001) 21.40 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 22.35 Dobro je biti, razvedrilna oddaja 23.05 Marlenna, ponovitev 00.05 Ljubezenske prevare, ameriška serija 01.00 Popolnoma blond, ameriška komedija (2001) 02.40 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 03.35 Dobro je biti, razvedrilna oddaja 04.05 Marlenna, ponovitev 05.05 Ljubezenske prevare, ameriška serija TevePika EE Slovenija 1 6.25 6.25 6.40 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.25 9.30 10.05 13.00 13.15 13.15 14.30 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.30 17.35 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.25 22.00 22.50 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.20 OPUS, PONOVITEV 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) 2.15 INFOKANAL Slovenija 2 10.00 Spoznajte jo rastlino, pon 10.15 Četrtkove zgodbice, pikapolonica, pon 10.30 jana, kakovost tretjega življenjskega obdobja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Ekošolarji in jezikovno izobraževanje, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A to je to, poučno n zabavna oddaja z Rezo, pon 14.00 Nonina kuhinja za otroke in odrastle, pon 14.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 15.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Kobal, pon 15.30 Do zdravja tudi tako, Nova akropola, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 17.00 To morate vedeti! Probanka, pon 18.00 jana, Krka - imunska odpornost, pon 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljublencih, pon 19.00 Vodič po podjetništvu, 10 del, pon 19.15 V družbi z Algeo, pon 19.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Činčove ideje, pon 23.30 Hiron, svetovanje dr. Emila Kušca, pon 00.00 Tv Dražba z Mariom, dražba umetnin, pon 01.00 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik ponedeljek, 24.10.2005 6.30 9.00 11.00 11.30 1110 12.45 12.45 13.05 13.35 15.55 16.20 19.05 20.00 20.30 21.05 22.05 22.35 23.05 0.35 INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR Š- ŠPORTNA ODDAJA ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA: EVROVIZIJSKO TEKMOVANJE MLADIH PLESALCEV VARŠAVA 2005 DEŽELE SVETA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/13 TURISTIKA DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 16.20) KRIŽARJI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 17.25) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 3/22, PONOVITEV (VPS 19.00) OSEBNO (VPS 20.00) ZENIT: VOZILA PRIHODNOSTI (VPS 20.30) STUDIO CITY (VPS 21.05) ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.05) ŠTUDENTSKA (VPS 22.35) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.05) INFOKANAL Kanal A a TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA POROČILA (VPS 07.00) DOBRO JUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: LES RISANKA SPREMEMBA NAČRTA, DANSKA NANIZANKA, 6., ZADNJA EPIZODA TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA PRVI IN DRUGI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) BINE ■ ČUVAJ PARKA, RISANA NANIZANKA, 4., ZADNJI DEL (VPS 15.45) RADOVEDNI TAČEK: IGLA (VPS 16.10) RISANKA AJKEC PRI RESTAVRATORJIH: AJKEC IN UMETNINE IZ KAMNA, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 7/10, PONOVITEV (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) VRNITEV BIZONOV, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) OČI IN SINE, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT DOKTOR MARTIN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/6 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 21.00) OPUS (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) UMORI V MUZEJU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2, ZADNJI DEL (VPS 22.50)_ 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nan. 10.15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sez., 19. del am. naniz. 13.25 Mladi in nemirni, 4. sezona, 260. del ameriške nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 155. del ameriške nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 14. del ameriške nanizanke 16.30 Moja super sestra, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 Et BAR 18.45 E+rhiv 19.10 E+ (St)resno 19.45 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus n Kurt Russell: Povratni ogenj, ameriški film 22.25 Zvezdna vrata, 5. sezona, 22. del ameriške nan. 23.20 Mladi zdravniki, 4. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 23.50 ' Seinfeld, 7. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 0.20 Samo bedaki in konji, 5. sezona, S. del angleške humoristične nanizanke 1.00 E+, ponovitev Pop TV pcp 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 48. dela mehiške nad. 9.35 Proti vetru, ponovitev 45. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 39. dela hrvaške nad. 11.50. Prerojena ljubezen, pon. 27. dela venezuelske nad. 12.45 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 28. del venezuelske nad. 16.00 Vila Marija, 40. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 46. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 49. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 3. sezona, 7. del slovenske nan. 20.55 Razočarane gospodinje, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke 21.45 BAR 22.15 Skrivnostni otok, 1. sezona, 7. del ameriške nan. 23.10 Na kraju zločina, 2. sezona, 22. del ameriške nan. 0.05 Resnica nočnih slik, angleški film 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama_ » Prva TV B ИШ 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala Sola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Triv vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali meievalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, 111/5. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.50 Mala Sola 13.10 TV prodaja 13.50 Popolnoma blond, ameriška komedija (2001) 15.30 Okrožje Columbia, 111/3. del ameriške nanizanke 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 544. del itai. telenovele 17.55 Čarovnije, III/6. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ring, pogovorna oddaja 21.00 Paolo Borseilino, 3. del italijanske miniserije 22.00 Soočenje, ameriška akcijska drama 2002 23.40 Ring, pogovorna oddaja 00.40 Paolo Borseilino, 3. del italijanske miniserije 01.40 Soočenje, ameriška akcijska drama 2002 TevePika torek, Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 odmevi 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO jUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO jUTRO 9.00 poročila (vps 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 39/52 9.15 RISANKA 9.25 Sport Spas 9.55 ZGODBE IZ SKOLjKE 10.40 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAjA TV MARIBOR 11.55 PRI jOŽOVCU Z NATALIIO 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 KONCERT SKUPINE MELODROM 14.25 VEDRANA CRISOCONO NEMES: BLISK, TV NADALJEVANKA ■ 5. DEL: KLEPTOMANIJA, 5/15 ,00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 15,40 16.05 16.10 17.35 18,05 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.30! 22.00 22J0 23.40 0.15 1.10 1.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLjSOK (VPS 15.05) MOGOČNA REKA, RISANI FILM (VPS 15.40) ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ROGOZ (VPS 16.05) ZLATKO ZAKLADKO: PO SLEDEH MARTINA KRPANA (VPS 16.10) KNJIGA MENE BRIGA - ŠTIRI KNJIGE: KONFUCIJ, MENCII, NAUK O SREDINI, VELIKI NAUK, PONOVITEV (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: ZGODBE JEZERSKIH DOLIN - GRINTAVEC, 2. DEL, PONOVITEV (VPS 17.30) MODRO (VPS 18.05) SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RISANKA (VPS 18.40) VIDA IN LUKA, RISANKA VREME DNEVNIK VREME, MAGNET, SPORT TARČA (VPS 20.00) PETRAČA S HUDEGA VRHA, DOKUMENTARNI FELJTON (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) ŽIVL|ENjE ZA ZIDOM, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 2/4 (VPS 22.50) RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: MED STENO IN NEBOM - STORŽIČ, 2. DEL, PONOVITEV (VPS 23.40) DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) INFOKANAL Pop TV BJg Slovenija 2 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 09.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 10.00 Narodno zabavni koncert, Kranj, 7. del, pon 10.45 V družbi z Algeo, pon 11.00 jana, kakovost tretjega življenjskega obdobja, pon 11.30 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva, pon 12.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 13.00 Trenja, POP TV 14.30 Glasbeni mozaik 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Mazda državno prvenstvo v goifu, prvič 17.30 Vodič po podjetništvu, 1 del, prvič 17.45 Meščanska pokoka v Kranju, prvič 18.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del. 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: Studio Ank, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Rokomet Slovan, prvič 23.30 E+ 01.30 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR OSEBNO POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA SLOVENCI V ITALIJI (VPS 14.05) TEDENSKI IZBOR ZENIT: VOZILA PRIHODNOSTI ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA Študentska studio city mostovi - hidak: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) PREŽIHOV VORANC-MITJA SIPEK: SVETNEČI CASPER, TV IGRA (VPS 19.00) F RASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 8/24 (VPS 20.00) SREČKO FlSER: MEDTEM. PO MOTIVIH romana prima levija, tv priredba PREDSTAVE SNG NOVA GORICA (VPS 20.30) ODRASČAN|E V EVROPI: JAZ PA TEBI MAMO, MEHiSKO-AMERiSKI FILM (VPS 22.30) INFOKANAL Kanal A 2Ш2005 J3 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, pon. 19. dela ffpffpl ameriške nanizanke 925 VIP, 2. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nan. 10,15 E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 20. del am. nan. 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 1. del ameriške nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 156. del ameriške nad. 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 15. del ameriške nanizanke 16.30 Moja super sestra, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17Л0 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.50 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ Od zvezdice do zvezde 19.45 E+ Nekoč in danes 20.00 Akcija: Pogrešani ženin, hongkonški film ^ 21.50 Zvezdna vrata, 6. sezona, 1. del ameriške nan. 22.45 Mladi zdravniki, 4. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Seinfeld, 7. sezona, 13. del ameriške humoristične ШнВ nanizanke 23.45 Samo bedaki in konji, 5. sezona, 6. del angleške humoristične nanizanke 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 49. dela mehiške nad. 935 Proti vetru, ponovitev 46. dela mehiške nad. 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 40. dela hrvaške Jfllll nadaljevanke 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 28. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja i#,10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 29. del venezuelske %ßm> nadaljevanke Vila Marija, 41. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 47. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 50. del mehiške nadaljevanke 1ŠM» 24UR 20.00 Preverjeno 20.55 Kevin Hill, 5. del ameriške nanizanke 21.45 BAR 22.15 Newyorška policija, 10. sezona, 5. del ameriške nanizanke 23.10 Na kraju zločina, 2. sezona, 23. del ameriške Jlllfl nanizanke 0.05 Tihi bes, ameriški film 1.45 24UR, ponovitev j|fm§ Nočna panorama ^јд 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva ЈлЈР 20.30 Jana, sladkorna bolezen, prvič 21.00 Jana, NLP n zmorem več, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, INK Pon 23.00 Naša mala klinika 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik Prva TV (3 Q0 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07^S Mala šola 07.40 Spomin Mig TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 0845 Spomin OŠiOO' I Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10,00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, III/6. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.45 Mala šola 13£D TV prodaja 13.45 Soočenje, ameriška akcijska drama 2002 15.25 Ring, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.06 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 545. del italijanske telenovele 17.55 Čarovnije, lil/7, del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 2&Q0 Miss Italije italjanska nadaljevanka 21.00 Usice, 11. del srbske serije 22.00 Engel in joe, nemška romantična drama (2001) 23.40 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 0040 Lisice (Lisice), 11. del srbske serije 01.40 Engel in Joe, '"ШШт nemška romantična drama (2001) TevePika 0.25 E+, ponovitev 9.00 10.00 10.30 11.00 11.30 12.30 12.45 13.00 13.30 14.00 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Zadnja beseda, kontaktna oddaja o dogodku dneva, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Rokomet Slovan, pon Do zdravja tudi tako, Nova akropola, pon SKL, prvič Vodič po podjetništvu, 1. det, pon Meščanska pokoka v Kranju, pon Mazda državno prvenstvo v golfu, pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik Nonina kuhinja za otroke in odrastle, pon Slovenska glasbena lestvica, pon Jana, kakovost tretjega življenjskega obdobja, £ itiri tačke, oddaja o hišnih ljublencih, pon Do zdravja tudi tako, rak n imunske terapije, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja sreda, 26M2005 Slovenija 1_Д 6.20 6.20 6,30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.10 9.30 9.50 10.20 11.15 13.00 13.15 13.35 13.35 14.25 15.00 15.05 15.40 16.05 17.00. 17.30 18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.55 0.10 1.05 1.55 2.20 tedenski izbor kultura odmevi poročila (vps 07.00) dobro jutro poročila dobro jutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor ali me poznaš: jaz sem rogoz zlatko zakladko: po sledeh martina krpana knjiga mene briga - Štiri knjige: konfucii, mencii, nauk o sredini, veliki nauk oddaja za otroke neznani svet, nemška dokumentarna serija, 1/4 spet doma poročila, Sport, vreme (vps 13.00) nekaj minut za domačo glasbo tedenski izbor LJUDJE IN ZEMLjA, ODDAjA TV MARIBOR DEŽELE, kjer so doma legende, francoska dokumentarna serija, 12/13 poročila, promet (vps 15.00) mostovi - hidak (vps 15.05) fračji dol, lutkovna nanizanka, 4/23 (vps 15.40) male sive celice, kviz (vps 16.05) novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00) z vami (vps 17.30) turistika (vps 18.20) žrebanje astra (vps 18.40) binko, risanka (vps 18.45) vreme (vps 18.55) dnevnik VREME, MAGNET, SPORT sedmi pečat: govori z njo, španski film (VPS 20.00) (XXXXX znak2) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) omizje (vps 22.55) dnevnik, vreme, magnet, šport, ponovitev z vami, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.55) infokanal Slovenija 2 2 EE 6.30 9.00 11.00 1130 12.30 14.10 14.45 15JO 15.20 15.45 16.45 17.20 17.50 19.00 20.00 21.00 22.35 23.25 1.00 INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA OTROŠKI INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA EVROPSKI MAGAZIN, ODDA|A TV MARIBOR (VPS 14.40) TEDENSKI IZBOR FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 8/24 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA DOBER DAN, KOROŠKA MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANjEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 19/24, PONOVITEV (VPS 19.00)^ 40. JUBILEJNO BORŠTNIKOVO SREČANJE, PRENOS ZAKLJUČNEGA VEČERA (VPS 20.00) PIERO CHIARA: DELITEV, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU (VPS 21.00) SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, PONOVITEV (VPS 22.35) FILM (VPS 23.25) INFOKANAL Kanal A 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 15. dela ameriike 11p|l nanizanke ШШТ ponovitev 12.0S TV prodaja 12L35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 21. del _JSl ameriike nanizanke 13ЛГ f Mladi in nemirni, 5. sezona, 2. del ameriške nad. 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 157. del ameriške nad. 15.QS TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 16. del ameriške nanizanke 16.30 Moja super sestra, 2. sezona, 10. del ameriške §§§§ humoristične nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 16. del gjgj ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 4. sezona, zadnji del ameriške hum. nanizanke J&pf E+ 18.10 E+ BAR 18.45 E+ Najemi me Ш® E+ Graforobot IMS . E+Na fronti 20.00 Ekstra magazin ^ 20,50 Popolna preobrazba, 2. sezona, dokumentarna ШЈ1 serija 21.40 Zvezdna vrata, 6. sezona, 2. del ameriške §j§§ nanizanke 22.35 Mladi zdravniki, 4. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Seinfeld, 7. sezona, 14. del ameriške jjfif humoristične nanizanke 23.35 Samo bedaki in konji, 6. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke 0.35 E+, ponovitev 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Kako preživeti, 8. del ameriške serije 22.00 Ravnovesje, američki znanstveno fantastični thriller ^ 00.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 00.10 Kako preživeti, 8. del ameriške serije 02.00 Ravnovesje, američki znanstveno fantastični thriller Pop TV PCJ» Prva TV 06.15 The Best Off Ш0 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala Šola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 TV prodaja 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, III/7. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Tri v vrsto 12.45 Mala Sola H.00 TV prodaja 13.45 Engel in joe, nemška romantična drama (2001) 15.25 Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 546. del italijanske 4Ш telenovele 17.55 Čarovnije, III/8. del italijanske serije .19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja TevePika KSE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Mazda državno prvenstvo v golfu, pon 10.00 Rokomet Slovan, pon 10.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja Jasli 0 kmetijstvu, pon 11.30 jana, NLP n zmorem več, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Naša mala klinika 14*90 Glasbeni Mozaik 15.45 jana, sladkorna bolezen, pon 16.15 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 16.45 V družbi z Ö, prvič 17.00 Do zdravja tudi tako, rak n imunske terapije, pon 17.30 Kulturne drobtinice, Figole fagole, prvič 1&Q0 Do zdravja tudi tako, gost: Biospekter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 To morate vedeti!, pon 19.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 2030 Sijaj 21.00 Živeti zdravo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ШНК Pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 50. dela mehiške nadaljevanke 9.35 Proti vetru, ponovitev 47. dela mehiške nadaljevanke 10.25 TV prodaja 10.55 Vila Marija, ponovitev 41. dela hrvaške lili nadaljevanke 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 29. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 30. del venezuelske nadaljevanke 16.00 Vila Marija, 42. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 48. del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Materina pot, 51. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Oče, prevarant, morilec, kanadsko-ameriški film 21.45 BAR 22.15 Monk, 2. sezona, 9. del ameriške nanizanke 23.10 Dune n puščavski planet, ameriški film ^ 1.35 24UR, ponovitev 2.35 Nočna panorama četrtek, Slovenija 1 S as 6.20 6.20 6.30 j 7M 7.05 M® 8.05 9.00 9.05 9.05 9.50 11.10 11.35 13.00 13.25 Ш5 14.1$ 14.40 MM» 15.05 15.40 15.50 15.55 16.10 17.00 17.30 18.20 18.40 1Љ55 19.00 19.35 20,00 21.00 21.30 27M2005 J3 HKS (VPS 23.20) 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PONOVITEV 1.45 TEDNIK, PONOVITEV 140 DNEVNIK ZAMEjSKETV (VPS 02.35) 3.05 INFOKANAL Slovenija 2 71!—mum- 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 OTROŠKI INFOKANAL 12.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.55 TV PRODAjA 14.30 TEDENSKI IZBOR 14.30 SLEDI, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA 15.00 POMACAjMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 15.30 SOUTH PARK, ЦЈР AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12/14^ 15.55 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.50) STOPNIŠČE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/8, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: MOj GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM ..., PONOVITEV DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/13, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ NOGOMET - MAGAZIN LIGE SIMOBIL VODAFONE (VPS 20.00) JUBILEjNI KONCERT ŠTAJERSKIH 7, 2. DEL (VPS 20.30) 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: O ČASIH, KOT SO BILI, TELEVIZIJSKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 21.35) 22Л0 PROJEKT, ANGLEŠKA DRAMA, 2, ZADNJI DEL (VPS 22.35) 23.30 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAIA, PONOVITEV 0.20 ZALJUBLJENI, ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.50) 1.50 INFOKANAL 10.55 Vila Marija, ponovitev 42. dela hrvaške nadaljevanke 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 30. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Monk, 2. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prerojena ljubezen, 31. del venezuelske nadaljevanke 16.00 Vila Marija, 43. del hrvaške nadaljevanke 17.00 Proti vetru, 49, del mehiške nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Materina pot, 52. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.45 BAR 22.15 Na kraju zločina: New York, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke 23.10 Zahodno krilo, 6. sezona, 6. del ameriške nanizanke 0.05 Lov na hekerja, ameriški film ^p 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama 17.20 17.50 19.00 20.00 20.30 ■m 21.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO jUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE, KVIZ ODDAJA ZA OTROKE IZZIVI OMIZJE POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR PETI ELEMENT OPUS ODPETI PESNIKI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM ... (VPS 15.05) CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 42/52 (VPS 15.40) RISANKA KOVANEC V ZRAKU, KRATKI IGRANI FILM EBU, PONOVITEV (VPS 16.00) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.15) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDA|A (VPS 17.30) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) BINE, ČUVAJ PARKA, RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - PASCAL QUIGNARD: SOVRAŠTVO DO GLASBE (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) PLATFORMA (VPS 22.50) GLASBENI VEČER: V SPOMIN NA HOLOKAVST, GLASBENI FILM IZ AUSCHWITZA, PONOVITEV Kanal A 8.30 TV prodaja 8.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke 9.25 VIP, 2. sezona, ponovitev 16. dela ameriške ШШ®! nanizanke 10.15 II E+, ponovitev 12.05 TV prodaja 12.35 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 3. del ameriške nadaljevanke 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 158. del ameriške nadaljevanke 15.05 TV prodaja 15.35 VIP, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke 16.30 Moja super sestra, 2. sezona, 11. del ameriške hum. nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 5. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Dva moža in pol, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ BAR 18.45 E+par 19.00 E+ Parada plesa 19.45 E+ Na ranču 20.00 Britanski trojček: Frost: Nega in zaščita, angleški film 22.00 Mrtve priče, 4. sezona, 9. del angleške nanizanke 23.00 Nori na Alice, 5. del angleške humoristične nanizanke 23.40 Navigator, ponovitev 0.10 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.50 E+, ponovitev Pop TV 6.50 24UR, ponovitev 7.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.40 Materina pot, ponovitev 51. dela mehiške nadaljevanke 9.35 Proti vetru, ponovitev 48. dela mehiške nadaljevanke 10.25 TV prodaja_ Prva TV S И0 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 07.25 Mala Sola 07.40 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Mali mečevalci, risana serija 09.25 , TV prodaja 10.00 ' Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Čarovnije, III/8. del italijanske serije 11.25 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.20 TV prodaja 12.35 Mala Sola 12.45 TV prodaja 13.25 Ravnovesje, američki znanstveno fantastični thriller ^ 15.25 Ena na ena, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Mali mečevalci, risana serija 17.25 Sto izložb, sto strasti, 547. del italijanske telenovele 17.55 Čarovnije, 111/9. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 21.00 Alo, alo, 32. del angleške serije 21.30 Črni gad, 21. del angleške serije 22.00 Vikarka iz Dibleya, 3. del angleške serije 22.30 _ Gospod Bean, 32. del angleške serije 23.00 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 00.00 Alo, alo, 32. del angleike serije 00.30 Črni gad, 21. del angleške serije 01.00 Vikarka iz Dibleya, 3. del angleške serije 01.30 Gospod Bean, 32. del angleške serije TevePika BE PCR 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Kulturne drobtinice, Figole fagole, pon 10.30 Sijaj 11.00 Proti soncu 11.45 Vodič po podjetništvu, 1. del, pon 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: Biospekter, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Preverjeno POP TV 14.00 Tv Prodaja 14.30 Glasbeni Mozaik 15.30 Navigator, prvič 16.00, To morate vedeti! Probanka, pon 17.00 Jana, NLP n zmorem več, pon 17.30 V harmoniji z naravo, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 18:55 Četrtkove zgodbice, Miška, prvič 19.00 Do zdravja tudi tako, rak n imunske terapije, pon 19.30 Živeti zdravo, pon 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Činčove ideje, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Meščanska pokoka v Kranju, pon 23.10 Ekstra Magazin 00.10 Tv prodaja 00.30 Glasbeni Mozaik r 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena voičila 13.30 Stare, ma lepe 07.15 Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila jÄ 15.00 INFO oddaja 14.00 Kratke novice 07.30 15.30 Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 14.05 14.15 14.30 Napovednik GVvetru Kulturni utrinki 08.00 08.10 08.30 Kmetijski nasvet Sredin trn Koledar prireditev 15.45 15.50 16.00 Mali oglasi 15.00 INFO oddaja 08.45 Spominjamo se RADIO 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 Osmrtnice, obvestila 09.00 Poročila OGNJIŠČE 18.00 Poročila, Vaia pesem 15.45 Koledar prireditev 09.15 Napovednik 18.15 Nai gost 15.50 Pričevalci vere 10.00 Poročila 19.30 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne 10.15 Srečno na poti 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) zagate 4. Aktualno 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 20.00 20.20 Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev 18.00 18.15 19.00 Poročila, Vaša pesem Glasovanje za Vašo pesem Kratke novice 12.00 12.05 Zvonjenje Besede Matere Terezije Voičilo PRO-jevcem petek 20.30 12.15 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 Napovednik 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 05.00 05.10 05.30 05.45 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa 21.15 22.00 23.00 Svetniiki kandidati - ikof Vovk Ponovitve: Za življenje Obala neznanega 19.30 19.45 20.00 20.20 Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 12.50 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14« 15.00 15.30 Iz Zitnice slovenstva Zlati zvoki Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki Sredin pogled v svet INFO oddaja Osmrtnice, obvestila 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje 24.00 04.40 h Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan iedelja ___ 20.30 21.30 22.00 Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: 05.00 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere 23.00 24.00 04.40 9j Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan orek 15.45 15.50 16.00 17.00 18.00 19.00 ».15 19.30 19.45 Koledar prireditev Pričevalci vere Mali oglasi Pogovor o Poročila, Vaia pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) 07.15 07.30 08.00 Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet 05.10 05.30 05.45 06.00 08.10 08.30 Turistične novice Koledar prireditev 06.20 06.30 Prognostik Kratke novice 05.00 Z molitvijo v nov dan 08.45 Spominjamo se 06.35 Kličemo 113 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 20.00 Radio Vatikan 09.00 Poročila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 05.30 Poročila 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 09.15 Napovednik besede z razlago) 05.45 Napovednik programa 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 10.00 11.00 Poročila Kratke novice, Vaša pesem Knjižne minute (presoje) 07.00 Zvonjenje Iz žitnice slovenstva Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, 06.00 Pričevalci vere Prognostik Kratke novice 2130 Mozaik dneva 11.15 07.15 07.30 06.20 06.30 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 12.00 Zvonjenje obvestila 06.35 Kličemo 113 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in 12.05 Besede Matere Terezije 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje hodi (3.) 12.15 Voščilo PRO-jevcem 08.30 Koledar prireditev besede z razlago) 24.00 Šport na Radiju Ognjiiče 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 07.00 Zvonjenje 04.40 Radio Vatikan 12.50 Iz žitnice slovenstva 09.00 Prenos sv. Maše 07.15 Bim-bam-bom 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanila 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, Jt :etrtek _ 14.00 14.05 Kratke novice Napovednik 10.15 11.00 Graditelji slovenskega doma Poročila, osmrtnice, obvestila 08.00 obvestila Kmetijski nasvet c 14.15 14.30 CV v etru Kulturni utrinki 11.15 12.00 Kmetijska oddaja Zvonjenje 08.10 08.30 Predstavljamo vam Koledar prireditev 05.00 Z molitvijo v nov dan 14.45 Komentar tedna 12.05 Besede Matere Terezije 08.45 Spominjamo se 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 15.00 INFO oddaja 12.15 Voščilo PRO-jevcem 09.00 Poročila 05.30 Poročila 15.30 Osmrtnice, obvestila 12.30 Glasbena voščila 09.15 Napovednik 05.45 Napovednik programa 15.45 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 10.00 Poročila 06.00 Pričevalci vere 15.50 Pričevalci vere 15.30 Osmrtnice, obvestila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.20 Prognostik 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.45 Koledar prireditev 12.00 Zvonjenje 06.30 Kratke novice 18.00 Poročila, Vaša pesem 15.50 Pričevalci vere 12.05 Besede Matere Terezije 06.35 Kličemo 113 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago 16.00 Glasbena voščila 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje Ocvirk) 17.00 Slovencem po svetu in domovini 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.00 besede z razlago) 19.00 Kratke novice 18.30 Sakralna glasba 12.50 Iz žitnice slovenstva Zvonjenje 19.15 Napovednik 19.30 Poročila Škofov nagovor za nedeljo 13.00 Mali oglasi 07.15 07.30 Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, 19.30 Za otroke 19.45 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan (2., 4.) 08.00 obvestila 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.00 Kratke novice Kmetijski nasvet 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 14.05 Napovednik 08.10 Pod lipo domačo 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.30 Radijski roman 14.15 GV v etru 08.30 Koledar prireditev 21.15 21.30 22.00 Ponovitev Komentarja tedna Mozaik dneva Klasična glasba Ponovitve: 22.00 23.00 23.45 Ponovitve: Naš gost Graditelji Svetniški kandidati 14.30 15.00 Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev 08.45 09.00 Spominjamo se Poročila 1530 15.45 09.15 10.00 Napovednik Poročila 23.00 24.00 Doživetja gora in narave Srečno na poti 00.30 04.40 Iz življenja vesoljne Cerkve Radio Vatikan 15.50 16.00 Pričevalci vere Glasbena voščila 10.15 11.00 Doživetja gora in narave Kratke novice, Vaša pesem 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 17.00 Šport na Radiju Ognjišče 1. 12.00 Zvonjenje 04.40 Radio Vatikan 18.00 Poročila, Vaša pesem 12.05 Besede Matere Terezije runCUCLJCrV 18.15 19.00 Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice 12.15 12.30 Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila SOBOTA 05.00 Z molitvijo v nov dan 19.15 Napovednik 12.50 13.00 14.00 Iz žitnice slovenstva Mali oglasi Kratke novice 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 19.30 19.45 Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.30 05.45 Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik 20.00 Radio Vatikan 14.05 14.15 Napovednik GVvetru Kulturni utrinki Komentar Družine 05.10 05.30 05.45 06.00 vreme, tesie, дешиие vicjruv Poročila Napovednik programa Pričevalci vere 06.00 06.20 20.20 20.30 Kaj bo jutri na R.O.? Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), 14.30 14.45 06.30 06.35 06.45 Kratke novice 21.30 Vstani in hodi (3.) Mozaik dneva 15.00 INFO oddaja 06.20 Prognostik Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Bo2je besede z razlago) Zvonjenje 22.00 Sončna pesem 15.30 Osmrtnice, obvestila 06.30 Kratke novice Ponovitve: 15.45 Koledar prireditev 06.35 06.45 Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 07.00 23.00 24.00 Ponedeljekova 17. Prijatelji radia Ognjiiče 15.50 16.00 Pričevalci vere Glasbena voščila 07.00 besede z razlago) Zvonjenje 07.15 07.30 Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 04.40 Radio Vatikan 17.00 18.00 Oddaja KP študija Poročila, Vaša pesem 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 18.15 Dijaška oddaja 08.00 08.30 08.45 Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se 08.00 08.10 Kmetijski nasvet Kratka kateheza sreda 19.00 19.15 Kratke novice Napovednik Za otroke 08.30 Koledar prireditev 19.30 09.00 Sobotna iskrica 08.45 Spominjamo se 05.00 Z molitvijo v nov dan 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 10.30 Poročila, Vaša pesem 09.00 Poročila 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 20.00 Radio Vatikan 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z 09.15 Napovednik 05.30 Poročila 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? Bogdanom Zoržem 2. Zakonska oddaja 3. 10.00 Poročila 05.45 Napovednik programa 20.30 Karavana prijateljstva 1. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 06.00 Pričevala vere 21.30 Mozaik dneva Cržanom 12.00 Zvonjenje 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 06.30 Kratke novice Ponovitve: 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 12.15 12.30 Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila 12.30 12.50 Poročila, osmrtnice, obvestila Iz Zitnice slovenstva 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoZje besede z razlago) 24.00 04.40 Sveta vera bodi vam luč Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Novinar in prijatelj Borut Mehle me je pred tedni prepričeval, da bo nova Olimpija pod vodstvom Pina Grdoviča igrala lepo in učinkovito košarka. Seveda mu iz znanih razlogov nisem povsem verjel. A kot kaže po prvih krogih t i. jadranske lige, mu bom očitno spet moral priznati, da je imel prav. Olimpija resnično igra lepo in kombinatorno, torej tako, kot smo od nje pričakovali že vse od časov Zmaga Sagadina, ki je uveljavil svoj princip dela v našem prestižnem košarkarskem kolektivu. Revolucija odpisanih Šablone je zamenjala individualnost, vgrajena v kolektivni duh, in vsaj za zdaj se zdi, da je Pino našel ključ za uspeh. Zdaj šele lahko vidimo, kakšno mučenje smo preživljali doslej. Spomnim se nekaterih nakupov iz preteklosti, ki so bili v primerjavi s fanti, ki so prišli v Tivoli s "hrvaškimi zavojevalci", zares drugorazredni. Še tistih nekaj rasnih strelcev, ki so po naključju zašli k nam, je moralo skozi znamenito torturo. Kolikokrat smo morah prenašati menjave po direktivi, naj je peterka na parketu igrala odlično ali slabo? Tudi če je imel kakšen posameznik svoj večer, to še ni bil razlog, da bi igral več od drugih. Rotacije so bile nujne in v njih so sodelovali vsi; rezultati tega so bili vidni v igri, ki se ni mogla razviti, kot bi se lahko. Pino Grdo-vič je naredil tisto, kar smo ves ta čas želeli; pustil je, da se igralci z dnevno formo izživijo v igri. Menjave so prišle, šele ko je bil kdo res utrujen, ne pa kar tako. Seveda je posledica tega tudi boljši odstotek meta in visoki izidi, ki smo jih prav tako pogrešali. Ali kot je dejal eden od poznavalcev, raje imam poraz 111:115 kot pa zmago 45:44. Takšno stališče odseva neko nasičenost, ki je prišla kot posledica dolgoletne vladavine trde roke. Ironija je hotela, da se je revolucija zgodila, ko smo to najmanj pričakovali. Zdaj je zanimivo opazovati vse tiste, ki niso hoteli pomagati svojemu klubu, kako se še naprej zgražajo nad "neslovensko" kolonijo. Očitno se bodo morali ugrizniti v jezik, saj je to moštvo tudi brez domačih igralcev pokazalo veliko borbenost. Ko se jim bodo pridružili še manjkajoči trije iz minule sezone, lahko pričakujemo nove šoke. Seveda pa se ne smemo prepuščati evforiji, saj glavno šele prihaja. Liga Goodyear vendarle ni merilo, na katerega se lahko zanašamo. Evroliga bo povsem druga pesem in šele takrat bomo videli, koliko lahko prenese nova Olimpija. Težko verjamem, da se bo odstotek meta, kot so ga imeli zeleni proti Zadru in Reflexu, nadaljeval tudi v srečanjih proti močnejšim in uglednej-šim nasprotnikom. Če vemo, previden. Igralska zasedba je tako pisana, da je težko ločiti zrno od plev, zato tudi hlepim po težjih izpitih, ki bodo pokazali pravi obraz tega moštva. Slednje velja predvsem za obrambo, ki še ni naletela na res nevarna moštva. Najbolj izmed vseh me je presenetil Jimi Oliver, ki se je izkazal za pravega revolvera-ša; njegov navdih resnično navdušuje in zdi se, da bo fant presenečenje sezone. Tudi preostanek legije se je doslej izkazal z izjemnim metom in gibljivostjo, ki je lahko tudi posledica svežine. Znano je namreč, da to moštvo ni šlo skozi težke in dolge priprave, kakršnih smo pri Olimpiji vajeni. Zato je tudi mogoče, da so fantje v tej fazi bolj spočiti od tekmecev, ki imajo od treningov utrujene okončine. Novi lastniki se gotovo zavedajo, da Novi lastniki se gotovo zavedajo, da lahko publiko in skeptično javnost kupijo edinole z zmagami. Toliko škodoželjnosti v Tivoliju gotovo še ni bilo, saj se mnogi ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je prišel naš nacionalni ponos v roke tujcem. A kot sem že dejal: kje ste bili, ko je bilo treba vlagati v naš košarkarski ponos. da je napad ta čas najboljša obramba Olimpije, potem lahko pričakujemo tudi padec v igri našega prvaka. Takole na prvi pogled se mi zdi vse preveč lahko, da bi dolgo trajalo. S tem nočem izzivati svojega prijatelja, ki ima srce na pravem mestu, vendarle pa sem lahko še nekaj časa lahko publiko in skeptično javnost kupijo edinole z zmagami. Toliko škodoželjnosti v Tivoliju gotovo še ni bilo, saj se mnogi ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je prišel naš nacionalni ponos v roke tujcem. A kot sem že dejal: kje ste bili, ko je bilo treba vlagati v naš košarkarski ponos. Srdan Kuret je nekdanji vrhunski hokejist. Bil je kapetan Hokejskega kluba Olimpija, večkratni državni prvak in dolgoletni državni reprezen-tant (odigral je več kot 100 tekem za državno reprezentanco in nastopil na štirih SP). Je tudi dobitnik več priznanj TKS mesta Ljubljane za dosežke na športnem področju. Kasneje je postal prvi generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije in kot delegat deloval v najvišji mednarodni hokejski ustanovi (IIHF). Po koncu dolgoletne kariere, v kateri je med drugim raje okrepil moštvo iz Maribora, kot pa sprejel koncu ponudbi beograjske Crvene zvezde ali Murrayfield Racers iz Edinbour-gha (kjer je igral Gretzkyjev brat) je sredi 90. na VUŠ diplomiral z nalogo Problemi organiziranosti športa v RS. Po dolgoletni karieri vrhunskega hokejista se je posvetil reševanju športne problematike. Uzakonjena športna politika (sistem) na Slovenskem še zdaleč ne sledi športnim dosežkom. "Snovalci slovenske športne politike so zakopani v velikanski gomili dela, zaradi katere jim nikakor ne uspe izriniti odvečne birokracije iz športa. Leta bi moral biti dostopnejši; vse pa kaže na veliko neučinkovitost najodgovornejših organov." Šport je pravzaprav praksa, v kateri vladajo kristalno jasni principi in rezultati. In za konec: pravšnja mera svetovljanstva naj izrine lokalno domišljavost! Da se ne bi ponavljale takšne situacije kot denimo nekemu našemu hokejistu, ki se je raje, kot da bi takoj odletel ponujeni severnoameriški priložnosti naproti, odločil odigrati še "pomembno" sezono v domačem prvenstvu. Ameriški oglednik, ki na veliko začudenje našega vrtička še nikoli poprej ni slišal za Jesenice ali Olimpijo, je le začudeno povprašal: "Kako? Kam, pravite, daje odšel? Ali sem prav slišal? Na pice (Jesenice, op. a.)? Gospod Kuret, zakaj prav hokej? Vedno me je bolj privlačil od kalne skupnosti, dabile-te naredile več za bogatejšo možnost izbire, otrokom pa bimorala omogočiti večjo dostopnost do različnih športnih zvrsti. Kako bi se bilo treba lotiti športne problematike v Sloveniji? Slovenija mora biti zainteresirana za razvoj športa kot integralnega dela vzgoje, izobraževanja in zdravega načina življenja vseh starostnih skupin ljudi. Za ukvarjanje s športom nikoli ni prepozno. Še posebej to velja za otroke in mladostnike, zato bi jim država morala zagotoviti in ustvariti pogoje za športno dejavnost. Tu mislim predvsem na skrb za objekte in programe, ki bi jih vodili strokovni kadri z licencami. V svetu vstopajo v šport- drugih športov, ker nosi v sebi nekaj več. To se kaže v večji hitrosti igre, dovoljenem telesnem kontaktu pa tudi večji zahtevnosti igre, saj je treba poleg splošnih gibalnih sposobnosti obvladovati še drsalne veščine in plošček s palico. Povečana zahtevnost se odraža v hitrosti razmišljanja in reagiranja. Imel pa sem tudi srečo, da sem živel v okolju, kije razpolagalo s primernimi objekti in sem bil zato pri izbiri športa v nasprotju z otroki iz drugih okolij v privilegiranem položaju. Kako takšno privilegiranost odpraviti? Popolnoma se tega ne da. Vseeno pabilahko država bolj vzpodbujala lo- no sfero predvsem iz preventivnih razlogov (zaradi preprečevanja zasvojenosti z mamili, mladostniškega kriminala itd.) tudi drugi pomembni državni resoiji, npr. ministrstvo za zdravje, notranje in obrambno ministrstvo itd. Rek zdrav duh v zdravem telesu povsem drži. Pred leti ste v Športnem foromu (ŠF) sodelovali pri pripravi športnega programa Slovenije! Večino dorečenega bi se še danes dalo uporabiti. ŠF se je zavzemal za takšno zakonsko ureditev športne politike, ki bi vzpodbujala šport za vse, t j. športno vzgojo, rekreacijo, zdravstveno in preventivno vzgojo. Poseb- JE LAHKO C«*- \ i^ffir v , Ш In*. NOVA NADALJEVANJA KOMEDIJE Z MATJAŽEM JAVŠNIKOM NA VAŠEM RADIU -I02.4 in I03.7 CENTER штт WWW.RADIOCENTER.SI na pozornost je bila namenjena tudi športu invalidov. Zavzemali smo se za takšno ustvarjanje pogojev za šolski šport, ki bi bilo v skladu z zahtevami sodobne družbe in Unesca (dnevno najmanj ena ura športne aktivnost v šoli). Poudarek smo namenili mladinskemu športu vključno s pripravo programov in njegovemu sofinanciranju. Zavzemali smo se za zagotovitev pogojev za enakomernejše in bolj uravnoteženo ustvarjanje projektov, ki bi mladim ponudili večje možnosti pri izbiri športov. Pozornost je bila namenjena tudi gor-ništvu ter miselnim igram (npr. šah), saj je pomen znanja in ustvarjalnosti za skupnost izjemnega pomena. Kako bi tak program v današnji slovenski stvarnosti sploh lahko uveljavili? V prvi vrsti bi bila smiselna široka javna razprava, ki bi pritegnila vse zainteresirane športne subjekte v državi - predvsem zaradi oblikovanja meril, ki bi bila podlaga za spremembo sedanjega sistema financiranja z bolj sprejemljivim za nove okoliščine. Izhodišča bi poleg drugega morala temeljiti na priznavanju enakih možnosti v obravnavanju potreb različnih športnih panog in institucij v slovenskem športnem prostoru. Bi bil takšen program glede na okos-tenelost OKS in drugih športnih ustanov zanje sploh sprejemljiv? Težko... Zaradi združevanja najvišjih političnih in nacionalnošport-nih funkcij v preteklosti smo pristali v konglomeratu športa, politike in gospodarstva, kjer se privilegirane na kratko Lotosrečnež bi kupil Ibrahimovića Švedski nogometni zvezdnik Zlatan Ibrahimovič bi se prav lahko znašel na listi želja Gatee, drugoligaš-kega kluba iz njegove domovine. Denar za prestop nogometaša Juven- športne panoge izkoriščajo za osebne interese funkcionarjev, povezanih z interesi posameznih gospodarskih subjektov, raznimi fundacijami, celo Loterijo Slovenije. Po nareku nekaterih vplivnih posameznikov se načrtno favorizira čezmerna medijska navzočnost nekaterih športov ali tekmovanj, ki ustvarjajo umetno popularnost, vse pa zaradi osebnih koristi posameznikov. Športu bo treba vrniti šport v pravem pomenu besede! Športni klubi vrhunskega športa pri nas umirajo drug za drugim! Priče smo reamaterizaciji vrhunskega športa. Posamezni klubi nimajo denaija, da bi plačevali igralce tako kot doslej. Zato si morajo le-ti dodatna sredstva za preživljanje zagotoviti z dodatnimi zaposlitvami. Vprašanje pa je, ali je natakar ali prodajalec tako atraktiven, da bi privabil na svojo tekmo toliko ljudi, da bi klubi lahko potem še vedno delovali profesionalno. Sicer pa je termin "vrhunski šport" pri nas presplošen. Športni izidi so namreč pri- H-merljivi le znotraj posamezne pano- f ge. Nekateri športi so zahtevnejši, Ц drugi manj in tudi sicer so med seboj ne- «o primerljivi. Pri nekaterih lahko dosežeš dober dosežek že po treh letih tuša je ponudil neki novopečeni švedski milijonar, ki je nedavno na lotu zadel približno 16 milijonov dolarjev. Ker je goreč navijač omenjenega kluba, želi 36-letnik iz Visbyja na otoku Gotland z dobitkom kupiti napadalca švedske izbrane vrste in ga pripeljati v svojo ekipo. Švedska loterija ni izdala imena srečneža znenavad-no željo, ve se le, daje samski in brezposeln. Predstavnik loterije Tommy Wahlgren je napovedal, da bodo v naslednjih dneh stopili v stik z upravo Juventusa in ji predstavili načrt omenjenega navijača. vadbe, pri drugih niti deset let ni dovolj. Smiselnejebibilo uporabljati ta izraz samo znotraj posamezne panoge (npr. vrhunski alpinist, šahist, košarkar ...) in ne kar počez. Razumljivo pa je, da je v Sloveniji z majhnim trgom takšnega športa čedalje manj. Kaj pa bi bilo treba storiti, da vrhunski šport ne bi popolnoma zamrl? Vrhunskemu športu, predvsem tistemu, ki predstavlja Slovenijo, je treba v prehodnem obdobju pomagati tudi z javnimi sredstvi in stimulativnimi davčnimi olajšavami. Ob tem pa čim prej ustvariti razmere, zaradi katerih bi se predvsem komercialni športi začeli ravnati po tržnih načelih. Finančna sredstva, zbrana od iger na srečo s strani športnikov in športnih ekip, bi morala biti namenjena le njim, davek pa bi moral biti delno oproščen. Delovanje športnih društev bi bilo treba vzpodbujati z vključevanjem športa v stimulativne davčne olajšave in možnostjo preoblikovanja športnih klubov, v katere bi z lastniškimi vložil • Js ki lahko vstopil tudi j zasebni kapital. Kaj bi bila pri tem naloga države? Podpora države v obliki priprave programov in njihovega sofinanciranja bi bila v največji meri namenjena šolske- Zahovič v Dinamo? Legendarni slovenski nogometni reprezentant Zlatko Zahovič je pred časom napovedal vrnitev na nogometne zelenice. Po poročanju nekaterih medijev bo nogometno pot najverjetneje nadaljeval v zagrebškem Dinamu, s katerim se je za sodelovanje dogovarjal že lani. Zahovič se je konec preteklega tedna v Ljudskem vrtu ob robu prijateljske tekme med Mariborom Pivovarno Laško mu in mladinskemu športu - do polnoletnosti. Olimpijski komite pa naj pod nadzorom države razpolaga in vodi sredstva, ki jih z igrami na srečo pomagajo zagotavljati športniki. To naj bo avtohtoni vir vrhunskega športa. Državno financiranje profesionalnega športa je iracionalen odsev iz preteklosti. V prehodnem obdobju bi bila smotrna še pomoč vrhunskemu športu za velike prireditve. Država bi morala ustanoviti sklad za kreditiranje graditve športnih objektov in v ta namen zagotavljati tudi sredstva. Skrb za graditev in vzdrževanje takšnih športnih objektov pa bi lahko prevzela lokalna skupnost. Čaka nas torej še veliko dela pri urejanju razmer v slovenskem športu. Delo samo ne bo dovolj, saj ne sme Biti samo sebi namen. Potrebna bo učinkovitost! Že sedaj športni delavci zatrjujejo, da ogromno delajo. Žal pa se kaže, da so precej neučinkoviti. Ne sicer pri izpolnjevanju osebnih ciljev, ampak pri za-dovoljevanju športnih potreb športnikov in športnega razvoja pri nas. Prepričan sem, da ima nova vlada strokovne kadre, ki bi s svojo sposobnostjo lahko na to področje prinesli boljše rezultate. Ob koncu ne moremo mimo dogajanja v HZS. Na skupščini je vodstvo zveze ponudilo odstop. Prava odločitev. Predsednik zveze je dano besedo držal, videli pa bomo, ali bo zadovoljivo izpeljal tudi sanacijski program. Lovro Kastelic in Dinamom sešel z vodstvenimi delavci Dinama. Potrdil je, da se je s predstavniki osrednjega zagrebškega kluba pogovarjal tudi o morebitnem podpisu pogodbe. "Ni skrivnost, da me je Zdrav-ko Mamič povabil na pogovore v soboto v Zagreb. Po tem sestanku bom lahko povedal kaj več. O drugih zadevah je za zdaj prezgodaj razpredati, saj še nismo govorili o pogojih," je dejal Zahovič. popkultura Sebastian je spet tu! Po več kot treh letih, odkar je posnel zadnji videospot, se je Sebastian znova odločil za snemanje. Njegova najnovejša pesem Kdo misliš, da si?! je naletela na dober odziv, priljubljenost Sebastiana in njegove glasbe pa se je pokazala tudi v številčnem odzivu na plesno avdicijo, ki jo je v sklopu predstavitve pesmi izvedel v sodelovanju z oddajo E+ in plesno šolo Bolero. Prav zato bo pesem Kdo misliš, da si?! kmalu dobila tudi vizualno podobo. Snemanje je tokrat prvič potekalo v nov singel I Don't Care in različna glasbena imena, med katerimi izstopajo: Fat Joe, Amerie, Voltino in Big Daddy Yankee. Life nadaljuje Ric-kyjevo ustvarjanje s prepoznavno latino energijo, ki tokrat vsebuje globalne razsežnosti in ostrino sodobnega urbanega glasbenega izraza, ki bo na svojo stran zanesljivo pridobilo nove privržence po vsem svetu. nočnih urah, in sicer v prostorih Bowling centra Tuš Celje. Za masko je poskrbela izkušena Emperatrizz, z nevsakdanjimi lasnimi umetninami pa frizerstvo Mojca. Piko na i je dodala trgovina H & M, kije poskrbela za primerno nevsakdanje stylinge spota. Režiser Boštjan Grabnar, direktor fotografije Žiga Culiberg, izbrani plesalki na avdiciji Andreja Vakselj in Jana Žnidar ter okoli 40 statistov je opravilo skoraj 14 snemalnih ur in tako zbralo več kot dovolj gradiva, ki je te dni že v montaži in postprodukciji. Rickyjevo življenje Rickey Martin, multiplatinasti izvajalec in leta 1998 dobitnik gram-myja za najboljši pop-latino album Vuelve, se po treh letih vrača z novim albumom Life. Na njem boste našli Najboljša med zabavnimi Werner in Brigita sta postala absolutna zmagovalca Mednarodnega hita poletja 2005 v kategoriji zabavnih izvajalcev. V realizaciji združenja lokalnih televizij Slovenije in nekaterih radijskih postaj je letošnje poletje potekal izbor za Mednarodni hit poletja 2005, ki je bil razdeljen na ^^^НМкјк ^^Hiial zabavne in narodnozabavne izva- jalce. V hudi mednarodni konku- ^Ншш Ј^^НЛЈјЛИЛ renči, kjer so sodelovali glasbeniki ^■V^lrt јЛ iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške »V- , Ј^^^ИЈјЈлзјЛ (Helena Blagne, Saša Lendero, An- HM ЈУЦНН žejDežan, Vlado Kalember...), sta n si že prvi dan telefonskega glaso- [SK/ шЛ vanja veliko prednost pridobila Б^^^^Ј^Ш^^НрИјКНЦ Werner in Brigita, in sicer z naj- ^^^^^^Ш^^ШШЕШ^ШШвШ novejšo uspešnico Hej mala, opala. Poleg telefonskih so v poštev prišli tudi glasovi vseh gledalcev in poslušalcev, ki so se omenjenih prireditev udeleževali skozi celotno poletje v posameznih krajih po Sloveniji. V petek, 7. oktobra, je bil v Žalcu sklepni del prireditve, kjer sta med zabavnimi izvajalci Werner in Brigita spet zmagala in v skupnem seštevku za skladbo Hej mala, opala prejela laskavi naziv mednarodni hit poletja 2005! MKLK, OPMK W erner v Brigif-a Suler i bodo odslej dvakrat premislili, kaj storijo. Kar je dvakrat vef kot prej. Nagobčnik! horosko Ravno toliko se je v nedeljo že zmračilo, da sem v oddaji Tistega lepega popoldneva še ujela pogovor Anje in Lada z Jurijem Gus-tinčičem in Polono Fijavž. "Ja, kaj pa je že spet ugotovil Gustin-čič," sem se vprašala in ugotovila, da nič. Bil je preprosto gost, s katerim se je kratko poklepetalo o novinarstvu, kot sogovornico pa si je pripeljal "sobno" kolegico, novinarko zunanjepolitičnega uredništva Polono Fijavž. Kar sredi lepega popoldneva je Bi-zovičar vprašal: "Zakaj na televiziji ni komentarjev?" Jurij pa je odgovoril: "Za to pa res nisem jaz kriv. Včasih so bili, še sam sem jih imel, po minuto in pol, potem pa so izginili. Kar je škoda," je še dodal. Fijavževa pa gaje dopolnila, da obstaja ena (!) oddaja na TVS, kjer imajo komentar, to je oddaja zunanjepolitične redakcije Izzivi. Dovolj kot iztočnica še za eno razmišljanje o na-cionalki in njenih programih, za katere upam, da se bo v njih enkrat le začelo kaj spreminjati. Tudi v naši hiši se še spominjamo komentarjev. Oče pravi, da si je zapomnil Ambrožičevega, ki je kot odgovorni urednik imel komentar ob odstavljanju Janeza Janše zaradi afere Depala vas. Spoštljivo govori tudi o komentarjih Ljerke Bizilj, Lidije Hren, Rosvite Pesek in Vide Petrovčič. Mami je bil menda všeč Branko Maksimovič. Za sestro je edini komentator, ki ga pozna z nacio-nalke, Igor Vidmar v Studiu City. Meni so se zelo vtisnile v spomin novinarske razprave ob sprejemanju zloglasnega novinarskega kodeksa na RTV. Takratno vodstvo s svojimi dežurnimi pisci vred je zagovarjalo tezo, da komentarji nacionalki ne pritičejo in da jih tudi druge nacionalne televizije nimajo. Novinarji so bili tiho in niso rekli nobene. In tako so dejansko s svojimi internimi novinarskimi pravili uzakonili, da ko-mentarjev ne bodo imeli. Čez nekaj mesecev sem v eni od Sobotnih prilog Dela (mislim, da je bil avtor besedila Marko Milosavlje-vič) prebrala, da ni najbolj prav, da so na nacionalki odpravili najžlaht-nejšo novinarsko zvrst - komentar, in s tem se je javna polemika končala. Stroka, tako poklicana, da bi kaj rekla, ni rekla nič! Danes niti v Odmevih, kaj šele v Dnevniku, ne boste videli nobenega komentarja več, pa je na nacionalki zraslo lepo število novinarjev, ki jih nikoli ne vidimo, ampak jih poslušamo kot radijske sodelavce, saj se vedno skrijejo pod sliko. Recimo Metka Lajnšček, Breda Štivan, Jože Možina, Marjeta Klemene in še bi jih lahko naštela. Namesto tega pogosto vabijo v svoje oddaje novinarje drugih medijev (predvsem časopisnih), na zaposlene sodelav- ce v svoji hiši pa pozabijo! In tako je še edini, ki kaj pokomentira v tej hiši, prav Jurij Gustinčič, ki sodi v zunanjepolitično redakcijo. Notranjepolitičnih sodelavcev pa kot da ni. Tisti, ki je odpravil komentarje na nacionalki, jim je nadel pravzaprav nagobčnik, ki ga še danes ne morejo ali pa nočejo sneti, čeprav se je veliko ljudi tam že zamenjalo. Je mogoče, da so se v informativnem programu nacionalke zamenjala samo imena, duh pa je ostal isti? Magična gledalka Ä Tehtnica (22. september - 22. oktober) Premislite, preden kaj storite! Zagotovo je zelo lepo, da mislite na svoje dostojanstvo, a v vseh primerih to ni najbolje. Bodite veseli in zabavajte tudi druge. Sreda bo, nenavadno, dan za oddih, v soboto pa boste morali bolj zavihati rokave. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Vaše nore ideje bodo končno doživele polom. V tem tednu se vam bo vendarle posvetilo, da rinete na tuj zelnik in da tam nimate česa iskati. Vse se obrača in vse se vrača, in če ne boste hitro odnehali, se vam utegne povrniti celo dvojno. Strelec (22. november - 20. december) Pridite in poglejte sami -videli boste, da vam ničesar ne manjka. Težave boste vendarle premagali in se povzpeli na takšno delovno mesto, kot ste si ga vedno želeli. Tudi finančno se vam bo dobro godilo, poleg tega se vam obeta čustvena varnost. Kozorog (21. december - 19. januar) Pomislite, ali se vam splača vtikanje in vmešavanje v zadeve, ki se vas sploh ne tičejo. Zbrati se boste morali in pomisliti, kaj pravzaprav počnete! Ljudje okoli vas so odrasle osebe in ne potrebujejo vašega vodstva. Delo vas bo našlo samo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Vam v resnici ni nikoli dolgčas! Delo ali pa zabava - vedno vas najdeta. Tokrat se boste imeli izjemno dobro. Prijeten večer vas čaka zlasti v petek in nedeljo, ko boste s svojimi dragimi. Finančno vam ne bo ničesar manjkalo in boste zadovoljni. Ribi (19. februar - 20. marec) V tem obdobju vas čaka kar nekaj razburljivosti in tudi veliko dela. Četrtek bo prinesel nekaj olajšanja, v petek pa bo spet napeto. Od vas bodo pričakovali, da boste naredili vse najpomembnejše in vse najbolj tvegano. Ne boste jih razočarali. Oven (21. marec - 20. april) Od srede naprej se boste intenzivno ukvarjali z res zanimivim delom, poleg tega boste imeli še veliko opraviti sami s sabo. Dajala vas bo neke vrste utrujenost. Za konec tedna se odločite, da boste več s svojimi dragimi in predvsem bolj prijazni. Bik (21.april - 21 .maj) Vaša trma vam bo pomagala, da se boste prebili skozi naporne naloge tega tedna. Finančno boste nekoliko v škripcih, saj lahko pričakujete nekaj večjih izdatkov. Na pomoč vam bodo priskočili z vseh strani, ne pozabite pa se jim zahvaliti. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Neverjetno, kako lahko človek zagazi, če ne pazi! Počutili se boste kot muha v močniku, ker ne boste znali priti na zeleno vejo s svojim delom. Bodite pozornejši do svojih domačih, ki so vam ves čas na razpolago. Ponedeljek bo zelo razburljiv. Rak (22. junij - 21. julij) V sredo se bo zgodilo po vaših pričakovanjih: človek, s katerim ste se dogovorili za srečanje, bo zamudil najmanj pol ure. Kljub ogorčenju poskusite ohraniti mirno kri in se pogovorite z njim kar se da mirno. Konec tedna si privoščite kaj lepega samo zase. Lev (22. julij - 21. avgust) Zdelo se vam bo, da je vse preveč ljudi zelo slabe volje. Delo, ki se vam bo nabralo do konca tedna, vam bo prineslo veliko veselja, ker bo kljub pričakovanjem zelo hitro opravljeno. Ponedeljek in torek bosta hladna, vam pa bo pri srcu toplo. Devica (22. avgust - 21. september) Premislite, kam nalagate svoj denar! Lahko se namreč zgodi, da boste ostali brez vsega. Konkurenca je velika, dela pa niti ni tako zelo veliko. Pojdite in poglejte, ali je vse to res tako pomembno, kot se vam zdi. Vztrajajte! ч^^ —i ^^ - V TN^post i^Zrt(ft>ib pekarn •л-ü -■■••'•V* ■••«v s Najlepše je, ko nekaj vsakdanjega dobi sij polnosti življenja. Simbol posebnega, ki vznikne sredi običajnega toka stvari, je bil včasih na kmetih boljši beli kruh. Pekovski mojstri Žitovih pekarn nadaljujejo s staro navado peke najbolj kakovostnega belega kruha. Poimenovali so ga Zlati hlebec in ga rahlo podolgovato oblikovali. Kilogramski hlebec boste prepoznali že navzven - ne le po ovalni obliki, temveč tudi po zlati razpokam skorji z značilnim dolgim rezom. Zlati hlebec je narejen iz kakovostne bele moke po preizkušenem, a preprostem receptu, ki omogoča nekajdnevno svežino. Sredica je polnega okusa, prožna in neenakomerno luknjičava. Rezine Zlatega hlebca oplemenitijo vsakdanje obroke ljubiteljev in ljubiteljic belega kruha in lahko kaj hitro postanejo nepogrešljive ob hrani, ki jo mora po gurmanskih zapovedih spremljati kruh iz boljše bele moke. ^žit6 i^ORENTKA Sf r"fVknrnn Ч&ИкАr nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov Samorog Vellke misli, dogodki in osebnosti preteklosti, ј^ žive teme sedanjosti, r уЛ literarni junaki in njihove zgodbe, pravljična obzorja sveta. Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com „ IGRALKA BEGOVIČEVA SESTAVIL: MIRAN ERCEG PLANOTA MED DALMACIJO IN BOSNO UŠESNI KAMENČEK UMIVALNIK ZNAČAJ ČEŠKO MOŠKO IME (IZ ČRK ARIJ) MESTO V ANGLIJI (IZ ČRK TOSCA) PISATELJICA BUDAUOVA JANEŽ (LATINSKO) HRVAŠKI PETROL LJUBLJANA GESLO PSEVDONIM IGRALKE IDE KARAVANJA MESTO V SEVERNI ITALIJI SL. PESNICA MAJDA TUJA IN NAŠA ČRKA POKRAJINA V SEVERNI IVAN POTRČ ARABSKI GRM ZNAMENJE ŽIVALSKEGA KROGA ITALJANSKI NOGOMETNI KLUB ATLET BOLDON ČEŠKI EKONOMIST ŽENSKO IME MOČNO PRIJEMANJE BRIT. INŽ. JAMES OTON ŽUPANČIČ PRODAJALNA ZA VOJAKE KDOR KAJ MONTIRA SL. PEVEC ADO NAŠA PEVKA DEŽMANOVA OSEBNI ZAIMEK POGLAVAR BENETK RASTLINSKI IZRASTEK ITALJANSKI GRADITELJ GODAL RADIJ FRANCOSKI SLIKAR CAMILLE HRVAŠKI OTOK V KVARNERJU SL. IGRALEC AKTINIJ AM. IGRALKA PATRICIA NESTRUPENA TROPSKA KAČA ELEKTRIČNA | ALI ELEKTRONSKA NAPRAVA AZIJSKA DRŽAVA, ZEMELSKA OŽINA NA MALAJSKEM POLOTOKU ROBERT REDFORD TOVAKNAV SARAJEVU DESNI PRITOK SAVE ZAJEDAVEC KLOP UDAREC PRI BOKSU FRANCOSKI PISATELJ FRANCE KNJIGA ZEMLJEVIDOV KARJE NA KAJ NAVITO rešitev prejšnje križanke II nagrajenci 40. številke DOLHAR, ORLAKA, LEONID, NARITA, JD, NAN, LIAS, ARISTOTEL, STOK, POSVETITEV, ENO, AKTI, IS, S0ARES, MORS, AKAKIJ, ME, DAL, ТАЈО, EREC, ŽENI, RR, VATEL, ALK, SINDETIKON, REA, RIAVCI, AS0, AC, KARE, RTI 1. nagrada: DARINKA MENCINGER, Kovorska cesta 31, 4290 Tržič 2. nagrada: ALOJZ DEŽMAN, Goričane 32, 1215 Medvode 3. nagrada: VLASTA Y. ŠINKOVEC, Brodarjevtrg 11, 1000 Lj. Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naarade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — -i i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 1 27. 10. 2005 pošljite na naš naslov: 1 1 Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 _spripisom "Nagradna križanka"._ _ včeraj, danes, jutri... • 17.10.1868 so v Ljubljani ustanovili Društvo za brambo narodnih pravic. Njegovo delovanje je bilo izjemno skromno. Že na občnem zboru je dr. Ahačič zborovalce pozdravil v nemščini, potem pa lomil nadvse polomljeno "kranjsko špraho". • 18.10.1832 se je v Novem mestu rodil politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa. Od 1863 do 1867 je bil ljubljanski župan. Po pretepu med sokoli in turnarji je bil odstavljen. • 18.10.1922 so ustanovili londonski radio BBC. Prvi napovedovalci so morah obleči smo-kinge, ko so obveščali poslušalce, da ne bi poštah preveč domači. • 18.10.1943 se je v Ljubljani rodil slovenski finančni minister in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk. Njegovi starši so leta 1945 emigrirali in se leta 1948 naselili v Argentini. • 19.10.1866 se je v Podnartu rodil slovenski politik in gospodarstvenik Josip Pogačnik, predsednik prve slovenske narodne vlade v Državi SHS po razpadu Avstro-Ogrske. • 19.10.1909 so v Trstu ustanovili podružnico Glasbene matice. • 20.10.1865 se je v Ljubljani rodil operni in koncertni pevec Franc Pogačnik. Kot eden najboljših tenorjev je nastopil v 85 italijanskih, francoskih in nemških operah. V domovini je kot operni pevec nastopil le leta 1894 na Bledu. • 21.10.1790 se je rodil francoski pesnik in politik Alphonse de Lamartine. Nekoč je z lova poslal po rokavice v grad, kjer je prespal, svojega psa, za katerega je zagotavljal, da je tako pameten, da najde vse, česar se je on dotaknil. Čez čas se je v veselje opravljivcev pes vrnil s spalno srajco ene od navzočih dam. • 21.10.1833 se je rodil švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. • 21.10.1917sejerodilameriškidžezovskitro-bentač, skladatelj in voditelj glasbenih ansamblov Dizzy Gillespie, ki je utemeljil sodobni džezovski slog, imenovan bebop. • 22.10.1964 je francoski filozof in književnik Jean-Paul Sartre zavrnil podeljeno Nobelovo nagrado za književnost. Svoje poglede na svet in človeka je utemeljil z besedami: "Človek je povsem sam, brez božanskega skrbnika, nepreklicno obsojen na svobodo." • 23.10.1495 je cesar Friderik III. zaradi težkih razmer podelil podložnikom kočevskega zemljiškega urada posebno pravico za trgovino s svojimi izdelki. Leto kasneje je cesar zaradi slabih časov tudi oprostil urad Kočevska reka vseh davščin. • 23.10.1852 se je rodil eden največjih francoskih grafikov slikar Jean-Louis Forain. Ko so ga vprašali, zakaj se njegov prijatelj ne poroči z ljubico, s katero že 20 let živi, je odgovoril: "Z ljubico se človek ne poroči, ker bi si potem moral poiskati drugo." ЈЈИДШЈЖЈЕшН Prva trgovska šola Po koncu Ilirskih provinc je Ljubljana doživela enega trgovskih viškov v svojem avstrijskem obdobju. Materialne potrebe avstrijskih dežel so naraščale, Trst je cvetel, ljubljanski trgovci pa so oboje s pridom izkoriščali. Razvoj trgovine je zahteval čedalje bolj izobražene trgovce. Tako seje rodila misel o ustanovitvi posebne šole za trgovce. Med glavnimi pobudniki zanjo je bil ljubljanski trgovec Ferdinand Schmidt. Denar za šolo so zbrali trgovci in iz Gradca privabili Franca Jakoba Mahra, ki je tam že 10 let vodil tako ustanovo. Mahrova trgovska šola je začela z delom 19. oktobra 1834. Šola je imela sprva dva oddelka. Prvi je imel triletni učni tečaj za prakti-kante in učence pri trgovcih. Pouk je bil ob nedeljah in praznikih, obiskovalo pa ga je 60 učencev. Drugi oddelek je imel dveletni tečaj za učence, ki niso bili zaposleni. Pouk je trajal 28 ur tedensko. Svoj vrh je šola dosegla leta 1909, ko je bilo med njenimi dijaki 159 Slovencev, 38 Hrvatov, 30 Nemcev, 29 Italijanov, 13 Srbov in še nekaj pripadnikov drugih narodnosti. Že leta 1910 je bilo na Mahrovi šoli le še 39 Slovencev. Leta 1918 je častidjiva izobraževalna ustanova morala nehati z delovanjem, njen zadnji lastnik pa se je umaknil v Gradec. Tragedija na Soči Po končanih devizijskih vajah z 8.000 udeleženci je bila v nedeljo, 18. oktobra 1846, vojaška parada z mašo na štandreških Rojcah pri Gorici. Ob koncu je prišlo do velike tragedije, saj se je prevrnil brod na Soči. Utonilo je 50 potnikov: 29 vojakov in 21 civilistov. Na vajah je sodeloval tudi 9. štajerski lovski bataljon, nastanjen v Kopru. Po končanem slavju sta se peta in šesta stotnija bataljona nameravali pri Podgori z "barko" (brodom) prepeljati čez reko. Takrat so le tako lahko prišli čez Sočo, saj je narasla voda okoli leta 1835 odnesla most. Šesta stotnija je srečno prišla na drugi breg, potem pa se je na brod vkrcala še peta. Pridružilo se ji je veliko civilnih potnikov, in to kljub opozorilom brodnika, da je "barka" prenapolnjena. Andrej Marušič se v knjigi Moja doba in podoba spominja, da je . konj majorja, ki je spremljal vojake, postal nemiren, zato so se mu potniki umikali na rob plovila. Brod se je nagnil, vanj je vdrla voda in katastrofa je bila neizbežna. Potniki so se reševali na različne načine, toda kljub temu se jih je petdeset utopilo: 29 vojakov in 21 civilistov. Med mrtvimi vojaki je bilo 15 Štajercev, 9 Kranjcev in 4 Korošci, med civilnimi žrtvami pa jih je bilo 11 iz Ločnika, 7 iz Podgore, po 2 iz Moša in Koprive ter 1 iz Gorice. 20. oktobra so utopljene vojake pokopali v Gorici. Zadnji vietnamski cesar 22. oktobra 1913 se je rodil zadnji vietnamski cesar Bao Dai, ki je vladal med letoma 1926 in 1945. Šolal se je v Franciji in v domovini preživel le malo časa. Ko je leta 1926 pod imenom Bao Dai (varuh veličine) postal cesar, je bil naklonjen reformam in modernizaciji Vietnama, a jih ni mogel uveljaviti zaradi francoskih kolonialnih oblasti. Med 2. svetovno vojno so ga imele francoske oblasti pod strogim nadzorom. Leta 1945 se je odpovedal oblasti in se leta 1946 umaknil v Hongkong. Tam je živel življenje lahkoživca. Leta 1949 so Francozi načeloma priznali neodvisnost Vietnama, vendar so ohranili nadzor nad njegovo obrambo in fi- nancami. Bao Dai je v novih okoliščinah maja 1949 privolil v vrnitev v Vietnam in junija nastopil kot začasni premier formalno neodvisnega Vietnama. Kot vnovič ustoličeni suveren je nadaljeval hedonistično življenje in postal znan kot "lahkoživi cesar". Skrb za državne zadeve je prepuščal profrancoskim vietnamskim svetovalcem in tako vladal do oktobra 1955, ko je Vietnam po sklepu narodnega referenduma postal republika. Bao Dai se je umaknil v Francijo in tam leta 1997 umrl. Privatizacija po meri Foruma 21 Če lahko verjamemo vsebini, ki so jo 7. oktobra objavili nekateri mediji (to ni naključje, ampak je precej povezano s tretjo sejo t. i. Cviklove komisije o prodaji Mercatorja, ki je bila istega dne), potem je t. i. Simo-netijeva reformna skupina (skupina za privatizacijo in finančni sektor v okviru odbora za reformo) napisala predlog reform, ki niso samo pisane na kožo članom Foruma 21, ampak se celo zdi, kot da bi predloge privatizacijske reforme napisali v Forumu 21. Predlogi, naj se npr. država umakne iz upravljanja, naj država ne imenuje več predstavnikov v nadzorne svete, naj se odpove svojim glasovalnim pravicam na podlagi lastniških deležev, naj se predstavniki države, KAD in SOD takoj umaknejo iz javnih delniških družb v korist malih delničarjev (članov Foruma 21, op. p.), naj se takoj začne delna prodaja najboljših naložb KAD in SOD mednarodnim port-feljskim vlagateljem itn., so popolnoma nesprejemljivi. Poleg tega omenjeni ukrepi ne temeljijo na nobenem ekonomskem argumentu, temveč so ideološko-interesne oz. celo dnevnopolitične narave. Pod geslom hitrega umika države iz gospodarstva (komu to "brcanje" države iz gospodarstva koristi? Verjetno spet samo članom Foruma 21.) in s sklicevanjem na plebiscitarne odločitve Slovencev za zasebno tržno gospodarstvo (intepretirati izide plebiscita kot nekakšno bianco menico Kučanovim "fantom", naj jim država križemrok dopusti, da bodo poceni pokupili državno premoženje, je pa res cinično) poskuša Simonetijeva skupina napeljati vodo na mlin članom Foruma 21. Ta medijsko-ideološka ofenziva po umiku države iz gospodarstva se je razbesnela zlasti potem, ko sta KAD in SOD prodala svoja lastniška deleža v Mercatorju in ko so mediji ter opozicija začeli družno vpiti o sporni prodaji. Na podlagi česa lahko kritiki te prodaje utemeljijo svoje trditve, češ daje šlo za ne-transparentno in nepregledno prodajo? Prodaja lastniških deležev KAD in SOD je popolnoma trans-parentna in pregledna. Umik države iz gospodarstva naj se tudi naprej drži smernic, ki so bile uveljavljene pri prodaji deležev v Mercatorju. Poleg tega naj ta umik ne bo izveden na vrat na nos, ampak naj bo postopen, kajti nobenega ekonomskega argumenta ni za hitenje, nasprotno, hiter umik je le v (ide-loškem in osebnem) interesu članov Foruma 21, ki se bojijo za svoj vpliv, ta z vsakim dnem bolj kopni, zato skušajo čim hitreje doseči svoje cilje. Prav tako naj se država ne "sa-moomeji" z odpovedjo glasovalnim pravicam na podlagi lastniških deležev. Ta predlog je spet v interesu članov Foruma 21, ki bi radi samovoljno upravljali državno premoženje, injimjevnapoto, če bi jim lastnik, v tem primeru država, gledal pod prste. Za nameček je omenjeni predlog še popolnoma skregan z ekonomsko logiko; eden od stebrov omenjene logike je namreč dejstvo, da ima lastnik (še zlasti večinski) pravico skrbeti in nadzorovati, kaj se dogaja z njegovim premoženjem. Prav tako ima lastnik t. i. preroga-tiv, da izbira upravljavca (mened-žerja) svojega premoženja. Umik upravljavskih pravic naj se torej izvede hkrati s prodajo in nič prej! Dotlej pa bo veljalo tisto, kar je nekoč dejal Zoran Jankovič, da se z lastniki "ne smeš in ne moreš prepirati in da imajo ti vedno prav" (glej Aleš Čerin, Vsi moji predsedniki, str. 382). Umik države iz gospodarstva naj se torej, kot sem že omenil, drži znanih smernic, čeprav bodo zaradi tega vlada in vodstva obeh skladov tarča medijsko-politične ofenzive. Zatorej lahko pričakujemo, da se bo na Andrijano Kosem Starina zlilo še nekaj hektolitrov "medijske gnojnice", dabo "Cviklova komisija" delala s polno paro in da bo mogoče ustanovljena še kakšna parlamentarna preiskovalna komisija. A nič zato, treba bo le stisniti zobe in postopoma dokončati zadevo, imenovano umik države iz gospodarstva. Na končuje treba še reči, da so zahteve po (hitrem) umiku države iz gospodarstva le del širše medijske kampanje (sem spada še kampanja za javno RTV, nakazujejo pa se že druge kampanje, njihov skupni imenovalec pa je zahteva oz. predlog, naj določena imenovanja z državnega zbora preidejo na predsednika države, vendar o tem kdaj drugič), ki se je začela, ko je bilo jasno, da bo prišlo do zamenjave oblasti, in ki novi oblasti poskuša preprečiti, da bi razbila monopole, ki so se v različnih državnih podsistemih izoblikovali v času vladavine LDS. Vlada je bila doslej pri tem uspešna, še več, z novim zakonom o RTV in zgodovinsko referendumsko zmago ji je celo uspelo, da je končala ideološki monopol levici zveste "civilne družbe" v svetu RTV, zato ni razloga, da popusti pritiskom, ki od nje terjajo, da uresničuje ukrepe, ki bodo v prid članom Foruma 21. Aleš Žužek, Trbovlje Prodaja Korotana bi bila škandal (1) Kdo se kiti s tujim perjem? Odgovarjam na intervju v vašem časopisu, ki ga je vodil vaš novi- nar g. Gašper Blažič z gospodom dr. Feliksom Bistrom in je bil objavljen 6. 10. 2005. V intervjuju, ki ga je opravil novinar Gašper Blažič z gospodom dr. Feliksom Bistrom z Dunaja, je bilo izrečenih zelo veliko netočnosti in pozivov v napačno smer v zvezi z delovanjem Korotana, Knafljeve ustanove, Univerze v Ljubljani, Mohorjeve ustanove iz Celovca in tudi mojim delovanjem. Ker domnevam, da bodo reagirali tudi drugi, katerih delo je bilo predstavljeno napačno in grobo nekorektno, bom branil predvsem svoje delo in poglede. Slovenski javnosti se mi ni treba posebej predstavljati. Moje delo poznajo mnogi slovenski kulturniki, s katerimi smo na Dunaju realizirali veliko število izredno odmevnih kulturnih prireditev. Poznajo me politiki, katerim sem tudi v težkih časih skromno pomagal pri politični uveljavitvi Slovenije. Marsikateri Slovenec pozna hišo Korotan ali pa Knafljevo ustanovo in ve, kakšni sta bili še pred desetimi leti in kakšni sta danes, in to kljub razmeroma majhni finančni podpori Slovenije. Tudi ni treba predstavljati Mohorjeve ustanove, ki že 150 let deluje med Slovenci večkrat v gospodarsko in politično težkih časih in velikokrat brez podpore večkrat mačehovske Avstrije in Slovenije. Oblast se še prevečkrat pogaja s figo v žepu. Ne bi se posebej spuščal v razloge, ki jih omenja gospod Bister, zakaj in kako je Mohorjeva prodala Modestov dom v Celovcu, v nobenem primeru pa ne pristajam, da se usoda celovškega dijaškega doma tendenciozno in zlonamerno primerja ali enači z dunajskim Korotanom ali celo s Knafljevo ustanovo. V primeru Korotana gre )) namreč za istega lastnika (Mohorjevo), morda podobne težave pri vzdrževanju tega doma, nikakor pa ne za enako ali podobno poslanstvo. V Celovcu je bila prodana hiša, nikakor pa se ni ukinila domska dejavnost za slovenske študente, ki še naprej poteka v Slomškovem domu. Mohorjeva nikakor ni prodajala tuje imovine, va ustanova. Vprašam se, pred Glede slovenskega poslanstva Ko- kulturno poslanstvo na Dunaju, de-Če gospod Bister noče (verjet- kom!? To se verjetno vprašujejo tu- rotana ni bilo med njim in Mo- lo Korotana, Knafljeve ustanove, no iz osebnih razlogov) priznati di nekateri vidni predstavniki ljub- horjevo nobenih razlik. Slovenskega kulturnega centra in tega, kar ve na tisoče Slovencev ljanske univerze, ki so me pred leti Prav tako je bilo zame razum- Slovenskega znanstvenega inštituta, tako v Avstriji kot v Sloveniji, da rotili, naj rešim za Slovenijo in po- ljivo, da sem v hudih časih za Slo- da objektivno ocenimo primerjal-je Korotan že dolgo osrednja slo- sebej za univerzo že odpisano us- venijo v tej hiši skupaj z zavednimi no vrednost omenjenih ustanov, venska kulturna trdnjava, središ- tanovo (kljub dejstvu, da je moj Slovenci na Dunaju ustanovil Slo- Ko sem skupaj z dr. Korenom, če skoraj vsega, kar je slovenske- predhodnik prejemal zanjo viso- venski kulturni center, ki ob raz- dr. Kušaijem, Mohorjevo in ljub-ga na Dunaju, potem je to nje- ke letne subvencije, jaz pa jih za meroma majhni podpori v prime- ljansko univerzo z velikim trudom gov, samo njegov problem. obnovo nisem dobil). Tudi v času rjavi s sredstvi, ki so na razpolago in z nekajletnim osebnim angaži-Mnogim, posebej znanstveni- svojega kuratorstva ni rešil njene- za podobno delo Slovenskemu ranjem zbiral sredstva najprej za kom pa je znana tudi Knafljeva us- ga statusa, saj je bila njen pravni znanstvenemu inštitutu, opravlja prenovo Korotana (1993) in nato tanova, ki je ravno v zadnjih letih lastnik še do leta 1993 SFR Jugo- veliko narodno in promocijsko de- še za popolno sanacijo hiše Knaf-doživela velik preporod. Leta 1993, slavija, kar pomeni, da bi ustano- javnost. V tej hiši, ki je na seznamu ljeve ustanove, se mi ni niti sanjalo, po desetih letih kuratorstva, je g. Fe- va padla v njeno delitveno bilan- "Best of Viena", in tudi v obnov- da bom zdaj, ko je delo končano, liks Bister zapustil Knafljevo usta- co in bila tako zaradi nezmožnos- ljeni hiši Knafljeve ustanove so se ko je Knafljeva ustanova rešena, hi-novo, zadolženo in s propadajočo ti hitre sanacije končana. brez sramu in s ponosom na našo ša sanirana, doživel tako sramotna, hišo sredi Dunaja. Čeprav sem us- Ustanova je rešena in tudi vsa dejavnost srečevali slovenski poli- nekorektna in zame osebno boleča tanovo prevzel v popolnem razsu- na Dunaju najeta posojila odpla- tiki vseh barv s svojimi avstrijski- podtikanja. Pozivi g. Bistra, daje tre-lu, sem jo v kratkem času gospodar- čuje redno. Naslednje leto bo kljub mi kolegi. Janez Janša, Lojze Pe- ba rešiti Knafljev dom v trenutku, sko saniral in hišo popolnoma ob- posojilom začela razpisovati že pr- terle, Milan Kučan, Anton Rop in ko je ustanova že obnovljena in pri-novil. Skupaj z ljubljansko univer- ve štipendije. Za to jamčimo samo Wolfgang Schüssel, Alois Mock, naša ustrezne sadove, so seveda zo in Mohorjevo sem izpeljal inves- člani kuratorija: jaz, ljubljanska Erhard Busek, dunajski in ljub- smešni in imajo povsem drugo tičijo v vrednosti skoraj 4 milijone univerza in Mohorjeva ustanova, ljanski župani so samo najvidnej- ozadje in sporočilo. Vsem, ki po-evrov in danes povsem obnovljena ki sem jo z nekajletnim prigovar- ši med njimi. Dunaj je najvidnej- znamo situacijo, je jasno, da gre za hiša daje stanovanje mnogim slo- janjem pridobil za ta projekt, ker še slovenske umetnike v veliki ve- neverjetne apetite v času, ko je "mi-venskim študentom in profesorjem, verjamem ljudem, ki znajo gospo- čini spoznal preko Korotana in za že obložena", pri čemer seje tre-V njem domuje tudi Slovenski dariti s svojo kulturno dediščino že mojega kulturnega dela, za kate- ba znebiti dokazov preteklih gre-znanstveni inštitut, katerega sode- stoletja. Korotan in Knafljeva da- rega ne dobim nobene plače. hov in tudi motečih ljudi, lavecje tudi omenjeni g. Bister. Ali jeta streho skoraj stotim sloven- Vedno sem pripravljen najav- Še enkrat poudarjam, da je ta inštitut ob ogromni finančni pod- skim študentom in seveda že ome- no soočenje z vsemi, ki so bili ali so zdajšnja usoda Korotana povsem pori Slovenije resnično opravlja svo- njenemu znanstvenemu inštitutu, šli skozi vedno odprta vrata Koro- druga zgodba. Za tako dobro hi-je poslanstvo in nalogo tako, kot Ne želim, da se kompromitira tana ali Knafljeve ustanove. šo obstaja na Dunaju zelo velik in- smo jo načrtovali in sooblikovali delo p. Ivana Tomažiča, ki je bil Predlagamjavnotribunozg. Fe- teres. Interes Mohorjeve in seve-slovenski znanstveniki, politični in podobno kot tristo let pred njim liksom Bistrom, Univerzo v Ljub- da moj osebni pa je, da ostane slo-kulturni delavci ob njegovem na- častitljivi Luka Knafelj velik vizi- ljani, Mohorjevo, s političnimi, kul- venska kulturna hiša. Slovenija Stanku, je seveda drugo vprašanje, onar in je ustanovil za Slovence turnimi in znanstvenimi predstav- ima edinstveno priložnost, da pre-G. Bister želi, da se reši Knaflje- pomembno oporo sredi Dunaja, niki, ki želijo razbistriti slovensko misli svoje gospodarske in profit- ne ali pa negospodarske investicije. Korotan, ki odlično posluje, je naložba v slovensko kulturo in izobraževanje in tudi finančno dober posel za vsakega, ki tudi gospodarsko razmišlja. Mohorjeva ne prosi Slovenije za subvencije, ampak ji ponuja odličen posel in naložbo za slovensko kulturo. Prav slovenski kulturi se čuti zavezana Mohorjeva že 150 let, Slovenija v RADIO ф rodiooerfaro сшОш = = irdfe 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz 196,4 MHz Slovence gorice ђ mbošte 5,2230 lirat M 02/729 02 20,720 73 24, ta 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® rodicwp, INTERNET STRAN: www.roditm9.si h p V4o KfljA«|Py RADIO/BREŽICE ' na 88,9 in 95,9 MHz kratki dobi svoje samostojnosti jaz pa kot zaveden Slovenec. Nalijmo si čistega vina. Anton Levstek, ravnatelj Doma Korotan na Dunaju Bratu pomagal do zaslužka (1) Demokracija se je zlagala. "Trditev iz članka Bratu pomagal do zaslužka dne 6. 10.2005, češ daje Mirko Bandelj svojemu bratu zagotovil, da je v preteklih letih prejel najmanj 37 MIO SIT davkoplačeval-skega denarja iz računa Elesa, kijev državni lasti, pa še 11 MIO SIT, je povsem izmišljena. Mirko Bandelj s posh svojega brata Franja Bandlja nima ničesar. Franjo Bandelj je uspešen in uveljavljen informatik, ki deluje na trgu ponudbe informacijskih rešitev. V zadnjem času deluje preko podjetja BAFR, d. o. o., katerega ustanovitelj in edini lastnik je. Da gre za uspešnega informatika, dokazuje dejstvo, da je že med študijem pokazal nadpovprečne sposobnosti za obvladovanje Orac-la, redno diplomiral 7.9.2001 in tudi relativno hitro potem magistri-ral (31.5.2004). Zato ni čudno, da so ga posamezni uporabniki in iskalci domačega znanja na področju uvajanja informacijskih sistemov opažih in angažirali že med študijem. Vedno je bil predan delu in vedno je tudi izpolnjeval pogodbene obveznosti,ki jih jeprevzel. Nikdar ni zlorabljal svojih pogodbenih odnosov ter plačila za svoje dejavnosti, ki jih naročniki ne bi želeli in naročili. Tako tudi svojih šolskih obveznosti, vključno z magistrskim delom in diplomsko nalogo, ni mešal s svojimi poslovnimi obveznostmi. Ker članek za nasprotno trditev ne ponuja nobenih dokazov, so tovrstna namigovanja o tem, "da ni nič narobe, če pišemo, da je verjetno študiral in pripravljal svojo diplomsko nalogo", čisto navadno podtikanje. Da ne gre zgolj za novinarsko neznanje in nesposobnost pri ugotovitvi in ovrednotenju dela Franja Bandlja, temveč za zavestno obrekovanje, izhaja že iz prejšnjih člankov pa tudi povsem jas- no iz njenega (novinarke Vide Kocjan, op. ur.) članka, kjer mora, kot pravi, "popravljati zapise v nekaterih občilih izpred nekaj let, češ naj bi bih nekateri drugi mediji poročali, da je Franjo Bandelj na CVI predvsem igral računalniške igrice", čeprav je novinarki Vidi Kocjan popolnoma jasno, da te laži, razen nje same pred časom ni zapisal noben medij. Prav tako je novinarki in uredništvu Demokracije že dolgo znano, da Franjo Bandelj nikdar ni bil zaposlen na CVI in zato se novinarki seveda do tega podatka ni bilo treba dokopati "z velikimi težavami". V svoji vnemi, kako Mirka Bandlja in njegovega brata čim bolj oblatiti, je novinarka posegla tudi po dis-kreditaciji drugih oseb, pri čemer ji ni bilo mar, da s tem, ko drugim očita storitev kaznivega dejanja, pravzaprav sama uresničuje znake le-teh. Takšna je brez dvoma trditev, da je direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar imenovana za direktorico (konec koncev je to razvidno že iz spletnih strani ministrstva za j avno upravo). Mirko Bandelj pri tem ni imel nič -niti ni predlagal njenega imenovanja niti ni bil nikdar v vlogi, da bi lahko odločal o njenem imenovanju. Tudi sicer Mirko Bandelj o kakršnih koh poslih, ki jih je Franjo Bandelj imel oz. sklepal z vladno službo za zakonodajo, ne ve ničesar. Izmišljene so tudi vse druge trditve v članku, od članstva Franja BandljanaMobiteloviregati (nakar članek namiguje) do pavšalnih pogodb, cene ur in sprevračanja dob-ronamernosti Franja Banlja do pogodbenih kršitev s strani države v zvezi s kasnitvijo plačil v očitke direktorici vladne službe, kot tudi tista, ki kar na dveh mestih trdi, "da je registracija podjetja BAFR na naslovu stanovanja Franja Bandlja v nasprotju z zakonskimi predpisi", in tista, ki pod fotografijo trdi, da to podjetje "proti pravilom deluje kar v stanovanju". Ker gre za zakonito ustanovljeno podjetje in je kot takšno registrirano in vpisano v sodni register ter ima tudi vsa potrebna dovoljenja za delovanje, je tudi ta laž Jurski park Ko je Michael Crichton leta 1990 napisal svojo uspešnico Jurski park, za Slovenijo verjetno še slišal ni. Po njegovem romanu so naredili filme, v katerih lahko gledamo živali iz obdobja mezozoika, predvsem dinozavre. Ne le otroci, tudi starejši jih radi gledamo in si z malo domišljije predstavljamo takratni svet Jura je pogorje v Srednji Evropi, ki se razteza med Francijo, Švico in Nemčijo. Čeprav geološki pregled zgodovine navaja, da so dinozavri izumrli v tretjem obdobju mezozoika, spodnji triadi, jih -vsaj v Sloveniji - najdemo še dandanes. Na vsakem koraku, v vsaki družbi in tudi skorajda v vsaki politični stranki. Tokrat imam v mislih predvsem stranko LDS, kjer bodo te dni izvolili novega "dinozavra", pardon, predsednika (članek je nastal pred kongresom LDS, op. a.). Po vsebini pisem, ki sijih strankini veljaki pošiljajo, menim, daje stanje bolj podobno rjovenju dinozavrov v Jurskem parku kot kulturnemu dialogu v "najboljši" slovenski politični stranki. Kdo od treh predvidenih kandidatov bo za nekaj let novi predsednik? Osebno še najbolj navijam za Jožefa Školča. Zakaj? Zato, ker ostane vedno dolgočasno miren, počasi zbirajoč tisto, kar naj bi povedal, tako da njegovo misel zlahka sam dokončaš. Menda predsednik države Janez Drnovšek lobira za Iva Vajgla, kar je nekatere v stranki zelo razjezilo. Le komu je lahko všeč? Potem pa je tu še "glavni", Jelko Kacin, ki je poslanec v evropskem parlamentu in ima, kar je glavno, za seboj že več funkcij, tudi dve ministrski: eno v Demosu, eno v Drnovškovi vladi, ko je pomagal spodnesti Janeza Janšo. Ivo Vajgl naj bi bil nekakšna brv med SDS in novo LDS, ki naj bi po želji predsednika države Janeza Drnovška stopilav koalicijo z SDS. Je mar predsednik, čigar svetovalec je prav I. Vajgl, pozabil, da je SDS v koaliciji z NSi, SLS in DeSUS? Če bi SDS to koalicijo prelomila, ji ne bi nihče nikoli več veijel. Kolikor poznam premieija Janeza Janšo, menim, da česa takega ne bi naredil. Če bi, bi premier in vsa njegova vlada pozabila na golide gnoja, ki so jih v nekaj mesecih zlili nanje. Če Janezu Drnovšku dana beseda ne pomeni nič, nima nobene pravice, da to predlaga SDS. Morda pa je to načrt, kako bi se s tako nenaravno koalicijo nehale preiskave dolgoletnih goljufij, divjega prisvajanja, nekaznovanja odkritih goljufov in tajkunov, katerih bogastvo sega v milijarde, ne milijone. Vse to je bilo storjeno na škodo državljanov Slovenije. V pravosodju, ki ni sposobno pravično dokončati niti ene same obtožbe, vlada razsulo. Vse to se je dogajalo 12 let vladavine LDS in danes ta stranka v navezi s SD preko svojih "dinozavrov" zahteva takojšnjo popravo stanja, kakršnega so ustvarili sami. Je mogoče gospodarske reforme izpeljati v nekaj mesecih? Nihče nima čudodelne palice! Opozicija ima podporo vseh dnevnih medijev pa še vseh voditeljev nekoristnih sindikatov, predvsem svobodnih s Semoličem, ki so zadržali ves denar jugoslovanskih sindikalnih članarin, ker so kontinuiteta komunističnih dinozavrov. Najbolje bi bilo, da sindikalnim voditeljem, ki se kopljejo v denarju, priznajo 12-mesečno "boleznino", potem pa naj jih v korist delavcev "invalidsko" upokojijo brez pravice do "honorarnega" dela. Je kdo pozabil izrečene besede takratnega premieija Janeza Drnovška, da se bo opozicija pobila med seboj za njegovo funkcijo? Koalicija se ni pobila, kanibalsko pa se žrejo med seboj v njegovi LDS in to je dobro! napisana z očitnim namenom škodovati njegovemu poslovanju na trgu. Sicer pa je zaslužek v brutoz-nesku 48 MIO SIT (če bi bil res takšen, saj vključuje tudi DDV, ki je šel v državni proračun) za vrhunsko delo in avtorske pravice za obdobje dobrih 5 let bistveno nižji kot Marija Vodišek za plačilo teh storitev določa tarifa Gospodarske zbornice Slovenije. Zadnji članek Vide Kocjan seveda ni edini z lažno vsebino in namenom obrekovanja ter povzročanja škode, takšni so praviloma vsi njeni zapisi. Mirko in Franjo Bandelj, Ljubljana Na pragu zapora Vse kaže, da bo znani televizijec Stojan Auer leto dni preživel za zapahi. Nekdanji voditelj oddaje Poglej in zadeni naj bi si bil leta 1997 z davčno utajo pridobil veliko gmotno korist. Pred sodiščem ni mogel upravičiti kar 60-milijonskega računa za izobraževanje v nemškem hotelu. Kazenska ovadba je bila na državno tožilstvo podana 1999, junija lani pa je bil Auer obsojen. Na sodbo se je pritožil, davčne obveznosti pa je med tem že poravnal in pri tem odštel 35,5 milijona tolarjev. Auer in njegova odvetnica Stanka Firm Gavez sta prepričana, da je sodišče pri dokazovanju krivde operiralo s preveč trhlimi dokazi. Prestajanja kazni se ne boji, saj bo, kot sam pravi, v zapor odšel z zavestjo, da je nedolžen. Nekega večera je v oddaji Poglej in zadeni Stojan Auer občinstvu predstavil Michaela Jackso-na, pri čemer je v kralja popa našemljeni fant res odpel eno pesem. Večini gledalcev je bilo takoj jasno, da gre za potegavščino. Verjetno mu tokrat njegove potegavščine ne bodo dosti pomagale. - Varuh starega orožja I Zmago Jelinčič Plemeniti se bo znova pojavil ^^^^НтапН na sodišču, le da ne bo nastopal kot obtože- ni. Tokrat je skupaj s Slovensko nacionalno I - i .... . stranko (SNS) vložil kazensko ovadbo proti ' . V Andreji Rihter, nekdanji ministrici za kultu- I ro v Ropovi vladi, in dr. Radu Bohincu, nek- '. danjemu notranjemu ministru v isti vladi. Prav tako so ovadili tudi nekdanjega generalnega direktorja policije Darka Anželja in še nekaj ljudi, ki so nekdaj delali na obeh ministrstvih. Ovadbo so v stranki vložili zato, ker menijo, da gre za sum poškodovanja ali uničenja stvari posebnega zgodovinskega ali kulturnega pomena in je bila zaradi njihovega nevestnega dela državi povzročena škoda od 25 do 45 milijonov tolarjev. V Železarni Store so namreč leta 2004 iz zaseženega starega orožja izdelali več kot tono težak odlitek v okviru humanitarne akcije Fontana. Zmago Jelinčič je pojasnil, da so bili nekateri kosi orožja skoraj neprecenljive vrednosti in da obtoženi očitno niso imeli pojma, kaj sploh uničujejo. Vse kaže, da ovadeni še pri marsikateri stvari niso imeli pojma, kakšne odločitve sprejemajo. Zlorabil položaj? Državno tožilstvo je pred časom pod drobno- V* ШШ gled vzelo nadvse sumljiv posel, ki sta ga izpe- j. ^Нш ljala nekdanji direktor Stanovanjskega sklada ^^ESWI ЈвЦјчј RS Edvard Oven in podjetje Etaline. Gre za to, ^^^^^Лј^^кШШ; da je Etaline, ki poslovno sodeluje s skladom, z njim pa naj bi bil tesneje povezan tudi Oven, ^И^^ИИш^дШ od kmetov v ljubljanskih Vižmarjah odkupil ^^^ШШКШШШШШШШШ velik del kmetijskih zemljišč, kmalu zatem pa jih je po skoraj še enkrat višji ceni prodal stanovanjskemu skladu, pri čemer je zaslužil več kot pol milijarde evrov. Etaline je kmetom za kvadratni meter zemljišča odštel 100 evrov, skladu pa ga je prodal po 197 evrov za kvadratni meter. Slednje pa še ni vse. Zemlja, ki jo je sklad od podjetja Etaline kupil verjetno zato, da bi na njej gradil stanovanja, ni vredna počenega groša. Čeznjo namreč teče električni daljnovod, kar pomeni, da bi bilo treba pred graditvijo daljnovod prestaviti, v kar pa Elektro, ki je za daljnovod kmetom že izplačal odškodnine, najverjetneje ne bo privolil. Oven bo torej moral tožilcem marsikaj pojasniti. J Шш јш u! jfijHüj-ШуЗ Državna sekretarka Andrijana Kosem Starina plačuje zelo visoko ceno za svojo dolgoletno politično pripadnost SDS. Še v času, ko je bila SDS v opoziciji in ko so vsi samo pljuvali po njej, je Kosem Starinova aktivno delovala v strankinem odboru za gospodarstvo in ni popustila pod pritiski takratne vladajoče elite ter ni sledila veliki večini gospodarstvenikov, ki so se klanjali nekdanjemu "partijskemu" vrhu iz LDS. Politično se nikoli ni udinjala niti Milanu Kučanu tako kot veliko drugih, še manj je bila blizu Kučanovega Foruma 21, društva najbogatejših Slovencev. Če bi ravnala tako, letos zagotovo ne bi bila večna tarča proeledesovsko usmerjenih novinarjev in časnikov, pa tudi odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga nedvomno še vedno vodijo kadri nekdanjega sistema, bi bila ta teden drugačna. Tako pa je sodišče razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, Kosem Starinova pa je vnovič doživela medijski pogrom. Sodbo so prej kot ona dobili v roke nekateri proeldeesovi novinarji Dela, ki so v zadnjih mesecih sistematično pritiskali tudi na višje sodišče, saj so mu sporočali jasno voljo svojih mnenjskih voditeljev. Hkrati želijo Andrijano Kosem Starina tudi osebno izčrpavati, da bi se čim manj posvečala strokovnemu delu. To je povračilo za to, ker je Kosem Starinova podpirala prodajo deleža KAD v Mercatorju. Smešno je, da jo novinarji Dela zdaj dolžijo celo za neznosne razmere v lastni medijski hiši. RADIO ZELENI VAL 93.1 & 37.D Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Nova obzorja Komenskega 11 1000 Ljubljana IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani 6.200,00 SIT OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani Fot slovenske držsre 1991-1994 m 2.200,00 SIT PREMIKI Nastajanje in obramba slovanske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani 2.200,00 SIT 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani 6.510,00 SIT pučniko« znanstvena in politična misel > O O O "cd Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si k n j igarna Demokracija Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobitel.si Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij