* AVE * ^4ve rf]aria Nabožni slovenski meseCnik VSEBINA Rožni venec /ljudske pesmi/ .289 Moj rožni venec - F.T... Frančišek in Kral| /pesem/ p.K.293 Naš novi blaženi- P.Odilo .294 Mati nedolžna - P.Kazimir .298 Samostanski poklic - P.Aleksander ..301 Po kraljestvu križa - .306 Maria Goretti - Prevaja p.Odilo .308 Oktobrska nedelja /pesem/Lado PišCanc .310 Marija nas vabi.31 Oktobrski cvetki - P.Odilo . 312 Lemontski odmevi . 314 Imena izžrebancev medenega piknika .,316 Kramljanje na zapečku .317 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - E ditor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik - Business Manager: Fr.Cyril Shircel OFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 * Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3. * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois * Published once monthly - tvvlce in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross. ' ■ h ‘^ eC ° nd class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the for In Bectlon' 1103' acTofT! k' malli “ e &t SPeClal ”** ° f posUge pr0Vide ,? ' Ct of October 3 , 1917. * Authorized July 14, 1945. AVE MARIA I ye^eii del Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da! Devica Čistega rodu spofine nebeškega Sinu. Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da! K Elizabeti Cez gore Marija z božjim Sinom gre. Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da! Devica Cista nam rodi Odrešenika vseh ljudi. Kraljica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da! Marija Mati milostna daruje v templju Jezusa. Kral jica venca rožnega, naj celi svet ti hvalo da! Marija Mati ljubljena je v templju našla Jezusa. iaiiiilfuU del Radi Kral tuj, nebeška se Gospa, lica venca rožnega: -- ^oj Sin častit od mrtvih vstal, premagal greh in smrt končal. Radi Kra| U| ' nebeška se Gospa, '|ica venca rožnega: W| Sin častit v nebesa gre, ta nam pripravi sedele. itaduj, nebeSka se Gospa, Kraljica \4vr\r~ — * T voj Sin"* 000 rožne 9 a : " * Pitala večnegc nam Roduj \'Ca venca rožnega: '°l Sin te je v nebesa vzel, ' y ‘' angelov te ie « r '"'" * K P ° S,ie Svet e9Q Duha. K/Q| iica!^ 5ka Se G °spa, LIBRARV ILLINO^- $alo&t*U del n% belk , “Mico ’ O A I® sprejel. ta se Gospa, venca rožnega: '1 »in te, vseh nebes Gospo, ' * slavo in častjo. Lepa Roža, Mati božja, Marija sedem žalosti Ljubi Jezus, kje si hodil? Ljubi Jezus, kje si bil? Tam na vrtu sem jaz klečal, sem krvavi pot potil. Lepa Roža, Mati božja, Marija sedem žalosti! Ljubi Jezus, kje si hodil? Ljubi Jezus, kje si bil? Tam pri stebru bil privezan, sem krvavo bičan bil. Lepa Roža, Mati božja, Marija sedem žalosti! Ljubi Jezus, kje si hodil? Ljubi Jezus, kje si bil? Tam pred rablji sem jaz stokal, ko sem s trnjem kronan bil. Lepa Roža, Mati božja, Marija sedem žalosti! Ljubi Jezus, kje si hodil? Ljubi Jezus, kje si bil? Tam po mestu in po gori sem jaz nosil težki križ. Lepa Roža, Mati božja, Marija sedem Žalosti! Ljubi Jezus, kje si hodil? Ljubi Jezus, kje si bil? Doli sem jaz Šel v predpekel in sem duše vzel v nebo. /Slovenske ljudske pesmi o roženvenskih skrivnostih/ ‘JAZ SEM GOSPa SV p o* _. vernike, naj spremen/^, A ' pR‘ 2 la SEM ŠVARU Marijine bc.cde v p«! E f VOJE ŽIVLJENJE. . . " mi , dne 13 . oktobru 1917. 291 1951 * V jr tim ie m. 'okah ga in premiš- uj(T“-.. Neznatna -tvarca: križec in ^kaj lesenih , ob¬ rabljenih jagod , ki s o povezane v ve- nec! Zakaj neki mi ]e tako dragocen in svet ? - Poslušaj / rožni venec F. T, X jub spominek. - Moj molek i- f7vojo zgodovino. Dobil sem ga m svoji rajnki materi. Mnogo let je rabila, nešteto rožnih vencev Jja njem zmolila. Podnevi, pa tudi ponoči, ko od skrbi ni mogla spati. Vse nas je zredila in vzgojila ob rožnem vencu. Ko so njegove jagode v topli molitvi drsele po zdelanih prstih, so odločevale našo usodo. "Nič ne bodi žalosten, ” mi je mati nekoč rekla ob slovesu, “dokler še morem moliti, sem ti vedno bli¬ zu ! ” Zato smo ji ga ovili okoli rok, ko je ležala na smrtni postelji. Križ ' ot zastavo, molek kot orožje. Zde- 0 se nam je, da ga še mrtva v v ečnosti moli za nas. Ko pa smo jo Prožili v krsto, sem si ga vzel v °min in nadomestil z drugim. Saj m inek" Zat ° ne k° huda name. Spo- htvf i, m * j. e nan jo in opomin k mo- in n ' 1 e m Starejše ljudi, toda papež tega dvigala skoraj nikoli ni rabil Posb bno v l * voe ™ "“Činu življenja kole moral službeno toliko sedeti e ^ Je hodu peš Nekega dne ko je bilo m, vrote se je odloCil, da stopi ^ a lin in dva moža njegove str»t, d t lg na vso moC hitela po stopnicah NaS novi blaženi P* Odi lo olj, da bi mu pomagala in bila na uslup ko bo stopil iz dvigala. Izstopil je°v tretjem nadstropju. Dospela sta res prej kot dvigalo in sta se vsa brez sape postavila k vratom dvigala Papež pa jima reče: “Otroka, saj ni bilo treba tako hiteti v tej vročini! Zakaj se nista peljala? Vidita, danes celo jaz rabim dvigalo!" Ko so se papeževe sestre nase¬ lile v Rimu, nekateri niso bili zadovoljni. Znano je bilo, da Sarto- jevi niso nič prikrivali svojega nizkega stanu, ne v svojem obna¬ šanju, ne v svoji obleki. Rimski grofje in njih žene kontese, vsi so mislili, da se bodo papeževe sestre prilagodile rimskim šegam in nava¬ dam, saj jih bo papež gotovo dvignil v viteški stan. Ko so papežu to povedali, ni bilo nič vznemirjen, temveč mu je bilo to v zabavo. “Napravil sem jih za papeževe sestre. Kaj drugega naj za nje storim? Saj takega odlikovanja nima nobena Rimljanka, kot moj e sestre !” je odgovoril. . Toda rimske dame se niso daie tako hitro ugnati. Vsaj nekoliko bl lahko papeževe sestre vendar spr e ' menile svojo podeželsko modo! Neka dama jih je pregovorila, da ^ nataknile na glavo klobuke najnovej' še pariške mode namesto bene§ rute ali šala, ki so jih doslej nosil^ Toda to je bilo razžaljenje za k ,a papeža, ki ni hotel spoznati sV °\,, sester v pariških klobukih. Ko so J v teh klobukih obiskale, jih j 1 ' 1 ' 1 ', gledal kot tujke, toda ko jih jo 1$51 ■ r ekel: "O, kako zoprno ‘-dl. J'® J v teh klobukih, moje drage ! *£l* 6 "Dra, l^j sveti oče!” pravi Bel- Va.( a e o kar bi ž elel je to, da bi c *rkv Vet ° St govorila in pisala o .v*;*" 1 glasbi vsemu katoliškemu 7 tetkah S *» e ^ t0 zgodil ° P red leti 4 Je z a nekaj trenutkov po- /, ' r, atopa je odločno rekel:“Da, r noru OrJJok 'b0 z g°diti, pa še kmalu! m napisal in izdal 295 v tem pogledu! Toda za enkrat ni¬ komur ne govori o tem, kajti glede tega bomo imeli vojno!" In je Se do stavil;"Več «-* - J ao ne - vojska kot eno! Ko se je glasbenik K. Bellaisr dvignil da bi odšel, mu je sveti oče rekel:"V šestih tednih bom vse pri¬ pravil. Upam, da bomo nekaj pa¬ metnega ukrenili v tem oziru, ker hočem, da bi molitev mojega ljud¬ stva počivala na lepoti. ” Šest tednov po tej obljubi (dne 22. novembra 1903., na praznik pa- trone cerkvene glasbe sv. Cecilije) je sveti oče izdal odlok "Motu pro- prio” o cerkveni glasbi. Znano je, da imajo vsi papeški odloki ali o- krožnice ime po prvih dveh začetnih besedah, na primer;“Quadragesimo anno”, ali "Časti connubii”. .. tukaj “Motu proprio”, kar pomeni; IGnan po lastnem nagibu. In res je ves dolgi odlok spisal papež čisto sam, brez pomoči od kogar koli. Odlok govori jasno in odločno, da mora bi¬ ti cerkvena glasba sveta, dostojna, biti mora res prava umetnost, bi¬ ti mora univerzalna, splošna. Prvič so bila dana pravila, neke vrste u- radni zakonik za cerkveno glasbo. Že dolgo časa je sveta Cerkev Pij X. v vatikanskih vrtovih 296 pogrešala splošnega cerkvenega za¬ konika. Marsikaj je bll ° treb *£ ti praviti in marsikaj novega sprejet 1 Ko je bil papež sam še sredi dela pri odloku za cerkveno glasbo, je poklical v Vatikan M s gr. Petra Ga - sparrija, da bi z njim razpravljal o perečem vprašanju cerkvenega pra¬ va . Msgr . Gasparri je bil takrat eden najboljših pravnikov, ali kakorpra- vimo po cerkveno: kanonistov. Samo eno vprašanje je stavil pa¬ pež Gasparriju:“Ali bi bilo mogoče zbrati krog strokovnjakov, ki bi storili vse potrebno, da se izda novi cerkveni zakonik?” “Da, sveti oče! To bi pomneilo sicer velikansko delo in bi vzelo ne¬ kaj let. Toda zgodi se lahko. ” “Dobro torej ! ” je odgovoril pa¬ pež. “Kar začnimo!" Meseca juni¬ ja leta 1908. je izdal apostolsko pi¬ smo o preosnovi rimske kurije in o reviziji kanonskega prava. Komisija je natančno razdelila dolžnosti po¬ sameznih kongregacij. Vsaka kon¬ gregacija je dobila jasno določeni delokrog, da ne bo v bodoče nobene¬ ga dvoma ter zavijanja ter odlaga¬ nja aktov. Leta 1905. in sicer dne 20. de¬ cembra je papež Pij X. izdal dolg in jasen odlok, ki je imel sledečo vsebino:“Pogosto in vsakdanje sveto obhajilo naj bo odprto vsem verni¬ kom katerega koli stanu in katerih koli življenjskih razmer. Nihče naj ne bo oviran pri prejemanju obhaji¬ la, da je le v stanu posvečujoče mi¬ losti in ima pravi namen ! ” Dokler ni papež Pij X. izdal ta razglas, so bila mnenja glede pogo¬ stega obhajila zelo različna. Ali naj se dovoli tedensko, ali mesečno, ali še bolj poredko? Vsak duhovnik je to drugače razlagal in celo danes nekateri starejši ljudje sprašujejo spovednika, kolikokrat smejo po sv. spovedi prejeti obhajilo. Nekateri so trdili, da je potrebno popolno ' '■> /.položenje, če se kdo hoče pribli - AVE mari a N«ko{ kot P°9lavo r Cerkv« blagoslavljal svet... žati oltarju. Drugi pa so seveda za¬ stopali pravilno stališče. Mnogokrat je bilo popolnoma odvisno od župni¬ ka, koliko vernikov se je smelo pri¬ bližati obhajilni mizi. Pač po tem, ali je bil duhovnik janzenist ali ne. Zdaj pa je prišel Pij X. z jasni¬ mi navodili. Odlok pravi, da sveto obhajilo ni plačilo za naše čednosti, za našo svetost, temveč je zdravilo za naše slabosti in za skušnjave. O- čiščujenas vsakdanjih napak in nam pomaga v človeški slabosti, da se varujemo greha. Dosti je, če je člo¬ vek prost smrtnega greha in da ima trdni sklep, da se bo v prihodnje greha varoval. Vsem duhovnikom je strogo naročil, naj razširjajo pogo¬ sto sveto obhajilo. Enako je papež Pij X. izdal dekret o zgodnjem pr¬ vem obhajilu in o pogostem obhajil otrok. Po pravici ga smemo imeno¬ vati velikega papeža presvete Evha¬ ristije. Neki Anglež je prinesel k pri' vatni avdienci k Piju X. svojega Šti¬ riletnega sinčka. Otrok je od svoje- ha očeta korakal naravnost k papežu. Drug drugemu sta se smejala. “Koliko je fantek star ? " je vpra¬ šal sveti oče. “Štiri leta, Vaša Svetost, ” od¬ govori dečkov oče, “in upam, da bo v nekaj letih prejel sveto obhajilo. ” “No, pa poglejmo, koliko zna! - Otrok moj, povej mi, koga pa boš prejel v svetem obhajilu?” "Jezusa Kristusa, "odgovoribrez strahu dečko. "In kdo je Jezus Kristus?” "Bog!" pravi otrok zaupno. Papež je zdaj pogledal otrokove¬ ga očeta in rekel:“Pripelji otroka jutri zjutraj k moji sveti maši in mu b °m sam podelil prvo obhajilo ! ” K neki skupni avdienci je prišel m °ž, ki je držal v naročju otroka. Sinček je bil mrtvouden. “Dajte, da k° m jaz držal otroka!” pravi sveti Pij X. drži v naročju otroka in P tesno stisne k sebi, medtem pa ’! J /ori z drugimi romarji. Kar na- y^r;xt zdrsne otrok iz papeževega ^'očja in steče po dvorani. Nena- ! )!i obstane, gleda papeža, na- / P* •• zažene proti njemu, mu , f t ' 1 7 naročje in ga prisrčno obja- Jake stvari se niso zgodile sa¬ mo v neposredni papeževi bližini Dveletni otrok nekega železničarja je imel meningitis, hudo bolezen, ki mu je pustila neozdravljive posledi¬ ce. Starši so se odločili, da bodo pisali svetemu očetu, saj so k nje¬ mu pogosto hodili k spovedi, ko je bil še dušni pastir v Mantovi. Papež je staršem takoj odgovoril in jim naročal, naj ne izgubijo upanja in naj mnogo molijo. Že dva dni po prihodu papeževega pisma je otrok popolnoma ozdravil. Bilo je več takih dogodkov, a Pij X. je prepovedal govoriti o njih. “Jaz nimam s tem nič opraviti, ” je včasih rekel v zadregi. “To je moč Petrovih ključev, ne moja!” V septembru leta 1907. je sveti oče zopet izdal novo okrožnico in sicer proti zmoti modernizma. Ta okrožnica ni prišla nenadoma pred začudeni svet. Bil je že zadnji čas. Predmet so že leta obravnavali, to¬ da zopet vsak po svoje in prišlo je do vrhunca, ko je Pij. X. sedel na papeškem prestolu. Če bi bila Cerkev modernizem sprejela, bi ne ostalo nobene dogme več. Vsaka verska resnica bi se lahko spreminjala po znanstvenikih in “zgodovinskih” dognanjih. Taka teorija bi privedla do razpada kato¬ liške vere in sploh vsega verskega življenja. Okrožnica pribije popolnoma ja¬ sno; kdor sledi modernizmu ali ga oznanja, ga mora takoj zapustiti, če hoče ostati član katoliške Cerkve. Velik vihar je nastal in veliko prahu se je dvignilo, ko je bila okrožnica objavljena. Okrožnico so imenovali: velika papeževa metla. Pij X. je to pričakoval in je zato čakal in odlašal tako dolgo, toda ko ni bilo drugega izhoda, je moral nastopiti. Dobro je vedel, da bo nekaj zakrknjenih in napuhnjenih ljudi zaradi tega obrnilo Cerkvi hrbet, morda celo večje Šte vilo uglednih in zmožnih ljudi. Toda 298 pri zastrupljenju je treba večkrat Žrtvovati roko, nogo ali celo ok°> a ostane človek pri življenju. Žrtvo¬ vati je treba, pa četudi je roka se tako potrebna, enako noga ali oko. Isto velja za današnje čase o zmoti in o brezbožni organizaciji komunizma. Nekateri mislijo, da MA ,,hko ostanejo še katoličani. C eludi lah „,°>°io s komunizmom in ga cel 0 ko naročajo komunistic no podpirajo, ^ vendar 3 e jasno pove- časopis J • tom pokazano na to v dan °5V?h okrožnicah: Sodelovanje s papeških 38 pod izobčenjem pre . komunizmom j r povedano ! Konec pwh. P. KAZIMIR OFM adaljni biser v kroni Marijine časti in slave, ki ga opevamo v njenih litanijah, je njena nad- angelska, popolna ne¬ dolžnost. “Mati nedol¬ žna, prosi za nas ! ” Ta naziv se glasi v latinskem iz¬ virniku “Mater inviolata”, kar v našem jeziku pomeni IVIati neoskru njena” ali “Mati neomadeževana”. Naš slovenski naziv bi se moral v latinščini glasiti “Mater innocens”. Ta naziv opeva, da je bila Marija kljub svojemu materinstvu ne samo “Mati prečista”, “Mati brezma¬ dežna” , temveč tudi “Mati nedolžna”, to je: nedolžna kot otrok. To vidimo, če ta naziv primerjamo s prejšnjim. Zato je gotovo, da so sestavljalci Marijinih litanij s tem vzklikom ho¬ teli opevati višek človeške čistosti: popolno nedolžnost v njeni duši iri telesu, v vsej njeni osebnosti. Saj smo že rekli, da nazivi stopnjema opevajo Marijino dušno lepoto drug drugega izpopolnjujejo. in Nedolžnost! - Kako je to nekaj svetega že v vsakem človeku, pov¬ sod, kjer jo zaslutimo ! V pomladnem cvetličnem vrtu je toliko lepih cvetic, ki se ti zasme¬ jejo, ko v krasnem sončnem jutru stopiš ven. Ena je lepša od druge. Med vsemi pa ti najprej ujame oko- bela lilija. Nehote se tvoj pogled ustavi na njej. Njena čista belina te očara, njen močni vonj te omami. Saj moraš stopiti k njej, da od blizu uživaš njeno krasoto. O, sveta nedolžnost! O, blažena nedolžna duša, kako si dragocena, kako vabljiva za vsakega človeka! Kako ljubimo otroka, v katerem jo vidimo ! Nekaj svetega nam je in na¬ polni nas nehote s spoštovanjem do tistega, v katerem jo slutimo. Neka blaženost nas napolni ob njem, ne ' znana sila nas vleče k njemu. 0^ njem se čutimo prečudno srečni, zdi se nam, da smo v bližini angela, n* 3 človeka. Ne pravimo zastonj, da so zvezdice, cvetlice in pa nedolžno otroško oko edini trije biseri, ki sl jih je padli Človek rešil iz izgublj e ' nega raja in si jih vzel v tolažbo 11,1 pot v dolino solza. UK v . leP o nam je nedolžnost o- Kd s nosnik Simon Gregorčič v ; >el n !p 0 gied v nedolžno oko”. Srce svoji k * r razn eži, ko jo beremo '^simo peti. Govori nam iz dna ali sU ,. Ne dolžnega nežnega angela” d u5e ;, iP nedolžnega človeka ter ga im enu;i L. -jubko vabi. ...Le semkaj k meni sedi, 0 ko v oko mi gledi! Pogled je Cist, oko mirno, v njem seva celo ti nebo in meni v njem leskeče odsev že davne sreče. ...Spominja me čarobnih let, ko bil je v cvetju ves mi svet, enako vrtu v maji... 1951 . Vso lepoto, blaženost in srečo nedolžnosti pa začuti človek v duši prav šele takrat, ko jo izgubi: Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, ne smem, ne morem več nazaj, zaklenjena so vrata, prot, proč je doba zlata! Pa Če zaprt je sreče raj, da gledam vanj, se zdi mi,vsaj ko v tvoja zrem očesa odprta v njih nebesa... V resnici prekrasna slika £1 vekove nedolžnosti, ki nl . s , popolni čistosti - Človek je čist, a s tem Še ne nedolžen - vet v neki posebni brezgrešno * nepoznanju greha in vsega niz o ga, slabega; v otroški prepros cele osebnosti. “Oko mirno, P°& ^st", ves svet mu je “v cvetju , kor “ V rt v maju” .. . * In kako ta nedolžnost osre tloveka! “Odprta vidim v njem n ^ 8a ”, iz oči “odseva celo ti nebo . to se nam ne zdi Človek, ° ^ n gel. g temi nebesi pa j e . v s Jfil /nebeška sreča” kot v raju. laka je sveta angelska ne c / Jr ‘K lilija nedolžnosti že v vsa 'bVfcku. O Marija, vodi me po nedolžni poti in ob smrti pridi mi z. Jezusom naproti Ko se je Bog Sin od vekomaj iz¬ biral eno izmed vseh žena vseh ve¬ kov, si pač .ni mogel izbrati za svo¬ jo mater drugačno, kakor “Mater nedolžno”. Izbral sije ženo, okra¬ šeno ne samo z navadno lilijo člove¬ kove nedolžnosti, ne samo z angelsko nedolžnostjo, ampak z lilijo božje nedolžnosti. Saj si ne moremo mi¬ sliti, da bo izbral za svojo Mater sa¬ mo nedolžno dekle. Ne! Ta izbrana žena mora biti nedolžna tudi kot Ma¬ ti, to se pravi: Mati, ki bo kljub materinstvu ohranila svojo lilijo ne¬ dolžnosti nepokvarjeno, neoskrunje¬ no, neomadeževano - nedolžno. Vsa blaženost, ves mir, vsa otroška preprostost mora ostati v Njegovi Materi tudi po materinstvu popolno¬ ma nepokvarjena, ohranjena popol¬ noma v najvišji, najpopolnejši meri. Zakaj ? V njenem naročju bo učlovečeni Bog preživel detinska leta, jo obje¬ mal v otroški ljubezni, se kot človek čutil srečen v njenih objemih. Toli- krat jo bo gledal iz oči v oči, prav od blizu, z obrazom na njenem obra- 300 zu. Smehljala se bosta drug druge¬ mu se otroško prisrčno razgovarja¬ ta/Žvečila mu bo prve trde jedi m mu jih dajala v njegova božja usteča. Kai' si jo za en sam trenutek more¬ mo misliti drugače, kot nedolžno Mater? Soodrešenica bo Sinova. Sodelo vala bo pri delu, ko bo iskal duš v triletnem poučevanju. Vse bo gledalo tudi nanjo .‘‘Jezus je Sin Božji. Kak¬ šna je Njegova Mati?” Ali ni to na¬ ravno vprašanje, ki so si ga mno¬ žice stavljale in iskale Marijo? Ho¬ tele so na njej iskati dokazov resnice Sinove trditve:"Jaz in Oče sva eno” - Bog sem! Je mogla biti naša so- odrešiteljica potemtakem drugačna , kakor nedolžna, z najlepšo lilijo nedolžnosti v svoji duši, v svojih očeh, na svojem obrazu, svojih na¬ stopih? Saj nam sama pamet pravi, da je moral biti njen'"pogled čist, oko mirno”, da je odsevalo iz nje¬ ga ‘‘celo nebo”. Da, ustno izročilo pripoveduje, da so bili vsi, ki so prišli v njeno bližino, kar očarani njene miline. Začutili so, da je nekaj več kot na¬ vadni človek, navadna žena. O tem nam priča dogodek, ko je žena sredi množice naenkrat vsa navdušena in prevzeta - morda je bila med mno¬ žico celo Marija sama - zaklicala na ves glas: "Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile ! ” Legenda o Dizmi, desnem raz¬ bojniku, pripoveduje, da je*z gručo tovarišev napadel sveto Družino na begu v Egipet. Ko je pogledal Mari- AVE toARu ji v obraz, ga je njena nedol* na lina tako prevzela, da je poklal/.' pred njo, ji dal darove in ji oblin / 1 varno pot do Egipta. Legenda pr / 11 da si je Dizma zato zaslužil mi/ 1 ' spreobrnjenja na križu in mu j e S / 1 Sin božji obljubil sveti raj. Ravno ta "odsev nebes” v Mar jinih očeh je že dva tisoč let pre/ met tolikim slikarjem, ki ga pr / učujejo in se trudijo vliti ga v po¬ teze obraza, v Marijine oči na svojih slikah. Prav po tem, koliko je kak umetnik uspel v tem, cenimo tudi vso sliko. In slednjič: Kaj ni ravno lilij a božanske nedolžnosti v Marijini duši to, kar nas tako vleče k božji Mate¬ ri? To je, kar nas navdaja s češče- njem, kar nam vliva v srce trdno zaupanje do nje. Da, tudi nekatoliški in celo nekrščanski svet čuti njeno veličino, ki so jo izrazili skladatelji v krasnih delih. Kolikokrat slišimo celo iz brezbožnih postaj mile gla¬ sove “Ave Marije ”.- In Marijine sli¬ ke vidimo celo po poganskih hišah Vzrok tega pojava je - mislim - samo privlačnost Marijine lilijskf nedolžnosti. Saj ne verujejo v njene božje materinstvo, v nič o njej. / sila lilije jih nehote omami, jih pre¬ vzame in tako tudi srce v blatu na šega grešnega sveta zapoje "Avi Marijo”. O, koliko lepega nam pove o na ši nebeški Mamici Mariji naziv njenih litanijah: “M a t i nedolžna prosi za nas!” Znameniti skladateli tj , . koč je dejal:“Ako ne morerrT^ ? bilvelik prijatelj rožnega venca, nec ter grem z njim nekaik komponirati, vzamem v roke roŽn dovolj in že imam v glavi n// 1 , so ^^ se m in tja. Nekaj zdravama šem v note. " P no idej ter glasov, da jih komaj sproti Tudi »klada tel j Mozart je rad n, n * pred»;Uv 1 »e je zahvalil Bolmi . ro ^ ni venec. Po vsaki svoji vi K * a U8 P ch * molitvijo rožnega venca. 301 Samodtand k pohiic ia obisku sem bil pri neki dru- i R q je ravno prišla septembrska ‘tevilka našega lista. Prva opazka, , e bila na jeziku staršev, ko so ogledovali slike in prišli do one na¬ ših klerikov na zadnjih platnicah, je bila:“Kje neki še dobite tako čedne mladeniče? Pa koliko jih je! Kar škoda jih je, ali ne ? ” Opazka občudovanja, obenem pa grenko razodetje Bogu in trezno mi¬ slečim. Glej jih, ljudi božje ! Kaj se ne spodobi, da se oglase za vinograd Gospodov zali mladeniči? Kaj naj bi jih bilo res škoda za najbolj vzviše¬ no delo na svetu ? Res povečini sodijo premnogi: za samostanski poklic, poklic po- svečencev, naj se oglase le grbci, ^ e Pci, sploh ljudje, ki si v svetu ne ut ° re j° Pomagati; škoda naj bi bilo nico” 1 u Vet in ga P re saditi v “grob- mo j k J er ni “sončne luči”, da bi to. Cvet Pokazati vso svojo lepo¬ te Pr?vo«x- Se ni Posvetnjakom, da kosti v- ^og 11 drugo kot obrane k-seda- J° ličanu P a res ne pristaja ki °^ a ^ anta * škoda je de¬ duje Sa za Pira za zidove, odpo- ' y. r J r• I ** _ ^ v ^n U in VC a rvrv n trrv + n i in vsem P° \ci ' >0r 'inam ter hoče Živeti v s Ari' 'uav nič naraven, zdrav i 1 ;, ka čudna opazka vS ? ^ 0 r 4 drugega ne kanejo, dale.č daleč od pravega r -i n P. Aleksander ofm zumevanja, zakaj si prav za prav na svetu. Kažejo, da ti nič prav ne diši delo za nadnaravnimi cilji, ki ga na zemlji imaš, da posvetiš dušo in vse dobrine zemlje le v toliko rabiš, ko¬ likor ti nudijo pomoč za dosego tega končnega cilja. Z eno besedo: daleč si še od Boga, poganskega mišljenja si, z očmi in srcem zaverovan v dobroto grude, zvezde in kar je nad zvezdami pa je zate deveta vas. . . Kaj je Bog le smetišnica, kamor spadajo ostanki in odpadki? Bog, ki je vse lepe stvari ustvaril, da v njih vidimo odsvit njegove kreposti, le¬ pote in modrosti? Zakaj neki postav¬ lja Cerkev v svoje postave o kandi¬ datih tudi postavko, naj bodo čedne¬ ga obnašanja, lepega značaja in tudi nepokvarjene postave, torej lepi za oči, um in dušo? Ker se Cerkev pač zaveda, da so služabniki božji sred- niki večne Lepote. Ker so predstav¬ niki Resnice, naj bodo sami pa¬ metni. Ker so pridigarji Ljubezni, naj v njih ne bo sledov in gub gneva. Ker so vodniki duš, naj bodo “prvi¬ na”. Prvina je bila delež žetve, ki je bila pri vseh narodih, tudi pogan¬ skih, odmenjena božji službi. Prvi- Vesela trojka lemontsk klerikov Zdrav duh v zdravem telesu! - Zato se na¬ ši kleriki o prostem tasu spravijo tudi nad žogo... na ne po štetju, pač pa po kakovosti blaga. . _ Kaj na primer na Korejo Društvo Narodov pošilja same kljukce? Ne¬ pridiprave? Bebce, ki se še obra¬ čati ne znajo prav, kaj šele, da bi vedeli, kako izvojevati borbo proti nasprotnikom zemeljskega vesolja ? In kako na vseh drugih vodilnih me¬ stih in v poklicih skrbno rešetajo in preizkušajo ter zbirajo delovne in uporabne sile. Samo samostanski in duhovniški stan naj pobira, česar drugje več rabiti ne morejo ! ? Bogu naj gre najlepše, Bogu naj gre samo kleno zrno ! Bogu naj gre najlepše, kar premorejo naše kašče, naša mošnja in naše družine ! To je zavest pravega katoličana. Naj bo dovolj o tej nekatoliški krilatici: škoda jih je ! Premotrimo drugo, v isti sapi in v istem stavku izrečeno:“Pa koliko jih je ! ” Teh devet mladeničev vidimo na sliki in to naj bi bilo obilno število? Druga napaka, ki jo delamo. Oziro¬ ma spaka, ki nam v srce uhaja, ka¬ dar tehtamo delo za Boga in štejemo opravke in žrtve, doprinešene za službo božjo. Grem v cerkev in ko¬ maj komaj iztisnem groš za podporo plemenitega dela, ki ga Cerkev vrši- Kar hudo mi je, če mi duhovnik s prižnice pove, da odtehtavam božje dobrote s peterimi ali deseterimi centi. Božje dobrote podcenjujem dobroti najmanjših in najbolj nevreri "<» uživanj.Ko gre za vimsk" S pijače, jedače, razvedrila i n ra z ni , sredstev lepotičenja in udobja J., ni noben denar odveč. Ko p a gr ' e m ‘ ceno duše in večnega življenja, skavam grošek z žalostnim obrazo^ kot bi se vsak čas ločil od življenja' Tako je tudi z dobrimi kar it a J tivnimi opravili: kar naprej našte¬ vam Bogu, koliko stvari sem že zanj napravil in doprinesel. Toliko in to¬ liko si mi dolžan, Bog; glej, da Se izkažeš in me uslišiš v vseh mojih prošnjah, pametnih in nespametnih! Tako nekako se ponašamo proti Bo¬ gu. Merimo, cenimo, tehtamo, pre¬ cejamo in štejemo kot bi bili najra- dodarnejši do Boga. Na klaftre viso¬ ko “rasto” naša dobra dela. Pase še ne zavedamo ne, da je vse naše še tako dobro delo ničvredno, ker je opravljeno iz sebičnega namena in s skopim srcem, ki išče le obresti in stoteren dobiček. “Pa koliko jih je ! . . . ’’ Da, kar premalo klopi in stolov imamo po naših samostanih in se¬ meniščih, toliko je naraščaja! In premalo je sob ter potrebnih zgradb zanje ! - Ko bi bilo res tako. . . Katoličanov je po vsem svetu 3 60milijonov, duhovnikov pa 300.000. In kje so milijoni poganov,katerim morajo misijonarji kazati pot k re¬ snici! Kje je tisto “ogromno” števi¬ lo? Posebno spričo dolge vrste Go - spodovih delavcev, ki so bili pobiti po mnogih deželah v zadnjih letih. Zakaj se neki duhovniki obračajo na dvajset, petdesat kongregacij ČČ; sester po vsej Ameriki, da bi našli dve ali tri redovnice-učiteljice za prenapolnjene šole? Zakaj matere predstojnice tako iščejo novih kan didatinj za svoje ustanove, če jih J 1 povsod preveč in se pasejo v brez' del ju ? Po nekaterih škofijah škofje iz' občujejo iz Cerkve starše, ki '■ nemarnosti ne privoščijo svoji" 1 otrokom verske vzgoje. Kaj mislih; da je brez krivde mati, ki ne P ust ' 1951 • otroka, da st0 Pi v božje s^edovnih uCiteljic ? v rst e c je tožarjenje: nimamo ^ tolažbe, nimamo duhovnih ^ r5k nimamo katoliških učiteljic. . . ^ drugi strani sebične duše za¬ te f iei0 mladeniče in mladenke in vra oosmehljivo odgovarjajo, naj i lD \ r ne mečejo svoje bodočnosti veI1 are k samostanskega življenja. '‘ prav je celo imela ona sestra redovnica, ki mi je^ pošepetala na 'ho ko sem prosil za novo učitelj- 5ko’moč pri šoli:“Kje jih bomo vze- ’!? Pa bi duhovniki večkrat sprego¬ vorili ljudem besedo o sestrskem poklicu!.. . ” Med tiskovinami, ki jih najdeš v premnogih cerkvah zadaj pod ko¬ rom, kjer so na razpolago bodrilcem inbudnikom katoliške akcije dobrega Časopisja, najdeš zadnje čase vedno več tiskovin o poklicu. Drobne knji¬ žice bodre starše in mladino za du¬ hovniški in redovniški poklic. Kar tri take knjižice sem našel nedavno v eni sosednih cerkva. Koliko lepih misli in bodrilnih Pivkov je nanizanih v njih. Sto strani bi lahko napisal, C e bi hotn napisati trezne odstavke, pobrane i, teh dragocenih knjižic. V enem se vsi ti pisatelji stri¬ njajo: Ni le dolžnost škofov in redovnih predstojnikov, da si dobivajo novih Kristusovih žanjcev in žanjic. Dol¬ žnost vsakega katoličana je, da po¬ spešuje misijonstvo Cerkve. To pa stori predvsem s tem, da ceni du¬ hovniški in redovni poklic ter skuša z vsemi močmi naravnati mlade du¬ še, da se zavzemo za te poklice. Bog ne kliče vedno z izrazitim klicem, kot je klical Savla in vodni¬ ke svojega ljudstva. Poslužuje se besed dobrih ljudi, poslužuje se vseh mogočih sredstev in poti, da spravi izvoljence v svoj vinograd. Zato naj vsak, kdor prisega na ime Jezusovo, pomaga Bogu z molitvijo, zgledom bogoljubnega življenja in žrtvami nadomestiti izpraznjena mesta božjih delavcev in delavk. Najbolj pa lahko vzgoje poklice družine same, župnije same in du¬ hovniki, redovne družine in sestrske hiše. Dalje na strani 313 Služiti Bogu se pravi jevati!.. <. vr»to »«. doljlo,.. 306 KRALJESTVU KRIŽA ^astopniki Španskih železniških delav¬ cev v Madridu so se o- brnili na Vatikan s po¬ sebno prošnjo. Njih že¬ lja je, naj bi dobili nov liturgični praznik in sicer praznik Kristusa- Delavca. Upajo, da bo sveti oče praznik usta¬ novil in ga razglasil za ves katoliški svet. Ko bi res vsi delavci hoteli za zgledom veli¬ kega Delavca Kristusa! ^vetega Frančiška seje spomnil vna- govoru delegatov, ki so nedavno v San Franci¬ scu podpisovali mir z Japonci. Guverner Ka¬ lifornije, Earl Warren, je dejal delegatom, da sklepajo o miru v me¬ stu, ki nosi ime po sve¬ tem možu miru. “To mesto nosi ime in sku¬ ša posnemati svetega moža miru, moža, ki je izvršil dela velike lju¬ bezni do ubogih, tlače¬ nih in trpečih, "se glase njegove besede. Vredne so, da bi jih vHesali v spomenik, ki naj bi ga postavili sve¬ tovnemu miru. Ko bi se ves svet ob teh besedah hotel spomniti svetega Frančiška in posnemati njegov zgled! Vsi bi i- meli dovolj dela in jela, nikomur nebi bilo treba izgubiti življenja na boj¬ nih poljanah. Milijone, ki gredo za orožje in vo¬ jaštvo, pa bi lahko po¬ rabili v bolj koristne namene. Kaj pravite? Egiptovski kralj Fa- ruk je dovolil zi¬ davo velike katoliške naselbine. Temelji so bili že blagoslovljeni. Naselje se bo imenova¬ lo “Fatimsko mesto” in bo imelo lepo svetišče v čast Fatimski Mariji. Stalo bo prav tam, kjer je po ustnem izročilu živela med begunstvom v Egiptu sveta Družina. Začetnik dela je ge¬ neralni vikar kaldejskih katoličanov, msgr. Ema¬ nuel Rassam. Načrt je blagoslovil Pij XI. , nje¬ gova izvedba pa dobiva darove iz vsega sveta. V vseh stoletjih mo- hamedanizma Marija na tem kraju ni bila tako češčena kot danes. Zla - sti od leta 1949 . , ko je kip Marije - Romarice obiskal Egipet. Vsi kri¬ stjani, katoliški kakor pravoslavni, molijo k Fatimski Materi božji. Pa tudi muslimani so se ji začeli priporočati. Saj poznajo Marijo iz korana, svojega svetega pisma, ki hvali Marijo kot “najpopolnejšo vseh AVE ^AR| a žena, izbrano od Boo po Njem očiščeno in p*' stavljeno visoko nad J,, nami vseh svetov”. jz Tokya poročajo, da bodo kitajski komunisti izgnali iz de. žele nadškofa Antona Riberija, papeškega i n . ternuncija za Kitajsko Zlasti ga sovražijo od takrat, ko je javno na¬ stopil proti komunisti¬ čnim načrtom, da se mora Cerkev popolnoma podvreči režimu. Nadškof Riberi je bil edini tuji diplomat, ki je po zasedbi rdečih čet ostal v Nankingu. Zdaj je od 26. junija v hišnem zaporu. ^animivost zaseje, da sta arabskega izvora imena obeh kra¬ jev največjih prikazo¬ vanj Marijinih: Fatima in Lourdes. Arabci so vdirali preko Španije v Evropo in pustili svoje sledove v imenih. Ime Fatima izvira od Fati- mitov (ime musliman¬ ske dinastije, ki izhaja od Mohamedove hčerke Fatime). Lurd pa priha¬ ja od arabskega pleme¬ na Al Ward (vrtnica), ki je bival v teh krajih v enajstem stoletju. |-|čerka našega pred¬ sednika Trumana je na svoji poti po E v ' ropi obiskala tudi sve¬ tega očeta Pija XII. S*' veda iz radovednosti, IU iz, kake pobožnosti. 1 ' jo je papeževa osebno s { MISIJONSKI MESEČNI NAMEN ZA CERKEU V OCEANIJI nre vzela. Ko so '•• teen0 Irii poseje iz- jo »° v ' u 3 kako je bilo • 5 evaU. vedela pri » vdl “dati Se celo dOS soj 0 o V vpr a 5aU. £e je k ° fsvetim očetom P°- p [ e vmla kakor delajo W ,too romarji, ni ve- navadno “Ah ^ tako *iz' s eb e^in polisov, da se ^sem zavedala, kaj in kako. . • • 7animiva je zgodba L iz življenja upor¬ nika Rocheforta, ki je bil obsojen na pregnan¬ stvo v Novo Kaledonijo, med divjake. Ko si je prve dni izgnanstva o- gledovalokolico,je mož srečal domačina-divja¬ ka, ki pa je bil kristjan. Molil je rožni venec. “Kaj? Da je ta beda¬ rija o veri prišla celo Sem med divjake?" se je glasno jezil. Domačin ? a nru je mirno odgovo- Gospod, samo sre- za vas je, da je pri- n J Drugače bi danes čr 1 * Ve ^^ivi, saj smo , . S P r e j e t j a. krščanstva Prav ^ Udi * Zda J P a nam u m 0 r Ve « a P re P° vedu J e paniji obstoja po- ■'r, h r„ ^^bria ■'m ustanova z Ob ra C atoli c a , ^"diitencia Universi- (OOAU), ki podpi¬ ra študente, begunce iz komunističnih dežel. Med zadnjim šolskim letom je ta ustanova po - magala skoraj Z00 štu¬ dentom iz vzhodnoev¬ ropskih držav s stano¬ vanjem, hrano, obleko, zdravniško pomočjo in priliko za nadaljevanje študijev. Med temi štu¬ denti je 27 Hrvatov, 3 5 Poljakov, 3 Srbi, 12 iz Madžarske, 5 Čehov, 9 Slovakov, 2 Belorusa, 2 Georgijca, 1 Estonec, 8 Romunov, 1 Latvijec in tudi 18 Slovencev. Nedavno so ameriški katoliški študentje daro¬ vali tej ustanovi lepo vsoto 125. 000 pezov. [^udisti v Hirošimi na Japonskem, kjer je v zadnji vojni padla prva atomska bomba, so na¬ prosili sami katoliške misijonarje, naj vendar pozidajo samostan, kjer bi stalno molili za mir. (O cerkvi in samostanu smo poročali v avgusto- v i številki). “Pa zakaj sami ne pozidate budističnega samostana za molitev ? ” so jih vprašali misijo¬ narji. “Katoliška molitev prihaja do nebes. Vi i- mate redovnice, ki zna¬ jo moliti na kolenih vsak dan za božjo po- rooč. . . " so odgovorili . Marsikdaj tujci bolje čutijo in poznajo moč molitve, kakor pa mi sami. j^itajski narodni po¬ slanec in časnikar, ustanovitelj petih dnev¬ nikov, dr. Či Juan Vang, s e je dal na smrtnipo- stelji krstiti. Po krstu je pisal svoji ženi in o- trokom: “Ozdravel sem! Odhajam v nebesa. Že¬ lim, da pridete tudi vi z a menoj ! ” Zdaj je na poti h ka¬ toliški veri tudi njegova d ružina. p^rva črna karmeli¬ čanka se je zave¬ zala služiti Bogu z več¬ nimi obljubami. Samo¬ stan stoji v Kabweju v Afriki. Tudi dve novinki sta črni domačinki. Se¬ stre pripravljajo tla za ustanovitev posebnega “črnega Karmela”, kjer bi bila redovna pravila prilagojena naravi črne ž ene. Cerkev ni nikoli tru¬ dna, kadar išče poti do človeških duš in njih 30S Prevedel P. Odilo on. MUČENKA SVETE ČISTOSTI l/e d svetniškim procesom Ma¬ rije Goretti se je izrazil Pij XII. , da daje spregled od čudežev, ki so za proces potrebni, češ saj je Marijino življenje en sam velik čudež. To prav gotovo ni bila podkupljivost, saj s tem ni rečeno, da čudežev ni bilo. Če ni potrebovala čudežev svetnica za svoj proces, so jih potrebovali drugi, zato je čudežev po priprošnji Marije Goretti mnogo na seznamu . Na njeno priprošnjo je bil ozdravljen jetičen bolnik v zadnjem stadiju, ozdravila jelegar in celo vrsto dru¬ gih bolezni. Neki mož, ki je izgubil delo, je s svojo ženo pokleknil in poklical na pomoč malo mučenko, ki je dobro vedela, kaj se pravi biti v družini brez kruha in je dobro pozna¬ la stisko siromakov. Družina je bila uslišana in oče je dobil takoj delo. Kmečka žena je imela hudo bolezen na vratu, notranjo golšo., in ji j e tako pritiskalo na srce, da je komaj lovila sapo. Obrnila se je do Marije Goretti in ji je rekla:“Če si res sve¬ tnica, naredi, da bo nadležna in si¬ tna stvar izginila!” Golša je res iz¬ ginila. Samostanski brat i z reda pasionistov je imel na roki mrtev prst, ki mu je začel gniti. Postula- u,r ' /J± proglašenje svetnikom Mari °° retU ' ‘ udt Slan roda pa.ionU ___ ^ | w w * \J l J čenke in se z njo dotaknil bolnega prsta: bolezen je takoj izginila. Ne¬ ki mož je trpel ves čas hude boleči¬ ne v glavi: s čelom se je dotaknil kamna na grobu svetnice in bil je pri priči ozdravljen. Uboga mati, ki je imela bolnega otroka in je bila brez sredstev, se je zatekla k naši svetnici, ki je nekoč sama nadome- stovala mater svojim bratcem i n sestricam; otrok je takoj ozdravel. Toda nobeden čudežev Marije Goretti ni večji od onega, da j e spreobrnila svojega morilca. Na dan dekličine smrti so mo¬ rilca Aleksandra Serenellijaodpelj a ' li v Rim k zasliševanju in da bi g a zavarovali pred razburjenimi dom a ' A malo manj kot v treh mese cih je bila zanimiva in živahna sod nijska razprava končana dne 11. tobra 1902. Aleksander je bil odvetnike silno razborita stranka ' n na sodbi je bil skrajno kljuboval^ 1 in predrzen. Trdil je s posmehom na ustnicah, da je ubil Marijo san^ zato, da mu ne bo treba skrbeti l 95 !’^nie. bo dobil dosmrt- -VOJ* Advokati so začeli sumiti, 1,1 j ff0 f * nt zmešan. Res je fantova 3 » j e #r oela na umobolnosti, enako p* tl niegovih bratov. Toda stari e de n je povedal, da je Aleksan- S^ ren f a t slučajno zbolel, ker se je drC V preveč ustrašil; materi pa je ne tnad sinovo boleznijo omračila l aloS Aleksandra sta preiskala dva “Jlvnika specialista za duševne bo¬ ni Oba sta izjavila, da je v tem |e j ‘ popolnoma zdrav in torej za °voje dejanje tudi odgovoren Med vso obravnavo ni Aleksander nokazal niti najmanjšega znaka ob¬ žalovanja, ves čas se je izzivalno posmehoval. Obsodba bi se morala glasiti na dosmrtno ječo, ker pa fant še ni dopolnil enaindvajsetega leta, so ga mileje sodili. Sodba je bila* razglašena na trideset let ječe in nato še tri leta policijskega nad¬ zorstva, državljanske pravice pa so mu bile odvzete za vselej. Prva leta svoje kazni je mladi morilec preživel zelo lahkomiselno. Pozneje pa je bil premeščen v Noto na otoku Siciliji, kjer je moral tež¬ ko delati. Lomil je kamenje za ce¬ sto. Pri tem delu ga je nekoč obi¬ skal škof Msgr. Blandini in z njim prijazno in očetovsko govoril. Pu¬ stil mu je nekaj katoliškega berila, med drugim tudi življenjepis njego- ve žrtve Marije Goretti, mučenke svete čistosti. Bral je, saj je imel v ^dno veselje do branja, seveda do s abega berila. Zdaj je prvič videl e in Marijo ter žalostno vlogo, ki j? Je d °igral v tej strašni drami. In krj[ nena doma se je spremenil. Ta- svr škofu, javno je priznal no°n°H krivdo in P 0vz digoval Mariji- ^ K 'dolčnost in krepost. Svoj polo- rf :rjj J ]\°, Znaeil kot pokoro, ker je na- ,, tak ° strahovit zločin. Razodel san J e > v katerih se mu je -V/mi Mari J a Goretti. Prihajala V r '-prijemu P° prekrasnem vrtu. j e nosila lilije in mu jih der*? " &1 Vz.pf k ”!! 1 • Vz . emi J ih * Aleksan- der . Vzel jih je in v njegovih ro¬ kah so se lilije spremenile takoj v plamene. Zdaj se je spomnil, kako je v smrtnem boju deklica obljubila, da bo molila za njegovo spreobrnje¬ nje, kadar bo prišla v nebesa. In takrat je zapisal:“Upam na zveliča- nje, saj imam v nebesih svetnico, ki zame moli. . . ” Po nekaj letih je bil Aleksander zaradi vzornega zadržanja preme¬ ščen v milejšo ječo, dne 7 . marca 1929. pa je bil izpuščen. Za tri leta so mu kazen skrajšali. Naselil se je v Torente di Ancona, blizu svoje¬ ga rojstnega kraja. Pozneje je dobil službo pri sv. Blažu v Osimo. Leta 1935'. je v Corinaldu obiskal Marijino mater ter jo milo prosil odpuščanja. Stara žena mu je rekla: “Ker ti je Marijanca odpustila, ti odpuščam tudi jaz. Kako bi ti mogla odreči odpuščanje zdaj, ko ti je žal, ko ti je Marija odpustila že takrat, ko še nisi kazal nobenega obžalova¬ nja ! ” Prihodnje jutro pa sta Mariji¬ na mati in Marijin morilec skupaj klečala pri obhajilni mizi. . . Ko so Aleksandra vprašali, če je pripravljen pričati za nedolžnost dekleta pri njenem svetniškem pro¬ cesu, je izjavil mož kljub svojemu Kesanje je iz desnega razbojnika napravilo sv. Dizma. Skesanega in ponižnega srca Bog ne zametuje. 310 Mati sv. Marije Goretti ginjena zre na krsto z ostanki svoje hčerke. velikemu ponižanju: “Bom pričal! To je moja sveta dolžnost!” Njegovo priče¬ vanje je bilo namreč bi¬ stvene važnosti in vredno¬ sti. Šele na podlagi njegove izjave je bilo mogoče dekle prišteti med blažene in po¬ tem med svetnike. Saj bi drugače nikdar ne mogli vedeti, kako je prav za prav bilo. Postulator je izjavil, da Aleksander ni bil le pri¬ pravljen pričati zoper sebe in sebe osramotiti, temveč je celo sam želel vse povedati. Aleksander je takrat mnogo molil in bil zgleden katoličan. Marija je svoje delo opravila dobro, zelo dobro. Aleksander je kmalu stopil v spokorni tretji red sv. Fran¬ čiška in zdaj živi tiho življenje po¬ kore in dela kot uslužbenec v nekem kapucinskem samostanu v Italiji. Dalje prihodnjič + + + QhtohstiJza *te*Aelj& Barvita svetloba jesenske nedelje drhti v nepremično modrino neba; pod žalostno goro sem romar samotni v sijočo barvitost zlil košček neba. V spokojni belini se hiše bleščijo kot lepi obrazi odkritih ljudi; pri slehernih durih bi lahko potrkal za mizo moževal iz oči v oči. Vsa zemlja zavita v prozorne koprene prijetno diši od jesenskih sadov. Na mestu stojim, se umerjeno zbiram, opojen od grude zorelih sokov. Cvetovi cvetijo na oknih in gredah kraj hiš - rodovitnosti zemlje simbol. Kot da bi vas prvikrat gledal, cvetovi, se divim in čudim vse bolj in vse bolj. Lado Pišč anc r 1951 - Marija nas vabi... J \^liko nemira je danes na Sve . “ nemira, in vsega zla Ves nemir je prišel na . r grehu. Zato je Marija ko je prikazala —i i relik° V^ok vsega ^ j* ? reh svet po se v Fatimi, vedno in , n0 ponavljala:"Ljudje, nehajte tn žaliti, nehajte grešiti ! " Mnogi poslušajo glasu Cerkve, tudi ne 'n-.mina Fatimske Gospe. Zato pa Marija želi, da goreči kristjani za- HnStuiejo vsemogočnemu Bogu z molitvijo in pokoro. Marija je v Fatimi želela, naj molijo verniki za spreobrnjenje gre¬ šnikov. Posebno naroča Marija, naj molimo pobožno sv. rožni venec: “Molite vsak dan rožni venec v spra¬ vo in mir! ” V spolnjevanju tega Marijinega naročila so že po več katoliških de¬ želah začeli zbirati vernike k dnevni molitvi sv. rožnega venca. Mnogi so se s podpisom zavezali, da bodo molili dnevno en del rožnega venca Mariji v čast in v spravo za vse ?rehe, s katerimi žalijo grešniki presveto Srce Jezusovo. Drugi, ki e 3 nimajo časa, da bi molili ves , e ^ rožnega venca, so se obvezali, , a t)odo vsak dan zmolili vsaj eno jp setko v isti spravni namen. r . ^ko je z molitvijo rožnega ven- y. na 5ih družinah v Ameriki? V ,',‘ a * so to križarsko vojsko mo- fcovnii? PlCic ? natančno speljali. Du- , v j sami so hodili po hišah in litlv° Va * družine » mo- tj r ?, žne g a venca. Pa i . Združenih državah Oruž ujejo te armade s v. r o žri e ga ve n - grehe naše dežele ! Ali na to kaj mi¬ slimo? Nujno je treba organizirati armado spokornikov pod praporom brezmadežnega Srca Marijinega, da nas kazen božja morda ne bo zadela. Kaj, če bi se naš list Ave Mari¬ ja razglasil za poveljujočega gene¬ rala te armade? Vsaj za slovenske družine? Vsaj za naročnike našega lista? Mesec' oktober, posvečen Kraljici presvetega rožnega venca, bi bil tako primeren čas za to. Ni¬ kar ne začnimo klicati na pomoč šele takrat, ko bo streha nad nami gorela ! Tudi za našo deželo se zbi¬ ra grozna nevihta. Slep je tisti, ki tega ne vidi in gluh je tisti, ki še ne sliši od daleč zamolklega bučanja bližajočega se viharja. Samo moli¬ tev sv. rožnega venca nas še lahko reši, je rekla v Fatimi Marija sa¬ ma. Verižice in jagode rožnega venca moramo oviti okrog zemeljske oble, da se ne bo razpočila pod strahovito atom$ko silo. Kdor ima dobro voljo in še ni vpisan pri svoji župniji ali kje drug¬ je, naj izpolni spodnji listek in ga pošlje na uredništvo Ave Marije. Od časa do časa bomo objavili število prostovoljcev, ki so se velikodušno odzvali našemu vabilu v križarsko vojsko spravnega rožnega venca ^Ulcev u! K ''liko /:,tj J f ; treba »amo za p iL rve dni oktobra obha¬ jamo god dveh svetnikov, katerih praznika se držita si¬ cer skupaj, živela pa sta po času in kraju daleč narazen. Sveti Frančišek je živel ob koncu dvanajstega in začetku trinajstega stoletja, sveta Ma¬ la Cvetka pa bi lahko še danes živela, če ne bi tako mlada umrla. A po duhu sta si oba svetnika zelo p odobna. Sveti Frančišek je svoje mišljenje sam dobro zajel v svoje življenjsko geslo, ki se glasi:“Moj Bog in moje vse!”. In pa v svojo tako imenovano Sončno pesem. V geslu, ki ga ni le ponavljal, ampak je tudi vse življenje z vso dosledno¬ stjo po njem uravnaval, je kratko izrazil svojo stalno pripravljenost: odpovedati se vsemu. Njegova pot je bila: v popolni vdanosti in v evan¬ geljskem uboštvu služiti Bogu, ki j e Frančiška sam poslal svoji Cerkvi v času, ko je bila bogata in bolj po¬ dobna svetnim kraljestvom, kakor pa ubogemu Kristusu - Križanemu Sv. Frančišek je s svojim življenjem in zgledom posegel globoko v svojo dobo in reformiral Cerkev. V svoji Sončni pesmi pa je razkril svoje o- troško, preprosto srce, ki se vedno in povsod, prav ob vsaki stvarci, čuti Bogu blizu in zato vse stvari ljubi kot bratein sestre ter poziva k božji slavi. Življenje svete Terezije, Male Cvetke, pa najlepše označuje napis na njeni nagrobni kapeli:“Ako ne postanete kakor otroci, ne pride¬ te v nebeško kraljestvo!” Služila je Bogu ponižno, otroško pokorno. Vsa seje zaupala in predala ljubezni Je¬ zusovi. Postala je svetnica, ker je uresničila besede Jezusove: Bodite kakor otroci! Spolnila je in še spol¬ njuje, kar je umirajoča obljubila: gospod naj blagosloui m te Daruje, i Slaj obme svoj obme. Meb'i in naj \ St .! e u5m, t'-9Taj bo dober do tebe \ ^'^»ojmV.EogteUagosloin. (Klagotlov su.^rancisKn. ^ 1951 - VCS ernlj° trosila dobrote. . . Z ~vtnbrska svetnika sta nam v nebesih bo v tem, da _ 0t» a zgled in vzor otroško V re) Vere hi je prav v našem za- upnC šašu tako zelo potrebuje- era ne išče iz* J*° a Ta preprosta \ m<>- A z namenj velikih del, temveč re Jftobovmalem: spolnjevanje volje 313 božje v vsakdanjih dolžnostih. Ta vera z malimi žrtvami dela velike čudeže - čudeže zdravo svetih ljudi, božjih otrok sredi viharja življenja. O, kako je današnji svet ravno tega duha potreben! Sveti asiški ubožec Frančišek in sveta Mala Cvetka, prosita za nas ! Kontno som odkrila svoj poklic in ta je: ljubiti Boga. Edino sredstvo za napredovanje na poti ljubezni je v tem, da ostanemo vedno prav majhni. Nikar ne mislimo, da bomo ljubezen našli brez trpljenja. Vse ljubim, kar mi pošilja Bog. Nobene druge želje nimam več kakor to, da bi Boga tako ljubila, da bi od ljubezni umrla. Samo ljubezen sem dala Bogu, zato mi bo tudi ljubezen vrnil. Sv. Mala Cvetka S štreni 303: te bodo namreč posvečali malo vet misli, malo več dobrovoljne a- gitacije tej prevažni zadevi. Zakaj ne bi včasih kak redovnik prišel malo “v vas” in bi poučil mladeniče in mladenke o vseh ne¬ štetih prilikah poklicev v številnih redovniških ustanovah in duhovniških seminarjih ? Zakaj ne bi naše verske družbe, k°t je na primer društvo Najsv. Ime- na < Marijina družba, Materino dru- imele posinovljenca ali po- Sln °vljenko, kateri pomagajo na 01 P r oti cilju - v Gospodovo delo? Zakaj nimajo nikdar nobenih ijev za duhovniški poklic, kot Štipendij jih unajo za vse druge poklice t Zakaj se ne nraani^iraia —»vaj se ne organiziraj.? ki ljubiteljev redovniškega p ,.g * MU v mladih srcih vesel3e. ki> samostanskega poklica . ri sto- in starši bi lahko mnog r,! 'v tem oziru. - - - . „ nP te 'ake misli imajo nam f r ir 1 J 1 %J '•k/ l«V^ T ti X * * • »** — '""''Mh. Daj Bog, da bi vse ; tu dl sad i Sv ojih odstavkih. In še sad i Sestre Cirila Zupan ob zlatem jubileju redovnega življenja. Samostan 4 sv.školastike, g Chicago, , dne ] 1. julija. ODMEVI AVE ma« Ia Ta dan je bil med nami tudi Rož* romarjev Je pri| £ in je imel zanje '' 5kof. Mnogi so vzvišeni g. škof dr. G Veliko v soboto mašo g mi «to žrtvami prišli tešč in^o^j' ta dan prejeli sveto obhajil 0 nedeljo pa seveda nobenem * • 11 ni manjkalo. V soboto zvečer se je p 0 g 0 voru p. Odila in blagoslovu raz vila procesija z lučkami p rotl jezeru. -Naslednji dan zjutraj j e pridigal p. Kazimir, ob enajstih pa je pri votlini opravil slovesno romarsko mašo p. Benedikt Ho- ge, naš bivši komisar, zdaj v Johnstownu, Pa. na naši fari. Pri- digal je g. škof. Popoldne seveda niso mogle izostati pete litanije, zvečer pa se je zopet razvila procesjja. Tokrat se je romar¬ jem pridružila tudi Marija Po¬ magaj sama. Milostno podobo so nosili naši kleriki. Romarji so se slovesno posvetili brezma¬ dežnemu Srcu Marijinemu. marska sezona je minila. Naš sv. Franči¬ šek pred samostanom bo v oktobru še sprejel s voj o tretj eredno skupi¬ nico, nato pa bo Lemont do maja bolj zase. Se¬ veda s tem ni rečeno, da de bo nikogar k nam ali da se romarjev brani¬ mo. Vsak je dobrodošel in vem, da brez obisko¬ valcev ne bomo nikoli. Vsaj tretjeredniki se vsaki mesec enkrat pri nas zbero na shod. Iz¬ med družin v okolici pa je prav gotovo največ¬ krat med nami Stanger- jeva iz Chicaga, zvesta J/ernontu tudi v snegu, f/ilo bi n.irn dolgčas, Če bi ne videli njihove kare pred samostanom ali Romarskim domom, ta¬ ko smo se je navadli. Upamo, da tudi letos ne bomo vso zimo sami. * Naj se ob koncu se¬ zone iskreno zahvalimo vsem, ki so nam vedno pomagali v Romarskem domu. Brez njih pomoči bi težko postregli ro- ma rjem. Prepričani smo, da bodo drugo leto zopet priskočili na po¬ moč. Bog plačaj . Naj na kratko opišem romanje Zveze oltarnih društev iz Clevelanda, ki J< bilo dne 19. avgusta! * Naslednje romanje (dne 26. avgusta) je pri¬ redila fara sv. Jurija v So. Chicago. Tudi živa¬ hen dan. Romarsko ma¬ šo je pri groti opravil p. Rafael, angleško pri' digo pa je imel p. Leo- n ard. * Kaj pa dan Medenega piknika ? O, kljub bo J kislemu vremenu dop°' dne se je nabralo veli^ 0 ljudi. V soboto zveČ er običajna procesija je vsem tako všeč. $1° vesno romarsko pri groti je ob enaj^' opravil čebelar p. Kako ti to poje! Gob 1 ' so ga poslušale tudi j- 1951- tP* »etudi so panji b<' ict ' drugem koncu. r r»' , ie voditelj ro- r' idlga p ' Odilo. Popol- «* n} ' pobožnost je i- , John. ““potem P* piknik ! Se- J 50 napekle piško- f da je bilo kaj. Tudi za med sta- ka- L r vsako leto.-okrasili est ra Marcijana in pa Salvatora. P. John pra¬ vi vsem Bog plačaj ! popoldne je tako hi- tro minilo. Seveda v ve¬ selem pričakovanju, ko¬ ga bo določil žreb. Pa jih je preveč, da bi se mogla sreča vsem na¬ smehniti. * Vsem izžrebancem iz srca čestitamo, za drugo leto pa želimo srečo takim, ki letos niso nič zadeli. . Nagrade bomo poča¬ si razposlali. Seveda ne § f e hitro in je dosti de- a> Zato prosimo malo P°trplj en j a> o ki s ^ e kupili , ečk e, pa nič zadeli, s e dobili med “za en- dav V us ^ a "- Nočemo, 1 s e prekislo držali. ste ^m vr- da v knj . lž ‘ ce s tikci. češ Pism njlh m štev ilk. V Po Po U m° t pikniku 50 bile di Številu 1 orrien Jene tu- P 'n Ra f1 -ru ' ’ m agister '"Z letos " 8 ‘ ve? i. "4 ,'vc m ' triu a r* k ° le t°. J 'd)r M(> Hc priglasili za noviciat, dva za slovaški in eden za lemontski komisari¬ at. Dne 23. avgusta sta bila preoblečena fr. Av¬ guštin (Jan) Antonich in fr. Vincencij (Michael) Gregenda, fr. Frančišek (Richard) Bridges pa je prejel redovno obleko dne 4. septembra. Vsem trem želimo stanovitnosti v poklicu! * Na nedeljo dne 9.sep¬ tembra so imeli fantje in možje Naj sv. Imena fare sv. Štefana duhovno obnovo. Angleške govo¬ re je imel p. Alojzij, slovenske pa p. Odilo. Popoldne smo peli “slo¬ venske” litanije v an¬ gleškem jeziku. Vsi so peli, saj so mladim vse melodije znane, le slo¬ venskega besedila ne ra¬ zumejo. Ko pa jim daš v roke angleško besedi¬ lo, pokažejo slovensko dušo: takoj vsa cerkev odmeva v večglasnem petju. „ ' TRETJEREDNIKI! Dne 7. oktobra bomo v Lemontu slovesno ob¬ hajali god našega sera- finskega sv.,očeta Fran¬ čiška. Ob enajsti uri bo pri Mariji Pomagaj slo¬ vesna sveta maša s pri¬ digo. Popoldne ob dveh bo shod tretjega reda za vse okoliške tretjeredni- ke: iz Chicaga, Jolieta, Waukegana in od drugih bližnjih krajev. Lansko leto je bilo prav lepo in upamo, da bo tudi letos. Na shodu bo podeljen papeški blagoslov, ki je 315 združen s popolnim od¬ pustkom. Imeli bomo tu¬ di češčenje relikvije sv. F rančiška. Z oktobrom bomo začeli zopet z rednimi tretjerednimi shodi na vsako prvo nedeljo v mesecu. Poleti so mo¬ rali ti shodi zaradi ro¬ manj izostati. * Vsem, ki so nas v zadnjem času spraševa¬ li za molitvenike, spo¬ ročamo, da je priljub¬ ljeni molitvenik z ime¬ nom ZDRAVNIK MOJE DUŠE prišel iz knjigo¬ veznice. Lahko ga zopet naročite v upravi Ave Marije. Cena knjižici z rdečo obrezo stane kot prej: $ 1. 75, dočim je z zlato obrezo pol dolarja dražji, torej $ 2. 25. Kar sporočite, kakšnega že¬ lite ! * VEČNI POPOTNIK- brat Antonin bo v oktobru obiskal na¬ ročnike Ave Marije v Jolietu in Waukeganu, država Illinois. Želimo mu srečno pot in srečen povratek s čim več no¬ vimi naročniki. Spremembe v komi¬ sariatu po zadnji seji vodstva bom objavil pri¬ hodnjič. Omenim naj le to, da smo dobili slo¬ venski frančiškani no¬ vo župnijo in sicer v Milwaukeeju. Začasno jo bo upravljal p. komi¬ sar Aleksander. Lomonfaki kroni»i 316 Sreča se je nasmehnila- Frank GARTNER, Littie JaUs.N. Y - Anton OGRINC, Cleveland .Ob* URBANČIČ, Cleveland, U. ST," M^sTanSnIkV Cleveland. O. Mrs. P. OŽBOLT, Chicago UL T. SUHADOLNIK, Barberton, O. Mary GABRIČ, New York, N- Miss R. MARKEL, Browndale,^Fa 1. 2. 3. 4. 5. 6 . 7. 9 ’ Mr” A. JERMAN, Cleveland, O. 10. Eddie BERNICK, Detroit, Mich 11. Agnes LENCOFSKV, Fontana, CalH. 12 Mrs. P. STRNAD, Costana, CaliL 13. Katarina KRIZE, Biwabik, Mmn. 14. Louis JAGER, Indianapolis, Ind. 15. Mary SAFRAN, N. Braddock, Pa. 16. A. ZAGORC, Cleveland, Ohio 17. John POLŽ, Cleveland, Ohio 18. Frances KOS, Joliet, 111. 19. Helen KRAVCAR, Cleveland, O. 20. Marilyn BRUMMEL, Aurora, 111. 21. Johana SESHNIK, Eveleth, Minn. 22. Jakob GRIMSIC, Waukegan, 111. 23. Ivan TALIAN, Bethlehem, Pa. 24. Frank TREMPUS, Pittsburgh, Pa. 25. Mary POGORELC, Ely, Minn. 26. Mary GASPICH, Joliet, 111. 27. Antonija ROZMAN, Baden, Pa. 28. Anna GORKOS, Cleveland, O. 29. G. TASSOTTI, Brooklyn, N. Y. 30. Greti MIKOLIČ, Brooklyn, N. Y. 31. Mrs. Peter ANCEL, Joliet, 111. 32. John SEVER, Chicago, 111. 33. Mary ZGONC, Ely, Minn. ' 34. Mr. R. MARCOTTE, Kankakee, 111. 35. Lucy GRIVETZ, Milwaukee, Wis 36. Jennie GODEC, Cleveland, O. 37. Mary FINK, East Palestino, O. 38. Mary AUFDERKLAM,St.Mar.y’ s p a 39. Anna SMRKE, Cleveland, O. 40. Theresa GORENCIC, Cleveland O 41. Mary STARICH, Greaney, Minn' ’ 42. T. MIKETICH, Chicago, IH 43. Mrs. A. MLAKAR, Hibbing Minn 44. Frank AS H, Yocca Vallev Gal!? 4 5. John LEGAN, Canon Citv Tnl 46. B. REZIN, Kansas Citv 47. Vincent SIMONČIČ, Cleveland O 48. Miha KOŠIR, Detroit, Mich ' ' 49. Karolina BOYCE n« 1 80. Kr. KOOKVAR, Enha e u V t el ^ d ' 51. Mary HROVAT, Cleveu 1 52. Mary SOBOCHAN, Clevn ^ 53. Katarina MAROVICH, cu 4n(1 , 0 54. Mary KRALL, Euclid qi1 C 4 8o, j, 55. Kenny B. WEVAND, Pe ru ^ 56. Tone BABNIK, New York’ m 57. Frank HROVAT, Cleveland ‘ 58. A. JAKŠE, Chicago, Ul. ' 59. Rose KAPLAN, Pueblo, Co] 60. John BRADAČ, Euclid, Ohi °' 61. Mrs. J. SUSCHA, Sheboyg an °. 62. M. RUPNIK, Bridgevill e) p^ * s . 63. Ana ROVAN, Johnstown, p a ’ 64. Katarina ZADEL, Joliet, m * 65. Sr. AlmeridaMRENA, Natrona n 66 . Frances SKALA, Ely, Minn. ’ * 67. Catherine ŽAGAR, McDonald p 68 . Franc BILBAM, Chicago, m/ a ' 69. Bobby GENS, La Salle, IH. 70. John TURNER, Chicago, 111 . 71. Mrs. Mary GUBANC, Clev. 0. 72. Ivanka SEVER, Cleveland, 0. 73. Mary KOWALSKI, Argo, 111 . 74. M. ČAGRAN, Hicksville, N. Y. 7 5. Mrs. G. SCHMIDT,HazelPark, Mic 76. Mrs. F. BALOH, Cleveland, 0. 77. Jennie ERJAVEC, Cleveland, 0. 78. Johan SOMRAK, Marshfield, Wis, 79. F. ZAK, Cleveland, Ohio 80. A. PRYATEL, Carning, Calif. 81. Albert VERANTH, Ely, Minn. 82. M. HODNIK, Brooklyn, N. Y. 83. Agnes NEMANIČ, Mt. Carmel, Pa. 84. Rose MLAKAR, Lorain, Ohio 85. Marija GORŠE, Minneapolis, Mine. 86 . Mrs. PAUL, Lorain, Ohio 87. Anton CHERNICH, Cromwell, Minn 88 . Mrs. J. KAROSICH, Eveleth, Minn. 89. N. N. , Cleveland, Ohio 90. Rosemary DENSA, Chicago, Uh 91. Mi s s Ana GRADIS AR, Pueblo, Colo 92. J. OBERSTAR, Cleveland, Ohio 93. Jane KRUMBERGER, Racine, W lS . 94. Katarina STULLER, Milwaukee, ' 95. Mrs. F. OSTRELICH, Cleveland, 96. Mr. Mrs. PAVŠEK, Cleveland, 0 hlL 97. Alojzija RINK, ? 98. M. TEŽAK, Crested Butte, Col 0, 99. Julija C VAR, Buhi, Minn. 100. Lucija LOZAR, Joliet, IlL Imenovani so bili izžrebani na lemontskem Medenem pikniku. Želimo jim: [) 0 ber t 1 ) 317 DETROIT, Mich.-rPiše “Gorenjsko dekle": Zahvaljujem se Vam, da ste tudi meni poslali doslej mi še nepo¬ znane srečke za med. Bog daj, da bi imela srečo in bi dobila sladkega me - du vsaj za enkrat namazati kruh. Že kar mislim, da ga imam, pa ne vem, če bo kaj. - Rada bi enkrat videla to¬ likokrat imenovane ameriške Brezje , Sa J Sem bila v domovini večkrat na pravih Brezjah, ko sem blizu Brezij , or y\ a - A zdaj mi še čas ne dopušča, . d bi se podala na romanje. Vsak dan ^ e ^ 0, Srečni so tisti, ki lahko J 1 5e J° Marijo Pomagaj. Se lepo pozdravljam! ~ Pijeta John in Keti 2 a pr ^ a se Vam lepo zahvaliva ra ^a d ^ ^ ve Marija. Vedno ga ^ tTx iont J raVa * n sva Materi božji na Vserft em 8 r i2hu hvaležna zanj. •trar^i ^ . trudite s temi zanimivimi bili ušrj 11 ^ 110 P rizna nje z željo, da **c Vec l no lepši in vsaki me¬ sečnikov. Bog z Vami ! *"^Mv,.f. R ^ NCIS CO, Calif. - PiSe -ikor sem videl iz Vašega pisma, imate v Lem on tu “Medeni pik¬ nik”. Žal mi je, da se ga osebno ne morem udeležiti, a iz srca si želim videti Vaš lepi Lemont in obiskati Ma¬ rijo Pomagaj. Mogoče mi bo ljubi Bo- gec tudi to milost naklonil, predno u- mrjem, da se mi bodo te srčne želje spolnile. Rad bi imel srečo pri medenih na¬ gradah. Prilegel bi se mi med od iz¬ seljeniških čebelic, ki so prišle čez morje delat novi domek, kakor tisoči slovenskih izseljencev in zadnja leta ubogih beguncev. - Pozdrav! KAMLEH, Egipet - Pošilja Ana Winter: Še iz našega konca malo, pa čeprav živimo kar po starem ! Zelo sem hvaležna mojemu rajnemu bra - tu, ki mi je iz Amerike poslal pred smrtjo veliko starih številk Ave Ma¬ rije. Ne morem povedati, kako sem bila vesela in tudi drugi, ki so jih brali in jih še prebirajo. Kako težko čakamo vsake nove številke! Tu pri nas je veliko neumnega go¬ vorjenja in prerokovanja: da se bo križ prikazal in angeli bodo žgali grešnike, dobri pa bodo videli tri dni , kako bodo grešniki goreli. . . In še več takih neumnosti. Ljudje se pa le dobe, ki vse verjamejo in še poveča- vajo in širijo. Raje naj bi več brali, MESEČNI ___MOLITVENI-- NAMEN ZA VEČJI USPEH PRIDIG NASI POKOJNI Hermina BOSH, Baden, Pa. Ana GODEC, Pueblo, Colo. Jožef PEČEK, Pueblo, Colo. Raphaela JERŠIN, Pueblo, Colo. M.ZOTT,Cleveland, Ohio Jakob CUKJATI, Arma, Kans. Mary STRELL, Leadville, Colo. Jožef STEPIC, Cleveland, O. Avgust MESERKO, Cleveland, O. Peter PRAH, Chicago, 111. Frances POŽAR, Cleveland, O. John VALENČIČ, Cleveland, O. Katarina BOBEN, San Francisco/Zal Anton STERK, Sheboygan, Wis. Katarina OSTERMAN, San Fr. Calif. Frank DEŽELAN, Indianapolis, Ind. John KOCJAN, Sheboygan, Wis. Uršula CRNKOVIČ, Lemont, 111. Frances LASCAR, Davis, W.Va. NAJ |P OČIVAJ O |V tMIRU tAMEN kaj je povedala Fatimska Marija in lepše živeli. Za to pa jih je bolj ma¬ lo, ki bi se potrudili. Ljudje smo res čudni, ali ne? Raje prepustimo Bogu bodočnost in se vsak dan potru¬ dimo za lepo življenje! Potem se nam tudi bodočnosti ni treba bati ! No, vidite, pa sem le malo pokram¬ ljala! Pravila sem prijateljici, da bom pisala, pa mi je rekla: To ni zate ko nisi učena. - Pa Zapeček je naš in je kar fletno malo pokramljati. Prisrčen pozdrav vsem zapečkar¬ jem in vsem lemontskim patrom ! BARBERTON, Ohio - Pig e p r . Smole: Oltarno drnStvo na5e barb^ tonske fare se najlepše zahvaljuje prijaznost in postrežbo oo. franSiS, nov. Enako vsem druRim ki „„ v lemontskem romarskem P ma 8 romarji smo biliTko ^ , mU ' ' E ut.li smo se kakor dom a ° V p J ™' ’ je bilo prvovrstno- atanrv . av 1 “• Ko “'>Mebl, ocMr^t/ln 11 : AVE Map, tako domače. Najlepša zahvala g * krat in Bog plačaj vsem! e Ko smo odhajali z busom do do nas je naš g. župnik Rev. J ager ^- g os lovil na pot in nas izročil v Var Marije Pomagaj. Pa se je kar n ^ krat na poti zgodila prometna nesreč Lahko bi bili vsi mrtvi, pa sej e f' srečno izteklo. Kdor se Mariji pri * roči, ni nikdar zapuščen. OMAHA, Nebr. - Piše N. N. : p 0 . šiljam Vam ključ od sobe št. 14 p 0 . marskega doma. šele v Chicagu sem videla, da ga je moja sopotnica vta- knila v torbico, namesto da biga oddala Vam. Brala sem v Ave Mariji, da so nekateri ključe vzeli s seboj. Na, pa se je tudi meni. Saj človek nebi verjel, pa se le zgodi. Prosim prav lepo, oprostite, saj pomota ni bila namenoma narejena. Pozdrave! ■ Nimamo kaj oprostiti, saj razumemo naglico, s katero se romarji odpravljajo. Bog pla¬ čaj za ključ ! Veseli nas, da ste ono notico v našem listu o ključih in brisačah vzeli tako lepo, kakor smo mislili mi. Prejeli smo namreč pismo nepodpisane, ki je obrnila našo notico na svojo skupino. Očita nam krivico in pravi, da je n J e skupina prvič in zadnjič roma¬ la v Lemont. . . Čudni ljudje- Kako naj bi jim dokazal, da n ’ sem mislil nje in sploh ni k o gar osebno? Morda bo verje 3 neimenovana vsaj to, da sen 1 ono notico tiskal dva dni P re dnem romanja, ki ga omenja v pismu kot svoje romanje. . • Urednik JOLIET, Illinois - Piše Karoli ’ 1,1 Gregorčič: Da, nova cesta v Lemo’ 1 * 1 je pa res nekaj ! Zares je vredno da*' zanjo pet dolarjev in vsak lemonts romar bi moral seči v svojo dcna’’ 1 ' t«** '' S ' 10 bro vem, kako je bilo Sirn jiti po stari, po tistem ka- ■ f[ K 0 l> oa ‘ sem bila lani kar osem- Vas Sm0 se j° lietske Sene ,r«» P r ' poklicale na telefon za ma- ^"“ 'llepim petjem, pri katerem 10 5 p ,. sa me pomagale. Ko nismo iV° ^ 1 s veto leto v Rim, smo Šle mo gle a ^ e riške Brezje k Mariji Po- P* "V Najbolje je, da se v naših fa- “'fSroJirno Mariji. TU pošiljam staro pesem, ki se , 0 spominjam: Cel hrib se je tresu, k’je Jezus križ nesu. Tri rož’ce so zbrane za verne kristjane. Je venček spleten, od Marije posvečen: ta prva j e J ezus, ta druga Marija, ta tretja svet’ Jožef. . . Le prosi za nas ! KANSAS CITY, Kans. -Piše Anto¬ nija Kostelec: Dragi očetje frančiška¬ ni, dragi vsi v Romarskem domu ! Saj sinisem zapomnila imen, ko sem bi- •d julija pri Vas s skupino iz Kansasa . Tako nam je bilo všeč pri Mariji Po- ^ a 8 a j. le žal nam je, da smo se tako j! tro Opravile domov. Zaradi smrti r8 ‘ Cvitkovič smo bile vse zmešane K SLIKI: V junijski 3tevillu našega lista smo objavi 1 p. Kazimirja: Dva mater ein govori o zlati poroki , ra oleta p. komisarja Aleksandra Urankarja ofm. Tu objavljam« sliko iz te slovesnosti v Do P r i Brežicah dne b. maja. zJatoporočencema stoji drug 1 duhovnik, p. Konštantin ofm, isti dan zlate poroke P°f° ■' r «ita Toneta in sestro ^ - r mkarjeva mama in ata sta gotovo vesela v krogu svoj 1 ki so še ostali bli^ do- 319 in nervozne. V tisti naglici za bu sem celo pozabila plačati prenočišče za eno noč in sem bila prav taka kot tisti, ki so Vam odnesli ključe. Bog ne daj, da bi Mariji Pomagaj ostala dolžna. Zato zdaj pošiljam ček. Kakšno povodenj smo imeli pri nas, ni mogoče povedati. Brat An- tonin si je vse ogledal, ko je bil tu. Od naše hiše smo gledali, kako je bi¬ lo vse zalito. Na srečo živimo neka¬ ko 150 čevljev više. EUCLID, Ohio - Piše Pepca Beri- čič: Zame je najlepši kot Amerike Vaš in naš Lemont, saj je resnično košček slovenske domovine. Bog Vas živi vse skupaj! CLEVELAND, Ohio - Piše Ivanka Kožely: Včasih so rekli: Kdor nima v glavi, ima pa v petah! Moj namen je bil, da bom sama prinesla srečke za medeni piknik v Lemont, pa sem jih pozabila seveda doma. Jih pa zdaj po¬ šiljam po pošti. Ko sem bila tam pri Vas, pa tudi p. Johna in čebelic nisem nič videla. P. Odilo nas je tako zaposlil, da še misliti ni bilo čas na kaj drugega. No , saj je prav tako! Vsaj vemo, da smo na romanju. Upajmo, da se še vidi¬ mo pri Mariji Pomagaj. Še zdaj sli¬ šim p. Odilov glas: za njim mora vsak peti, pa četudi je napol mrtev od dol¬ gega pota. Prav lepa hvala vsej sa¬ mostanski družini in tudi Mrs. Roberts za njeno skrb in trud. 320 Mr. Anton Žitnik iz San Francisca, Calif. nam je -kakor že dol¬ ga leta - poslal sliko svoje rožne letnice. Čestitamo mu, da se kljub svojim osemde¬ setim letom vsakič potrudi vzgojiti tako zanimivost. + + + Prosim, denite na zapeček še tele vrstice:Na romanju sem kupila rožni venec od neke žene, ki jih dela njen mož, mislim da v Barbertonu. Pro¬ sila bi jo, naj mi pošlje naslov, saj je gotovo naročena na Ave Marijo in bo brala te vrstice. Moj naslov je: 687 E. 156 St. Cleveland 10, Ohio. ki naj nam varje vsepovsod ljubi naš slovenski rod. ” Pa čebelica pribrenči : Bzzzzzz. . . in mu veli: Father John, le brez skrbi! Šla sem po med daleč od doma in videla sem, da Ajnerika cela pripravlja se, da k Mariji poroma. SACRAMENTO, Calif. - Pošilja Mrs. Frances Radulovič: Dolgčas se Fathru Johnu zdi, če ne vidi v Lemontu polno ljudi. . . “Čebelic e-s e strice, bo kaj dosti medice za naše ljudi? Le pridne bodite, pa zvesto nosite to sladko medico za dobro potico! Bo dosti ljudi tu druzga septembra: bo sveta nedelja in piknik bo spet, kot je že več let. . . " O, naš Father John vedno skrben je za dom. Čebelic nikdar ne pusti in grešne ovčice z medom sladi Takole nas vabi in nam govori- “Bratci-zvonovi premilo pojo v Lemont k Mariji Vas vabijo’« Ze dolgo imam za Vas skrbi ko z medom polnim kanglice’ da me že roka vsa boli Le pridite na piknik vsi ’ medu »e poln škaf dobi ’ da za eladko bo zdravilo tponriin obenem na Marijo Mr. & Mrs« Rose SlMEN C, Cleveland, 0. FARA PRESV. SRCA J., Barberton ( 0. Lucy GNIDI CA, Cleveland, 0. Gertrude MLAKAR, Aurora, III« Josephine STRUNGE, Cleveland, 0. ) Frances TURK, Pueblo, Colo« | N.N., Cleveland, CX j Mary KOCMAN | Matt GRILL, Chicago, III. Pet-dola/uJti Mrs. M. MARINČIČ j Mrs. MEGLAC, Cleveland, 0. 1 Agatha MOŽINA, Turtle Creek, Pa- j Mary FILIPOVIČ, Cleveland, 0« j. Mary LINČ, Cleveland, 0. Joseph STEPANICH, Cherryvale, k** 1 Mrs. A. GUBANC, Cleveland, 0. John DOBRAVC, Franklin, Kon« Charles HOČEVAR, Cleveland, 0- Mary HORVAT, Cl evoland, 0. ' A ^Yn T L M . A l? \ Po ^ 30: j. Kolenc, Po J 25’ > r 3 in ' K i' r kl Turk, T. Ploa; po $1.50: F. Wink‘w' J,. K° voC J, $1.15: F. Ulčar; po $1: A. Dosch' a. Cher"** .. ause k, J. Kepic, A. Jakič, A. Nem- | J. ^'rLbevc, M. Dreflak, T. Dezelan, A. Kam- J0 r, N - p Strehar, U. Lovšin, K. Plantar, B . nlkah n * ^s. A. Urbanc, M. Kokalj, Mrs. &****' h 'm. Kapshe, A. Pipan, F. Siska, M. L usk° vic "' N M. Suša, A. Pirc, Mrs. L. Kallen, Vk %vich, A. Kozel, A. Major, M. Line, M. M- L ^,° p. Kastigar, P. Podgornik, A. Mi- j gtruaib < jeretina, F. Holst, M. Jelarcic, A. ' kl iQkovičh, A. Rauch, A. Zadnik, M. Marino, 1 Mrs . a. Somrak, Knasez Fam., A. Zorko, i P* Pristavec, H. Bosh, J. Spolar, F. Undic; po Mtb. J. Perkovich, J. M. Poje, J. Tegel, j - 50 'prosnick, F. Marolt, A. Grahek, A. Mlekans, Dolanc, M. Kozel, A. Preloznik, A. Kozlevčar, r otpraas, F. Slapničar, M. Bandek, M. Bradeška, a Kovač, J. Peshel; po .10*: A. Podobnik. Ostali prihodnjih. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO - Po $ 25: M. Polutnik, 'Po $ 15: A. Schmuk, Po $ 10: A. Vahčič, A. Udov- lch, F. Novak, A. Fortuna, J. Kolenc, J. Luzar, A. i Osterlich, Po $ 6: J. Smrdel, Po $ 5: M. Hočevar, M. Knez, M. Levar, F. Petrič, J. Lindič, M. Jenko, F. Stegu, A. & M. Strukel, Mrs. Kozar, M. Oblak, M Lavtižar, M. Planinšek, M. Munira, M. Prijatel,J. Azancic, Po $ 3: M. Ortar, M. Kobe, M. Kopač, O. Anzlc, Po $ 2.50 J. Strah, J. Gruden, Po $ 2: F. P- etrovclc, A. Možina, F. Adler, L. Pančur, T. Zni- jdarsic, M. Grivetz, V. Fidel, Po $ 1.50 F. Kovačič I Po $ 1; J. Golobic, R. Koporc, R. Krall, A. Orat- jeh, L. Vidmar, F. Shega, N. N., K. Mikulic, M. Mu¬ hic, M. Kepa, Po 50* M. Anzicek, M. Kristo, F. Shebenik, M. Sofran, F. Petrič, A. Škerjanc, Po 15* ! N. N. ZA BARAGOV DOM- Po $ 2: J. Femec, J. j Cimperman, Po $ 1: R. Urbančič, M. Noda. 2A CESTO: $25: Romarice iz Jolieta; Po 10$: Družina Ovoa; Po $5; Rose Krall, Mary Stiglitz, Mary Pogaicr, Sain, Antonia Komick, Antonia Utenich, Lucv G^dioa, Mary Garij Po $3: Mary Lavtižar, Frank Pe*«? Jennie Hiti, F. Horvat; Po $2.50: Mary Sajovic; Po : Jennle Luzcr, Fiank Gosak, Josephine Cimpermcn, L 3 5 l 1: ^»-Skubic, M-s M.Noda, Josephine Femec, Agnes ifnuk ' J -Kozel j, Mcry Mihelčič; Po $0.75:Peter Jelar. CAR LISTU - Po $ 5: F. Cerar; po $ 3: M. Smole; ip° * 2 - 50 F. Urankar, F. Hren, Po $ 2: Mr & Mrs. M Ur ® ic . h « B. Komovk, Po $ 1: M. Ross; O. Ansic, • Zaletel, p 0 50* S. Gainer; J. Bernot. k® ® ARAg °VO Z VEZO—Po$3; J. Steblaj, J. Mla- 1 - w • Korenchan, Po$2; Rev. J. E. Schiffrer, Po$ Gorup, j, Zaman, L. Prince, Po 50* N.N. ApQ BTOLATA SV. FRANČIŠKA objavimo drugih. •bofji, sv. Jožefu, sv. Judi Antonu in TJe nekaterim svetnikom se H//*,, Y' Va ^Jejo Jakob Butar, N. N., Anna Mary Mervar, Louis "• A * Gettek, Mr«. J.Martec, Mrs.Kovačič, \j n ! ,Un °' Kožar, Mary Planinšek, A. '• Mr«.A.O«trellch. _ . ~ o vj. A. Krall, Po $ 24: A. Gorkoa, Po $ 20: Ne A. Bolden, A. Gliha, Po $ 15: K. Zvec, Po $ D, --1 I r->_ * >» • - • • A. Pucelj, Po $ 12: I. Sev Po $ 10: M. Florjane, A. Trenta° H ^7 ^ is ko, Fam: Jovoc, M- Zagat, M,.. Porenju (SS," 0 *: eglav, J. Fink, R. Krall, J. K nez M ^| A ; P n' etich, Po $ 9: P. J. La^ich Po $ R u^* u’ Un ‘ Fortuna, J. Roberts, L. Cemazar F <=;»* A * M. Rolich, K. Golinar, K. Mrkotia' M r '* 7: nira, A. Shmuk, M. Vessell, A. Pechek°R r' ^ Po $ 6.50 J. Geržin, M. Klobu^rPoSfi. ^° v P ' har, Mrs. Skubic, M. Lavtižar p 0 '« s- t- L A ’ \ u * Knez, J. Planinšek, J. Jager, L. Grobelšek, N.'n ’ B. Skopic, M. Davidson, J. F=eternel M ri«rl ‘ Benda, M. Holmes, Bonjko, Fam: M.'Modi? s'. P^t- ocnik, Mrs. Kovačič, F. Mejse, R. Yartz, N. N. m. Novak, M. Pečnik, Mrs. Lezar, M. Prhne, Mrs. Po- zarrelli, T. Potokar, M. Kaplan, M. F. Rupar, M. Frank, J. Velikonja, A. M. Strukel, J. Cimperman, J. Zupančič, Mrs. Struna, Mrs. Linto, M. Planinšek Mrs. Urbančič, V. Ovca, M. Petelin, A. Žagar C ' Vergas, R. Šimenc, S. Forti, M. Zobec, A. Cučjati M. Cas serman, M. Bizjak, Mr & Mrs. Hočevar Mrs Bostnar, Po $ 4.50 A. Mehelic, J. Anzich, W. Ozb-' olt, Po $ 4: L. Jalovec, A. Bencin, F. Zupec, R. Bergles, J. Bratkovič, Mrs. Pucelj, M. Bovek, A. Komich, Mrs. Troha, T. Martinčič, J. Kastelic, M. Stark, N. N., G. Opeka, Po $ 3: G. Urbas, F. Ho¬ čevar, J. Vidmar, C. Barboric, J. Škerl, U. Lovšin, L. Hren, A. Sushman, H. Ausserer, F. Križnik, M. Gorše, A. Lesca, J. Oberstar, F. Gartner, M. Star¬ iha, J. Basnik, K. Kostelech, F. Novak, M. Shiltz, M. Kopla, M. Noda, F. Perme, Mrs. Zakrajšek, J. Femec, M. Zupančič, Mrs. Cerchick, C. Turk, M. Volpe, L. Cimperman, Mrs. Grze, A. Tansel, J. Zu pancic, A. Gruden, H. Sega, M. Prijatel, K. Grom- ovsek, J. Kocin, M. Anzicrk, J. Glivar, A. Komotar Perc, Fam: Po $ 2.50 J. Ozanic, Po $ 2: T. Shirc- el, J. Sasek, M. Gorup, Mr & Mrs. Tursich, A. Rus, H. Ošaben, F. Vergar, J. Bovitz, J. Menart, A. Pe¬ terlin, L. Repar, F. Svetko, A. Ciadisa, N. N., K. Bayuk, Mrs. Kristo, J. Lozar, M. Žagar, M. Palčič, Mrs. Poje, I. Dedek, Mrs. Mezerko, F. Istinic, Mrs. Strukel, J. Poje, A. Rolich, Mrs, Kancic, R. Cim¬ erman, Mrs. Streidar, I. Urbančič, Mrs. Draslar, M. Bratkovich, Mrs. Grdina, M. Zaleltel, M. Bolon, F. Kirn, Mrs. Bregar, F. Sajovec, A. Sernel, J. Luzar, U. Stormole, M. Žnidaršič, A. Prah, T. Grum, L . Izanec, Mr. Brodnik, J. Koznik, M. Tursich, A. Sim onich, Mrs. Jalovec, A. Kočevar, F. Vregar, M. Gl¬ obokar, R. Slabalec, Mre. Sirk, J. Mlakar, R. Skifi, A. Zorman, R. Krall, J. Turk, A. Antosiewicz, L. Yalotz, M. Turk, A. Sterk, M. Pangre, J. Hiti, J. Terček, L. Orožnik, A. Kotchevar, M. Centa, J. Pr- emen, 4: Po $ 1: R. Pucel, A. Peterlin, ti. Mooezen, n . ol - ampfel, A. Košir, M. Povirlg M. Kočevar, K. Roberte A. Kominski, M. Kavšek, M. Moher, K. Shus ter, Mrs Gerdovich, J. Rojc, M. Sluga, E. Kambič, Mrs. Mo- nira, K. Golinar, M. Kohman, J. Cimperman, J. Go - dic, A. Pozeglav, J. Perkovič, U Budlc, L. Vouk, M. Kajfes, M. Može, Pavik, Fam: Mrs. Kavšek, M. Coleman, D. Frldrich, V. Lindič, J. Avsec, M. Cer- van, M. Line, Mrs. Puzel, V. Pajk, A. Habjan, M. Evetz, M. Skrtul, R. Eyrich, A. Hochevar, M. Hoc- hevar, M. Jacklich, J. Cesar, J. Brlckner, F. Roltz, M. Kocman, M. Kocjan, A. Butkovlc, J, Jarc, J. Strubel, M. Marinčič, T. Migvar, F. Krebelj, M. Je reb, A. Treven, J. Llpersick, J. Hočevar, A. Mil¬ ler, M. Pieek, A. Droll, M. Papeeh, K. Sakovlch, E. Glina, J. Hočevar, M. Zore. ich*n ?••• Redovni bratje pomagajo duhovnikom. Tudi v lemontskef" samostanu Marije Pomagaj je dosti dela v tiskarni, kuhi¬ nj'/ pralnici, na farmi... Bi se morda pridružil vesele " 10 bratu in posvetil svoje življenje Bogu v frančiškanske " 1 redu? PiJj na spodnji naslov! The Brothers in the Franciscan Order help the pr'« sts •n their work. Here in Lemont they work in the print®^/ n« kitchen, in the laundry, on the farm... Would you l' ke ° lom this smiling Brother, and dedicate your ,0 0 For full porticulars write to; Very Rev. Commis sary St. Mary’s Seminar/ Lemont, Illinois