vel je - skladišče
D-Per
227 1
4%0
COBISS a
C
g
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE
1. MAJ, PRAZNIK DELA
Prva, posebno pa druga industrijska revolucija ob izteku 19. stoletja sta povzročili nagel razvoj kapitalistične proizvodnje in s tem močno razširili proces koncentracije in centralizacije
kapitala. To je povzročilo konkurenčni boj med malimi in velikimi podjetji. Mala podjetja so začela propadati in pričela so prevladovati velika industrijska podjetja. Na drugi strani pa se je
začela porajati iz teh propadlih obrtnikov in kmetov, armada brezposelnih delavcev, ki so ponujali svojo delovno silo na trgu za mezdo. Tako se je rodil proletariat, ki je bil brez kakršnihkoli političnih in ekonomskih pravic.
Proces osveščanja delavskega razreda je potekal počasi, to pa zaradi tega, ker je zavest tistih razredov, iz katerega je izšel, bila zavest drobne buržoazije, kmetje pa so hoteli na hitro nekaj zaslužiti in se potem vrniti nazaj k zemlji.
To obdobje lahko označimo za obdobje, ko je bil človek človeku volk. Delovni čas delavca je takrat trajal tudi od 12—18 ur, kar kaže, kako grobo so lastniki proizvajalnih sredstev izkoriščali proletariat, še huje pa se je to izkoriščanje kazalo pri izkoriščanju ženske in otroške delovne sile.
Kapitalizem je prinesel veliko sprememb v načinu proizvodnje, vendar pa se je ekonomsko zaviranje nadaljevalo, čeprav je delavcu bila priznana večja osebna svoboda. Vsa ta nasprotja so proletariat pripeljala tako daleč, da se je začel organizirano boriti s pomočjo duhovnega vodje — znanstvenega socializma.
Marx je že leta 1848 v "Komunističnem manifestu’’ orisal prvo fazo delovnega boja, ko je dejal: "Najprej se borijo posamezno delavci ene tovarne, potem delavci ene panoge v enem mestu proti posameznim buržoazijam, kijih neposredno izkoriščajo..." V tem manifestu je Mara tudi že začrtal strategijo in taktiko komunistov kot najnaprednejšega gibanja revolucionarnega boja proletariata.
S tem je dobil proletariat duhovno podporo, s katero se je začel organizirano združevati in organizirati prve velike stavke. Taka prva stavka je bila
1.	maja 1886 v Chicagu. Na tem štrajku je sodelovalo 40.000 delavcev, ki so zahtevali na tem manifestativnem mitingu tri osmine, kar pomeni: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur kulturnega življenja.
Miting se je končal tragično, kajti prišlo je do oboroženega spopada in policija je ubila šest delavcev, okoli petdeset pa jih je ranila. Veliko
demonstrantov so tudi zaprli, med katerimi je bilo precej organizatorjev štrajka. Da pa bi bila tragedija še večja, so na sodnem procesu pet organizatorjev štrajka obsodili na smrt, tri pa na daljšo ječo.
V	spomin na te čikaške žrtve je leta 1889 Druga internacionala sklenila, da se vsako leto na isti dan t. j. 1. maja organizirajo množične delavske demonstracije po vsem svetu. Demonstracije so se odvijale v Parizu, Belgiji, Nemčiji, Španiji, Angliji, skratka po vsej Evropi, kar je kazalo že na izreden politični pomen razrednega boja proletariata zato, ker je na teh demonstracijah prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. Še istega leta se je na kongresu Druge internacionale vršila polemika med oportunističnim in revolucionarnim krilom ali naj se prvomajska proslava vrši točno na dan prvega maja, med tem, ko so se delegati iz Nemčije in Anglije zavzemali, da naj bi se 1. maj — praznik dela praznoval prvo nedeljo v mesecu maju, kar pa je v globali pomenilo preprečevanje stavk in s tem tudi onemogočanje razredne borbe proletariata. Vendar je v tej polemiki le prevladal kompromis: ”Da se ta praznik mora proslavljati, kot dan oddiha, v kolikor pogoji v določeni državi omogočajo tako proslavo”. Leta 1904 so delegati na amsterdamskem kongresu Druge internacionale zahtevali zakonito uvedbo osemurnega delovnega dne. In tako se je iz leta v leto v mednarodnem delavskem gibanju izkristaliziral boj proti kapitalističnemu izkoriščanju.
Na naših tleh smo prvi maj prvič slavili leta 1980, ko so demonstrirali hrvatski in slovenski delavci za tri osmine, v naslednjih letih pa že po vsej naši današnji Jugoslaviji. Borba našega proletariata se ni vezala samo na zahteve proletariata, temveč za družbeni cilj, kot je dejal Dimitrije Tucovič: "socialistični ideal”, kar se je kasneje odražalo od prvega dne vstaje naših narodov in narodnosti, do končne zmage v borbi proti fašizmu, ki jo je vodila edina organizirana sila takrat, KPJ s tovarišem Titom na čelu.
Letos poteka že 35. leto od kar naš delavski razred 1. maj — praznik dela praznuje v svobodni samoupravni socialistični neuvrščeni Titovi Jugoslaviji, ko lahko delavec — proizvajalec odloča sam o svojem delu in rezultatih ustvarjenega dela.
V	počastitev na težke proletarske dni, ko si je proletariat korak za korakom utiral pot, se vsako leto po vsej naši širni domovini vršijo proslave, odpirajo novi tovarniški objekti, ceste itd.
In ob razmišljanju, kako lepo je v naši domovini biti delavec samoupravljalec, ki ima vse pravice, se mi nehote vsilju-
je misel, kako včasih vse preveč zlorabljamo pravice, obveznosti pa se otepamo in se tako neredko prepuščamo stihiji, kaj radi pozabljamo, da bi morala v tem času našega obdobja beseda stabilizacija našega gospodarstva preiti v zavest vsakega posameznega delovnega človeka, ne samo neposrednega proizvajalca. Stabilizacija na papirju ali še lepše se sliši iz ust, ko jo kar tako navržemo in jo kaj hitro pozabimo. Pravimo, da ustvarjamo, odločamo in razdeljujemo.
Zato mora beseda stabilizacija preiti v našo kri in zavest ter postati surovina, ki se obdeluje in predeluje v končni produkt, ki bo resnično stabiliziral naše gospodarstvo, v prvi vrsti pa našo delovno organizacijo. Stabilizirati gospodarstvo se pravi s preprostimi besedami: veliko več in bolje delati in to naj bi bila letošnja parola tradicionalnega praznika dela 1. maja za naš boljši jutri, za vsakega delovnega človeka naše samoupravne socialistične skupnosti.
”Kar more, to mož je storiti dolžan”
V	zadnjem času smo nekajkrat govorili na zborih in drugih sestankih o problemih našega gospodarjenja, o razlogih zakaj ne dosegamo boljših poslovnih rezultatov in kaj bomo v bodoče storili, da se bomo lažje znašli v dokaj težki splošni gospodarski situaciji. Pojasnili smo si, da bo ekonomska stabilizacija zahtevala določena odrekanja, zlasti pa pozitivnejši odnos do dela, do tehnološke discipline in zlasti skrbnejši odnos do izdelkov in premoženja sploh.
V	stabilizacijskem programu smo si jasno zapisali, da moramo uskladiti vse oblike porabe z realnim dohodkom, podvzeti vse možne ukrepe za uskladitev zunanjetrgovinske bilance, utrditi poslovno moralo, povečati delovno storilnost in izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti ter uvesti splošno akcijo varčevanja.
Programi aktivnosti posameznih TOZD in delovne skupnosti podrobneje razčlenjujejo problematiko in konkretno nakazujejo rešitve, roke in nosilce nalog.
V	proizvodnji keramike je glavni poudarek na zmanjšanju izmečkov proizvodnje in na zmanjšanju dela izmečkov nižje kvalitete. Poudarjena je zahteva, da se čimpreje zaključijo investicijska dela pri gradnji skladišč surovin in nove gmote. Pri glinah, kot osnovni komponenti naše mase, je potrebno rešiti drobljenje gline pred skladiščenjem. Zato bo potrebno nabaviti dodatno opremo.
V	stabilizacijskem programu je dan velik poudarek stalni kontroli tehnološkega procesa, zlasti v proizvodnji gmote, boljšemu vzdrževanju strojnih naprav in operativnemu planiranju proizvodnje na daljše obdobje.
Poseben poudarek je v stabilizacijskem programu pri štednji z energijo. Tu gre zlasti za večjo uporabo odpadne toplote, za boljšo izolacijo toplo-zračnih vodov, ureditev povratnih vodov kon-
denzata pare in podobne ukrepe, s katerimi lahko prihranimo pomembne količine energije. To področje zasluži še zlasti vso pozornost, če upoštevamo, da se je plin butan-propan v enem letu podražil od 1,88 din/kg na 6,29 din/kg. K tej ceni moramo dodati še stroške prevoza plina, kateri niso majhni. Pri letni potrošnji ca. 2.600 ton je to strošek, ki bistveno vpliva na našo akumulativnost. Tudi na področju elektroenergije je mogoče z bolj gospodarnim odnosom doseči pomembne prihranke.
Z ozirom na podražitve plina in druge podražitve (npr. glazure od 50 — 90%) moramo v najkrajšem času izločiti iz asortimana vse tiste izdelke, ki ne prinašajo več akumulacije in jih zamenjati z novimi.
Pomembne rezerve imamo še v organizaciji dela. Zato je potrebno proučiti organiziranost in obremenjenost vsakega delovnega mesta in vsake faze dela, ter celoten notranji transport.
Za proizvodnjo ploščic je v stabilizacijskem programu prav tako velik poudarek na zmanjšanju manipulacijskega in tehnološkega loma ter na natančnost pri delu, s čimer bo zmanjšan problem barvnih nians. V tej proizvodnji je zlasti pomembno iskanje možnosti za uporabo domačih surovin in repromateri ala in skratka novih tržno-zanimivih variant dekoracije.
Na tehnološkem področju bo k izboljšanju rentabilnosti te proizvodnje dosti pripomogla uvedba novih kaset. Z njimi bo dana možnost povečanja proizvodnje in zmanjšanja potrošnje energije.
Tudi v proizvodnji ploščic bo potrebno posvetiti več pozornosti organizaciji dela. Efektivno koriščenje delovnega časa je relativno nizko. Z izboljšano organizacijo dela in večjo delovno zavzetostjo zaposlenih, bo mogoče doseči še boljše delovne rezultate.
V proizvodnji grafitnih izdelkov so specifične razmere. Tu so kapacitete proizvodnje večje, kot pa trenutne potrebe trga. Zato stabilizacijski program za to temeljno organizacijo nalaga
proučitev variant za dodaten proizvodni program ali pa zmanjšanje števila zaposlenih in prilagoditev vseh stroškov zmanjšani proizvodnji.
V tej proizvodnji je potrebno takoj usposobiti mlin za mletje odpadkov, brizgalne kabine za loščenje, rešiti je potrebno problem sušenja gline globoko, silosov za dvodnevno porabo gline, transportnega polža za transport svaljkov v mlin in zamenjati gorilce v sušilnici. Poseben problem v tej proizvodnji je predraga embalaža. Zato je za embaliranje loncev potrebno najti cenejše rešitve.
Tudi v tej temeljni organizaciji združenega dela je potrebno zaostriti vprašanje delovne discipline in efektivnega koriščenja delovnega časa.
Delovni skupnosti skupnih služb stabilizacijski program nalaga vestno sodelovanje in izvrševanje nalog, ki jih vsebujejo programi v posameznih temeljnih organizacijah. Vsak delavec v delovni skupnosti je dolžan skrbeti za čimvarnejšo uporabo energije in drugega materiala. Vsi vodstveni delavci so dolžni dajati vso pomoč pri izboljšanju organizacije dela v temeljnih organizacijah.
Posebna vestnost je potrebna pri delu nabavne službe, saj se tu srečujemo z dvema skrajnostima. Z ozirom na tržne težave z materialom bi bilo koristno, da imamo čimvečjo zalogo. Tega pa nam omejena obratna sredstva ne dovoljujejo. Zato je pri delu nabavne službe potrebno najti srednjo pot, to je da bo material pravočasno nabavljen s čim manjšimi stroški, vendar v okviru razpoložljivih obratnih sredstev.
Razvojna služba mora poiskati vse možnosti za zamenjavo uvoženih surovin in drugega materiala z domačimi. Zelo pomembno je, da razvojna služba skrbno pripravi izhodišča za plan proizvodnje po asortimanu za leto 1981. Pri tem je potrebno upoštevati realne materialne možnosti in možnosti upadanja tržne konjukture.
Stabilizacijski program skupnih služb zajema tudi ukrepe v zvezi z zmanjšanjem potnih stroškov, delov v zvezi z internimi normativnimi akti, izobraževanju na delovnem mestu, obveščanju, nadurnem delu, delovanju skladišč, izvozni dejavnosti itd.
Za zaključek tega sestavka le nekaj misli iz materiala zadnjega plenuma jugoslovanskih sindikatov.
Ni mogoče več ščititi slabih delavcev in tistih, ki poznajo in priznavajo samo svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti. Taki delavci ne morejo več računati na potuho in pomoč, dokler ne bodo bistveno spremenili svoj odnos do dela. Z lenobo, malomarnostjo in neodgovornostjo mora biti konec.
Pogosto smo usmerjeni v kritiko navzven, na druge delovne sredine, vendar najprej ukrepajmo in razčistimo zadeve v lastni hiši in pred našim pragom. Predvsem pa ravnajmo po načelu ”KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN”.
Firma A. Gundlach povečala
svoj delež kapitala
Ob razpravi o zaključnem računu za leto 1979 za TOZD Grafit smo bili člani poslovnega odbora presenečeni, ko je zastopnik firme A. Gundlach povedal, da želi firma z dobičkom, ki ji pripada na podlagi pogodbe o skupnem vlaganju povečati vloženi kapital pri nas.
Menimo, da je to izraz zaupanja naši delovni organizaciji in končno tudi našemu družbenemu sistemu.
Franjo Tilinger
Inventivna dejavnost v naši delovni organizaciji
Inovacijskih in racionalizacijskih predlogov je v naši delovni organizaciji zelo malo. Tudi v mnogih drugih delovnih kolektivih je omenjena dejavnost skoraj popolnoma zamrla. To lahko potrdim s podatki, kajti v letu 1979 ni bilo podanega nobenega predloga, do-čim smo v letošnjem letu dobili dva. Kaj je vzrok takšnemu stanju? Ali res pri opravljanju svojega dela nič ne mislimo, ali smo slepi za vse kar se okrog nas dogaja. Težka gospodarska situacija, v kateri smo se znašli, velik uvoz blaga, problemi izvoza na zahodna tržišča, nam da misliti, da pri danih proizvodnih kapacitetah, postrojenjih in znanju še nismo naredili vsega kar lahko. Včasih ima lahko drobna sprememba daljnosežne posledice in velik prihranek pri materialu ali povečanju proizvodnih kapacitet.
Da bi inventivno dejavnost vzpodbudili je izdelan nov pravilnik, ki je narejen na podlagi regijskega osnutka. Sprejet je bil na prvih sejah DS v mesecu aprilu. Uvedli smo tudi zlato knjigo inovatorjev, kjer se bodo vpisali vsi inovatorji. Ta sestavek je namenjen vsem in želim si, da bi po dvoletnem mrtvilu, imela naša komisija več dela. Zamislite se nad svojim delom, spremljajte vse tehnološke procese v delovni organizaciji in uspeh gotovo ne bo izostal.
Turk Porto
Rezultati poslovanja v letu 1979
Zaključni račun za leto 1979 je v mesecu februarju, na pobudo sindikalne organizacije KIL, bil obravnavan na skupnem zboru družbenopolitičnih organizacij KIL, ločeno po izvršnih odborih sindikata v posameznih TOZD, na delavskih svetih TOZD in delovne skupnosti in na zborih delovnih ljudi za TOZD in delovne skupnosti. Razpravljali smo na podlagi poročil v proizvodnji, prodaji in finančnih rezultatih ter o predlogih za delitev dohodka in čistega dohodka.
Vsak delavec je vsaj enkrat bil podrobno obveščen o uspehih in problemih v proizvodnji, o prodaji in finančnem rezultatu ter na zborih delovnih ljudi odločal o delitvi dohodka in čistega dohodka v TOZD.
Vsa poročila o zaključnem računu za leto 1979 so objavljena v Informatorju KIL št. 12/79 in št. 2/80, zato bomo tukaj le v kratkih obrisih ponovili rezultate poslovanja z dokončno delitvijo dohodka in čistega dohodka po TOZD in v delovni organizaciji kot celoti.
Iz pregledov v nadaljevanju tega sestavka je razvidno, da je delovna organizacija kot celota in predvsem TOZD "Keramika” dobro poslovala. Vsi indeksi v primerjavi s planom in dosežki v letu 1978 kažejo prekoračitve.
Prekoračitve pri porabljenih sredstvih v DO in TOZD "Keramika” še posebno izstopajo glede na plan in realizacijo 1978 in sicer pri surovinah, gorivu, tehničnemu materialu, proizvodnih storitvah in obračunani amortizaciji.
Obveznosti iz dohodka so narasle sorazmerno z doseženim dohodkom in le nekaj odstotkov več v primerjavi z letom 1978 z ozirom na takrat doseženi dohodek. Zato je tudi indeks čistega dohodka na ravni doseženega dohodka.
Osebni dohodki so počasneje rasli od rasti dohodka, zato izkazujemo sorazmerno visok indeks rasti čistega dohodka za sklade.
Del čistega dohodka za sklad porabe je občutno višji zaradi kritja porabljenih sredstev tekočega poslovanja za plačila toplih obrokov za leto 1979 in zagotovitvi sredstev za izplačila regresa za letne dopuste, za odpravnine, za jubilejne nagrade, za kolektivno zavarovanje, za dotacije sindikatu in društvom in za razne druge potrebe iz tega sklada.
Del čistega dohodka za poslovni sklad večkrat presega razporejeni del v letu 1978, predvsem v TOZD "Keramika”, pa kljub temu ne zadostuje niti za pokritje obveznega posojila za manj razvite in obveznega združevanja sredstev za železniške zmogljivosti, za ceste, za luške zmogljivosti in za energetske objekte. Tako nam ostane za razširjeno reprodukcijo in izboljšanje materialne osnove dela oz. podjetniško akumulacijo, le del amortizacije nad predpisano stopnjo, katera je obračunana v celotni delovni organizaciji na din 3,796.613,25 in v TOZD "Keramika” din 3,077.494,40.
TOZD "Grafit” je sicer dosegel korigirani (znižani) plan dohodka, vendar krepko zaostaja za rezultati poslovanja v letu 1978. To so predvsem občutili sovlagatelji, katerih delež je dosegel le 51 % deleža prejšnjega leta. Rebalans plana je bil potreben zaradi naraščanja zalog gotovih izdelkov v skladiščih sovlagatelja Tehnounion, kot posledica velikega uvoza grafitnih loncev in razmeroma majhnega izvoza.
TOZD "Ploščice” niso dosegle planiranega in tudi ne realizacije preteklega leta. Da niso zaključili poslovnega leta z izgubo smo znižali predvideni
delež delovni skupnosti. O stanju v tem TOZD smo tekom preteklega leta veliko razpravljali. Naj na kratko ponovimo, da je glavni vzrok takemu stanju, znižanje proizvodnje zaradi spremembe dimenzij ploščic, občutna podražitev materialov (biskvitnih ploščic, glazur) in visokih zalog gotovih ploščic z nižjo lastno ceno od dejanske.
V prvih dveh mesecih tekočega leta, se je to stanje zelo popravilo tako, da je plan proizvodnje visoko prekoračen in zaloge preteklega leta so v glavnem razprodane.
KO
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979	"K I L SKUPAJ"
Elementi	Plan 1979	Realiz. 1978	Realiz. 1979	plan	Index 79/78
Celotni prihodek	168,731.500,—	137,834.797,15	195.563.922,86	116	142
Porabljena sredstva	81,147.200,—	67,108.897,84	104,387.590,84	129	156
DOHODEK	87,584.300,—	70,725.899,31	91,176.332,02	104	129
Obveznosti iz dohodka	14,407.000,—	11,249.176,40	14,965.008,15	104	133
Delež: TEHNO-UNION	160.800,—	343.478,70	175.403,35	109	51
A. GUNDLACH	359.700,—	768.579,30	392.488,35	109	51
Cisti dohodek	72,656.800,—	58,364.664,91	75,643.432,17	104	130
Osebni dohodki	55,065.900,—	46,273.610,30	54,438.860,65	99	118
Ostanek CD za sklade	17,590.900,—	12,091.054,61	21,204.571,52	121	175
— za stanov, izgradnjo	3,837.000,—	3,004.974,20	3,715.654,10	97	124
— za sklad skup. por.	5,473.900,—	3,935.622,88	9,092.236,07	166	231
— za poslovni sklad	4,091.200,—	1,543.176,28	3,941.099,35	96	255
— za rezervni sklad	2,315.500,—	1,853.501,25	2,374.469,—	103	128
— za obvez, po družb. dog.	1,873.300,—	1,753.780,—	2,081.113,—	111	119
Posojila in združevanja	4,150.000,—	3,228.560,80	4,667.689,85	112	145
Osebni dohodki in SSP	60,539.800,—	50,209.233,18	63,531.096,72	105	127
AM po predp. stopnji	5,278.700,—	4,509.406,—	5,769.206,30	109	128
AM nad predp. stopnjo	4,368.900,—	2,916.518,—	3,796.613,25	87	130
Amortizacija skupaj	9,647.600,—	7,425.924,—	9,565.819,55	99	129
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979			"TOZD PLOŠČICE”		
Elementi	Plan 1979	Realiz. 1978	Realiz. 1979	plan	Index 79/78
Celotni prihodek	26,884.000,—	21,232.001,53	22,911.106,65	85	108
Porabljena sredstva	17,792.100,—	12,840.423,41	16,442.030,47	92	128
DOHODEK	9,091.900,—	8,391.578,12	6,469.076,18	71	77
Obveznosti iz dohodka	5,858.400,—	4,961.466,15	3,534.034,10	60	71
Cisti dohodek	3,233.500,—	3,430.111,97	2,935.042,08	91	86
Osebni dohodki	2,125.300,—	2,606.525,05	2,348.268,85	110	90
Ostanek CD za sklade	1,108.200,—	823.586,92	586.773,23	53	71
— za stanov, izgradnjo	148.800,—	122.382,95	148.677,60	100	121
— za sklad skup. porabe	212.200,—	225.852,75	276.368,73	130	122
— za poslov, sklad	322.800,—	57.657,77	—	—	—
— za rezervni sklad	227.300,—	209.789,45	161.726,90	71	77
— obvez, po družb, dogov.	197.100,—	207.904,—	—	—	—
— OD in sklad skup. por.	2,337.600,—	2,832.377,80	2,624.637,58	112	93
AM po predp. stopnji	585.200,—	584.954,—	519.777,60	89	89
AM nad predp. stopnjo	292.600,—	584.954,—	—	—	—
Amortizacija skupaj	977.800,— 1. 1. 1979	1,169.908,— 30. 9. 1979	519.777,60 31. 12. 1979	59	44
Neplačana realizacija	106.370,45	230.988,25	202.241,80	190	88
Zaloge nedokon. proizv.	1,534.934,04	1,023.025,35	1,060.461,20	69	104
Zaloge got. izdelkov	2,966.627,20	3,201.710,20	4,255.503,80	143	133
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979
TOZD KERAMIKA”
Elementi doh.	Plan 1979	Realiz. 1978	Realiz. 1979		Index
				Plan	79/78
Celotni prihodek	127,700.500,—	100,474.920,16	156,606.731,32	123	156
Porabljena sredstva	50,203.300,—	41,763.528,10	74,454.662,03	148	178
DOHODEK	77,497.200,—	58,711.392,06	82,152.069,29	106	140
Obveznosti iz doh.	30,313.300,—	23,173.736,50	32,307.276,15	107	139
Cisti dohodek	47,183.900,—	35,537.655,56	49,844.793,14	106	140
Osebni dohodki	33,839.100,—	27,263.929,55	33,533.845,30	99	123
Ostanek CD za sklade:	13,344.800,—	8,273.726,01	16,310.947,84	122	197
— za stan. izgradnjo	2,368.700,—	1,774.215,60	2,296.365,60	97	129
— za sklad skup. porabe	3,712.000,—	3,284.467,05	6,210.000,00	167	189
— za poslov, sklad	3,650.500,—	201.382,56	3,669.667,49	101	1822
— za rezervni sklad	1,937.400,—	1,467.784,80	2,053.801,75	106	140
— obvez, po druž. dog.	1,676.200,—	1,545.876,—	2,081,113,—	124	135
— OD in sklad SP	34,025.300,—	30,548.396,60	39,743.845,30	117	130
AM po predp. stop.	3,451.800,—	3,157.442,—	3,826.107,60	111	121
AM nad predp. stop.	3,451.800,—	2,157.442,—	3,077.492,40	89	143
Amortizacija skupaj	6,903.600,—	5,314.884,—	6,903.600,—	100	130
	1. 1. 1979	30. 9.1979	31. 12. 1979		
Neplačana realiz.	2,175.486,35	3,470.226,10	2,191,545,05	101	63
Zaloge sur. in mat.	14,884.061,60	13,782.659,55	21,222.127,50	143	154
Zaloge nedokon. proiz.	5,383.834,79	6,351.564,53	7,175.405,32	133	113
Zaloge got. izdelkov	5,394.969,54	5,494.835,40	4,757.156,35	88	87
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979 ”TOZD GRAFIT”
Elementi	Plan 1979	Realiz. 1978	Realiz. 1979	Index
plan	79/78
Celotni prihodek	14,147.000,—	15,134.216,10	15,028.859,55	106	99
Porabljena sredstva	8,115.100,—	8,097.135,25	8,671.245,54	107	107
DOHODEK	6,031.900,—	7,037.080,85	6,357.614,01	105	90
Obveznosti iz dohodka	2,883.200,—	2,571.543,35	3,005.539,70	104	117
Delež: TEHNO-UNION	160.800,—	343.478,70	175.403,35	109	51
A. GUNDLACH	359.700,—	768.579,30	392.488,35	109	51
Cisti dohodek	2,628.200,—	3,353.479,50	2,784.182,61	106	83
Osebni dohodki	2,050.000,—	1,645.589,50	1,955.679,60	95	119
Ostanek CD za sklade	578.200,—	1,707.890,—	828.503,01	143	49
— za stanov, izgradnjo	143.500,—	109.101,05	138.130,80	96	127
— za sklad skup. porabe	166.000,—	138.726,00	260.000,—	157	187
— za poslovni sklad	117.900,—	1,284.135,95	271.431,86	230	21
— za rezervni sklad	150.800,—	175.927,—	158.940,35	105	90
— za obvez, po druž. dog.	NI PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM				
— OD in sklad skup. porabe	2,216.000,—	1,784.315,50	2,215.679,60	100	124
AM po predp. stopnji	881.600,—	580.410,—	960.667,75	109	166
AM nad predp. stopnjo	264.500,—	174.122,—	288.200,30	109	166
Amortizacija skupaj	146.100,—	754.532,—	1,248.868,05	109	166
	1. 1. 1979	30. 9. 1979	31. 12. 1979		
Neplačana realiz.	254.148,65	415,50	607.041,70	239	—
Zaloge nekončane proiz.	957.187,80	823.927,05	912.451,06	95	111
Zaloge got. proizvodov	—	1,606.569,75	589.971,30	—	37
REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979
”DSSKUPNIH SLUŽB”
Elementi	Plan 1979	Realiz. 1978	Realiz. 1979	plan	Index 79/78
Celotni prihodek	25,992.400,—	21,542.290,36	26,547.506,49	102	123
Porabljena sredstva	5,036.700,—	4,407.811,08	4,819.652,80	96	109
DOHODEK	20,955.700,—	17,134.479,28	21,727.853,69	104	127
Obveznosti iz dohodka	1,344.500,—	1,091.061,40	1.648.439,35	123	151
Cisti dohodek	19,611.200,—	16,043.417,88	20,079.414,34	102	125
Osebni dohodki	17,051.500,—	14,757.566,20	16,601.066,90	97	113
Ostanek CD za sklade	2,559.700,—	1,285.851,68	3,478.347,44	136	271
— za stanov, izgradnjo	1,176.000,—	999.274,60	1,132.480,10	96	113
— za sklad skup. porabe	1,383.700,—	286.577,08	2,345.867,34	170	819
— OD in skup. por. (sklad)	18,435.200,—	15,044.143,28	18,946.934,24	103	126
AM po predp. stopnji	360,100,—	186.600,—	462.653,35	128	248
AM nad predp. stopnjo	360.100,—	—	430.920,55	120	—
Amortizacija skupaj	720.200,—	186.600,—	893.573,90	124	479
ENOTNI KAZALCI PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU, PO ODLOKU O KAZALCIH IN PO ODLOKU O OBVEZNI METODOLOGIJI PO TOZD V LETU 1978 IN 1979 PO STANJU 31/12
Številka in naziv kazalca	TOZD GRAFIT	DS skup. služb	KIL skupaj
	1978	1979 index		1978	1979 index		1978	1979 index	
I. Kazalci po zakonu o zdr. delu 11—dohodek na delavca (810)	439.818	397.351	90	124.163	168.433	136	2.737	2.687	98
12—doh. s povp. upor. sred. (811)	46,76	34,09	73	249	294	118	121	120	99
13—CD na delavca (812)	209.592	174.011	83	116.257	155.654	134	143.843	148.838	103
14—Akumulac. v primerj. z doh. (813)	23,22	11,30	49	—	1,98	—	11,25	7,26	65
15—Akumulacija v primer, s CD (814)	48,73	25,80	53	—	0,21	—	30,95	44,29	143
16—akumulacija v primerj. s povp. upor. sredstvi (815)	10,85	3,85	35		5,82		52,15	58,19	112
17—OD in SSP na delavca (816) mes. povp.	9.862	12.259	124	9.688	23.335	241	9.466	13.837	146
18—čisti OD na delavca (817) mes. povp.	5.690	7.109	125	6.064	7.244	119	5.156	6.245	121
11. Kazalci po odloku o kazalcih 21—izločanje iz OD na delavca-mes. povp.	2.536	3.423	135	2.700	3.479	129	2.274	2.994	132
22—izločanje iz dohodka na delavca	138.812	107.511	77	7.906	9.438	119	57.173	40.543	71
23—akumulacija z amortiz. v primerj. s povprečno upor. PS	45.27	45,54	101	2,71	12,08	446	20,06	23,56	117
24—popr.upor.poslov.sred.na del. (84O)	940.502 1,165.308 124			49.784	57.302	115	386.236	497.255	129
25—celotni prih. glede na por. sred. (821)	187	173	93	489	551	113	271	268	99
26—celot. prih. glede na povp. upor. sredstva — obratna (822)	189	220	116	475	507	107	317	315	99
27—izguba na delavca						—	—	—	—	—
28—doh. v primerj. s planiranim doh.	104	67	64 90	95	104	109	112	87	78
29—OD v primerj. s planiranim OD	106	95		100	97	97	113	100	88
III. Kazalci po odloku 0 obvezni metodologiji 31—sredst. za reprodukcijo v primerjavi	45,27	45,54	101	2,71	12,08	446	20,06	23,56	117
s povp. upor. poslovnimi sredstvi 32—odpl. za investicij, kredite v primerj.	121	359	297				49,57	108,77	219
s sredstvi za reprodukcijo
ENOTNI KAZALCI PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU, PO ODLOKU O KAZALCIH IN PO ODLOKU O OBVEZNI METODOLOGIJI PO TOZD V LETU 1978 IN 1979 PO STANJU 31/12
Številka in naziv kazalca	TOZD	KERAMIKA		TOZD	PLOŠČICE	
I. Kazalci po zakonu o zdr. delu	1978	1979	index	1978	1979	index
11—dohodek na delavca (810)	165.851	227.568	137	364.851	281.264	77
12—dohodek s povp. upor. sred. (811)	86,85	99,47	115	100,31	52,31	52
13—ČD na delavca (812)	100.389	138.074	138	149.135	127.611	86
14—Akumulacija v primerj. z doh. (813)	9,15	13,25	145	12,63	2,50	20
15—	Akumulacija v primerj. s ČD (814) 16—	Akumulacija v primerj. s povprečno	15,12	21,83	144	30,91	5,51	18
uporab, sredstvi (815)	7,95	13,17	166	12,67	1,30	10
17—OD in SSP na delavca (816) mes. povp.	7.609	9.705	128	10.706	10.048	94
18—čisti OD na delavca (817) mes. povp. II. Kazalci po odloku o kazalcih 21—izločanje iz OD na delavca —	4.280	5.297	124	4.590	5.328	116
mes. povprečje	1.866	2.512	135	1.992	2.562	129
22—	izločanje iz doh. na delavca 23—	akumulac. z amortizacijo v primerjavi	14.968	22.954	153	67.006	22.267	33
s povpreč. upor. PS	12,61	17,81	141	19.66	18,81	96
24—pop.upor.poslov.sred. na delavca (820)	190.959	228.761	120	363.700	537.650	148
25—	celotni prih.glede na por.sred. (821) 26—	celotni prih. glede na povp. upor.	241	210	87	165	139	84
obratna sredstva (822)	184	286	155	419	247	59
27—izguba na delavca	—					
28—doh. v primerj. s planiranim doh.	120	106	88	129	71	55
29—OD v primerj. s planiranim OD III. Kazalci po odloku o obvezni metodologiji	90	99	110	154	110	71
31—sredstva za reprodukc. v primerj. s povp. uporabljenimi poslov, sredstvi	12,61	17,81	141	19,66	18,81	96
32—odplačilo za investicij. kredite v primerj. s sredstvi za reprodukcijo	58,66	25,83	44	18,61	50,26	270
Samoupravljanje v naši
delovni organizaciji
V eni lanskoletnih številk našega časopisa je bil objavljen sestavek z enakim naslovom kot je današnji in z obljubo, da bo to stalna rubrika zaradi boljše informiranosti tudi na tem področju. Menim, da v tej rubriki ne bi bilo zanimivo prepisovati sklepov, ker smo z njimi sproti seznanjeni, ampak da nas zanimajo nekatera aktualna vprašanja, ki so jih ti organi v zadnjem tromesečju obravnavali.
Za prosilce stanovanj je verjetno zelo zanimivo vprašanje reševanje stanovanjske problematike. To se v naši delovni organizaciji izboljšuje, vendar je še vedno pereče. Najeto je bilo posojilo za obnovo starih stanovanjskih zgradb v Kasazah 21, 22 in 23 ter Liboje 6 v višini 701.800,00 din. Dela na stavbi Liboje 6, so se pričela v mesecu oktobru. Pri izvajanju del na tej zgradbi pa je bilo ugotovljeno, da je poleg predvidenega potrebno obnoviti električno napeljavo, urediti triprekat-
no greznico itd. Ker so se cene materialov in storitev močno povečale, je bil izdelan nov predračun samo za obnovo zgradbe Liboje 6, ki znaša 1,257.226,— din. Sanacija te zgradbe se izvaja iz najetih sredstev 701.800,00 din, in iz amortizacije 91.000,— din. Potrebno je bilo proučiti, kje in kako zagotoviti sredstva za pokritje razlike 464.426,— din. Delavski svet delovne organizacije je po proučitvi nastale problematike sklenil, da se naj zgradba Liboje 6 obnovi po novi predračunski vrednosti. Za izvedbo del se naj porabijo sredstva že najetega kredita, sredstva amortizacije in inves-sticijska vzdrževanja, zbrana pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Žalec. Na stanovanjskih hišah Kasaze 21, 22 in 23 pa se naj popravijo dimniki in prekrijejo strehe, za kar znaša predračunska vrednost 319 607,30 din. Dela na teh stanovanjskih zgradbah se še niso pričela zaradi neprimernih vremenskih razmer.
Na razpis III. natečaja Samoupravne stanovanjske skupnosti Žalec glede najetja posojil za nakup kadrovskih stanovanj smo se prijavili za nakup dvosobnega kadrovskega stanovanja v
znesku 560.000,— din. Pogoje za to stanovanje izpolnjuje tov. Virant Roman.
V stanovanjski hiši Liboje 6 je bilo razpisano stanovanje, katero je bilo odobreno Neuhold Štefanu, njegovo dosedanje pa Hauptman Mariji.
Na tem področju imamo v naši delovni organizaciji izdelan tudi srednjeročni program za izgradnjo družbenih stanovanj, po katerem imamo za leta 1979 — 1980 predvideno odkupiti 6 stanovanj in sicer 2 enosobni stanovanji (& 40,32 m2), 3 dvosobna stanovanja (& 55,66 m2) in 1 garsonjero (& 25,40 m2). Ker za nakup teh stanovanj nimamo zagotovljenih vseh sredstev smo se samoupravno odločili, da najamemo kredit iz združenih sredstev v višini 928.049,— din za dobo 15 let s 3,5 Vo obrestno mero.
Naslednji sklop vprašanj, ki je zanimiv za nas vse, je prav gotovo delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo.
Že dalj časa je v naši proizvodnji pereč problem zelo visok procent izmečkov, v katerih je že določena vrednost, saj je bil do nastanka loma vanje vložen
material za delo. Zavedati se moramo, da čim višji je, tem manj dohodka nam ostane za ostale potrebe oz. stroške med katerimi so tudi osebni dohodki. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije, da se naj uspehi na tem področju vežejo tudi na osebne dohodke vseh zaposlenih, so strokovne službe pristopile k proučevanju možnosti rešitve in predlagale samoupravnim organom že v mesecu oktobru konkretne predloge. Vsi smo se s predlaganimi predlogi seznanili in jih sprejeli. Po nekaj mesecih lahko že ugotavljamo, kako se skupno boljše delo odraža tudi v naših osebnih dohodkih.
V	mesecu novembru, ko so bila prvič upoštevana sprejeta nova določila, se je vrednost točke povišala ali zmanjšala glede na zmanjšanje ali zvišanje loma.
V	mesecu novembru je bil lom v TOZD Keramika zvišan nad kritično mejo 25 Vo, zato se je vrednost točke od možnih 11,000 znižala za 5,8 % ter
znašala 10,362 din. Ker je za ta mesec bil sprejet sklep o enkratnem povišanju vrednosti točke za 20 °7o glede na poslovni uspeh, se marsikateri član TOZD Keramike tega znižanja točke ni zavedal.
V TOZD Ploščice je bila vrednost točke 10,373 povišana za 1,6 Vo, ker so uspeli znižati lom svojih proizvodov, pa tudi odnos med posameznimi vrstami kvalitete je bil ugodnejši.
Tudi v TOZD Grafit so uspešno znižali lom in izpolnili ostale kriterije, zato je bila njihova vrednost točke 10,373 din povišana za 2,5 °7o.
Na podlagi izračunanih vrednosti točk po posameznih TOZD in sprejetih kriterijih je bila vrednost točke za delovno skupnost skupnih služb 10,415 din.
Ker bi bilo razlaganje po posameznih mesecih nezanimivo in predolgo, bom v nadaljevanju podala tabelarni pregled zato, da se bomo vsi zamislili nad temi podatki in prišli morda do zanimivega zaključka, da se dobro delati tudi nam osebno izplača.
	TOZD Keramika	TOZD Ploščice	TOZD Grafit	DSSS
možna vrednost točke	11,000	10,373	10,373	10,373
novembra izplačana	10,362	10,539	10,632	10,415
decembra izplačana	10,263	10,860	10,668	10,385
januarja izplačana	10,274	11,096	10,791	10,438
februarja izplačana	10,384	10,378	10,777	10,426
V vrednosti točke, ki je prikazana, pa seveda niso upoštevani ostali kriteriji, ki pa so že leta nazaj veljavni in osnove zanje že dobro poznamo.
Ob prestopu v novo koledarsko in poslovno leto smo se samoupravno dogovorili tudi o planiranju ter sprejemali plane poslovanja za leto 1980 ter tudi okvirne kriterije o vsebini srednjeročnega plana od 1980 — 1985. V letu 1980 bo potrebno narediti odločilen korak k uspešni stabilizaciji naše celotne družbe, da bomo trošili le toliko, kolikor bomo ustvarili. Seveda pa bo tako smelo odločitev spremljalo kup težav in kdor jih bo uspel premagati bo z zado volj stom lahko ugotovil, da je naredil veliko delo.
Resolucijski sklepi obvezujejo tudi naš kolektiv, da se vključi v skupna prizadevanja. Potrebno bo naša planska določila uskladiti z resolucij skimi. Ob priliki široke samoupravne razprave o finančnih rezultatih po zaključnem računu leta 1979 smo se dogovorili, da izdelamo stabilizacijski program. Izdelali smo ga v mesecu februarju ter ga sprejeli kot obvezujočega za vsakega izmed nas. S strani sindikalne organizacije je bilo izvršeno zbiranje mnenj po delovnih skupinah s ciljem, da se vsi
zavemo, kako važen dokument je to in da bi ga sprejeli kot svojega. V razpravi je bilo danih nekaj koristnih predlogov, vendar še vedno premalo. Se vedno se ne zavedamo dovolj, kako težko leto nas čaka.
Na področju inovatorstva se nismo premaknili iz mrtve točke, ker je premalo zanimanja oz. udejstvovanja vseh članov kolektiva. Tudi to področje je bilo po samoupravnih organih obravnavano ter sprejet sklep, da se uvede zlata knjiga inovatorjev in da se vsakemu inovatorju podeli posebna diploma. Ta določila bi naj veljala tudi za tiste inovatorje, ki so v zadnjih desetih letih sodelovali na tem področju. Upamo, da bo to uspešna vzpodbuda. V mesecu marcu je dan v razpravo tudi pravilnik o inventivni dejavnosti. Letos je bilo predloženih nekaj predlogov, katerih pa na tem mestu ne bi opisovala, ker je o tem predsednik odbora za inventivno dejavnost napisal poseben prispevek. Apeliram na vse, da vsak v svoji sredini intenzivno razmišlja o izboljšavah ter jih predlaga, kajti tudi s tem se bodo izboljšali delovni rezultati in ne nazadnje tudi osebni standard predlagatelja kakor tudi nas vseh.
Ker je devetletni mandat samoupravnih organov potekel so bili sprejeti sklepi, da se izvedejo volitve v samoupravne organ in nadomestne volitve za manjkajoče delegate v posameznih delegacijah SIS in delegaciji zbora združenega dela. Volitve so bile 27. marca 1980.
Izvoljeni so bili naslednji delegati:
—	za delavski svet delovne organizacije
1.	Deršek Hilda
2.	Dimeč Zvonka
3.	Gluhak Drago
4.	Gluhak Elica
5.	Hrvatin Irena
6.	Križnik Konrad
7.	Maček Zlatko
8.	Podlesnik Albin
9.	Sanca Albin
10.	Škarlin Danica
11.	Trifunovič Anka
12.	Videc Marija
13.	Marko Marija
14.	Zemljak Martin
15.	Jurak Anton (ml.)
16.	Turnšek Adolf
17.	Germadnik Sonja
18.	Godler Borut
19.	Mlinarič Anton
20.	Neuhold Štefan
—	za delavsko kontrolo delovne organizacije
1.	Feldin Ivanka
2.	Štorman Marjan
3.	Brezlan Vera
4.	Nedeljko Ignac
5.	Kotnik Majda
—	za disciplinsko komisijo na nivoju delovne organizacije
člani
1.	Babič Karolina
2.	Kalužar Štefka
3.	Rihter Jožefa
4.	Vrabec Janez
5.	Zeme Jožefa
6.	Pečnak Franc
7.	Švent Stanko
8.	Špacapan Zlatko
9.	Veselinovič Ana
zunanji člani:
1.	Vogrinec Milan
2.	Žohar Ivan
namestniki
1.	Deršek Hilda
2.	Kveder Ivan
3.	Škarlin Stanko
4.	Lukež Zdenko
5.	Pečovnik Ladislava
6.	Ošlak Ivan
7.	Tomažič Ivan
8.	Kovač Jelka
9.	Toplak Štefan
1.	Kupec Vojko
2.	Štorman Albin
TOZD KERAMIKA
—	v delegacijo SIS za izobraževanje
1.	Žgank Stanka
—	v delegacijo SIS za raziskovalno dejavnost
1.	Lukež Fanika
—	v delegacijo SIS za kulturno dejavnost
1.	Baloh Jože
—	v delegacijo SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
1.	Pečnik Terezija
—	v delavski svet TOZD Keramika Liboje
1.	Baloh Jože
2.	Brumen Pavla
3.	Dolenc Vlasta
4.	Kolar Silva
5.	Kotar Štefka
6.	Krajnc Marija
7.	Maček Martina
8.	Mešič Nura
9.	Muzlovič Milica
10.	Pere Marija
11.	Puljek Ivan
12.	Rom Maks
13.	Simone Berta
14.	Toplak Nežika
15.	Žerjav Danica
—	v delavsko kontrolo TOZD Keramika
1.	Kuzman Alojzija
2.	Martinovič Ana
3.	Metelko Slavko
4.	Toplak Ivan
5.	Zupanc Franc
TOZD PLOŠČICE
—	Splošna delegacija za SIS TOZD Ploščice
1.	Fijavž Jože
2.	Pečovnik Ladislava
3.	Neuhold Terezija
—	Delegacija zbora združenega dela SO Žalec za TOZD Ploščice
1.	Kroflič Ivanka
2.	Ptičar Drago
—	za delavsko kontrolo TOZD Ploščice
1.	Bohte Ljubica
2.	Brezlan Ciril
3.	Kašič Silva
4.	Krk Jelka
5.	Planinšek Franc
TOZD GRAFIT
—	za delavsko kontrolo TOZD Grafit
1.	Dudarič Marko
2.	Kisling Karel
3.	Videc Milan
DSSS
—	za delavski svet DSSS
1.	Ancelj Janez
2.	Hrvatin Sonja
3.	Jevševar Pankrac
4.	Kos Anton
5.	Nedeljko Rozina
6.	Novak Angelca
7.	Pajtak Fanika
8.	Pižmoht Bruno
9.	Žagar Miro
— za delavsko kontrolo DSSS
1.	Goršek Betka
2.	Holcer Marija
3.	Hrvatin Jože
4.	Krajnc Zinka
5.	Menčak Ivan
Konec meseca februarja je družina Feldin ostala brez vsega imetja in strehe nad glavo zaradi požara. Sindikalna organizacija je izvedla akcijo najnujnejše pomoči, nato pa predlagala vsem članom, da solidarno prispevajo ob priliki pobiranja pomoči in da delajo eno prosto soboto za nabavo prepotrebne stanovanjske opreme. Predlog sindikalne organizacije je bil podprt tudi s strani ostalih družbenopolitičnih organizacij in tudi delavski sveti so zavzeli pozitivno stališče do te akcije. Povsem nerazumljivo, nesoli-darno in nehumano, pa smo se na zborih odločili samo za nabiralno akcijo. Mar nam je res težko delati eno soboto za pomoč človeku v stiski, ko pa smo pred nekaj leti delali vsi še vse sobote pa nam to ni bilo težko? Se res ne zavedamo, da smo v pložaju tov. Feldinove, ki je šestnajst let član našega kolektiva, lahko že jutri tudi mi?
Poleg teh vprašanj, ki sem jim posvetila nekoliko več prostora so naši samoupravni organi razpravljali tudi o ostalih, ki so prav tako pomembni vendar menim, da ste z njimi seznanjeni.
Moj namen je bil, da se vsi zamislimo nad nekaterimi dejstvi in začnemo razmišljati, kako jih spremeniti. Če sem v tem uspela pa bodo pokazali bodoči odnosi oziroma rezultati.
OM
DS DO je na prvi seji izvolil naslednje odbore in komisije:
1.	Odbor za delitev OD in sredstev skupne porabe:
1.	Feldin Ivanka
2.	Breč Franc
3.	Zeme Jožefa
4.	Vrabec Janko
5.	Videc Milan
6.	Ošlak Janez
7.	Rojc Marinka
8.	Haladea Marjana (st.)
2.	Časopisni svet
L Žerjav Danica
2.	Škarlin Stanko
3.	Feldin Janez
4.	Rehar Emil
5.	Zupanc Drago
6.	Krk Jelka
7.	Planinšek Franc
8.	Nedelko Ignac
9.	Kisling Karel
3.	Odbor za družbeni standard
1.	Maček Marija
2.	Simone Berta
3.	Zemljak Martin
4.	Pečovnik Ladica
5.	Tomažič Ivan
6.	Turnšek Adolf
7.	Kotnik Majda
8.	Oblak Marija
4.	Komisija za inventivno dejavnost
1.	Urisek Mitja
2.	Tkavc Sonja
3.	Golavšek Adela
vsi predstavniki komisij tozdov
5.	Komisija za prevzem novih izdelkov
1.	Tilinger Franjo
2.	Bauer Venceslav
3.	Urisek Mitja
4.	Verlič Konrad
5.	Turk Forto
6.	Muzlovič Milica
7.	Vodeb Stanko
8.	Ramšak Marjan
9.	Germadnik Vili
6.	Komisija za odlikovanja
1.	Oblak Marija
2.	Čretnik Jerica
3.	Zemljak Martin
4.	Nedeljko Ignac
5.	Škarlin Stanko
7.	Komisija za uresničevanje ZZD
1.	Bauer Venceslav
2.	Ancelj Janez
3.	Krk Jelka
4.	Kačič Oton
5.	Ramšak Marjan
6.	Turk Forto
7.	Čretnik Jerica
8.	Kotnik Majda
9.	Godler Zorka
8.	Komisija za odprodajo in ocenjevanje družbene imovine, ter ocenjevanje v primeru povzročene škode:
1.	Jurak Anton
2.	Žagar Miro
3.	Šanca Albin
4.	Virant Roman
5.	Turk Forto
DS TOZD Keramika je na svoji prvi seji izvolil:
1.	Odbor za delitev sredstev za OD in skupno porabo
1.	Gluhak Elica
2.	Sanda Silva
3.	Krk Rudi
4.	Muzlovič Milica
5.	Markovič Ljubica
6.	Grm Marija
7.	Perc Marija
8.	Zupanc Franc
9.	Blatnik Hermina
10.	Krajnc Marija
11.	Hrvatin Irena
2.	Odbor za kadre
1.	Novak Anica
2.	Verk Frida
3.	Rihter Jožefa
4.	Žerjav Danica
5.	Škarlin Betka
6.	Burjan Fanika
7.	Muhedinovič Brigita
3.	Odbor za inventivno dejavnost
1.	Grum Rudi
2.	Simone Berti
3.	Podlesnik Albin
4.	Čretnik Jerica
5.	Kokolj Zofija
Zbor TOZD Ploščice za opravljanje funkcije DS je na svoji prvi seji izvolil:
1.	Predsednika in namestnika zbora
1.	Krk Gabrijela — predsednik zbora
2.	Marko Marija — namestnik zbora
2.	Odbor za kadre
1.	Kašič Silva
2.	Boh te Ljubica
3.	Lukež Zdenko
4.	Vrabec Janko
5.	Zeme Jožefa
3.	Odbor za delitev OD in sredstev skupne porabe
1.	Planinšek Franc
2.	Lukež Zdenko
3.	Ptičar Drago
4.	Kašič Silva
5.	Vrabec Janko
4.	Odbor za inventivno dejavnost
1.	Krk Gabrijela
2.	Ptičar Drago
3.	Marko Marija
Zbor TOZD Grafit za opravljanje funkcije DS je na svoji prvi seji izvolil:
1. Predsednika in namestnika zbora
1.	Pernovšek Franc — predsednik
zbora
2.	Turnšek Adolf — namestnik
predsednika zbora
2. Odbor za delitev OD in sredstev skupne porabe
1.	Dudarič Marko
2.	Tomažič Janez
3.	Videc Milan
4.	Ošlak Janez
5.	Pečnak Franc
3.	Odbor za inventivno dejavnost
1.	Nedelko Ignac
2.	Jurak Anton (ml.)
3.	Kisling Karel
4.	Odbor za kadre
1.	Bolčevič Ivan
2.	Švent Stanko
3.	Travnešek Matjaž
4.	Nedeljko Ignac
5.	Kisling Karel
Poročilo odbora za družbeni standard
Z delitvijo kreditov za stanovanjsko izgradnjo smo v KIL pričeli 1967. leta in vključno z letom 1980, je bilo razdeljeno preko 500 milijonov din. Ta denar je pomagal 130 delavcem naše tovarne, da so si postavili svoj dom.
Hkrati z dodeljevanjem kreditov za individualno izgradnjo, pa smo vložili preko 700 milijonov v izgradnjo družbenih stanovanj, ki jih imamo v Žalcu, Petrovčah in v Libojah.
S povečanjem prispevka za stanovanjsko izgradnjo se je rešila večina perečih stanovanjskih problemov, čeprav s tem še vedno nismo prišli na zeleno vejo. Trenutno imamo v evidenci 10 prošenj za stanovanja, nov blok, ki naj bi bil končan že letos (?), pa bo to stanje gotovo izboljšal.
Pravilniki za dodeljevanje kreditov in stanovanj so se vsako leto spreminjali, dokler nismo v letu 1978 sprejeli samoupravni sporazum, ki ureja odnose in kriterije za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil.
Seveda ta samoupravni sporazum ni nastal čez noč, ampak je plod večletnih izkušenj. Da je samoupravni sporazum pravilen, je razvidno iz tega, da v letu 1978 in 1979 skoraj ni bilo pritožb na odločitev odbora za družbeni standard, tiste pa, ki so bile, so bile neupravičene in jih je DS zavrnil, ker je ugotovil, da se je odbor ravnal po samoupravnem sporazumu.
Komu bo dovoljeno posojilo za leto 1980 bomo objavili v naslednji številki!
Spomladanski
sejem
Frankfurt 80
Spomladanski poslovni sejem keramike, porcelana in stekla, prikazuje pregled keramike v zahodni Evropi. To je pregled, ki predstavlja plod večletnega dela, iskanj novih idej in tehnologij. Če samo pomislimo, koliko je bilo zbranih del, za katerimi stoji sto in sto avtorjev, ki govorijo o širini pristopa in ogromnem naporu, da se zajame kompleksno življenje te discipline, katera si je v zadnjem času utrdila svoje mesto, ne samo v privatnem, ampak tudi v javnih prostorih vsakodnevnega življenja.
Osnovna karakteristika sejma je visoka kvaliteta izdelkov v oblikovnem in tehnološkem smislu. Prevladovali so predvsem pastelni toni glazur in dekorjev. Mat glazure prednačijo. Veliko je ročnega dekoriranja. Posebno sva bila pozorna na darilno keramiko, to se pravi na keramične izdelke, kateri so bolj dekorativnega kot pa uporabnega značaja. Ta keramika je bila velikokrat reprezentirana v komercialni embalaži. Poleg servisov je bilo prikazano tudi veliko število dekorativne keramike, nadalje stojala za rože, razni svetlobni elementi, viseče posode za rože, fontane iz keramike, itd. Še vedno je veliko kombinacij z drugimi materiali, kot so steklo, les, kovina, tkanina.
Razstavni prostor je deloval oz. poudarjal stil posameznih tovarn, po obliki, barvi in dekorju. Sami izdelki so dajali videz, da so žgani pri dosti nižji temperaturi, do 1150‘C, a se s tem dobi večja trdnost črepinje.
Na splošno daje sejem vtis, da so kreacije temeljile na sodobni tehnologiji in skupaj z dobrim designom je dosežena tista kvaliteta, ki si jo tudi mi želimo.
PB
Dekoracija ploščic
Po drugi svetovni vojni, ko se je zelo razvila keramična industrija, je tudi ploščica kot dober gradbeni material dobila mesto v gradbeništvu. Uporaba ploščic se je iz leta v leto večala in tudi zahtevnost kupcev je bila vedno večja.
V začetku razvoja industrije keramičnih ploščic so bile le-te enobarvne ali naravne barve odžgane gline. Zahtevnost kupcev, moda in vse večja uporaba pa je diktirala izredno hiter napredek glaziranja in dekoriranja ploščic. V nadaljevanju bomo spoznali vrste loščenja in dekoracij vseh vrst ploščic.
—	Ploščice naravne barve odžgane gline. Pri teh ploščicah je samo enkratno žganje in ploščice po žganju na 1000—1250"C dobijo nizko poroznost, sinter ploščice (2 Vo poroznosti) in klin-ker ploščice (2—7 % poroznost). Površina je hrapava, neenakomerna, barve pa od rjavkaste do rdeče.
—	Klinker solno glazirane ploščice. Tudi pri tej vrsti ploščic je površina hrapava, neenakomerna in zaradi tvorbe kovinskih kloridov na površini ploščic je ploščica izredno trdna. Od količine dostopa natrijevega klorida do ploščic z menjavanjem oksidacijsko-redukcijske atmosfere in od višine žganja pa je odvisna barva in poroznost omenjenega izdelka. Barva teh ploščic je izredno neenakomerna od svetlorjave preko rdečkaste do skoraj črne barve.
—	Podne in zidne ploščice z večjo poroznostjo od 7 °7o. Te ploščice se najlažje glazirajo in dekorirajo. Prvo biskvitno žganje je na temperaturah okoli 1050" C, drugo glazurno žganje pa na temperaturah od 940-1020 ‘ C.
Mdžnost nanosa glazure na porozen biskvit je zelo velika. Glazure se nanašajo preko diskov z nalivanjem glazure in z nanosom v kapljicah. Če so v glazurah utrjevalci in če nanašamo hidrolepelentna sredstva, lahko na že surovo glazirano ploščico preko sit in s posebnimi barvami dekoriramo v večbarvnem sitotisku. Dekoracija s sitotiskom pa v zadnjem času s strani kupcev ni več tako iskana.
Italijanska keramična industrija ploščic je v zadnjem času poslala na tržišče novo vrsto dekoracije imenovano
—	"suciaio”. To je nanos prve glazure preko diska in isto glazuro v obliki pack in kot tretje se to dekoriranje nadaljuje z nanosom glazure pod pritiskom pri različnih naklonih. Po takšni dekoraciji so ploščice enakomerno zasenčene in barve zelo efektne.
Zelo je razširjena tudi dekoracija že odžgane ploščice z odlepkom. Tu nastopa problem predvsem v podražitvi zaradi tretjega žganja in nestabilnosti odlepkov žganih na nižjih temperaturah.
Zaradi vse večjega povpraševanja po ploščicah z ročno dekoracijo so v Italiji že pred več kot 10. leti začeli dekorirati
—	slikati ploščice ročno. Osnovna kontura motiva se običajno naredi z ročnim sitotiskom in nato se nanašajo na surovo glazuro dekor barve. Prednost tega je predvsem v vrednosti ročnega dela v samo dvakratnem žganju in v izredni obstojnosti dekornih
barv, žganih skupaj z glazuro na temperaturah od 940—1020"C. Problemi dela teh ploščic pa so dosti večji kot mislimo, kajti razteznostni koeficienti glazur, barv in debelina nanosa dekornih barv vpliva tako, da pri nepravilnem delu dobimo veliko napak. Vse vrste omenjenih dekoriranih poroznih ploščic pa vgrajujemo v kuhinje, sanitarije in predsobe.
Poznamo še eno vrsto keramičnih ploščic, to so ploščice monožganja. Pri teh nanašamo glazuro na surovo ploščico in potem samo po enkratnem žganju dobimo gotov produkt. Možnost dekoracije in sijajnosti glazur je tu omejena, ploščice pa so zaradi ostalih kvalitet zelo uporabne tudi za zunanje oblaganje.
Dekoracija in možnosti efektov je v industriji keramičnih ploščic iz leta v leto večja. Jugoslovanska industrija ploščic posnema dosežke predvsem italijanske industrije zidnih in podnih ploščic, vendar se po dosežkih ne more z njimi primerjati. Tudi v našem TOZD kljub zastarelosti naprav za gla-ziranje in ročnega vlaganja ploščic v kasete poskušamo slediti napredku v naši panogi, koliko nam to uspeva pa lahko ocenimo sami.
Turk Porto
Naš sindikalni dom v Povij anah
Vsa leta si je sindikat prizadeval za povečanje počitniških kapacitet. Že štiri leta nazaj smo vsako leto vsi člani sindikata za nakup prikolic prispevali 10 Vo od regresa. Zanimanje za letova-
nje v prikolicah pa je bilo iz leta v leto večje. Prikolice smo imeli: v Medolinu, Fiesi in Novem Gradu. V okviru počitniške skupnosti Žalec pa smo imeli tudi dve hišici v naselju te skupnosti v Biogradu na moru. Zaradi težav Počitniške skupnosti Žalec pri sanaciji lesenih hiš in izgradnji novih objektov smo tako izgubili 35 % kapacitet. Prav zaradi tega je sindikat sklenil, da si poiščemo nove možnosti letovanja.
Prve ponudnike smo dobili iz Meduli-na, naselje Pomelj, vendar zaradi cene in izredno nejasnih pogojev, je sindikat ugotovil, da si takšne hiše ne moremo privoščiti.
\
Po ponovnem spremljanju oglasov in povpraševanju smo izvedeli za hišico v Povljanah na otoku Pagu. Hiša ni bila na prodaj, vzeli smo jo le v najem za dobo 6 let z vsem pripadajočim inventarjem. Tričlanska komisija sindikata si je hišico ogledala in ocenila, da je primerna za najem, tako po velikosti, kot tudi po legi. Samo klima otoka Paga zagotavlja lepo vreme čez sezono, čistost okolja in morja pa je izredna. Sedaj pa še malo o samem mestu Povljane.
Ležijo na jugozahodni obali otoka Paga in so znane po lepih plažah. 3 km južneje so ostanki stare Povljane. Zahodno od mesta je blatno jezero z morskim muljevitim sedimentom za zdravljenje revmatičnih in kožnih obolenj. Na sami plaži je avtokamp "Perilo”, kapacitete 1000 gostov. V mestu je razvit lovski turizem in ribolov na sladkovodnem jezeru Veliko blato, ki je oddaljen 3 km od mesta. Povljana nudi znane paške gastronomske specialitete: paški sir, pršut, jagnetino in vino žutico.
Povljana je oddaljena od Liboj približno 400 km. Najbližja pot vodi preko Zagreba, Karlovca, Plitvičkih jezer, Titove Korenice, Obrovca in nato preko mosta na otok Pag. Na Pagu se nato vozimo še 1/2 ure in na levi strani 4 km od glavne ceste, se nahaja mesto Povljana.
Osebje, ki bo vodilo dom, bo iz našega kolektiva in bo gotovo dobro skrbelo za dom. Sezona letovanja pa se bo pričela 15. junija in končala 15. septembra. Izmene bodo na 10 dni, predvidena cena penziona pa okoli 180,00. Za vse informacije in razpored se obnite na sindikat in upamo, da bo dom v redu služil svojemu namenu in bodo člani kolektiva preživeli lep, miren in udoben dopust.
Turk Porto
Novi izdelki Keramike v letu 1980
Zdravstvena
postaja
V ”Libojskem keramiku” je bil leta 1978 objavljen članek pod naslovom ”Nova ambulanta, da ali ne?” V letu 1980 že lahko zapišemo veliki DA. Do otvoritve nove zdravstvene postaje ni več daleč, to verjamejo sedaj tudi največji dvomljivci.
—	splošno ambulanto
—	zobozdravstveno ambulanto in
—	patronažno službo
Celotna površina postaje je 204,20 m^. Od tega v pritličju bloka 75,50 m^ in prizidek 128,70 m2. To ni tako malo. Sami se boste lahko prepričali, da je postaja večja, kot bi to lahko ocenili po zunanjem izgledu zgradbe. Razpored posameznih prostorov je viden na skici, ki prikazuje tloris postaje.
čeno kar neodgovoren: alkoholizem, kajenje, neustrezno oblačenje pri vožnjah z motorjem, pitje zelo hladnih pijač idr. Da, tu so našteti samo nekateri zelo opazni in številni primeri. Na lastno zdravje lahko vplivamo veliko bolj, kot pa smo pripravljeni priznati. Seveda pa je treba priznati, da je veliko tudi vplivov, kjer naša dobra hotenja ne pomagajo dovolj.
Kaj pričakujemo od nove zdravstvene postaje? Za začetek vsaj to, da se v njej zaposleni zdravstveni delavci ne bodo stalno menjavali, kar povzroča slabo voljo med bolniki in obenem zmanjšuje učinek zdravstvene službe.
Ugibanja ali bo za novo zdravstveno postajo premalo bolnikov ali zdravnikov niso brez osnove. Po dosedanjih izkušnjah je odgovor ”že na dlani”? Zaželimo si zato novo zdravstveno postajo brez novih problemov.
Matek Franc
Občni zbor industrijske gasilske čete Keramične industrije Liboje
V mesecu februarju smo imeli gasilci redni letni občni zbor v prostorih DPD "Svobode” Liboje. Poleg aktivnosti članov naše čete se je udeležil občnega zbora predstavnik Občinske gasilske zveze Žalec tov. Anton Gros. Povabilu se je odzval tudi predstavnik sosednjega društva iz Zabukovice tov. Franc Čretnik ter direktor tov. Franjo Tilin-ger, tov. Zorka Godler in tov. Bauer ing. Venčeslav. Po podanih poročilih, ki sva jih podala s poveljnikom tov. Krkom, se je razvila živahna razprava.
Kot že par let nazaj, je naj večji ter najbolj pereč problem pridobitev novih članov. Ne vemo, ne znamo ali nočemo uspeti ter obdržati člane v naši desetini vsaj tri ali štiri leta. Veliko je takih, da je gasilec dva ali tri mesece potem pa ga ni več na vaje. Zakaj ne vemo? Veliko je mladih zdravih fantov v neposredni bližini naše tovarne ali na žalost nimajo posluha za to humano in res prepotrebno organizacijo, ne samo za tovarno, ampak tudi za naš kraj. V ilustracijo naj zapišem primer, ko se je prikazal uničujoč petelin na stanovanjski stavbi naše sodelavke Kristine Feldin v Brnici. Ko je direktor tov. Tilinger zaslišal glas sirene, je pritekel pred gasilni dom in brez oklevanja dal nalog: fantje nekaj vas naj pohiti z osebnimi avtomobili reševat, kar se bo
ZDRAVSTVENA POSTAJA Gradbena dela so skoraj v celoti končana. Montirati je treba še opremo... in storiti marsikaj.
ZOMZDtAVNU'
patromazva
stsnA
ČAICALNICA
ZDRAVSTVOM POSTAJA (Tloris)
Nova zdravstvena postaja je zgrajena v
pritličju novega stanovanjskega bloka in delno kot prizidek. Oba dela sta povezana v celoto, ki vključuje naslednje enote:
Ali je nova zdravstvena postaja že garancija za boljše zdravstveno stanje? Sama postaja prav gotovo ne. Spremeniti bo treba še naš odnos do lastnega zdravja, ki je vse prevečkrat milo re-
Člani ind. gasilske čete
rešiti dalo, ko smo pa vsi videli kako ognjeni zublji požirajo premoženje in leseno stavbo.
S tem zapisom želim vzpodbuditi člane našega kolektiva, da se odločijo ter pristopijo v naše vrste (pa ne samo za en mesec) in tako prispevajo za boljšo varnost pred rdečim petelinom, ne samo v podjetju, ampak tudi v samem kraju Liboj. Res je, da nimamo samo vaj, in da čistimo tudi kanalizacijo. Ni nobena tajnost in skrivnost, če odkrito povem, da za vse to dobimo honorar-ček, pa čeprav skromen nekaj pa je le. Poleg tega dobimo tudi delovne obleke in čevlje, medtem ko si prostovoljna društva vse to morajo nabaviti z lastnim denarjem. Tudi svečane (paradne) uniforme imamo, da takih marsikatero prostovoljno društvo nima. Z razumevanjem prisluhneta vsaki
naši želji oziroma potrebi, direktor Franjo in tov. Zorka, mi pa seveda ne iščemo tistega, kar res nujno potrebujemo.
Za konec naj še povem, da se nam približuje težko pričakovani dan in, da bomo za praznovanje štiridesete obletnice Industrijskega društva KIL le dobili svoj prevoz ter večje prostore, kjer so prostori sedanje trgovine. Vsak dan si ogledujemo kako raste nova trgovina. Upam, da bo prej gotova kot ambulanta!
Ker so bile na občnem zboru tudi volitve želim vsem novo izvoljenim članom obilo uspeha pri delu.
V službi ljudstva — na pomoč!
Podeljena Savinova priznanja
Na občinski proslavi slovenskega kulturnega praznika, ki je bila dne, 9. 2. 1980 v Žalcu je kulturna skupnost podelila Savinova priznanja za zasluge dela na kulturnem področju. Tako je prejel Savinovo priznanje tudi naš kolektiv. To priznanje si je kolektiv resnično zaslužil, saj že vrsto let tesno sodeluje s kulturnim društvom Svoboda Liboje ter nudi vsestransko finančno in moralno pomoč. Poleg pomoči, ki jo dobi društvo od kolektiva pa tudi člani kolektiva sodelujejo v raznih sekcijah društva. Moramo reči, da brez tako tesnega sodelovanja ne bi bilo uspešne kulturne razgibanosti v naši libojski kotlini.
Med posamezniki pa je prejela Savinovo priznanje tudi tov. Zorka Godler, sedanji tajnik društva. Tov. Zorka je bila takoj ob ustanovitvi društva Svobode članica takratnega upravnega odbora in nesebično pomagala pri razvoju društva in aktivno sodelovala v dramski sekciji. Vse obveznosti, ki jih je prejela v raznih kulturnih akcijah je dosledno izpolnjevala in tako dala svoj delež za dosego kulturnih uspehov društva. Pridružujemo se čestitki ob sprejetju zasluženega priznanja z željo, da bi s svojim nesebičnim delom še nadalje vplivala na kulturni razvoj in napredek društva Svobode.	_
VODORAVNO: 1. prometni miličnik, 2. mala poškodba, 3. robidna jagoda, 17. glavno mesto Hercegovine, 18. tur, 19. tropska rastlina z velikimi, mesnatimi listi doma v Južni Ameriki, 21. vstopnica, 22. Anton Dermota, 23. vzklik na bikoborbah, 24. veznik, 25. črna žival, 26. ženska, ki se ukvarja z obrtjo, po kateri slovi Idrija, 29. vrsta morske ribe, 30. indijski drobiž, 31. ime pevke Krašovec, 33. enaka soglasnika, 34. tisov nasad, 36. kemični znak za aluminij, 37. kemična oznaka za litij, 38. čarovnica iz starogrške mitologije o Agronavtih, 39. konj sive barve, 41. manjši hrib, 42. reka, ki teče skozi Leningrad.
NAVPIČNO: 1. namizno pregrinjalo, 2. kramp, 3. tovarna gosp. opreme iz Cetinja, 4. čas brez vojne, 5. skrajšano ime, 6. klada za sekanje drv, 7. afriška država ob Gvinejskem zalivu z glavnim mestom Lagos, 8. kravica, 9. pijača, ki jo pijemo vsako jutro pred začetkom dela v tovarni, 10. prometna milica, 11. ime celjskega tekača Kopitarja,
12.	ognjenik na japonskem otoku Honšu,
13.	priprava na kateri oblikujemo keramiko, 14. gosta temno rjava tekočina, ki nastane pri suhi destilaciji premoga, 15. nadav, 20. južnoameriško drevo in njegov sad, ki ga jemo tudi pri nas, 23. kemične spojine, ki jih v Keramični uporabljamo za barvanje glazur, 27. redovnik, 28. ime slikarja Šuvica, 29. kemična oznaka za radij, 32. zagozda, 35. urin, 37. kralj živali, 38. Marijeta Gregorač, 40. avtomobilska oznaka Benetk.
Tone Mlinarič
KRIŽANKA
Program dela krajevne skupnosti za leto 1980
Prihodki za leto 1980 temeljijo na prihodkih v preteklem letu, zato bo realizacija tega plana močno odvisna od prihodkov.
PRIHODKI:
Prenešena sredstva iz leta 1979
Po samoupravnem sporazumu na zaposlenega del.
Proračun občine
Referendumska sredstva
Samoprispevek krajanov
Sredstva za izobraževanje delegatov
360.000	dinarjev
260.000	dinarjev
40.000	dinarjev
300.000	dinarjev
10.000	dinarjev
25.000	dinarjev
Razpoložljiva sredstva:
ODHODKI:
Sofinansiranje vode, javne razsvetljave na Sončni hrib
Zgraditev avtobusnega postajališča v Kasazah Zgraditev škarpe pri Volavšek-Brnica Nadaljevanje s povezavo ceste Kodela-KS Celje
VZDRŽEVANJE CEST:
Posipanje ceste Porance—Zabukovica (meja KS Griže)
Slovenski dol—Pečovnik—Obreza
Betonske cevi ob jezeru O 60 cm
Kanalizacija do Slovenskega dola
Posipanje ceste do Slov. dola
Sofinanciranje popravila ceste
Petrovče — Liboje
Popravilo ceste na GRIČ Kasaze
Popravilo ceste mimo Krka
Popravilo ceste proti Govediču
Popravilo ceste od Elero Vinkota — Knešak, Liboje
Popravilo ceste od Kalška, Zagreben
Popravilo ceste mimo Ožirja do Mazzonija
Dokončanje mosta preko Bistrice v Kasazah
Cesta na Brnico
Cesta Sončni hrib — Zabukovica Posipanje ceste Poteko Rudi, Ocvirk, Krumpak Posipanje ceste na Provizorij Sofinanciranje kanalizacije pri Pilih, Kasaze Zimsko vzdrževanje cest
995.000	dinarjev
30.000	dinarjev
10.000	dinarjev
7.000	dinarjev
10.000	dinarjev
35.000	dinarjev
5.000	dinarjev
8.000	dinarjev
25.000	dinarjev
10.000	dinarjev
100.000	dinarjev
5.000	dinarjev
5.000	dinarjev
5.000	dinarjev
3.000	dinarjev
3.000	dinarjev
10.000	dinarjev
40.000	dinarjev
10.000	dinarjev
10.000	dinarjev
5.000	dinarjev
3.000	dinarjev
4.000	dinarjev
10.000	dinarjev
Skupaj komunalna dela:	353.000 dinarjev
CESTE V VIŠINSKIH PREDELIH:
Dokončanje cest: Podkoritnik in Zupanc
OSTALI IZDATKI:
Tokovina javne razsvetljave Osebni dohodek tajnika (bruto) Tokovina v prostorih KS Kilometrina Pisarniški material Čiščenje prostorov Izobraževanje delegatov Izobraževanje DSZ Stroški telefona
10.000	dinarjev
60.000	dinarjev
162.000	dinarjev
15.000	dinarjev
10.000	dinarjev
8.000	dinarjev
12.000	dinarjev
10.000	dinarjev
20.000	dinarjev
7.000	dinarjev
Občni zbor DPD Svobode Liboje
Dne, 18. 1. 1980 so se v dvorani društva zbrali člani Svobode, da bi pregledali delo preteklega leta ter ugotovili plodnost dela na kulturnem področju. S ponosom so zrli nazaj. Kako tudi ne bi? Dostojno so proslavili visoki jubilej 50-letnico delovanja društva in ko so ugotavljali kako so izpolnili program dela, jim ni bilo potrebno skloniti glave, saj so plan izpolnili več kot 100 Vo. Planirali so ob 50-letni-ci tudi 50 prireditev, dejansko pa je bilo realiziranih 53. Pri tem pa so sodelovali vsi složno z roko v roki. To. pa ni vse, s čimer se lahko pohvalijo. Lahko tudi govorijo o množičnosti, saj je predsednik društva tov. Šuler Darko, ki je vedno sodeloval in vestno spremljal vse prireditve ter si beležil vse kar se je dogajalo povedal, da se je teh prireditev udeležilo ca. 8800 poslušalcev. Koliko je bilo potrebno za realizacijo tako obširnega programa, naj o tem ne bi posebej govorili. Dejstvo namreč je, da so bili vsi prostori doma in godbe na pihala, nenehno zasedeni in da je bila na račun tega izrečena marsikatera pikra pripomba. Res težko je bilo vse to uskladiti. To pa ni bil edini jubilej v tem letu, saj je tudi godba na pihala slavila 45-letnico obstoja in je zato sprejela plaketo ZKO občine Žalec, kakor tudi tov. Kovač Franc, kapelnik godbe. Več članov godbe pa je prejelo Gallusove značke. Tako je bilo še več vzroka za aktivno delo.
Za svoje delo je društvo v preteklem letu prejelo Savinovo priznanje in nagrado. Prav posebno pa so bili počaščeni z odlikovanjem tov. Tita, ki ni samo priznanje za preteklo delo, ampak tudi vzpodbuda za bodoče.
Na občnem zboru so bili navzoči tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, krajevne skupnosti, delovnih organizacij in predsednik skupščine kulturne skupnosti Žalec ter predsednik Zveze kulturnih organizacij Žalec. Predvsem slednja, sta se pohvalno izrazila o delu društva. Poudarjeno je bilo, da so Libojčani lahko vzor
Ugankarski slovarček:
AGAVA — tropska rastlina z velikimi,
mesnatimi listi, doma v Južni Ameriki
OLE — španski vzklik na bikoborbah
ANAS — indijski drobiž
ASAMA — vulkan na japonskem otoku
Honšu, visok 2542 m, zadnjič je bruhal leta
1783
Zavarovalnine	3.500 dinarjev
Oprema CZ in NZ	40.000 dinarjev
"Stroški srečanja starejših občanov	20.000 dinarjev
Stroški pogrebnih obredov	8.000 dinarjev
Srečanje s pobrateno KS Podgrad	12.000 dinarjev
Stroški praznika KS	20.000 dinarjev
Nabava 2 kom. dežnih plaščev	3.600 dinarjev
Nakup zemljišča za rekreativne namene	130.000 dinarjev
DOTACIJE DPO:	
Zveze mladine Liboje	3.000 dinarjev
ZB NOV	3.000 dinarjev
ZRVS	2.000 dinarjev
Strelska družina	6.000 dinarjev
Rdeči križ	3.000 dinarjev
TVD Partizan	2.000 dinarjev
DPD Svoboda	30.000 dinarjev
Pionirski odred pri šoli Liboje	2.000 dinarjev
Stroški praznovanja ”Dan žena” 8. marec	6.000 dinarjev
OBVESTILO!
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Žalec organizira z mesecem aprilom 1980 za člane osnovnih organizacij sindikata brezplačno pravno pomoč z dajanjem pravnih nasvetov in sestavljanjem vlog v zvezi z uveljavljanjem na podlagi dela pridobljenih pravic.
Pravna pomoč bo organizirana v prostorih Občinskega sveta Zveze sindikatov Žalec (vhod z dvorišča za banko) enkrat tedensko in to vsako sredo od 14. do 16. ure (od 2. 4. 1980 dalje).
Za dajanje pravne pomoči se bo Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Žalec posluževal tudi zunanjih strokovnjakov — diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom.
vsem kulturnim organizacijam v žalski občini! Izrečeno je bilo tudi nekaj pikrih besed na račun prostorske stiske tega društva. Predvsem tov. Vrabl Tone, novinar Novega tednika in Radia Celje ne more razumeti dejstva, da je pri tem to društvo tako zapostavljeno, kljub temu, da je vedno hvaljeno, se večnamenski domovi gradijo tam kjer društva niso tako agilna, medtem ko je za Liboje predvidena le
adaptacija. Res je to težko razumeti, predvsem zaradi tega, ker Libojčani kljub temu ne klonejo. To so dokazali tudi s tem, ko so sprejeli program dela za leto 1980, ki ravno tako ni skromen, in bo zopet zahteval sodelovanje vseh sekcij in članov. Seveda pa so povedali predsedniki sekcij, da bo za uspešno delovanje potrebno marsikaj storiti.
Godci rabijo nove instrumente, mladi godbeniki nove obleke, ker jim stare
16
niso več prav, nove dežne plašče, ureditev godbene sobe in verjetno še kaj. Slične želje pa so izrazili na zboru tudi člani ostalih sekcij. Smatramo, da to ni luksus, ampak potreba in da se bodo morale njihove potrebe upoštevati.
Kljub pohvalam pa so tudi kritično ocenili svoje delovanje ter opozorili člane, ki dela v društvu ne jemljejo resno, da s tem ovirajo nemoteno delo, povzročajo slabo voljo vaditeljem itd.
Po vseh teh izrečenih lepih in kritičnih besedah, je bila izglasovana razrešnica staremu upravnemu odboru.
Enoglasno je bil izvoljen tudi novi upravni odbor.
Vsem članom želimo uspešno delo v letu 1980.
ZAHVALA!
Vsem sodelavcem in sodelavkam v oddelku strugama, se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ob izgubi brata Edija. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Elica
ZAHVALA!
Ob izgubi drage tene in mame Pavle Ozir, se zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata in kolektivu Keramične industrije Liboje za bodrilne besede in finančno pomoč, enako tudi govorniku tov. Mlinariču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se godbi na pihata, pevcem in vsem ostalim, ki sta jo pospremili na njeni prerani, zadnji poti.
Še enkrat hvala!
hči Romana sin Stanči mož Stanko
ZAHVALA!
Vsem zaposlenim v oddelku Grafit, se iskreno zahvaljujem za venec, ki ste ga podarili bratu Ediju. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Dorči
Izdaja Keramična industrija Liboje. Ureja odbor za informacije. Odgovorni urednik Darko Šuler. Izhaja štirikrat letno. Telefon 710-600. Tisk. REK DO TISK Velenje. Naklada 750 izvodov.
Darči, nasvidenje!
Dolga je doba tridesetih let — namreč toliko časa je bil med nami tov. Darko Šuler. Sedaj nas zapušča, oziroma nas je te zapustil ter odšel v zasluteni pokoj, pa ne v celoti, še bo med nami, ker ga enostavno ne pustimo. Vprašali boste vi keramiki, zakaj ne? Kje pa naj dobimo urednika našega internega časopisa ”Libojski keramik”, ko pa je naš tovariš upokojenec najbolj sposoben za te posle, sa je namreč urednik te od leta 1964. Najbolj pozna kraj in ljudi, saj je nedaleč od tovarne zagledal luč sveta, poleg tega pa je naš tovarniški sosed. Mirne duše lahko trdim, da bo iz dneva v dan, seveda kolikor mu bo dopuščal čas, opazoval tovarniško dvorišče in študiral, kaj bo za prihodnjega Keramika primernega treba napisati.
Pa to še ni vse! Po dolgotrajnem pregovarjanju se je le dal prepričati, da bo še naprej za krmilom libojske Svobode, katere član je te od svojega sedemnajstega leta. Začel je kot član dramske sekcije, nato retiser, sedaj pa te šestnajst let vstrajno vodi društvo kot predsednik. Kolikšen je njegov delet, da je Libojska Svoboda znana daleč naokrog s svojimi sekcijami se ne da povedati s parimi besedami. Zanimivo je poslušati kot sogovornika našega Darčija, ko razglablja telje in cilje, in prepričan sem, kakor tudi večina nje-hovih nekdanjih sodelavcev, da se mu vse to uresniči, posebno sedaj, ko ga na delovni čas ne bo več obvezovala tovarniška sirena.
Da pa ne bo v teh vrsticah samo svo-bodaš, naj še bo malo član kolektiva KIL. Ko je skoraj pred tremi desetletji prišel v Keramično Liboje je prevzel skladišče gotovih izdelkov, katerega je vodil polnih dvanajst let. Ne smemo pa misliti, da je bilo tako skladišče, kot je danes. Ne! Vrata so bila taka, da si povsod lahko videl kukati ven krožnike in drugo keramiko. Transport — železniška postaja Petrovče, slama in traktor s prikolico, pred tem pa konji in voz. Koliko se je polomilo in izgubilo. Da o današnjem transportu in embalaži sploh ne govorimo. Tudi delovni pogoji niso bili takšni kot so
danes. Zima in vremenske prilike so tudi od našega skladiščnika zahtevale svoje, zato je zaradi načetega zdravstvenega stanja odšel iz skladišča in prevzel drugo delovno dolžnost, to je mesto kalkulanta. Poleg svojega rednega dela je opravljal še vrsto nalog, katere so mu bile poverjene.
Darči v imenu nas vseh, ki smo ostali v kolektivu, hvala ti! Vsi vemo, da ti je sedaj, ko si dopoldne sam doma dolgčas, bo pa kmalu boljše, saj se ti čez dobro leto pridruži tvoja življenjska spremljevalka in tako bosta upokojeni par ŠULER.
Kaj še naj dodam? Darči bodi nam zdrav in uživaj svojo zasluženo pokojnino, vsaj tako dolgo, kot si bil med nami.
Mlinarič Anton
PERE JOŽEFA
Peretova Pepca je vseh 30 let, kolikor ima delovne dobe, delala v naši tovarni.
Zaposlila se je prvo leto vojne pri okroglih pečeh, kjer je delala dve leti, potem je bila eno leto pri prodornih pečeh in na koncu je pristala v strugami, kjer je oblikovala sklede in druge izdelke.
Včasih je bila strugama tam, kjer je sedaj modeloma in izdelke je bilo potrebno nositi na "plankah” k pečem. To je bilo težko in naporno delo.
Takrat ni bilo urejeno otroško varstvo, zato je morala Pepca 1949. leta prekiniti z delom v tovarni in ostati doma v Brnici ter čuvati in vzgajati otroke. Dve hčerki in sina je imela, ena hčerka je v Ljubljani, druga doma, sin pa sije doma v Brnici postavil hišo.
Po devetih letih je dobila pošto, naj pride za dve leti delat v tovarno, ker jo potrebujejo in ti dve leti sta se raztegnili v 22 let. Zopet je delala v strugami, v mrazu in vročini, ob sobotah in včasih tudi ob nedeljah. V začetku ni bilo sušilnic, izdelki so se sušili v regalih, ni bilo tople vode, v celem oddelku je gorela samo ena peč in med prazniki se je zgodilo, da so izdelki v regalih zmrznili in bili neuporabni. Primanjkovalo je delovnih pripomočkov in kdor je prej prišel na ”šiht” se je lahko oskrbel s ”plankami” in nemoteno delal. Pri tem so imeli prednost seveda starejši delavci. Sedaj pa tega ni več in zadnja leta je bilo prijetno in lažje delati.
Peretovi Pepci želimo, da bi se imela lepo doma in da bi nas še kdaj obiskala.
JA
Pepca, nasvidenje!
Tiha, mirna ter vedno malo nasmejana, nas po tridesetletnem delu v kolektivu zapušča ter gre v zasluženi pokoj Jožefa Tepež iz Provizorije. Dolgi so bili dnevi, meseci in leta, katera je preživela med nami, zato njo vsi, ki smo delali z njo zadnje čase, razumemo, da ji ni lahko, ko odhaja od nas in kolektiva. Kot sama trdi, ji bo dolg čas po sodelavkah, posebno še po naši Betki, s katero sta se vseskozi dobro razumeli — pa zakaj se ne bi... (Pepca danes greš k Strnadu v trgovino...). Za našo Pepco, odkar je več ne zavezuje tovarniška sirena, je edini kratek čas mala vnukinja, katera jo pridno obiskuje. Tudi mi nekdanji sodelavci, se bomo naše delovne tovarišice od časa do časa spomnili, saj je takorekoč skoraj soseda tovarne, v kateri je preživela tridesetletno dobo.
Po končani osnovni šoli, katero je obiskovala v Džakovcu pri Rogatcu, se je zaposlila najprej pri Betonu v Celju, kjer ji ni bilo z rožcami postlano. Bilo je težko in naporno delo, katerega je z ljubeznijo premagovala vse do 26. maja 1950. leta ko je prišla med libojske keramike.
Zaposlila se je najprej pri okroglih, nato prodornih pečeh in nato v Samotnem oddelku. Kljub nekdanjemu težkemu transportu naših gotovih izdelkov na železniško postajo Petrovče je šla v skladišče gotovih izdelkov kot transportna delavka. Ni je motilo celodnevno delo, nasprotno, marljivo in vestno je opravljala vse zadane naloge in je prejela priznanje za šestnajstletno delo. Zvesta tovarni in skladišču gotovih izdelkov odhaja od tu v svoj zasluženi pokoj.
Pepca! Trideset let si marljivo ustvarjala in zato ti vsi iz srca želimo, da prav toliko let uživaš pokojnino in misliš na nas, ki smo ostali zvesti iz dneva v dan modernejši starki, ki prav letos praznuje svojo stopetinšestdeseto obletnico obstoja v Libojski kotlini.
Tone Mlinarič
Slovo od Pavle Ožirjeve
Kljub temu, da smo vedeli za njeno težko in neozdravljivo bolezen, nas je vse presenetila žalostna novica, da se je zavedno poslovila od nas naša sodelavka Pavla Ožirjeva.
Ves trud in prizadevanje zdravnikov je bil zaman. Neozdravljiva bolezen je naredila svoje. Možu je vzela ljubečo ženo, sinu in hčerki pa nenadomestljivo mamico. Ne moremo se sprijazniti z mislijo, da je ne bo več med nas nasmejane in vedno dobre volje. Globoko v sebi je čutila, da jo uničuje težka in neozdravljiva bolezen, vendar tega ni pokazala pred sodelavkami na delovnem mestu, ampak je le tega vestno in marljivo opravljala vse do maja lanskega leta. Takrat je bila primorana iskati zdravniško pomoč, vendar je bilo prepozno.
Pavla se je rodila v Kasazah 16. maja 1926. leta v zavedni delavski družini, kjer je tudi odraščala. Kot vsak mlad človek stremi za boljšim jutrišnjim dnem, taka je bila tudi ona, zato se je zaposlila v Kmetijskem kombinatu v Žalcu. V kombinatu je bila izpostavljena stalnim vremenskim neprilikam, zato se je prestavila v Opekarno Ložnica, najprej kot sezonska delavka, kasneje pa v redno delovno razmerje. Vsi sodelavci in sodelavke so njo cenili kot vestno in marljivo delavko. Tudi mi v Libojah smo jo občudovali, ko je 4. februarja 1974 leta prišla med nas, kako z veseljem in ponosom opravlja svojo delovno dolžnost kljub temu, da se proti zadnjemu ni najbolje počutila.
Kljub temu, da ni bila trdnega zdravja, sta si z možem Stankom, s katerim se je 1956. leta poročila, zgradila pod vznožjem Brnice med cvetočimi jablanami topel dom. V srečnem zakonu sta se jima rodila sin in hčerka, katera bo najbolj pogrešala toplo mamino besedo in njeni blagi ter prisrčni objem. Ni se mogla potolažiti z mislijo, da je njen edinec dorastel v postavnega fanta ter šel na odsluženje vojaškega roka.
Takrat ob slovesu ni slutila, da ga je poslednjič videlo njeno solzno oko. Poslednjič ga je objela s svojimi žulja-vimi rokami ter stisnila na svoje prsi.
S težkim srcem smo se, dne 5. februarja 1980 vsi znanci, sodelavci posebno pa njeni najdražji, poslednjič poslovili od nje na pokopališču v Grižah. Možu Stanku, hčerki in sinu ter vsem sorodnikom izrekamo člani kolektiva Keramične industrije Liboje iskreno sožalje.
Tone Mlinarič
Slovo
od
Mirka Podgornika
23. januarja 1980 je prišel v Liboje med člane kolektiva glas, da je takore-koč nečloveško umrl naš dolgoletni upokojeni sodelavec Mirko Podgornik. V Arji vasi sta si z ženo, katera mu je umrla 1968. leta zgradila skromen, vendar topel dom. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, ki sta ju z ljubeznijo vzgajala, vendar ga je smrt našla zapuščenega oziroma prepuščenega samega sebi brez kančka izkazane ljubezni od svojih, kateri bi mu morali vračati vsaj malo ljubezni, kot jo je on izkazoval njim. Mirko je 22. julija 1914. leta na pragu prve svetovne vojne zagledal luč sveta v Gorici na Primorskem. Ko je dorastel v fanta, je šel iskat vsakdanji kos kruha, ker mu ga rojstna Primorska ni nudila dovolj, tako ga je pot pripeljala v Zenico. Velikokrat je pripovedoval, koliko je pretrpel ponižanja pri tedanjih mogotcih, zato mu ni bilo vseeno, ko je prišlo leto 1941. Vrnil se je v rojstni kraj ter od leta 1942 sodeloval v narodno osvobodilni borbi ter tako tudi on prispeval svoj delež za našo svobodo. Med libojske keramike je prišel 3. maja 1954. leta, ker je bil vsa leta marljiv delavec. Kljub temu, da je bil sorazmerno precej oddaljen od tovarne, ga niso motile tri izmene, nasprotno svoje delo je marljivo opravljal vse do 19. novembra 1969. leta, ko se je invalidsko upokojil.
Kako skromno je živel od svoje upokojitve, tako skromno je bilo zadnje slovo na pokopališču v Žalcu.
Vsem domačim in sorodnikom iskreno sožalje.
Tone Mlinarič
Slovo od
Matija Gominška
Komaj smo zakorakali v novo 1980. leto, že smo sprejeli v kolektiv žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni, sedaj upokojeni sodelavec Matija Go-minšek. Kako vesel in nasmejan je še bil 8. septembra 1979 v Libojah na srečanju upokojencev KIL.
S par besedami želim opisati njegovo prehojeno življenjsko pot. Rodil se je 30. decembra 1898. leta v Drešinji vasi, kot sin zavedne delavske družine, kjer je tudi odraščal med zelenimi hmelj-skimi nasadi. Za zavednega Slovenca ni bilo lahko med prvo svetovno vojno, še težje pa je bilo med drugo vojno, vendar je vse tegobe in ponižanja z mirnostjo prenašal in delal kot vsak zaveden Slovenec. 1. septembra 1923. leta, ko je prišel med libojske keramike se je zavedal, da bo moral trdo prijeti za delo, ker takratni delovni pogoji niso bili taki kot so danes. Niso poznali tekočih trakov in modernih strojev ampak le svoje žulj a ve roke. Za vse napore in trdo delo, ki ga je opravljal do 30. junija 1956. leta, ko je odšel v svoj zasluženi pokoj, smo mu lahko samo hvaležni. Kako je bil navezan na Liboje je dokazal s tem, da se je redno udeleževal srečanj s svojimi nekdanjimi delovnimi sotovariši — seveda odkar so ta srečanja organizirana v kolektivu.
Leta 1950 si je izbral življenjsko spremljevalko in marljivo ženo Veroniko. S skromnimi prihranki sta si na Ložnici kupila majhen, vendar skromen in topel dom. Kljub temu, da je živel na Ložnici, ni zapustil rojstne Drešinje vasi in njene gasilske organizacije, katere je bil soustanovitelj ter preko šestdeset let njen aktivni član. Kako je bil priljubljen med ljudmi, smo najbolje videli dne, 12. januarja 1980, ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti. Ne bo ga več med nas, le spomin nanj bo ostal med nami. Ženi Veroniki in ostalim sorodnikom izrekamo vsi člani kolektiva KIL iskreno sožalje.	Tone Mlinarič