SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 26 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de julio - 9. julija 2009 PRICEVALCI ZA VERO TRETJA SEJA SVETA VLADE ZA SLOVENCE PO SVETU Vsi so bili zadovoljni JOŽE LENARČIČ. (G'^^'^-r na d'^^'ob-ra^sk^ p-^^sla^^ v sSlomškovem domu) Ko so vozili domobrance iz Kočevja v Rog, so se godile strašne stvari: žice, s katero so jim zvezali roke, so se tako zarezovale v meso, da so jim roke odmirale. Ganljiva slovenska je tožba ene od žrtev: ,,Saj te roke ne bodo več za delo". Potem, tista kratka vožnja s kamioni na kraj, kjer jih niso tepli, ampak ubijali. Predstavljajte si, nepremične, zvezane ubijati s koli! Tistih dvesto metrov od ceste do jame so morali teči - tedaj so že vedeli, kam tečejo - nagi in bosi po ostrem kamenju. In tu spet koli in spet jih je nekaj obležalo. In potem tisto, kar se je zgodilo tik pred ustjem jame, izbijanje zob s kladivi se živim ljudem. Te muke - in ko pravimo muke, že čutimo kako je jezik nezadosten, kako odpoveduje - te muke ne zaostajajo za ničemer, kar so nam sporočili kronisti stoletja. Papež Janez Pavel II je v svojem apostolskem pismu ,,V zarji tretjega tisočletja" ob koncu leta 1994 zapisal, da je ,,Cerkev na koncu drugega tisočletja znova postala Cerkev mučen-cev. Preganjanja kristjanov in njihovega pričevanja tudi za ceno življenja, ne smemo pozabiti", je dejal. Krajevnim Cerkvam je naročil, naj v pripravi na sveto leto odrešenja 2000 zberejo potrebno dokumentacijo in obudijo spomin na vse, ki so pretrpeli mučeniško smrt. Papež se jih je spomnil tudi ob svojem prvem obisku v Slovenji. ,,Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet", je dejal. V okviru slovenskega narodnega odbora za sveto leto odrešenja je posebna komisija zbrala imena prek 200 ljudi, ki so svoja življenja tako ali drugače darovali za Kristusa in s tem pokazali, da so bili zaradi vere pripravljeni pretrpeti tudi preganjanje, muke in smrt. Njihovi podatki so bili poslani v Rim. Seznam še ni dokončen in popoln, zato se dopolnjuje z novimi pričevalci. Cerkev je v vsej svoji zgodovini vedno zbirala in ohranjala spomin na tiste, ki so šli v pričevanju za svojo vero do konca. Zbrana so v posebnih poročilih o mučencih. Sestavljajo jih ljudje najrazličnejših slojev in stanov. Poleg škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic, bo-goslovcev in redovnih bratov so na seznamu očetje in matere, fantje in dekleta, celo otroci in cele družine. Škof dr. Gregorji Rožman je že leta 1943 zapisal v svojem pastirskem pismu: ,,Palme mučeništva so zrasle tudi na naših tleh. Naša domača zemlja je oškropljena z mučeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v Cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po vesti in po svojem prepričanju niso mogli storiti. Zvesti in stanovitni v veri so bili, zato so morali pasti. Ni prav nobenega dvoma, da smo v teh pravih mučencih dobili vzvišene vzornike in prekrasne zglede mučeništva". Nemogoče je, da ne bi nekoč prišel rod, ki bi ga prevzela tragična veličina junakov, njihova trpka zvestoba in njihov samotni pogum. Ko bo vse očiščeno in ko bo iz daljav časa mogoče videti samo bistvene reči, se bo pokazalo prav to: njihova zvestoba in njihov pogum. Kot smo že napovedali, je v sredo 1. julija potekala tretja seja Sveta vlade RS za Slovence po svetu. Svet je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ki opravlja naloge na podlagi 22. in 23. členov Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Svet kot posvetovalno telo sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike ter pripravi strategije na področju skrbi za Slovence po svetu. Svet sestavljajo predsednik sveta (predsednik vlade), podpredsednik sveta (minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu), in 19 članov. Od tega je šest predstavnikov državnih organov in institucij ter organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in 13 predstavnikov Slovencev po svetu. Seja se je začela točno ob 10. uri v veliki sejni dvorani (Gregorčičeva 27, Ljubljana). Prisotni so bili, poleg predsednika vlade Boruta Pahorja, vsi delegati izseljenskih skupnosti, minister dr. Boštjan Žekš, državni sekretar dr. Boris Jesih, ministri vlade in letos izredno tudi predsedniki društev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s problematiko izseljenstva in delujejo z izseljenskimi ustanovami. Srečanje je s pozdravom vseh navzočih začel predsednik vlade. Poudarjal je zanimanje matične države za delovanje izseljencev. Vlada je namenjena da vredno podpira vse delo na področju ohranjanja kulture in jezika v slovenskih skupnostih po svetu. Zanimiva je bila njegova trditev, da vlada tudi v času krize ni zmanjšala denarnih sredstev za delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poseben moment je bil, ko je predsednik delegate prosil, naj obdržijo svoje mandate še naprej, saj je neka nejasnost v trajanju njihovega mandata. Prvotno je sedanje člane imenoval namreč še predsednik prejšnje vlade. Nato je spregovoril nekaj misli o sodelovanju matične domovine s Slovenci na področju znanosti in sodelovanju matične domovine s Slovenci po svetu na področju gospodarstva, kar sta bili napovedani temi tega srečanja. Podarjal je, da je pojav izselitve znanstvenikov in gospodarstvenikov nov pojav v slovenskem prostoru, kar moramo imeti pred očmi. Za tem je Borut Pahor povabil prisotne k poročanju in prosti izmenjavi mnenj, kar je bilo v zadovoljstvo vseh delegatov. Predhodno je namreč zaradi določitve teme o znanstvenikih in izseljencih obstojal nek strah, da se ne bi zasedanje omejilo le na to snov. Prvi se je priglasil k besedi Stane Kranjc, iz Kanade, nato pa po vrsti vsi ostali in tudi zastopniki društev iz Slovenije. Tematika je bila izredno pestra, saj se je dotaknila konzularnih vprašanj, šolske problematike, jugoslovanskih domačih in izseljenskih arhivov, turizma, poročanja o delovanju posameznih skupnosti, itd. Tudi v teku razgovora sta tako predsednik Pahor kot minister Žekš poudarjala, da je vlada zastavila izseljensko problematiko brez nobenih razlikovanj, ne ideološkega ne političnega predznaka. Že imenovanje ministra brez listnice je bil močan signal nepolitičnosti dela na tem področju. Izmed naših delegatov je dr. Andrej Fink izrekel zahvalo vladi za njeno delo in omenjal tudi točko razmerja do izseljenstva v koalicijs- kem dogovoru. Poudarjal je potrebo domoljubja, o katerem se govori tudi na najvišjih državnih pozicijah. Tone Mizerit pa je zlasti prosil za pojasnitev mandatne dobe delegatov s spremembo pravilnika. Na to točko je odgovoril minister Žekš s pripombo, da bodo to rešili s spremembo zakona in govoril o možni petletni mandatni dobi, da se še bolj poudari pojem, da izseljenstvo ni vezano na posamezne vlade. Mizerit je zahteval tudi rešitev vprašanja izseljenskega zastopstva v Državnem zboru. V teku seje je moral oditi predsednik vlada zaradi obiska na Madžarsko, zaradi česar sta do konca sejo vodila najprej Minister Žekš in nato sekretar Jesih. Po končani seji so delegati šli še na obisk lEDC — Poslovne šole Bled in na ogled Bleda (glej fotografijo). Splošen vtis delegatov glede zasedanja je bil zelo pozitiven. Iz leta v leto se razširja snov razgovorov in se ugotavljajo pozitivne rešitve raznih problemov. Delo delegatov se seveda, preko raznih komunikacijskih kanalov, razvija skozi vse leto. HRVAŠKA Nova vlada Ivo Sanader, ki je preteklo sredo odstopil s položaja hrvaškega premiera in predsednika Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), je na zboru stranke v Zagrebu, na katerem so delegati za novo predsednico HDZ izvolili Jadranko Kosor, ponovil, da Hrvaška Sloveniji ne bo pustila niti centimetra svojega ozemlja. Sanader je v svojem poslovilnem nagovoru ponovil, da je eden izmed razlogov za njegov odstop tudi sporočilo Evropi, naj se drži svojih načel in vrednot ter umakne slovensko blokado hrvaških pogajanj z EU. Ko je vnovič dejal, da Hrvaška Sloveniji ne bo pustila niti centimetra svojega ozemlja, je njegove besede spremil dolg aplavz navzočnih delegatov, ki so v zagrebški dvorani Arena Zagreb vstali s svojih sedežev. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od svojih stališč. ,,Ne bo predaje ozemlja, bo pa vstop v EU. To sta dva cilja, ki ju bomo uresničili," je napovedal Sanader. O odnosih s Slovenijo je spregovorila tudi nova predsednica HDZ. „Hrvaška ostaja v peti prestavi tudi na poti v Evropsko unijo. Prepričana sem, da bomo problem s Slovenijo uredili. Če tega ne bi zmogli iz katerega koli razloga, potem pa prestavimo končno rešitev", je dejala Kosorjeva. Ocenila je tudi, da bo Hrvaška hitro vstopila v EU. Dodala pa je, da kopna ali morja nikoli ne bodo zamenjali za vstopnico v EU, ker bi to bilo ,,proti Evropi". Evropska komisija ostaja zavezana širitvi, še posebej pristopnim pogajanjem Hrvaške z EU, kjer so težave vsaj z eno državo članico EU, je v Stockholmu dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. ,,Sedaj iščemo nove poti za rešitev, a naša zavezanost ostaja popolnoma enaka," je odgovoril na vprašanje, kako vidi pot iz zastoja. „Zagotovo bomo obdržali generalni direktorat za širitev," je še zatrdil Barroso v odgovoru na vprašanje, ali je glede na številne blokade v širitvenem procesu sploh še smiselno imeti generalni direktorat za širitev v naslednji Evropski komisiji. Državni svet podprl sprejem vojnih zakonov Državni svet se je na seji, ki jo je izpeljal v Mariboru, pozitivno opredelil do sprememb vojnih zakonov. Svetniki so brez posebnih pripomb podprli tako predlog novele zakona o vojnih grobiščih kot tudi predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ju je v zakonodajni postopek vložilo 52 poslancev koalicije in SLS s prvopodpisanim Bojanom Kontičem. Predstavnik predlagateljev Miran Potrč (SD) je pojasnil, da gre za zakona, ki sta bila v zadnjih letih na dnevnem redu že večkrat, doslej pa politiki ni uspelo najti kar najširšega soglasja za njun sprejem. Po njegovem mnenju so zdaj, vsaj kar se tiče zakona o vojnih grobiščih, predlagane ustrezne rešitve, pri čemer so bile upoštevane tri politične odločitve. Med njimi je naštel odločitev, da se v glavnem mestu postavi spomenik vsem žrtvam vojn s posvetilnim napisom, prav tako pa tudi to, da se grobišča po vojni pobitih oseb obeležijo z napisom, da gre za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, ter da se v Teharju postavi osrednja vseslovenska kostnica. Žal pa, kot je dejal, pri zakonu o žrtvah vojnega nasilja ne more izraziti popolnega zadovoljstva, kljub temu pa pričakuje, da bo dobil veliko podporo v parlamentu. Povedal je, da so tudi v tem mandatu skušali uskladiti besedilo med vsemi strankami, a jim to ni uspelo, zato se je pet strank, koalicija in SLS, odločilo, da zakon kljub temu vloži v proceduro. Razloga za takšno odločitev sta odločba ustavnega sodišča iz leta 2006 ter ocena, da so razlike med posameznimi strankami o nekaterih določbah zakona tako velike, da soglasja ne bo mogoče dobiti in zato nima več smisla čakati, je povedal. Stran 2 9. julija 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVL]EN]A V ARGENTINI IX. vseslovensko srečanje TONE MIZERIT Od našega dopisnika. V četrtek, 2. julija je potekalo v veliki dvorani Državnega zbora (DZ) že tradicionalno, deveto vseslovensko srečanje Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Ob začetku srečanja je predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek poudaril,da živimo v glo-baliziranem svetu, v katerem se meje brišejo, jezik, kultura, nacionalna identiteta pa so tisto, po čemer se ločimo. Letošnje srečanje je imelo naslov (Pre)živeti asimilacijo in integracijo. Za predsednika DZ Pavla Gantarja gre pri integraciji in asimilaciji za procesa, ki pomembno določata prihodnost, pa tudi možnost preživetja vsake narodne skupnosti, ki živi ločeno od matične države. Minister za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je dotaknil položaja Slovencev na splošno. Po njegovih besedah bi se morali vsi skupaj potruditi za to, da bo biti Slovenec lepo. Srečanje je imelo tudi kulturni prispevek, ki so ga oblikovali ženski Kvartet Hartmann'ce in Slovenske folklorne skupine Nagelj iz Kanade. V drugem delu so s zvrstili prispevki, ki jih je predhodno predstavilo komisiji 24 oseb, med njimi dr. Andrej Fink in urednik našega tednika Tone Mizerit. Med vsemi je komisija izbrala tri, ki so jih uporabili kot glavni del za razmišljanje. Eno izmed teh je bilo Mizeritovo, ki so jo poslušalci nagradili ne samo z močnim aplavzom, ampak so avtorju osebno čestitali tudi potem, ko je bilo kaj časa za osebno srečanje in pogovor (če bi — samo malo — pretiraval, bi zapisal, da so delali vrsto pri njem ...). Prispevki so bili zelo raznovrstni; nekateri sploh niso obravnavali izbrane tematike, ampak so se izgubljali v opisovanju delovanja svojega društva ali skupnosti. V veliki dvorani se je pokazala raznolikost, kako se spopadati s problemi. Nadvse jasno sta se izkazali poziciji, ki jih zavzemata dve struji zamejskih Slovencev. Na pr. Rudi Pavšič (iz tržaškega SZDL, ,,levo" usmerjeni) je opeval delovanje Marjana Sturma in Bernarda Sadovnika s Koroške, ker iščeta uveljavljanje slovenskih manjšinskih pravic z ,,nekon-frontacijo" pri stikih z državo (Avstrijo) in avstrijskimi strankami, za kar naj bi dobila evropsko priznanje. To je lahko res dobra taktika za prejemanje nagrad, a manjšine si s „trgovanjem" svojih pravic v sklopu večinskih strank zaenkrat niso priborile kaj več poslancev, županov ali svetnikov, kaj šele pravic. Po drugi strani pa je prišlo do izraza načelo, naj bo manjšina (v Italiji ali Avstriji) subjekt tudi v politiki: naj se predstavi z lastnimi listami, naj sestavi enotno politično predstavništvo in preko njega uveljavlja svoje pravice. To je še posebej prišlo do izraza pri ekspozejih borbene politične generalne tajnice Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Angelike Mlinar, prav tako zavzetega Vladimirja Smrtnika (iz koroške Enotne liste) in deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) dr. Drage Štoka iz Trsta. Sicer tudi oni niso za ,,konfrontacijo", so pa za odločno in samostojno manjšinsko politiko, brez udinjaja in vključevanja (utapljanja) v večinske politične stranke. Prav tako je bilo razvidno, kako drugače se lahko razume besede, če prihajajo iz ust dolgoletnih izseljenskih skupin po svetu, v državah bivše Jugoslavije ali pa iz manjšinskih vrst. Vsaka ima svojo posebnost, do reševanja njih posledic pa so seveda potrebni drugačni pristopi in prijemi. Ob koncu je poslanec Miro Petek predlagal tri sklepe, ki so jih prisotni sprejeli. Zbrani Vladi RS predlagajo, naj podpira prizadevanja za ohranitev slovenske identitete med Slovenci po svetu, naj diplomatske in druge pristojne službe opozarjajo tuje državnike o problemih slovenskih skupnosti v njihovih državah in da naj se sproži postopek ta spremembo ustave, ki bi omogočila poslansko predstavniško v DZ Slovencev v zamejstvu in po svetu. GB Minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in Tone Mizerit v Državnem zboru Novi člani SAZU Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Jože Trontelj je novoizvoljenim članom izročil članske listine. V uvodnem govoru je poudaril, da je dan za akademijo velik praznik, saj podeljuje najvišjo čast in priznanje 20 vrhunskim znanstvenikom in umetnikom, ki bodo obogatili akademijo. Predsednik SAZU je poudaril, da je med novimi člani tudi šest dopisnih članov. Deset dosedanjih izrednih članov je pridobilo naziv rednih, med rednimi člani pa so tudi štirje nekdanji dopisni člani, izvoljeni v SAZU kot Slovenci, živeči in delujoči v zamejstvu in tujini, je pojasnil Trontelj. V razred za zgodovinske in družbene vede je bil kot dopisni član izvoljen profesor, arheolog in jezikoslovec ter eden vodilnih strokovnjakov za hetitsko epigrafiko Silvin Košak. Člansko listino so kot redni člani prejeli še redni profesor za teorijo in filozofijo prava in države na Pravni fakulteti v Ljubljani Marijan Pavčnik, zgodovinar in profesor Jože Pirjevec, ki so ga v obrazložitvi predstavili kot enega največjih poznavalcev zgodovine Slovencev v zadnjih 100 letih, in Slavko Splichal, ki je zaslužen, tako v obrazložitvi, za prispevke iz teorije javnosti in javne sfere, odnosov med množičnimi mediji, ekonomijo in politiko. Nova redna člana v razredu za filološke in literarne vede sta esejist, kritik, urednik in teatrolog Andrej Inkret, ki je pomembno prispeval k osvetlitvi Kocbekovega dela, ter dialektologinja Zinka Zorko, redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške sta listino za redno članstvo prejela Tadej Bajd, čigar raziskave, ki jih je opravil s sodelavci, so prispevale k mednarodni prepoznavnosti laboratorija za robotiko na Univerzi za elektrotehniko v Ljubljani, in Miha Tomaževič za vrhunske dosežke na področju gradbeništva in potresnega inženirstva. V razredu za umetnosti je novi redni član skladatelj Božidar Kos, ob čemer so v obrazložitvi izpostavili tri njegova zadnja dela: koncert za violo, Cateno 3 in Fatamorgano. Novi član v tem razredu je tudi Alojz Rebula, ki, kot so zapisali v obrazložitvi, sodi med največje mojstre slovenskega jezika in največje stiliste sodobne slovenske književnosti. Rebula se je v imenu zamejcev zahvalil, da je „akademija segla čez zahodno mejo. Geografsko odpisanemu zahodu je dala priznanje, ki ga dviga in približuje slovenski narodni kulturi," je dejal. „Zamejstvo nosi s seboj nevarnost folkorizacije," je še opozoril in poudaril, da „zamejstvo noče biti folklora, pač pa si želi biti vključeno v duha in telo slovenskega naroda". V razred za medicinske vede so sprejeli redna člana Uroša Skaleriča, ki je pomembno prispeval k razvoju stomatoloških znanosti, in Franceta Strleta za pomembne dosežke na področju infektologije, še posebej pri raziskovanju bolezni klopnega meningoencefalitisa. Dopisni član v tem razredu Yehuda Shoenfeld je prejel člansko listino kot eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju avtoimunosti. Zaradi zdravstvenih težav so se opravičili: novi redni član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške Franc Gubenšek; redna člana razreda za umetnosti Niko Grafenauer in Boris Pahor. Iz zdravstvenih in drugih razlogov pa so se opravičili še dopisni član v razredu za filološke in literarne vede Hans Rothe nobelo-vec James W. Cronin in profesor Manfred Geiger iz razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ter novi dopisni član Philip G. Haydon iz razreda za naravoslovne vede. Znova moram opozoriti, da je težko pisati ta članek iz razdalje 12.000 kilometrov in pravilno presojati argentinsko politično stanje iz Ljubljane. Bralci naj mi torej opravičijo morebitne spodrsljaje. Odmeven poraz. Jutro ponedeljka 29. junija je bilo temačno za vlado in njene prijatelje. Volilni poraz je bil hud, hujši kot so pričakovali najbolj pesimistični vladni možje. Notranjost države j pričakovano negativno na vlado postopanje. Prestolno mesto je presenetilo z napredkom ,,utopične" levice in nazadovanjem vladnega kandidata (samo Heller je prestopil parlamentarni prag). A kar se je dogodilo v provincah Buenos Aires in Santa Cruz je preseglo vse hude sanje. Skoraj nepoznani De Narvaez je premagal povezavo bivšega predsednika in še sedanjega guvernerja. Posebej so bili zanimivi rezultati v krajih in okrožjih, ki so smatral kot trdnjave peronizma. V številnih primerih so zmagali župani (pa naj se je šlo za prave ali le ,,testimonialne" kandidature), poraženi pa so bili na poslanskih listah. Škarje so torej delovale brez oddiha. To se je dogajalo celo v drugem pasu buenosaire-škega predmestja, kjer si je bivši predsednik nadejal prepričljive zmage. Saj je ponekod zmagal, a razlika je bila premajhna. Pa še poraz v rodni provinci ^ Po vsem tem Kirchnerju ni ostalo drugega, kot da je odstopil s položaja predsednika stranke. Oblast guvernerjem? Spomniti moramo, da pero-nizem ni stranka, temveč gibanje. Kot tako tudi realna oblast ni v formalnem vodstvu temveč v osebah in skupinah, ki se menjajo v teku časa in dogodkov. Tako je oblast, ki je bila še do včeraj v rokah bivšega predsednika, že prešla v krog zmagovitih guvernerjev, pa naj bodo ti iz uradnega ali pa upornega peronizma. Po odstopu Kirch-nerja je predsedstvo stranke prevzel enako poraženi guverner province Buenos Aires, Daniel Scioli. Pa je še isti dan doživel napad (presenetljivo zmagovitega) guvernerja province Chaco. Jorge Capitanich se zavzema za širšo razdelitev odgovornosti v vodstvu peronizma. Sledili so mu vodje krajevnih vlad San Juan, Entre Rios, Salta in drugi. Z nasprotne strani pa se je oglasil Reutemann. Ne smemo namreč pozabiti, da so formalno tudi uporni peronisti ^ še vedno člani stranke. Še več, upajo (in delajo na tem) na prevzem vodstva pred naslednjimi predsedniškimi volitvami. Potrjeni senator province Santa Fe se poteguje za predsedniško kandidaturo, za kar je seveda potrebna formalna kontrola stranke. Je treba še posebej omeniti, da se vedno več govori tudi o bivšem predsedniku Du-haldeju? Iz sence. Vsi vemo, da za večino ukrepov upornega peronizma stoji Duhal-de. On je skriti boter De Narvaeza. Niso vsi v pero-nizmu zadovoljni s tem, a težko je igrati ta politični šah s starim lisjakom, ki je pridobil mnoge izkušnje tudi z veliko pomoto, ko je za svojega naslednika izbral Kirchnerja. Duhalde ima izdelan podroben načrt, kako najprej pridobiti guvernerje in župane in nato prevzeti formalno vodstvo stranke. On je že pred šestimi leti želel, naj bi za predsednika kandidiral Reutemann. Bo to pot uspel? A od pozitivnega ali negativnega izida njegovih načrtov je v veliki meri odvisen prihodnji razvoj argentinske politike. Kaj pa medtem? A do prihodnjih volitev je še dolga, dolga pot. Lahko rečemo, da je dolgo razdobje celo do nastopa sedaj izvoljenih poslancev. Vlada ima skoraj še pol leta, ko bo sestava parlamenta ostala nespremenjena, torej s sedanjo vladno večino. Kaj bo storila medtem? Kakšno bo zadržanje zakoncev Kirchner, ki vsekakor ne bosta mogla enostavno preboleti hudega udarca? Zdrava pamet bi narekovala, naj sprejmeta voljo naroda in izvajata bolj dialogistično politiko kot doslej. Okoliščine so že take, da se ne moremo več igrati z usodo. Izbruh prašičje gripe, na primer, je bolj rezultat dosedanjega prikrivanja in sprenevedanja in pomanjkanja potrebnih ukrepov kot pa bolezni same. To je priznal tudi novi minister za zdravstvo dr. Zin. (Omenimo mimogrede, da je bil dr. Zin kandidat za poslanca v italijanski parlament, saj ima dvojno državljanstvo). Njegova predhodnica Graciela Ocaoa je žalostno propadla kot žrtev lastnega neznanja zdravstva in napadov sindikalistov, proti katerimi se je borila kot Kihot proti vrtnim mlinom. Ne zanikamo ji dobrega namena. Prevelika pa je bila njena mera političnega utopizma. Prvi napad. Vlada bo še v sedanji sestavi parlamenta doživela prvi napad opozicije. V komisiji poslanske zbornice za poljedelstvo se bo znova razpravljalo o kmetijski politiki, konkretno o davku na izvoz. Zdrava pamet bi narekovala, naj vlada sede in se pogaja stvarno. A z vladnih vrhov že opozarjajo, da o tem ni govora. Ne upirajo se spremembam zaradi ideoloških vzrokov, temveč, ker je državna blagajna skoraj prazna. Vlada nujno potrebuje dodatnih sredstev, ki jih ni na obzorju. Raje žrtvuje možnost sprave kot pa da bi se odpovedala denarju. In še: ali sploh ima kakšno voljo do sprave? SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Spominska proslava in dan državnosti V nedeljo, 21. junija 2009 smo se Slovenci in prijatelji zbrali na dvorišču našega Doma, pred spominsko ploščo okrašeno z obema zastavama. Predstavnika mladinskih organizacij sta položila slovenski šopek v poklon in spomin na pokojne domobrance in vse žrtve vojne ter nasilja treh totalitarizmov, ki so zahtevali množične žrtve za mir v domovini, vse kot pristni izraz ljubezni do vere v Boga in našega slovenskega naroda. Ko smo vstopili mašni prostor smo opazili v ozadju oltarja velik mozaik ki je prav tako postavljen v Kočevskem Rogu v Sloveniji. Podobe, ki jih je ustvaril pater Marko Ivan Rupnik, so nam pomagale pričeti sv. daritev v posebni skupni pobožnosti. Počutili smo se povezane z vsemi, ki so v mesecu juniju izrazili spoštovanje, pieteto in zahvalo rojakom, ki so z daritvijo svojega življenja nam omogočili novo upanje v drugačno bodočnost. V duhu smo se počutili navzoči na grobih in grobiščih raztresenih po vsej Sloveniji. Letošnji spomin je imel poseben pomen. Pred očmi smo imeli tragično novo odkritje momificiranih številnih žrtev pobitih rojakov v rudniku sv. Barbare pri Hudi Jami. Sv. mašo je daroval in nam prilično pridigal naš dušni pastir č. g. Jože Horn. Prisostvoval je tudi diakon Stanko Čad, ki je razložil nedeljski evangelij. Po daritvi smo pričeli s pripravljenim programom. Sceno in besedilo sta pripravila Davorin Hirschegger in Božidar Bajuk v slovenščini in španščini, prosto po teološki duhovni razlagi mozaika patra Rupnika, po njegovi knjigi, po knjigi Manojo de nomeolvides in pesniku dr. Marku Kremžarju. V veliko veselje nam je dejstvo, da je ves program uresničila naša mladina, vsi vnuki naseljenih rojakov v Mendozi po letu 1947. Nastopili so Fric in Avguštin Šmon, Barbara Bajda, Zofija in Nikolaj^ Štumberger, Tine Šmon in Davorin Hirschegger. Jože Štirn je učinkovito sodeloval pri zvoku in razsvetljavi. V globoki tišini smo poslušali pričevanja in doživetja pobeglih iz ,,objema smrti". Prepričani smo, da nova generacija argentinskih Slovencev ne bo mogla pozabiti dogodkov, ki so morali pretrpeti naši pokojni junaki. Prizor ,,Mi v breznu" Marka Kremžarja je potrdil in nakazal izhod nam danes živim, da ohranimo spomin na žrtve, rabljem pa po verzih: ... ,,Trudni pod težo smo skal, čakamo, upamo , molimo ... čakamo, kdaj se boš ti brat, moj rabelj, skesal." S temi besedami je bilo nakazano vzdušje za razmišljanje in razlago mozaika. Poboj je neopravičljiv. Ko govorimo o morilcih, mora- mo zajeti obe strani, vse, celotno Kajnovo potomstvo. Za tiste , ki so pobijali v Rogu, in za tiste, ki so na kateri koli strani obtežili svoje življenje s krivdo nasilja in uboja, je treba pokazati duhovno razumevanje njihovega položaja in jasno nakazati možnosti izhoda. Kaj doživlja nekdo, ki je še živ, morda ranjen, pahnjen v jamo med trupla in kri, pa nima nobene možnosti, da se iz nje izvleče. Kaj se dogaja z njimi in onimi ki so to organizirali? Žrtev in trpljenje postaneta razlog in moč odrešenja za tiste, ki so ju darovali iz ljubezni. Trpljenje je dejansko mogoče razumeti in osmisliti samo znotraj velike, goreče in velikonočne ljubezni. Med ubitimi so mnogi želeli dati svoji smrti pristen l