gy* Natisov i5.oooa l^hjarc" izhaja vsaki I fiKk, datiran z dnevom prihodnje nedelje. |lfcn>!nina velja za Av-z» celo leto |! kron, za Ogrsko t bon 50 vin. za celo »; za Nemčijo stane I a celo leto 7 kron ; I a drugo inozemstvo se ■obini naročnino z ozi-ftom na visokost poštnine Naročnino je pla-[ čari naprej. Posamezne Ise prodajajo po 12 v. ihttoištvo in uprav-tftvo se nahajata v ntojt, gledališko poslopje Štev. 3. I J Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K SO'— za '/i strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za '/i« strani K 5"— za '/„ strani K 250 za '/«» strani K 1.— Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Stev. 35. V Ptuju, t nedeljo dne 2. septembra 1917 XYIII. letnik Za mir. Kdo je zdaj v četrtem letu vojne so- iražnik miru ? Ni skoraj več nobene družine, fibi ne imela kje na Poljskem, na Krasu ali Balkanu svoj grob. Ni več človeka, ki ne zrl prestrašeno na grozovite potoke ki jih preliva ta blazna, satanska vojna. več osebe, ki bi ne čutila bedo, lakoto, no, bolezen, duševno in telesno potrtost, te strašne posledice vojne. Vsled tega pojavlja v dušah mučenega človeštva 10 očitneje in jasneje sveto hrepenenje miru, po končanju orjaške borbe, podobne gernu svetovnemu potopu. . . Mir! Kdo bi si ga ne želel z vsemi ji svoje duše! In naj si bodejo politična irotja še tako velika, naj bode sovraštvo tako strastno in plamteče, — po svitli di do miru dviga človeštvo svoje solzne Mir ! Od kje naj pride ? Kdo naj vstvari losti za mir? Kdo ima tisto silo, da bi topil med bojujoče se armade in jim zaklical krščansko besedo : ljubite se med seboj ! ? Cesar Franc Jožef I., ta vzorni zaščit-svetovnega miru, ki je moral vendar v večji vojni svetovne zgodovine zatisniti je trudne oči, — in nemški cesar ViljemII., [ijegcv zvesti prijatelj ter zaveznik, katerega Irisklno-čista zvestoba je podobna oni staro-jteških junakov, — ta dva vzvišena vladarja •ta kot zmagovalca na vseh bojiščih premaganim sovražnikom ponudila roko miru, roko [sprave, samb da bi človeštvo rešila te ne-(skončne nesreče. Ali sovražniki so to pošteno mirovno ponudbo s krohotom in ošabnostjo lonili, so kričali, da je poštena mirovna ponudba izvirala iz notranje slabosti osrednjih v. In vojna je šla naprej, — in zmagovali smo zopet na vseh frontah, čaprav se |e dvignilo proti naši pošteni stvari pol |weta, podkupljenega od angleškega Juda-Jevega denarja, — vojna je šla naprej, ker |wvražniki niso hoteli miru in sprave.. . Potem so prišli socijalisti kot zastopniki proletarstva in so hoteli na podlagi internacionalnega sporazuma vseh delavcev doseči ali vsaj pripraviti mir. Ali kakor da bi sam satan vsa človeška hrepenenja zastrupil, se je tudi ta poskus ponesrečil. Socijalizem je bil od jeklene vojne razdrobljen. Prvi socialistični voditelji, kakor n. p. belgijski Van-dervelde ali ruski nasilnež Kerenskij ali fran-jcoski socijalni demokratje postali so najfana-jtičnejši vojni hujskači. Francoski socijalist jHerve, ki je pred vojno sedel več let v ječi zaradi svojega proti vojaškega delovanja, je danes najhujši v gonji za nadaljevanje vojne. bi ko se je konečno vendar vsaj nekaj složnosti med socijalisti umetno uresničilo, ko se je (pričelo govoriti o stockholmski konferenci, na kateri naj bi stopili delavci vseh dežela v jdotiko, da se vstvari temelje za mirovna jpogajanja, so nam sovražne vlade to zopet preprečile- Medtem ko ste avstro-ogrska in iiemška vlada ogladili vsa pota, da se ta (konferenca izvrši, je angleška vlada kot glavna povzročiteljica in krivka te vojne socijalistom njih namen prekrižala, z navadno 9ilo, s terorizmom. In socijalisti v francoski, angleški ter ruski vladi niso proti temu ničesar storili, kajti edinega pravega miroljuba v vrstah naših sovražnikov, socijalista Jauresa, je dala francoska vlada že pred vojno umoriti. . . Vojna pa je šla naprej, vedno naprej . . . Pred kratkim je bil napravljen tretji poskus mirovnih pogajanj. Poglavar rimsko-ka-toliške cerkve, papež Sam, je izdal na vse vojujoče se in nevtralae države spomenico, v kateri iz pravega krščanskega stališča vladarje in narode prosi, da naj končajo to peklensko prelivanje krvu. V tej spomenici skuša papež celo vstvariti nekako podlago za mirovna pogajanja, ki seveda povsem ne odgovarja temu, kar bi bilo za napadene osrednje države pravično. Ali to je za prvi hip ednako. Glavno je, da se je zopet od poglavarja vernih katoličanov sprožila mirovna misel. Avstro-Ojjrska i" ka vlada, ste jo. tudi pošteno in z vesoljem pozdravile, kakor pozdravljata ravno vsak poskus uresničenja sporazuma. In naši sovražniki? Kakor pri mirovni ponudbi cesarjev, kakor pri poskusu socijalistov za uresničenje mednarodnega sporazuma, tako so se pričeli zagrizeni sovražniki tudi papeževi spomenici rogati. Kot odgovor so pričeli sovražniki z novimi ofenzivami na vseh frontah in hekatombe mrličev spremljajo velečastne besede papeža. Zadeva v diplomatičnem oziru še ni rešena. Ali človeku je tako, kakor da bi se zopet zlato solnce miru skrivalo za črnimi oblaki strašne te vojne. Cesarji in revolucijski proletariat, ljudstvo in papež doslej niso zamogli uresničiti mira, niso mogli vstaviti množinski umor! Zakaj ne ? Ker imajo naši sovražniki ravno le en cilj pred očmi: razdrobiti, razkosati Avstro-Ogrsko, uničiti in poniževati Nemčijo ter njuni pošteni zaveznici. Le tedaj hočejo mir skleniti, kadar bi ležali na kolenih pred njimi, kadar bi se dali vpreči v njih jarem, kadar bi si dali očetnjavo raztrgati in zdrobiti... To je edina in grozna zapreka miru. Mir, — vsi ga želimo z vso vnemo človeške duše, vsi hrepenimo po miru kakor po odrešenju, — ali mir nam bodejo prinesle edino zmagovite naše armade, ki varujejo domovino s svojo srčno krvjo. Kadar bodo sovražniki izpoznali, da nas ne morejo zdrobiti, takrat bodejo radi prijeli našo pošteno in miroljubno roko. Bog nam daj vendar že ta blaženi mir! Svetovna vojska. Naš cesar na bojišču ob Soči. K.-B. Dunaj, 213. avgusta. Cesar je odpotoval 21. avgusta na soško bojišče; danes dopoldne se je vrnil na Dunaj. K.-B. Ljubljana, 22. avgusta. Danes je minul dan, ki spada med najbolj vroče dni enajste bitke ob Soči. Cesar se je mudil ta dan na soški bojni črti, da je sledil težki borbi in da je nadzoroval naprave neposredno za bojnimi črtami. Z načelnikom generalnega štaba, generalom pehote, in s svojim navadnim spremstvom se je podal predvsem v stan poveljstva soške armade, kjer mu je obširno poročal poveljnik armade, generalni polkovnik Boroevič. Na to se je peljal cesar na Trnovsko planoto. Nagovoril je najprisrč-nejše več ranjencev, ki so prihajali iz bojne črte. Povpraševal jih je, kako da se razvijajo boji, v kakšnih okornostih so bih ranjeni, o njih domačih razmerah; hvalil jih je in tolažil. Ko je obiskal še.lepo neke vojne bolnišnico, seje podal vladar na razgledno točko, s katere so se posebno opazovali boji na Krasu. Sovražnik je z najtežjim ognjem obstreljeval vzhodni del Fajtovega hriba in griče pri Biljah. Skoraj neprenehoma so eksplodirale težke mine; posebno kota 404 se je ta-korekoč izpremenila v ognjenik. Lastno top-ništvp. je zadržavalo sovražno pehoto v njenih jarkih. Sovražnik je pričel nasKakovati; pred naše rezerve je nameril zapiralni ogenj, ki se je kmalu izpremenil v uničevalni ogenj. Naval sovražne pehote je bil odbit. Onstran Soče je bilo videti več italijanskih pritrjenih zrakoplovov. Lastni in sovražni letalci so letali nad bojiščem. Le redkokrat se je posrečilo kaki sovražni letalski skupini, da je dobila vpogled; naši letalci so vedno planili na sovražnika v zraku. Sovražno topništvo je streljalo na malone vse pohodne črte in na kraje, ki leže daleč za našo bojno črto; a cesarja to ni zadrževalo, da se je še bolj približal, bojni črti. Popoldne se je nahajal v opazovališču nekega topniškega opazovalca, iz katerega se pregleda približno prostor od Vrha do južno od Fajtovega hriba; opazo-vališče se je nahajalo v obsegu sovražnega topništva. Vladar je zasledoval z najživah-nejšim zanimanjem bitko, ki se je vedno lju-tejše bila. Sovražnik je divje obstreljeval prostor pri Vodicah. V razvalinah samostana na Sveti gori so eksplodirale bombe, ena za drugo. Popoldne je bil sovražni ogenj vsako minuto hujši na griče vzhodno od Gorice, na prostore pri Solkanu, Grčinju, Sv. Marku, Vrtojbi, Biljah in na koti 126, južno od tam. Nad cesarjevim opazovališčem sta krožila dva Capronija in več laških letal. S položaja, kakor so padale sovražne kroglje, se je z zadovoljstvom izpoznalo, da se Italijani skoraj povsod bijejo še vedno z našo prvo črto. Precej pozno je zapustil cesar opazovališče. Cesar je občudoval in hvalil junaške čete in njih nadčloveške napore. Cesar se je na to vozil k železniški postaji nazaj. Med vožnjo je nadzoroval silovito delo preskrbovalne službe. Z žično železnico so neprenehoma dovažali strelivo in zopet strelivo naprej. Krdela naših avtomobilov so vozila v najtežjem ognju proti sovražni bojni črti. Zadaj so veliki gospodarski obrati soške armade delovali: pekarne, klavnice, naprave za obdelovanje lesa in zaloge premoga. Ponoči se je šele cesar pripeljal na železniško postajo, s katere je odpotoval. — 2 — STRASCMLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna* Zato jo je priporočati zlasti za turiste, love« vojake, romarje itd. Nadaljevanje 11. bitke ob Soči. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 23. avgusta. Uradno se danes razglasa: Vzhodno bojišče. Vzhodno od So-veje, na obeh straneh zgornje Sušite in južno od Ocne ponovil je sovražnik svoje snnke; bil je povsod zavrnjen in imel težke izgube. Italijansko bojišče. Napadi 2. in 3. armade ob Soči se nadaljujejo z največjo ljutostjo. Najmanje 40 sovražnih divizij je v 4 dneh med Auzzo in obrežjem proti našim črtam naskočilo. Medtem ko je prišla včeraj med Vodicam in Vrtojbo v sredini bojno fronte večinoma le artiljerija do 377 Najboljša in najugodnejša za vse sloje prebivalstva, za kapitaliste najboljše naloženje kapitala ! od K 500 •— do K 4000-— brez zdravniške preiskave, nad K 4000-— z zdravniško preiskavo. Pojasnila daje: Zavarovalni oddelek za Štajersko c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada, Gradec Franzensplatz 2., 3. nadsti besede, se je bitka ob krilinih frontah temlju-i teje nadaljevala. Pri A u z z i navalil se je i sovražnik opetovano zaman proti našim čr-i tam; bil je vedno nazaj vržen. Pač pa se mu I je posrečilo na visoki planoti od Vrha, i uveljaviti svojo veliko premoč na številu in j doseči v južni smeri dobiček na prostoru. Za 1 vsako ped zemlje se je težko in trdovratno i mož proti možu borilo. Istotako hudo se je i borilo na obeh straneh spodnje Vipave, ' zlasti pa na1 k r a š k i visoki planoti, kjer je bival cesar sredi svojih hrabrih 6et. Vedno : zopet naskočile so nove italijanske napadalne i kolone jekleno vrsto braniteljev. Večkrat je ; že naša artiljerija naval razbila. Ako se je sovražniku kje posrečilo, vdreti v naše jarke, ; vrgle so ga naše rezerve zopet z bajonetom vun. Trajno slavo so si pridobili pri takih j sunkih m. dr. dunajski lovski bataljon št. 21 ' in oddelki regimentov 93 (Olumuc) ter 100 (Krakova). Vse postojanke na Krasu so ostale trdno v naši roki. Zrave Italijanov so take, kakor v najkrvavejših Sočinih bojih. Šef generalštaba. Nadaljevanje bitk na zapadu. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 23. avgusta (W.-B.) Ia velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Po brezuspešnih delnih sunkih zadnjih dni pričeli so Angleži včeraj medLangemarckom in Holle-b e c k e zopet z enotnimi velikimi napadi, ki so celi dan do noči trajali in do težkih bojev vodili. Na mnogih krajih sunili so z porabo novih sil do 6 krat proti našim črtam. Vedno zopet so jih naše hrabre čete v trdnem odporu nazaj, vrgle. Od mnogoštevilnih pancerskih automobilov, ki naj bi sovražnikom prediranje skozi postojanke omogočili, se je večino z ognjem uničilo. Razven dveh mest pri S t. J u 1 i e n u in ob cesti Ypern-Menin se je naš najpreduejši jarek na 15 km široki bojni fronti popolnoma držalo. Po kratkem bobenskem ognju proti L e n s u danes zjutraj napadajoči sovražni oddelki bili so odbiti. Tam so nadaljni boji v toku. Živahno obstreljevanje mesta S t. Quentin. traja naprej. — Armada nemškega pr estolonaslednika. V ljuti borbi pri V e r d u n u nastopil je včeraj odmor. Šele proti večeru doseglo je artiljerijsko delovanje na obeh bregovih M a a s e zopet znatno silo; sledili so po tej ognjeni pripravi na obeh straneh ceste Bachorauvillo-Beau-m o n t napadi. V težiti borbi posrečilo se je Francozom, da so samo zapadno poti na ozki fronti v naše najprednejše jarke dospeli; drugače so bili povsod krvavo zavrnjeni. Večkrat se njih sunki v našem uničevalnem ognju niso razvili. — Pri zračnemu napadu na angleško obrežje bile so vojaške naprave od Margate, Ramsgate in Dover uspešno z bombami obmetane. V mnogoštevilnih bojih izgubil je sovražnih 3 letala. Dva lastna se nista vrnila. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Rusi so po požigu vasi svoje postojanke vzhodno od A a do črte Oding-B i g a u n izpraznili. Opuščeno pokrajino smo brez boja zasedli. —- Fronta nadvojvode J o-ž e f a. Med Prutom inMoldavo bilo je bojevno delovanje mestoma Živahnejše. Severno od Grosesci, v dolini Sušite in pri S o vej i ostali so zopetni, po močni ar-tiljerijski pripravi zapričeti sovražni delni napadi brezuspešni. Makedonska fronta. Pri skoraj 60° C v solncu ostalo je bojevno delovanje neznatno. Le ob Cerni se je artiljerijski ogenj časovno oživel. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zmagovita obramba Krasa. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 24. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-1 vode Jožefa. Pri S a v o j i in severno od Sušite napadel je sovražnik zopet zaman. V zadnjih bojih ob S u s i t i in O c n i so sij naši letalci pri uspešnemu delu zoper na številu močnejšega sovražnika največje priznanje pridobili. — Fronta princa Leopolda. Severno Dnjestra tipali so Rusi z močnejšimi poizvedovalnimi oddelki naprej. Italijansko bojišče. Ednajsta So-čina bitka traja naprej. Po razmeroma mirnemu dopoldnu vneli so se kmalu po opoldnu zopetni ljuti boji. Na visoki planuti od Basu-: sizza-Sv. Duh obračali so Italijani, pri-vedeči nepretrgano ojačenja, zopet težke na-| pade proti našim črtam južno od Vrha;| nikjer niso zamogli uspeha doseči. Naše hrabre čete, med njimi že dneve sem v najtežjem boju stoječi pridni vojaki 106. črnovojniške divizije ter inf. regiment št. 41, obdržali 80 se v vseh jarkih. S posebno silo napadla je italijanska tretja armada zopet med Vipavo in morjem. Po večurnem artiljerijskem ognju pričela je ob 4. uri popoldne sovražna infanterija z enotnim množinskim naskokom. Medtem ko so bile sovražne kolone na severnem krilu že z našimi baterijami razbite, prišlo je na drugih krajih, zlasti med Koj stanjevico in obrežjem, skoraj povsou] do ure dolgih bližinskih bojev. Vsled njiaj nad vsako hvalo vzvišene hrabrosti in vztraj-j nosti odbili so naši kraški branitelji vse mi vporabi sil mnogokrat močnejše napade n* sprotnika zmagovito nazaj. V brezprimeiri složnosti imajo sinovi vseh pokrajin obeh držai monarhije in Bosne delež na tem ponosnem uspehu. Ako so bili včeraj inf. regimenti St. 11, 47 (mariborski), 51, 62 in 63, ki so želi posebno hvalo, bodejo jutri drugi z isto požrtvovalnostjo na njih mesto stopili. Prednji polje naših kraških črt je z neštetimi italijanskimi mrliči krito. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 24. avgusta- (W.-B.)Iz nI likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolu-! naslednika Rupprechta. V Flandriji je opešalo ljuto ai-tiljerijsko delovanje med Langemarckom in Hollebekejj mimogredoč; mestoma doseglo je zopet sile bobenskega ognja. La pri WesthocM napravili so Angleži zopet brezuspešni delni sunek. Danes v ranem jutru iztrgali smo soj vražniku južno ceste Ypern-Menin neb] od njega tukaj v zadnjih bojih napravljeni dobiček. Izgubljeni jarek je bil nazaj vzeta držan. Pri brezuspešnih napadih dne 22. av-| gusta izgubili so Angleži 21 pancerskih ain>j mobilov, ki ležijo razstreljeni pred našo Del živo ostale posadke je bil vjet. Kanadske] čete so poskusile nanovo, vdreti v L e n s ii| naše sosedne črte. V trdovratnih bližinsl" bojih držali smo popolnoma dosedanjo črto. Tudi ob železnici Arras-Douai izjalor3| se je neki sovražni napad. — Armada n em-j š k e g a prestolonaslednika. Na obeh str, M a ase povišal se je artiljerijski boj. Proti] visočini 304, ki smo jo po načrtu z malo poj sadko zapustili, peljali so Francozi močni napad; sprejel jih je naš artiljerijski ogenj Severno od Louvemonta pripravljeni sovražne naskočne čete v našem obrambenen' ognju niso prišle iz njih jarkov. Vzhodno bojišče. Fronta prina] Leopolda. Ob obrežju bila je A a na nekaterih mestih od naših čet dosežena, 4 Fronta nadvojvode Jožefa. Naše pos pri S a v o j i in v dolini Sušite bile zopet cilj brezuspešnih sovražnih napador] — Armada Mačke risen. Zapadno Co usp' dan kih dy naz vise raj? sun Ital pro Pal skir ali por 9. I seb: siz na obr T$? prij in j Ijev pos bile Pri! 800 Soč frai k f pre pož pri kar 18. str« Br boj leti vel Voi živ zac po vrš ni sto 80 so jih Me ve« dii »,)' V. pre lež jev zn. imt sto V C jač lud vsi 6 r"e! jev „EI se že ki luc naj ob 2168 87 — 3 - [orbula ob Seretu prineslo nam je neko hpeSno podjetje naskočnih četvjete in plen. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Junaški Štajerci bijejo Lahe. fvstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dun a j, 25. avgusta. Uradno se is razglasa: Vzhodno bojišče. V večin oddel-se je oživel artiljerijski boj. Pri Bro-ju bili so ruski poizvedovalni oddelki ;aj vrženi. Italijansko b ojišče. Na k raški ki planoti in pri Gorici potekel je vče- i dan — razven brezuspešnih italijanskih ;ov pri Koriti — razmeroma mirno. ijanski napadi so se obračali pred vsem tiMontu S a n G a b r i e 1 u. Brigada irmo pustila je skupaj z drugimi italijan- imi četami na gričih nešteto vujakov mrtvih ranjenih ležati, brez da bi zamogla od- >omo silo branitelja razrušiti. Hrabri Štajerci lovskega bataljona so se pri odporu po- Bbno odlikovali. Na visoki planoti B a i n- izza-Sv. Duh uredili smo si, z ozirom na v bojih pri Vrhu vstvarjeni položaj, našo obrambo v novi črti. Sovražnik napadel je »jeraj v večih, oddelkih po ljuti artiljerijski tripravi stare, od nas izpraznjene postojanke je zadel, od naših baterij temeljito obstre- , v prazno. Šele proti večera se je na .meznih točkah bojevno zvezo zopet do- . Število od začetka bitke do 23. avgusta ijetih vjefcih znaša 250 oficirjev in nad mož. — Letalno delovanje je tudi v 11. ini bitki izredno živahno. Z angleško in incosko pomočjo so italijanski letalci povsod položaju, nastopiti proti našim z veliko iremočjo. S krepkim napadalnim duhom, z požrtvovalnim nastopom izravnajo naši letalci iri poizvedovanju in v boju pri vsaki priliki, jim na številu primanjkuje. Mi smo od . do 23. avgusta 12 sovražnih letalcev se- ■elili. 6 od njih spada k skupini hauptmana rumowsky, ki je izšel iz 18 zračnih ijev kot zmagovalec. Mi smo v tem času 1 o izgubili. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. Iz K.-B. Berlin, 25. avgusta (W.-B.) elikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pri Y p e r n u ni artiljerijski boji. Pri St. Julienu del je naš sunek na neki sovražni napad; zavrnitvi smo svoje podjetje uspešno izsili. Na obeh straneh ceste Y p e r n - M e-lin poskusili so Angleži zopet v našo po-ojanko vdreti. Pri gozdu Herenthage našo črto nekaj nazaj potisnili. V ostalem bih izgubonosno zavrnjeni. Na raznih kra-so se razbili sovražni poizvedovalni sunki. li oddelki nasprotnika, ki so v poznem fieru proti našim črtam pri L e n s u pro-rali, bili so po ljutem bližinskem boju v izhodne postojanke prepodeni. Južno od sndhuille iztrgali smo Angležem danes ntraj s presenetljivim naskokom od njih Pri utrujenosti so mišice jako občutljive tudi za jiehlad in nastanejo vsled tega marsikatere bolečine in koče. Te je lahko odstraniti z masiranjem s Feller- bol lajšajočim, oživljajočim rastlinskim lluidom z „Elsa-iluid". Kdor mora težko delati, naj bi tedaj «1 Fellerjev „Elsa-fluid" vedno pri roki, da ga pri na- pu kakih bolečin lahko takoj rabi. Še boljše je tudi Fv času zdravja masirali celo telo z „Elsa-lluidom" to [jači živce in odstranja počutek trudnosti. „Elsa-iluid" idi dobro služi za odstranitev raznih bolečin, nastalih iled ranitve itd. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje za kron poštnine prosto na vse kraje lekarnar E. V. ":r, Slubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatska). Tudi Feller- lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. :lsa-krogljice", 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 v, : lahko naroče istočasno. Te pristne „Elsa-krogljice" so skozi mnogo let priznano, lagodno, odlično odvajilo, jači želodec, vzbuja slast in ga tako odrasli, kakor olroci radi zavživajo. — Kogar mučijo kurja očesa, aj bodo opozorjeni na tem mestu na Fellerjev turistovski bliž z zn. „Elsa", cena 1 krono in 2 kroni. (-!!•) držano posest GiHemont. Po ljuti arti-tljerijski pripravi, ki je povzročila v S t. Qnentinu in sosednih vaseh več požarov, i napadli so Francozi včeraj naše obrambene j oddelke na južni fronti mesta v širokosti okoli ; 3 km. V težkih bojih bil je sovražnik na celi I fronti vržen. Naše čete se nahajajo v popolni | lasti vseh postojank. — Armada nemške- ; g a prestolonaslednika. Pri V e r d u n d se je \ bojevno delovanje na obeh straneh Maase zopet povišalo. Zapadno reke sunili so Francozi zjutraj in zvečer proti našim postojankam ob potoku Forges z močnimi silami. V učinkujočem ognju naše artiljerije bila sta oba napada pod težkimi izgubami odbita. Istotako brezuspešen je ostal njih poskus, prodreti na vzhodnem bregu od visočine 344 proti severu. Vzhodno bojišče. Ob Diini, pri S m o r g o n u, L u c k u, T a r n o p 1 u, med P r u t o m in M o 1 d a w o ter v dolini O i-t o z a časovno oživljajoči se artiljerijski ogenj. ' Sunki ruskih oddelkov pri B r o d y j u so se izjalovili. ; Prvi generalkvartirmojster Ludendortf. Graški in celjski Štajerci zmagoviti branitelji. Avstrijsko uradno poročilo od ! nedelj e. K.-B. D u n a j, 26. avgusta. Uradno se da- j ni s razglaša: Vzhodno bojišče. Živahni artilje- i rijski ogenj v frontnih prostorih nadvojvode Jožefa in v. B 0 h m - E r m o 11 i traja '' naprej. Italijansko bojišče. Na kraški visoki planoti potekel je tudi včerajšni dan brez večjega infanterijskega boja. Neposredno južno Vipavske doline odbili smo neki ponočni napad. Pri Biglia izjalovili so se slabejši italijanski sunki. Težki boji razvili so se nanovo v pokrajini Monta Šan Gabri e 1 e. Hvala hrabrosti braniteljev, od katerih je poleg graških lovcev zlasti južne Šta- . jerce od regimenta 87 ter ogrske črnovojniške oddelke omeniti, ni mogel sovražnik vkljub velikih krvavih žrtev nikjer predreti. Od nas v noči na 24. t. brez boja izpraznjeni M o n t e S a n t o bil je od Italijanov zaseden. Na visoki planoti Bainsizza-Sv. D u h in vzhodno od A u z z a prišlo je do večih prask. Šef generalštaba. j Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 26. avgusta (W.-B.) Iz \ velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre- : stolonaslednika Rupprechta. V F1 a n- : dri j i dosegel je ognjeni boj le v posamez- ; nih oddelkih večjo silo. Na večih krajih izja- . lovili so se angleški poizvedovalni sunki v i prednjem polju naših postojank. Zapadno od ■ Le Chatelete prišlo je do živahnega bo- ; jevnega delovanja artiljerije in do infante-rijskih prask za v črti naših straž ležeča po- i sestva. St. Quentin leži zopet v francos- . kem ognju, ki je povzročil nove požare. — j Armada nemškega prestolonaslednika. Ob j Aisne se je ogenj večkrat oživel. Po moč- I nemu artilerijskemu učinku južno - zapadno j od Pargny v naše najsrednejše jarke vdrti Francozi bili so s hitrim protisunkom vrženi. Na zapadnem bregu Maase neznatni boji. Vzhodno reke je bil artiljerijski boj močan. Zopet so sunile sovražne sile od visočine 344 proti severu; bile so z ognjem in v bližinskem boju zavrnjene. Rano zjutraj so se pri Beaumontu boji razvili. Vzhodno bojišče. Pri D u n a-burgu, Tamopolu in ob Z b r u c z u ter v večih oddelkih karpatsk*e fronte živahno ognjeno delovanje in male praske. Makedonska fronta. Severno od Monastira je bila neka nasilna poizvedba za nas uspešna. Severno-vzhodno jezera Doi- r a n zavrnila so bolgarska varstva močne angleške oddelke. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Mariborski junaki se zopet odlikujejo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 27. avgusta. Uradno se danes razglaša. Vzhodno bojišče. Pri So vej i zavzele so v naskoku nemške čete armadne fronte nadvojvode Jožefa neko sovražno postojanko in so jo obdržale proti ljutim napadom. Italijansko bojišče. Ednajsta So-čina bitka traja naprej. Napadi sovražnika obračali so se zopet proti našim črtam na visoki planoti Bainsizza-Sv. Duh ter severno od G o r i c e. Boj se je zlasti vzhodno od Auzza, kjer so Štajerci od regimenta št. 47, Dalmatinci od 37. strelcev in druge čete sovražniku uspešno kljubovali, ter na v vročih bojih stoječem Montn San Gabri-ele z največjo ljutostjo peljal. Hrabri branitelji držali so se proti vsem napadom. — Na kraški visoki planoti le praske poljskih straž. — Sestrelili smo od zemlje 3 sovražna letala. Sef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 27. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F 1 a n-d r i j i se je artiljerijski boj zvečer povišal. Danes zjutraj prodirajoči močni angleški poizvedovalni oddelki bili so odbiti. Od kanala La B a s s e e do Lensa vršili so se po lju-temu artilerijskemu učinku angleški sunki, ki so se izjalovili. Boji v drugih krajih so se ponesrečili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Južno od A i 11 e s francoski delni napadi v našem odpornem ognju niso prišli do naših obramb. Na vzhodnem bregu Maase se je do noči ljuto borilo. Po bo-benskem ognju pri B e a u m o n t u, v gozdovih Fosses in C h a u m e zapričeti napadi Francozov potisnili so nas začetkoma iz Beaumonta in gozdov. V protisunkih smo zavzeli zopet vas in gozdove in vjeli nekaj stotin nasprotnikov. Zvečer so pričele francoske sile zopet z napadi, ki so vodili k še trajajočimi boji za Beaumont. Med dolino Maase in cesto Beaumont-V a che-r a u v i 11 e so se vsi napadi Francozov izjalovili. — Ritmojster v. R i c h t h o f e n sestrelil je svojega 59. letalnega nasprotnika. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno-zapadno od Jakob-s t a d t a so Rusi nekatere postojanke na južnem bregu Dune opustili; mi smo jih zasedli. Pri B a r a n o w i č i in južno-zapadno od L u c k a se je v naključju na uspešne lastne poizvedovalne sunke ogenj oživel. Pri Husiatynu zadušil je naš artiljerijski učinek en ruski napadalni poskus. — Fronta nadvojvode Jožefa. V napadu odvzele so nemške čete Rumunom nekaj visočinskih postojank severno-zapadno od Soveje. Ljuti protisunki sovražnika so se z velikimi izgubami izjalovili. Prvi generalkvartirmojster ■Ludendorff. Zmagoviti naši branitelji Krasa. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 28. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri S o v e j i se je morala včeraj neka pridobljena visočina pred premočnimi napadi zopet izprazniti. Pri armadi generalobersta K r i t e k a iztrgali so avstro-ogrski in nemški regimenti Rusom v vročih bojih vas Bojan in postojanke na Dolzoku. Vjeli smo nad 1000 mož, za- plenili pa 6 topov ter veliko število strojnih pušk. Italijansko bojišče. Z dovozom novih sil ojačen, vporablja Italijan na visoki planoti B ainsjzza-Sv. Duh vse, da bi svoj začetkom ednajste Sočine bitke pod velikimi žrtvami doseženi prostorni dobiček razširil. Skoraj na vseh delih fronte navalil se je sovražnik proti našim četam. V ljutih bojih z ročnimi granatami in bajoneti, merila se je v desetdnevni bitki nezlomljena odporna sila naših borilcev z italijansko premočjo. Hrabri branitelji izšli so na vsej črti kot zmagovalci iz bojev. Nasprotnik je bil povsod vržen. Pobegnil je deloma popolnoma razpuščen. Tudi vzhodno od Gorice ponesrečil seje od Italijanov z znatnimi silami pričeti sunek. — V pokrajini „Stilfferjocha" vodilo je neko pod znatnimi alpinskimi težavami izvršeno podjetje do polnega uspeha. Cesarski strelci so v ledu in snegu presenetljivo neko sovražno stražo prijeli in 3 italijanske oficirje, 20 mož, 1 strojno puško ter 1 žaromet seboj pripeljali. Šef generalštaba. Krvavi porazi Angležev in Francozov. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 28. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flan-d r i j i se je v ranem jutru ob cesti Y p e r n-M e n i n neki močni angleški napad z bogatimi izgubami razbil. Popoldne zapričel je hipoma najmočnejši bobenski ogenj proti bojni coni med Langernarkom in železnico Boulers-Ypern. Pod vporabo mnogoštevilnih pancerskih automobilov in globoko letečih letal pričela je kmalu nato angleSka infanterija na tej fronti z naskokom. V hrabri obrambi vrgle so naše čete sovražnika, ki je svoje napade z močnimi rezervami ojačil, povsod nazaj. Zvečer pričel je pod zopetnim ogromnim povišanjem ognja drugi naval proti istemu oddelku. Uspeh do noči trajajočih bojev je, da so se naše postojanke popolnoma obdržale in da so imeli Angleži krvavi poraz. — Zapadno od Le Chateleta izjalovili so se novi francoski sunki pred našimi črtami. — Armada nemškega prestolonaslednika. V zapadnem delu C h e m i n des Darn e s a skušali so Francozi v regimentni ši-rokosti prodreti; bili so z ognjem zavrnjeni. Južno odComzona in južno-vzhodno od A i 11 e s a bilo je neko podjetje naših čet uspešno. Pri V e r d u n u vladalo je čez dan le neznatno bojevno delovanje, ko so bili jutranji boji za od nas nazaj pridobljeno vas Beaumont končani. Tam dobljeni vjetniki spadajo k trem francoskim divizijam. Zvečer se je na vzhodnem bregu M a a s e artiljerijski hoj zopet do velike ljutosti razvil. Pri brezuspešnih delnih napadih, ki so pričeli zapadno ceste Beaumont-Vacherauville, imeli so Francozi znatne izgube. V zadnjih dneh dosegel je lajtnant V o fi svojo 38. zračno zmago. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Od Dune padoDnjestra je bilo bojevno delovanje le v nekaterih oddelkih živahno. Na severnem bregu P r u t a vzeli so nemški in avstro-ogrski regimenti močno utrjene ruske postojanke na visočini D o 1 z o k in vas Bojan v naskoku. Trdovratni odpor Rusov se je tudi na gričih se-verao-vzhodno odDolzoka po hudem boju zvečer zlomil. Več kot 1000 vjetih. 6 topov in veliko število strojnih pušk padlo je v naše roke. Izgube za oddelek Rakitne vrženega sovražnika so jako težke. — Fronta nadvojvode Jožefa. Severno od So veje v dolini Sušite bila so naša varstva od pred kratkem zavzetih visočin vsled močnejšega sovražnega napada nazaj potisnjena. — Armada Mackensen. V nekaterih oddelkih živahno artiljerijsko delovanje. Makedonska fronta. Med jezeroma Prespa inDoiran se je večkrat __ 4 — ogenj oživel. Zapadno od V a r d a r j a pri L j u m n i c i napadajoči sovražni oddelki bili so od bolgarskih straž zavrnjeni. Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff. Tojna na morju. Zračni napad na vzhodno Anglijo. W.-B. Berlin, 23. avgusta. V noči na 22. avgusta je eno naših pomorskih letalnih brodovij zopet pod preiskušenim vodstvom fregatnega kapitana S t r a 13 e r z vidno dobrim uspehom utrjene prostore in vojaške naprave ob Humberu ter v grofovini Lincoln in stražne bojne sile ob angleškem obrežju napadlo. Vsa letala so se vkljub sovražnemu odporu brez škode in izgub vrnila. Šef admiralnega štaba mornarice. 20.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 24. avgusta. Novi podmorski uspehi v zatvornem okolišu okrog Anglije: 20.000 brutto-registei--ton. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 26. avgusta. V Atlantskem oceanu in v Biscayi potopili so nemški podmorski čolni zopet 8 parnikov, med njimi en angleški oboroženi parnik od 4000 ton. Nadalje je bil amerikanski parnik „Campana'i (preje „Dunholme", 3313 ton), oborožen z dvema 7,5 cm topovoma, po večurni artiljerijski bitki potopljen. Kapitan in o mož ame-rikanske vojne mornarice je bilo vjetih. V Biscayi je imel eden naših podmorskih čolnov artiljerijski boj z neko pastjo za podmorske čolne. W.-B. Berlin, 26. avgusta. Na severnem bojišču bilo je 21.000 brutto-register-ton potopljenih. Med potopljenimi ladjami nahajajo se oboroženi angleški parnik „Ly-norta" (3684 ton), 8 premogom v Italijo, nadalje neki polno naloženi angleški tovorni parnik (15.000 ton) v smeri proti Angliji. Šef admiralnega štaba mornarice. V Srednjem morju. "W.-B. Berlin, 23. avgusta. Zapadno ceste od Gibraltara oškodovali so naši podmorski čolni sovražni transportni promet v Srednje morje zopet na učinkujoči način. 6 parnikov z okroglo 20.000 brutto-register-to-nami se je potopilo in z njimi približno 24.000 ton premoga, ki so bili večinoma za Italijo določeni; med njimi je bil oboroženi angleški parnik „Manchester Commerce" (14.144 brutto-register-ton). V Srednjem morju se je znatno število parnikov injadernic s skupno vsebino nad 43.000 ton potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 24.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 28. avgusta. Po naših podmorskih čolnih se je v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet 24.500 brutto-register-ton potopilo. Med potopljenimi ladjami nahajal se je en angleški oboroženi tank-parnik podoben „Hyreania" (5227 ton), ki je bil iz varstva sestreljen, nadalje oboroženi italijanski parnik „Trento" s 4800 ton premoga ,od Cardiffa v Genovo, katerega kanono se je zaplenilo in katerega kapitana se je vjelo, nadalje neki veliki neznani parnik, ki se je peljal na čelu močnega brodovja. Šef admiralnega štaba mornarice. Nemški letalci na vzhodu. — En ruski vojni parnik potopljen. W.-B. Berlin, 28. avgusta. Naša letalna brodovja ob kurlandskem obrežju so v zadnjem času mnogoštevilno uspešnih napadalnih poletov proti utrdbam, letalnim postajam in vojaškim napravam na otoku O e s e 1 izvršila. Pri temu se je tudi v morskem zalivu R i g e vidne ruske bojne sile uspešno z bombami obmetalo. Pri teh napadih bil je en razruševalec „Nowiku-razreda z bombami potopljen. Ena ruska delavska ladja bila je tako težko poškodovana, da se je go- tovo tudi potopila. Vkljub najmočneje sovražnemu protiučinku s topovi od ze in pomorskimi odpornimi topovi ter vLj^ raznim zračnim bojem z ruskimi letali in francoskimi bojnimi letali, pri katerih je bi en sovražni letalni čoln pri otoku Abro uničen, so se naša letala vsa brez izgube aE poškodovanja v njih postaje vrnila. Šef admiralnega štaba mornarice. Fellerjev blagodišeči, krepilni, bolečine tolažeči rastlin* esenčni fluid z zn. »EISA odpravi glavob Predvojne cene: 12 steklenic franko 7 K 32 v. Lekarna' E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko), ta 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. VDU bokli »j Jstrar. ir i ni p: 11H7 vil: ROV krt. ii lOtr d ve i i ed zanj ža t vrši. et oz setv bodc iitn poln k ra či n jo h« Pustite nam Štajercem vsak danji kruh! Okrajni odbor v Ptuju za ljudskt pravice. Kdo bi zamogel tajiti, da jo štajerska atrij ljudstvo v tej grozoviti svetovni vojni strašno njc.r trpelo, da še trpi in da pričakuje vsled tega ter dan miru kot pravo odrešenje 'i! Naši štajer- ta ski vojaki vseh regimentov se smejo prište- Ijen vati k najboljšim junakom naše avstrijski domovine. Za Avstrijo živi štajer- pi'1 s k o srce! Pa ne samo na krvavih bojiščih tudi doma v zaledju smo bolj kakor vsak; druga kronovina svojo dolžnost izpolnili. D^ | jali smo na oltarju domovine, dokler s ravno imeli kaj za dajati. Vsaka stvar ima svoj konec. Ne obupamo, ker smo polnoma prepričani o končni zmagi Avstriji nad vsemi sovražniki. Ali — tudi naša podarska moč ima svoje meje in tudi smemo zahtevati, da se nam deli is pravice, kakor drugim avstrij skim deželam. Tu se prav gotovo ne za nobeno politiko, za nobeno hujsk marveč edino za gospodarske inter se štajerskedežele. Za vsakdanji k se nam gre, in za ničesar druzega.. Medtem ko se drugi poslanci in ljm voditelji in politiki brigajo v teh težavni] časih za „jugoslovanstvou, ter za ednake saj njarske cilje brezplodnih modrijanov, jo na-predni okrajni odbor v Ptuju! svojim neumorno delavnim načelnikom gosp.| Jožefom O r n i g na čelu od začetka vojne skozi več kot tri let deloval in še deluje ir. hoče i zanaprej delovati za gospodarski dobiček našega ljudstva. Vsakdanji kruh je glavna prva stvar, poglavitna in najpomembnejša stvar. Dne 25. avgusta 1917 odposlal je okrajni odbor ptujski na c. kr. ministra zapre-) hrano ljudstva na Dunaju sledečo vele-zanimivo in velepomembno vlogo: „Ptujski okraj, ki se je na skrajno pravilni način splošno kot paradiž Štajerske] označil, — bil je vsled te zmote v zadnj: letih gospodarsko popolnoma iz sesan; zlasti vsled brezprimernega ter napetega rekviriranjaje imel okraj večje gospodarske škode. „Vsled teh odredb in vsled pač v now nem okraju tako nepretrgano trajajoče suše! je okraj dospel sedaj na ono stališče, na katerem mora vsako rekviriranje samo ob sebi! ponehati. Kajti okraj zdaj niti v položaju ni. preživeti svoje lastne prebival c e, kaj šele da bi živila drugam izvažal. „ Vsled nezadostnih množin deloma % neporabljivega setvenega blaga je žete tako slaba, da se mora proizvajanje žil one po štei rev srci sto] nač stv Kar lor Og De V šemu smlje kljub ili in ie bil uni->e ali carnar )., Čez VIH-a okraju kot popolnoma ponesrečeno označiti. male množine, ki so še ostale, bile so d sušo uničene. Vsled tega je nastala naj-!ja nevarnost, da gredo zlasti pogorski deli z in deli okrajev Ormož ter Koga-c ob koncu leta lakoti nasproti... Okrajni odbor ptujski čuti se vsled tega licanega, v zmislu skoraj 50 občin res |;no prošnjo staviti, da se naj na eni i poneha z vsako vrsto rekvi-|ra n j a krme ali živil: na drugi stra-pa naj se okraju do najkasneje oktobra l' o d k a ž e sledeče množine krme in ži-200 vagonov mrve ali slame; 20 vago-jr fižola ; 50 vagonov koruze ; 50 vagonov rapirja. Konečno bi bilo želeti, ako bi razlivala vlada o razveljavljenju dosedanjih i brezmesnih dnevov, ker se mora d o -anje stanje živine tudi pri odka-ii zahtevane množine še znatno zni-aii. „0krajni odbor stavi poleg tega še pred-;, da se na dnevih rekviriranja prostovoljno razprodaji pripeljano živino na vsak n a-in v z a m e, — rekvirirano živino pa, ki lastnik obdržati, naj se mu pusti. „Da se nasad zimskega žita primerno iz-Jr5i, potrebna je primerna izmenjava itven ega b lag a. Okrajni odbor se je jzirotn na to, da tukajšno žito večinoma v kane namene sploh ni porabljivo, da se ide odkazanje setvenega blaga po vojno-Jtnem prometnem zavodu bržkone le v polhoma nezadostnih množinah izvršilo, — igajal s pridelovalci setvenega blaga na jškem, Moravskem, Zgornjem in Nižjem Av-ijikem ; glasom teh pogajanj zamorejo omeni pridelovalci originalno setveno blago prvi poznejši pridelek okraju oddati, ako ? ta namen dobi potrebna izvozna dovo-ija za te množice setvenega blaga. Okrajni odbor stavi vsled tega nuj no jrcšnjo, kompetentne oblasti in korpora- naj bi v interesu prehranjevanja v sploš- ter z ozirom na predstoječo lakoto in njkanje krme vse vporabile, da se na strani rekviriranje vstavi, da se ijo naprošena odkazanja. krme in [vil, da se na drugi strani podeli izvozna oljenja za naročene množine setvenega a. „Tako bode mogoče, okraj s svojimi sto soč prebivalci (h katerim pride še kot 10.000 mož vojaštva v garnizijah in šnicah), ohraniti vsaj pred n a j n u j -.liSimi skrbmi za hrano. — Okraj-aačelnik: Jožef Or ni g 1. r." To je dopis ptujskega okrajnega odbora kr. ministra, ki ima ljudsko prehrano v ij roki. Navadna prošnja je, da se naj nam požrtvovalnim, zvesto avstrijskim ijercem pusti naš vsakdanji kruh ... Dragi naj si razbijajo glave za te ali politične sanjarije. Mi pa smo za g o s -odarsko delo. Mi hočemo, da naše po-o ljudstvo ne pokonča v bedi, lakoti in Kini! Vse hvale vredna je torej odkrito-a vloga našega ptujskega okrajnega za->a pod načelstvom g. O r n i g a. Na ta uiSm in edino na ta način se zamore ljud-itni pomagati! T Belgiji t Franciji t Rusiji . okroglo . 116.000 29.000 32.000 64.000 Nemčija . . 900 Avstro-Ogrsk. 48.900 okroglo .49.800 2. Pred začetkom ofenzive v Srbiji, Cr-nogori in Albaniji (6. oktobra 1915): Izguba na ozemlju: Nemčija . 900 Avstro-Ogrsk. 36.000 Dobiček na ozemlju V Belgiji . . 29.000 v Franciji . 22.000 v Rusiji . 290.000 okroglo . 36.900 okroglo 342.400 3. Pri vojni napovedi Rumunske (28. avgusta 1916) Dobiček na ozemlju: 29.000 22.500 280.000 86.600 14.200 20.000 Izguba na ozemlju: Nemčija . . 900 Avstro-Ogrsk. 28.200 okroglo . 29.100 okr. Gradec okolica; Račje*, okr. Maribor; Reče*, okr. Konjice; Ormož*. Dne 4. septembra: Vuhred*, okr. Marenberk; Celje*; Ormož (svinjski sejem); Radgona*, St. Ruprecht**, okr. Weiz. Dne 5. septembra: Lučanje (sejem za drobno živino), okr. Arvež; Ptuj (svinjski sejem); Imeno (svinjski sejem), okraj Kozje. Dne 6. septembra: Sv. Pavel pri Preboldu*, okr. Celje; Gradec (konjski sejem). V Belgiji v Franciji v Rusiji v Srbiji v Crnigori v Albaniji okroglo 452.800 4. Na dnevu naše mirovne ponudbe (12 decembra 1916): Dobiček na ozemlju V Belgiji . 19.000 v Franciji . 22.300 v Rusiji . . 280.500 v Rumuniji 73.700 v Srbiji . . 85.800 v Crnigori . 14.200 v Albaniji . 20.000 okroglo 525.500 5. Ob začetku 4. 27. julija 1917): Dobiček na ozemlju: Belgiji Franciji Rusiji . , Rumuniji Srbiji Crnigori Albaniji okroglo 28.980 19.220 280.500 100.000 85.800 14.200 20.000 Izguba na ozemlju: Nemčija . . 900 Avstro-Ogrsk. 28.200 okroglo . 29.100 vojnega leta (po stanju Izguba na ozemlju: Nemčija . . 900 Avstro-Ogrsk. 8.500 okroglo . 9.400 Kdo ,je zmagovalec? se je evropejska vojna karta tekom vojne spremenila. Pregled na konto dobička in izgube de- osrodnjih sil na evropejskih bojiščih ob pMku 4. vojnega leta kaže nam s prepričevalno jasnostjo, na kateri strani so resnična jamstva za konečno zmago. Stanje je bilo sledeče v kvadratnih kilometrih : 1. Pri vojni napovedi Italije na Avstro-■grsko (23. maja 1915): Dobiček na ozemlju: Izguba na ozemlju 548.700 Izguba sovražnikov se je torej od 116.000 na 548.700 kvadratnih metrov povišala, izguba Nemčije in Avstro-Ogrske pa od 49'.800 na 9400 kvadratnih metrov znižala. V zadnjem času se je to razmerje še v našo prid izboljšalo. Iz teh številk.je razvidno, da smo mi z našimi zvestimi zavezniki na vsej črti in na vseh frontah zmagovalci! Izpred sodišča. Delavska stavka v vojaško nadzorovanem obratu. Gradec, 25. avgusta. Pomožni delavec Kari Tanko stal je pred deželno-brambe-nim diviziJ8kim sodiščem, ker v vojaško nadzorovanem obratu ni hotel delati. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. Navijalec cen. M a r i b o r, 25. avgusta. 31-letni trgovski agent Adolf R a d i v Mariboru je obtožen navijanja cen v celi vrsti slučajev. Glasom obtožbe bil je do izbruha vojne zastopnik neke velike firme iz Zgornjega Štajerskega. Oktobra 1915 postal je samostojen in pričel kupčijo z raznimi potrebščinami vsakdanjega življenja, ker je izpoznal, da zamore prekupčevalec prav dobre „kšefte" delati, zlasti ako se ne sramuje previsoke dobičke sprejemati. Radi prodajal je nakupljeno blago z dobičkom od 7 do 70 procentov. Pred vojno ni imel nobenega premoženja, zdaj pa cenijo možakarja na 150.000 kron premoženja. Razprava je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena. Poročali bodemo o razsodbi. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sojmi; s"i vir za ra< -•lerne lovst e pužKe R.^paratur*, arer.aredhp, strokovnjasko, zla str novi' cevi z nedoseženo sigurnostjo etrela in nova koli.ta najceru jo 294 llustrovaiii cenik bre? str< sfcov. Pridni 361 viničarski ljudje 3 osebe, se sprejmejo. Ponudbo na Rudolf Blum, Maribor, Car- neristrasse 22. Iščem službe, naj si bo šafar ali oskrbnik na posestvo ali za majarja ; razumem vinogradno delo in poljsko; govorim nemški in slovenski jezik; Ponudnik naj se oglasi na uprav-ništvo tega lista. 392 Starejši mož i trgovsko izobražen, z 2000 K gotovine, se želi radi ženitbe spoznati s starejšo gospo-I dično ali pa vdovo brez otrok, katera bi imela j trgovino, gostilno ali pa posestvo. Cenjene j ponudbe pod „Srečna bodočnost 5000" na upravništvo tega lista. 364 Kdor želi kupiti 399 „Asaiiol"8! leP° mal° posestvo ina presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj ild. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. Fotografije (Portrat) kot znamke 400 (marko lik* znamkam na pismih), in itopisnicrj« sliko iz dt'luio po \.-«a'\i poslani fotografiji po ceni Otto Ne»mao», Praj, Karolinental, štev. 130. Cenik] s.: pošljejo na zahte-ranjij brezplačno in franko. obstoječe iz njiv z lepim sadonosnikoin, vrt i za zelenjavo, hiša in gospodarsko poslopje, j najbolj pripravno za penzijonista ali kovača, i ta naj se oglasi pri Johanu in Mariji Klepp, pošta I Račje (Kraniohsfeld) občina Št. Marjeta na Dravskem polju. za izdelovanje drv proti dobri akordni plači i.se sprejmejo v gostilni Korea Marija v Puščavi. postaja Sv. Lovrenc nad Mariborom. 398 Dobri aparati za briti in lase striči I-a britev iz srebrnega jekla K 350. 4e'—, 5'—, zaniklana K H*—, 5'—, znamka „Perfekta s6klin;ami K16—, 20'—, rezervne klinje 1 tucat K 6'—. 1-a stroji za lase striči K 11*—,12—. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. Hazpošiljfitcv po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem life-rantu Hanns Konrad, eksportna in razpošiljalna hiša BrDx št. 1741 .Češko). 51 Posl. vpisana. pogoji sprejme. gostilna „Judennatzl". Brata Slawitsch v Ptuju Ficrianiplatz in Unjarleigasse priporoča izvrstne šivalne stroje (Kali mas chinen) po sledeči cen Singer A ročna mašina K 120'— Sinjir A.......K 150 — nUrkopp-Singer .... K 180 — Durkopp-liingschilV za šivilje ......K 250 — Dtlrkopp-Zeiitralbobbin za šivil e . . . K 260 — Dilrkopp-IiingschilT a .; krojače .... K 300 — Ddrkopp-Zculralbobbiu mit versi-nkbarem Obertoil, LuxusmiBstattun k...............K 2o0'-— Durkopp-Zvlinder-Klastik za čevljarje.........K 300 — Minerva A . . .....g.........K 250 — Minerva C za krojače in čevljarje §.........K 230'— Howe C za krojače in čevl.arjo / . v.........K 230 — Deli (bestar.dteile; zi vsakovrstne stroje. — Najine ceno so nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost ;e le tistimznana, kateri Imajo maSine cd n;s. Cenik brezpiacao. 408 | z večimi delavskimi močmi se sprejme takoj i ali pozneje. Dobra dnevna plača in polje do j 3 oralov. Graščinsko oskrbništvo Pilzhof, postaja in pošta Pesnica pri Mariboru. 31s Zaradi vojaštva in bolezni dam svojo i^rgostilno tudi žganje točenja, trafiko itd. v najem; gostilna je pri farni cerkvi, kjer se za sedajni čas prav dobro zasluži, seveda pozneje najboljše; v 14 dnevih je tudi električna luč; sodi se za moža in ženo, mož pelja čiez teden kakšen drugi obrt, žena in kakšna druga delavska moč črez teden pri gostilni. Zahtevalo bi se nekaj kavcije. Vino in vse druge stvari bi naj kupil najemnik sam. Steklenice, porcelan itd., sode imam na razpolago. Naslov pove uprava tega lista. 394 Posestvo za Heinricli Weisz flagpllG (KODlJaiS) Ustanovli 1910°'lda'" p0 Povze,iu sP°dsi označene čevlje z *'__usnjatim podplatom v vsaki velikosti. Ki2iko izključen! Izmenjava dovoljeni! S cenikom med vojno ne morem služiti. — En par damskih čevelj K 30-, 35-—, 40— 45— 50 — in 55'—. — itn par delavskih čevelj (bakance) ca K 48'— in 60'—. 1 par čevelj za gospode K 40—, 45'—, 50—, 55— in 60'-. Otroški čevlji v vsaki množini, najceneje. 4 do/, čeveljske kreme K 1'—. Bakance z lesenim podplatom par K 25-. 395 i Hiša velika, njiva z lepimi brajdami in sa-! donosnik, 15 minut od železnice v občini Sp. Breg št. 60 pri Ptuju. — Cena se izve pri najemniku ali pri lastniku Št. 87 v Podvincih. 402 Razglas. Od 17. do vštevši 19. sep= tembra se vrši na tukajšnem zavodu 40, Uitiicat"3&i z večimi delavskimi močmi se pod dobrimi Ferd. Ernst v Ptuju 8 vinarjev za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalog, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva labrl-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni Uferant BrDx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Afmadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Oloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 (Obst- und Gemuseverwertungskurs), na katerem se bode teoretično in praktično podučevalo vse, kar je treba o temu predmetu vedeti. Število udeležencev je določeno na 30. Predavanja, oziroma praktični poduk se vrši od 9. do 12. in od 2. do 4. ure. Podučnine ni treba plačevati. PoduČni jezik je nemščina. Naznanila je vposlati do 5. septembra na podpisano mesto. Direkcija ■' deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. 415 6456 89 Mlinarji pozor! Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&Heller^f8 Ptuju 70 »I Dobro, trpežno, srednjeveliko •I V • 8-letno, proda zaradi pomanjkanje krme G. Kaiser, Studenice pri Poljčanah. 3sš kupuje v vsaki množini po najboljših cenah -Maks Straschill Breg pri Ptuju. 349 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. £ll vtntcar za viniearijo v Gruškovi gori, en viničar za Belski vrh se sprejmeta pri graščini V Zavrču. 404 Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri Ptuju. 349 Ljudska kepelj mestnega kepališča t Ptuju. Čai xa kay injfi »i delavnikih m* ure do 8. are popol&u Otiagajnk p 11. d* 1. an lantal ><č aaaaijab pnualkth ai on