kle-
de-
ZD
Inje. :lav-žuje o na pro-
ažka
>ru z
la in tol-
Iskri
Iskra
G|-ash.o delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 6 — Leto XXII — 12. februar 1983
5 SEJA predsedstva kos sozd iskra
Poglobljeno in vsebinsko o zaključnih računih
Na S. seji predsedstva KOS (vodil jo je predsednik Janez Kem) so člani predsedstva obravnavali dokaj obsežen in pomemben dnevni red. Najprej je član KPO SOZD Iskra Zoran Polič na kratko obrazložil plan SOZD Iskra za leto 1983, pri čemer je poudaril, da še dosedaj niso čisto jasni pogoji gospodarjenja v tem letu. Posebno pozornost je posvetil pravkar sklenjenu republiškemu dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, ki v bistvu omejuje naraščanje osebnega dohodka, če le-ta ni najtesneje povezan z rastjo dohodka, saj dopušča porast OD v letošnjem letu za 23,07 %, v Iskri pa smo preračunali, da nam dogovor omogoča rast OD za 21,87 % v globalu na ravni SOZD. Sicer pa je Polič za lanskoletno poslovanje Iskre dejal, da smo ga po ocenah (končnih rezultatov bilance še ni) zaključili razmeroma ugodno, vendar pa se letos prvič soočamo z vsemi težavami poslovanja, ko vstopamo v to leto brez večjih rezerv kot je bilo to običajno doslej. Glede ocene plana letošnjega leta pa ga lahko ocenjujemo še razmeroma optimistično, kajti glede na trenutne gospodarske razmere poslujemo še ugodno, čeprav bo treba kot doslej ali pa še mnogo bolj posvetiti pozornost, napore in trud izvozu, zlasti na konvertibilno območje, saj je od njega direktno odvisno uspešno poslovanje celotne Iskre v letošnjem letu.
telu
6.
Ko so v nadaljevanju seje predsed-Q a KOS obravnavali potek razprave
Osnutkih samoupravnega sporazuma q kadrovski politiki v SOZD Iskra in nutka sporazuma o nagrajevanju po-v sn1 ^osežkov na področju inovacij L Iskra so razpravljale! menili,
, j0 .bi bilo najbolje osnutek SaS o na-F^vanju inovacij vključiti v že spre-i in veljavni SaS o nagradah in pri-L^jih Iskre, pri čemer bi bilo dobro tj rat* tudi ponovno preveriti in oceni-^aterialni del tega sporazuma.
, osebno pozornost so razpravljale! ,0Je.posvetili organizaciji in izvedbi - cnih zborov 00 sindikata in sindi-dak konferenc v DO. Ugotovili so,
, °bčni zbori in konference potekajo
eno
alni
v skladu' s termini, ki so jih določili posamični občinski odbori ZSS. Ob koncu te točke so ugotovih, da,bodo omenjeni občni zbori in konference izpeljani do konca marca v celotni Iskri.
Ko so se nadalje dogovarjali o obravnavah rezultatov poslovanja v lanskem letu, oziroma o akciji zaključnih računov, so se udeleženci dogovorili, da bodo tudi letos to akcijo .izpeljali dosledno in vsebinsko. Republiški svet ZSS je namreč ugotovil, daje intenzivnost obravnav zaključnih računov močno upadla, kar vsekakor ni dobro, saj prav trajna „akcija zaključni in periodični obračuni" omogoča delavcem ne samo odločanja,
h—
tSKRA-
temveč tudi seznanjanje s poslovanjem in tako tudi vplivanje nanj. Zato je potrebno akcijo poglobiti, na razumljiv način je potrebno delavcem predstaviti in obrazložiti poslovanje v lanskem letu, hkrati pa jih je treba seveda dobro in izčrpno seznaniti s pogoji gospodarjenja v letošnjem letu. Predvsem je treba opozoriti delavce vnaprej, do kakšnih težav in zapletov utegne priti v letošnjem težkem gospodarskem letu.
KOS je tudi izrazil pozitivno mnenje o pristopih naših TOZD k SaS o gradnji Triglavskega doma na Kredarici, če sredstva to omogočajo.
Ob koncu so spregovorili še o ideji razpisa internega posojila v Iskri za premostitev finančnih težav, ki zlasti zadevajo obratna sredstva. Direktor Iskrine Interne banke Fabio Škopac je na kratko spregovoril o novih, restriktivnih in selekcijskih ukrepih, ki zadevajo finančno poslovanje, kajti krediti so postali zelo dragi in tudi preveč jih ni, vse to pa narekuje, da bi tudi znotraj Iskre našli možnosti, da bi ublažili nekatere finančne probleme, zlasti kar zadeva obratna sredstva, s pomočjo internega posojila vseh delavcev Iskre. Na podlagi tega se je KOS odločil, naj bi najprej, pred morebitnim razpisom posojila, izvedli ustrezno anketo med delavci Iskre in sicer v mesecu marcu. Zato je februarja potrebno opraviti vse organizacijsko operativne priprave, da bi tako dobili ustrezno vzorčno število anketirancev iz vseh naših TOZD in DO ter da bi bili anketiranci enakomerno porazdeljeni po vsej Iskri. Po opravljeni anketi pa je potrebno izdelati ustrezno analizo in jo predložiti KOS, ki bo na podlagi rezultatov ankete odločil o tem, ali naj razpišemo interno Iskrino Posojilo ali ne.
D. Ž.
kle-
>de-
)ZD
AVTOMATIKA
Glavni projekti za Bolgarijo sprejeti
V pričetku lanskega leta so predstavniki delovne organizacije Avtomatika in SOZD Iskra na tiskovni konferenci seznanili širšo slovensko in jugoslovansko javnost z vsebino pogodbenih del, ki jih je omenjena delovna organizacija prevzela za posodabljanje železniške mreže v Bolgariji. Vrednost opreme, del in prenosa znanja je bila ocenjena na približno 20 milijonov dolarjev.
rol- L Takoj po sklenitvi pogodbe so naj-V inv e ^tivnosti na projektiranju.
. j, tQ . °ZD Sistemi so skupaj z investi-, n3 (jJu111 pristopili k pridobivanju po-,ro- [n !<0]v za projektne osnove. Zamudna si.r °*gotrajna dogovarjanja so izredno i,k' l .aJšala predvideni čas za izdelavo te-el° dei1Cne dokumentacije, ki se v osnovi U , y dva dela. Prvi del zajema glavni m etlnični projekt, drugi pa izvedbe-"‘■^ontažni projekt.
Spr 0 dogovorjenih osnovah, ki so bile lo ejete do meseca septembra, je osta-br lz.redn° malo časa, do 13. decem-Boi'982> ko je bilo potrebno predati arskim državnim železnicam nadnje projekte:
i' glavni tehnični projekt avtomati-vicc^e ranžirne postaje GornjaOrjaho-
ga..Slavni-tehnični projekt daljinske-
j^p^Pravljarija prometa na progi Sofi-
ga ' Skvm-tehnični projekt daljinske-
p, uPravljanja elektroenergetskih na-dv (vleke) na progi Sofija-Plovdiv p ' glavni-tehnični projekt selektivna telefonskega sistema dispečerja meta na progi Sofija-Plovdiv. ob menjeni štirje glavni projekti pred-Up<yt 0 vrednost 267.616 dolarjev, hovStev.aioč izvozno premijo pa je nji-a dinarska protivrednost cca 20 stanov dinarjev. Ta devizna sred-hod (Odstavljajo praktično čisti do-lovn k* je izrednega pomena za dene ,Q organizacijo.
'i0 pZVcdba naloge pa je zahtevala tudi ore 0rsko in vsebinsko reorganizacijo lelTt' aciiske enote-področja za pro-Ini he] *ranje. v TOZD Sistemi. V teamsko Set kd° vključenih približno tride-: tenibelavcev. 2 nalogo so pričeli v sep-ru. maksimalno pa so se angaži-
rali v oktobru in novembru. Istočasno so tekla tudi zaključna dela na ponudbi za Turčijo, kar je predstavljalo še dodatne obremenitve.
Z vključitvijo preostalih, potrebnih strokovnih delavcev iz TOZD in delovne organizacije, med drugimi tudi oblikovalcev, ki so enotno in estetsko oblikovali center telekomande ter same projekte, je bila izdelava projektov zaključena že 10. decembra. Izredno se je pri tem izkazal sistem izdelave teksta na računalniku.
Z računalniško podprtim projektiranjem so v TOZD Sistemi pričeli že 1977. leta. Prav gotovo tokrat brez obdelave teksta na računalniku, z izhodom na lepopisni pisalnik, ne bi uspeli pravočasno zaključiti dveh ključnih projektov: avtomatizacije ranžirne postaje Gornja Orjahovica in te lekomande Sofija-Plovdiv. Takšen način dela je istočasno omogočil tudi kvalitetno končno kontrolo.
Od 14. do 17. decembra je zatem potekal v Sofiji na ETIS-u (ekonom-sko-tehnični svet) pri Bolgarskih državnih železnicah običajni revizijski postopek. S strani Iskre so se ga udeležili: Ante Dean-vodja projekta, Rajko
Lušnic-vodja področja za projektiranje v TOZD Sistemi, Jože Slavec-glavni projektant za avtomatizacijo ranžirne postaje Gornja Orjahovica, Bojan Ružič-glavni projektant za tele-komando prometa na progi Sofija-Plovdiv, Janez Bajželj-glavni projektant za telekomando vleke, Anton Lampret-glavni projektant za telegrafske naprave in Alojz Marolt-glavni projektant sistema selektivnih naprav.
S strani investitorja so sodelovali najvišji predstavniki Bolgarskih državnih železnic, inštitutov, direkcije transporta ter prometnih in tehničnih služb. Projekte je poleg članov ETIS potrdil generalni direktor Bolgarskih državnih železnic in namestnik ministra za transport. Pri vsakem projektu je sodelovalo dvajset do sedemindvajset revidentov. Ocena projektov je bila dobra in večkrat izraženo mnenje, da so narejeni na visokem tehničnem nivoju.
S to potrditvijo je bila v bistvu naloga opravljena — dosežena je pomembna devizna realizacija. Istočasno je bilo dogovorjeno, da bodo Bolgarske državne železnice izplačale tudi dodatno projektiranje v višini 47.000 dolarjev, kar predstavlja skupni devizni priliv v višini 314.616 dolarjev.
Z osvojenimi projekti so dane osnove za proizvodnjo opreme ter vgradnjo le-teh na bolgarskih železnicah, s tem pa tudi realizacija pomembnega izvoznega posla. § q
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je komisija za kulturo pri koordinacijskem svetu ZSMS Iskre Kibernetike v petek, 4. februarja 1983, v dvorani samoupravljanja pripravila uspel recital Prešernovih pesmi. V kvizu so se mladi izkazali tudi v poznavanju življenja in dela našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prireditev je bila dobro pripravljena, izostal je le obisk, saj so se je udeležili le nekateri mladi člani kolektiva Kibernetike, predstavniki mladinske organizacije DO Sava in predstavniki VGS iz garnizije Stane Žagar v Kranju. Odziva, ki so ga mladi ob dokaj dobrem obveščanju o organiziranju recitala pričakovali, torej ni bilo. Škoda!
OBISK DELEGACIJE SKUPNOSTI PTT V ISKRI
Izboljšati odnose med PTT in proizvajalci opreme
V pripravi je nov samoupravni sporazum, ki bo urejal družbenoekonomske odnose v PTT prometu in tako tudi obnose med PTT in proizvajalci ter montažerji telekomunikacijske in druge opreme. Da bi ta sporazum ne ostal le mrtva črka na papirju, mora njegova vsebina zajeti kar največ resničnih interesov in potreb vseh udeležencev v njem, le-te pa je treba najprej raziskati in spoznati. S tem namenom je delegacija skupnosti PIT iz Beograda, ki jo je vodil Ante Zelič, član poslovod-
r\ r I
nega organa skupnosti, obiskala tudi Iskro. Boljše in konkretnejše medsebojno informiranje bo lahko pomembna podlaga za še boljše sodelovanje obeh partnerjev v prihodnje.
Delegacija skupnosti PTT je obiskala Iskrin poslovni center v Ljubljani, kjer sc je zadržala v razgovoru pri predsedniku KPO SOZD Iskra Antonu Stipa-niču, nato pa si je ogledala Center za mikrooptiko in DO Mikroelektronika v ustanavljanju. Nazadnje je prispela v (Nadaljevanje na 2. strani)
Razgovori med predstavniki PTT in Iskre so osvetlili dosedanje odnose med PTT in proizvajalci telekomunikacijske opreme in prinesli vrsto pobud za izboljšanje.
Začela se je IV. Iskrina zunanjetrgovinska šola
, .Zunanje-trgovinske strokovnjake potrebujemo na tržišču — vojaki morajo biti na fronti — zato upam, da vas bomo vsaj nekaj, kmalu po koncu šolanja videli v naši zunanje-trgovinski organizaciji, kajti Iskri še kako primanjkujejo prav operativni zunanje-trgovinski delavci." Nekako s temi besedami je glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič pozdravil slušatelje IV. Iskrine zunanje-trgovinske šole, ki se je začela minuli torek v Škofji Loki.
Šolo obiskuje 22 slušateljev iz vseh Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij razen iz Elementov in Zmaja. Trajala bo tri meseče. Čeprav zgoščen, bi obsežen program ob normalnem študiju na katerikoli visoki šoli trajal dober semester; zaradi odsotnosti slušateljev z dela so ga skrčih na tri mesece, kar pa bo od njih terjalo veliko prizadevnosti in naporov. Slušatelji imajo na dan šest ur predavanj - tri ure dopoldne in tri popoldne. Poleg tega imajo v jutranjem času še dve uri skupnih oblik dela, ko se pripravljajo na skupno obravnavo različnih vprašanj. Enkrat na teden bodo na okroglih mizah obravnavali tudi pomembnejša področja ob sodelovanju zlasti zunanjih gostov. Skupno bo v treh mesecih okoli 400 ur predavanj in še kakšnih sto ur različnih oblik skupnega dela.
Slušatelji bodo morali preštudirati več tisoč strani izbrane literature. Gradivo so skupaj določili in pripravili Iskra ter Ekonomska in Pravna fakulteta.
S slavnosti ob začetku IV. zunanje trgovinske šole Iskre.
Študijski program je razdeljen na štiri dele — prvi obsega mednarodni ekonomski sistem in odnose v njem, drugi osnove teorije trženja in tržni-štva, tretja skupina so znanja iz računovodstva, financ, gospodarjenja itd.,, četrta skupina pa so znanja o Iskri. V okviru tega slednjega dela se bodo slušatelji najprej seznanili z Iskrino politiko mednarodnega trženja, dobili bodo pregled nad organiziranostjo Iskre s posebnim poudarkom na organiziranosti mednarodnega poslovanja, torej uvoza, izvoza in zastopstev. Slišali bodo tudi ciklus predavanj o Iskrini tehnološki usmeritvi in proizvodnem programu, o regionalnih tržiščih in ciljnih skupinah odjemalcev.
Predavateljev bo skupno približno 70, od tega nekako tretjina iz vrst visokošolskih profesorjev, nekaj jih bo tudi iz gospodarstva, bank itd., preostala dobra polovica pa bo iz Iskre.
Naj povemo še to, da bodo imeli slušatelji v teh treh mesecih okoli 30 pismenih testov, tako da bodo lahko sproti ugotavljali svoje znanje. Zanimivo je, da so se organizatorji odločili za tako pogosto preveijanje znanja prav na predlog udeležencev prejšnjih ZT-šol.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izboljšati odnose med PTT
in proizvajalci opreme
(Nadaljevanje s 1. strani) Iskro Telematiko naLaborahjcjer jo je sprejel direktor DO Bojan Klemenčič s sodelavci. Po ogledu proizvodnje telekomunikacij so se gostje in gostitelji zbrali v »kmečki sobi« Telematike, kjer so se zadržali v daljših poglobljenih razgovorih.
Iskrini predstavniki so spregovorili o problemih in uspehih gospodarjenja in razvoja na področju telekomunikacij. Iskra daje velik poudarek lastnemu razvoju tehnološke komponentne baze in telekomunikacijskih sistemov. V novejšem obdobju je razvila in vključila prvo digitalno centralo, pripravlja pa se na razvoj večjih javnih digitalnih central. Vse večji poudarek daje prodaji tehnologije in znanja v tujino. Nadaljevati namerava sodelovanje s proizvajalci telekomunikacijske tehnike v razvitem svetu, vendar v smislu enakovrednih odnosov.
Iskra Telematika bo v letu 1983 svojo fizično proizvodnjo povečala za 17 % in to brez povečanja kadrovskih in materialnih kapacitet. Vendar palma pri tem velike probleme z dobavami materialov, tako tistih iz uvoza, še večje pa s tistimi od domačih dobaviteljev. Rešitve vidi v še širšem povezovanju z drugimi jugoslovanskimi DO, čeprav že zdaj sodeluje z velikim delom jugoslovanskega gospodarstva. Telematika išče nove možnosti uporabe domačega tehnološkega potenciala, vendar je cena domačih materialov tudi do trikrat večja, pa še nekvalitetna povrhu.
Iskra se zaveda svoje odvisnosti od svetovnih gospodarskih gibanj, saj je zasledovanje svetovnega razvoja eden pomembnih pogojev za povečevanje njenega izvoza. S podobnimi dejstvi se ne srečuje le Telematika, pač pa tudi druge Iskrine DO, katerih predstavniki so bili še prisotni v razgovorih (Mikroe-
lektronika, Elektrozveze).
Interes Iskre bo moral biti vkompo-niran v novi samoupravni sporazum o odnosih s PTT. Predstavnik delegacije skupnosti PTT, ki spremlja uresničenje starega samoupravnega sporazuma med PTT in proizvajalci, je navedel nekaj kritik na račun dosedanjega obnašanja obeh udeležencev sporazuma. PTT ima obveznost, da proizvajalce obvešča o svojih potrebah in problemih, pa dokumentov o tem proizvajalci niso imeli na voljo. PTT bi morala s proizvajalci delati okvirne pogodbe, da bi leti poznali smeri razvoja in imeli določeno garancijo za svojo proizvodnjo, a so take pogodbe le redke. Na drugi strani pa so bili proizvajalci dolžni PTT dobavljati svoje cenike in normative o svojih izdelkih, a se to ni pogosto dogajalo. Posledica tega je stihija v odnosih med PTT in proizvajalci: PTT se ob zamudah izgovarja na proizvajalce, prihaja do različnih nesporazumov itn. Odnosi se morajo torej nujno spremeniti. Stari samoupravni sporazum bo treba razširiti in ga prilagoditi novi kvaliteti odnosov.
S strani Iskre je bilo pojasnjeno, da je v sedanjih razmerah izredno težko planirati, zlasti na področju telekomunikacijskih objektov, katerih gradnja včasih traja tudi do pet let. Medtem pa se je samo v preteklem letu kar trikrat menjal devizni režim in to ob 40 — 50% inflaciji. Administrativni ukrepi ovirajo normalnost poslovanja, proizvodnja se draži, domače tržišče postaja vse bolj problematično. Plačnik vseh teh problemov pa je na koncu odjemalec oziroma koristnik — t.j. PTT.
Tako PTT kot proizvajalci bi morali povezani in v skladu s prioritetami, ki jih v sedanji družbenoekonomski situaciji imajo, napraviti več za izboljšanje
PO RAZGOVORU Z MAG. D. ŠTIGUČEVO IN M. TROJARJEM
Ugodna ocena za informacijski sistem Iskre
Pretekli teden je komisija za oceno investicij pri IS SRS obravnavala vlogo za izdajo mnenja o ustreznosti investicijske zasnove za izgradnjo informacijskega sistema v SOZD Iskra — I. faza. Ta zasnova vključuje tudi nabavo računalnika Iskra Delta. Mnenje komisije je bilo zelo ugodno, tako kar zadeva vsebino elaborata, kot tudi metodološki pristop, razviden iz elaborata.
Metodološka sestava elaborata je taka, da strokovnjaki menijo, da je struktura elaborata ponovljiva, tako da jo je možno uporabljati tudi v drugih primerih investicij. Glede na druge elaborate, ki jih komisija prejema, je elaborat IS SOZD Iskra pripravljen z izjemno skrbnostjo, natančnostjo in doslednostjo. Gre za izvirno zasnovo elaborata, v tem pogledu odstopa in hkrati ustreza družbenim intencijam in načinu dela komisije za oceno investicij SRS.
Glede na te kvalitete bi bilo smiselno na podlagi tega elaborata izoblikovati metodologijo za bolj enoten in bolj standarden način izdelave elaboratov te vrste, ki bodo podlaga za oceno ustreznosti investicij, še posebej na področju izgradnje informacijskih sistemov v večjih in velikih poslovnih sistemih združenega dela.
Vzrokov za snovanje novih sistemov v SOZD Iskra je več. Ugotavljajo, da so informacije, ki jih nudijo sedanji informacijski sistemi neažurne in pogosto tudi neustrezne, računalniške informacije so medsebojno premalo povezane, računalniška oprema, na kateri se izvajajo obdelave podatkov, pa je zelo pisana, zastarela, neustrezna in nezadostna. Zato so bila postavljena in sprejeta izhodišča za izgradnjo takega povezanega informacijskega sistema v Iskri, ki naj bi omogočal povečanje dohodka TOZD, povečanje izvoza, boljšo organizacijo dela in proizvodnjo, ter boljše obveščanje delavcev.
Možnost za zasnovo informacijskega sistema, ki naj temelji na uporabi računalnika domače proizvodnje je nastala pravzaprav z ustanovitvijo delovne organizacije Iskra Delta v preteklem letu. Odločitev o izgradnji informacijskega sistema na podlagi računalnika domače proizvodnje pa pomeni, da Iskra podpira in uresničuje družbene težnje, ki so podane v zakonu o družbenem sistemu informiranja. S tem hkrati potrjuje skupen koncept razvoja in izgradnje informacijskega sistema in prehaja na uporabo doma izdelane računalniške opreme. Z marketinškega vidika pa to pomeni možnost postavitve računalniške in terminalske mreže z domačo opremo in uporabo lastnega znanja. Tako bo ta investicija ustvarila tudi pogoje za večjo proizvodno in poslovno
učinkovitost Iskre doma in v tujini.
Komisija je ugotovila dejstvo, da so sestavljale! z izdelavo takega elaborata pohiteli, saj vsebuje plan za leto 1984 in projekte ter programe do leta 2000. Pomembno je tudi dejstvo, da gre za eno redkih investicij v računalništvu, ki nakazuje rešitve tudi na področju soft-warea. Običajna praksa v našem go-spodastvu je, da OZD najprej nakupijo drago računalniško opremo, praviloma v tujini, šele nato pa začno izdelovati ali prilagajati potrebni softvvare. V tem primeru pa gre za nasproten in vsekakor mnogo bolj smiseln način, saj so v Iskri na področju informacijskih sistemov najprej zasnovali softtvarski del, nabava računalniške opreme pa bo zato tudi bolj premišljena in. gospodarna. Elaborat pa rešitve prezentira v dinamični obliki na več ravneh, distribuirano in povezovalno hkrati.
Obravnavani elaborat vsebuje poleg drugih kvalitet tudi naslednji: po eni strani v finančnem delu natančno predvideva način pokritja celotne investicije, gre za koriščenje združenih sredstev za investicije v SOZD Iskra in deloma za-kredit proizvajalca Iskra — Delte, za vračilo teh sredstev pa bo v prvem polletju 1983 pripravljalo! ustrezen sporazum, s katerim se bodo po diferenciranem ključu DO obvezale za vračanje teh sredstev. Po drugi strani pa se opira predvsem na lastne kadre; v zvezi s tem elaborat predvideva potrebne prekvalifikacije.
Izgradnja informacijskega sistema zaenkrat poteka po programu. Do polletja pričakujejo potrditev investicijskih programov s strani komisije. Z gradbenimi deli in nabavo drobne opreme naj bi začeli v drugi polovici tega leta, v prvi polovici leta 1984 pa naj bi računalnik instalirali. Tako bi preskusno obratovanje lahko steklo že leta 1985, ko naj bi začeli z uvajanjem načrtovanega informacijskega sistema. Uvajanje enotnega informacijskega sistema pa je vsekakor pomemben inte-grativni faktor za vse organizacije Iskre.
Projekt in elaborat je izdelala DO Zorin, TOZD CAOP, ob pomoči DO Iskra Invest servis — Službe za pripravo investicijskih elaboratov.
M. Ovsenik
.stanja, saj take možnosti obstajajo. Pripraviti bi morali plan večletnega skupnega razvoja, ne pa da vse ostaja le na nivoju kupoprodajnih odnosov, medtem ko različni samoupravni dokumenti ostajajo le lepe besede na papirju. Tudi v teh, prihodnjih odnosih namerava Iskra še naprej uresničevati svojo željo, da stopa po poti razvoja naprej in čim tesneje sledi svetovnemu tehnološkemu napredku.
Nedvomno so bili razgovori v Iskri nujni in koristni: slišali smo veliko predlogov in pobud, kritike in samokritike. Delegacija skupnosti PTT bo obiskala še druge proizvajalce in nato bodo pripravljena stališča do oblikovanja samoupravnega sporazuma o novih odnosih.	Kazimir Mohar
Začela se je
IV. Iskrina zunanjetrgovinska šola
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med pripravami na škofjeloško zunanjetrgovinsko šolo so slušatelji ob petkih popoldne in ob sobotah, torej ob svojem prostem času, obiskovali na Ekonomski fakulteti uvajalni seminar ali kot so ga imenovali „mala šola". Trajala je poltretji mesec, v dogovora med Iskro in Ekonomsko fakulteto pa je njen program vseboval osnove ekonomike podjetij, računovodstva, upravljanja in poslovanja ter med drugim politične ekonomije.
Otvoritvene slovesnosti ob začetku šole so se udeležili prodekan za gospodarske zadeve na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani dr. Ferdinand Trošt, glavni direktor Igkre Commerce Simon Primožič, član KPO SOZD Iskra Gojmir Blenkuš in Boris Mužič, strokovni sodelovec iz Iskre Commerce Mitja Tavčar in vodja izobraževalnega centra v SOZD Iskra Ronald Malej.
V priložnostnih nagovorih so slušateljem zaželeli čimveč uspeha v Iskrini šoli. Velik poudarek so dali tudi izvozu kot Iskrini strateški usmeritvi poleg razvoja in tehnologije.
„Upam si trditi," je dejal Gojmir Blenkuš, ki je ob službeni zadržanosti predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča pozdravil udeležence, „daje prav od rasti izvoza vse odvisno v Iskri, od socialne varnosti naprej ... In brez šolanih kadrov tega ne bomo dosegli."
Boris Mužič je spregovoril o tradicionalni Iskrini skrbi za šolanje in izpopolnjevanje svojih kadrov, ,Jkar nam daje prednost pred dragimi. V Iskri vsako leto štipendiramo preko 2000 dijakov in študentov, ob delu študira 1500 Iskrašev, na seminaijih pa se jih izpopolnjuje tudi po 4000. Izobraževanje je temeljna in stalna oblika dela v Iskri," je dejal Boris Mužič.
Slušatelje je pozdravil tudi prodekan Ekonomske fakultete dr. Ferdinand Trošt. Med drugim je udeležencem zaželel veliko uspeha in pristnega sodelovanja. (Daljši razgovor z dr. Troštom o sodelovanju med Iskro in Ekonomsko fakulteto, o pomenu Iskrine ZT šole in še marsičem bomo objavili v eni prihodnjih številk našega tednika).
Kot smo že uvodoma omenili, je slušatelje pozdravil tudi Simon Primožič iz Iskre Commerce, o pomenu, vsebini in o oblikah dela pa je spregovoril predsednik področnega programskega sosveta Izobraževalnega centra SOZD Iskra Mitja Tavčar.
Lado Drobež
--------------------------
POPRAVEK
V 4. številki našega glasila se je v govoru mg. Iva Baniča vrinila neljuba napaka. V odstavku, kjer govori o zmogljivostih Mikroelektronike, je pravilno: ... pri polni proizvodnji pa bo prihodek presegal 1,3 milijarde dinarjev. (In ne 130 milijonov, kot je bilo napačno napisano.) Bralcem se za napako opravičujemo.
KF
X__________________ J
POTREBE PO SODELAVCIH
Ne tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v letal, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO, Prav tako bomo v skladu z 88. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproičo-. ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morijo z »gotovi ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi oetaH v Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna In vodstvena dela in naloga. V glasilu, ki Izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebi, ki bodo prigiele k mm do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg rsvol|id|e V Ljubljana, Šli, telefon 213-213, hrt. 21-25.
ISKRA COMMERCE
TOZD Zunanji trg 1. Skladiščni referent
Pogoji: ekonomska srednja šola, 6 mesecev delovnih izkušenj
2. Referent samoupravnih organov
Pogoji: upravno-administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Commerce Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana
objavlja
prosta dela in naloge
za TOZD Usmerjene zveze
1. Vodje tehnološke skupine (načrtovalec tehnolog za mikrovalovna hibrid, integrirana vezja)
Pogoja: Dipl. ing. elektro š.t., 3 leta delovnih izkušenj v tehnologiji.
2. Višji tehnolog (mehanski tehnolog)
Pogoji: Ing. strojništva ali strojni tehnik, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v precizni mehaniki.
3. Samostojni tehnolog (montažni)
Pogoja: Elektrotehnik š.t., 3 leta delovnih izkušenj (eventualno bomo sprejeli tudi pripravnika).
Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 11.
za TOZD Radijske zveze
1.	Tehnolog panoge
Pogoja: Dipl. ing. elektro š.t., 2 leti delovnih izkušenj.
2.	Kontrolni tehnolog
Pogoja: Dipl. ing. elektro š.t., 2 leti delovnih izkušenj. Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Horjul.
za TOZD Telefonski in telegrafski sistemi 1. Projektant atomatskih merilnih sistemov
Pogoja: Dipl. ing. elektrotehnike, 3 leta delovnih izkušenj. Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 11.
za TOZD Antene in navigacija 1. Konstrukter naprav
Pogoja: Dipl. ing. strojništva — konstrukcijska ali tehnološka smer, 3 leta delovnih izkušenj.
2. VK rezkalca ali VK finomehanika
Pogoja: VK rezkalec ali finomehanik, 5 let delovnih izkušenj.
3. Administrativni referent
Pogoja: Poklicna administrativna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delo se združuje za DOLOČEN ČAS, s polnim delovnim časom.
Dela in naloge bodo kandidati opravljali na lokaciji Tržaška c. 2 po 3-mesečni poskusni dobi.
za Delovno skupnost skupnih služb 1. Samostojni tehnični sodelavec
Pogoja: Dipl. ing. elektrotehnike — merilno-regulacij. smeri, 3 leta delovnih izkušenj na projektiranju proizvodnje.
Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 1L
Za TOZD Servis poslovnih stavb 1. Čistilka
Pogoji: končana osnovna šola.
Dela in naloge se opravljajo na lokaciji Stegne 11.
Za vse delavce se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen v TOZD Antene in navigacija (pod točko 3), kjer se delo združuje za določen čas.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA — ELEKTROZVEZE, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11.
Komisija za delovna razmerja in delitev osebnih dohodkov TOZD Antene in navigacija, preklicuje zaradi ekonomskih težav sklep o objavi prostih del in nalog ANALITIKA—PLANERJA, ki je bil objavljen v časopisu DELO, dne 25. L 1983.«
ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA, TOZD RADUSKI SPREJEMNIKI, SEŽANA Skladno z določili statuta delavski svet
razpisuje
naslednja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za obdobje štirih let.
1. vodja gospodarskega sektorja
Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske stroke ali organizacijadela in 5 let delovnih izkušenj ali
— višješolska izobrazba ekonomske stroke ali organizacija dela in 5 let delovnih izkušenj
2. VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA
Pogoji: visokošolska izobrazba elektro stroke, šibki tok in 5 let delovnih izkušenj. .
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: ISKRA Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82, v 15 dneh od dneva objave v časopisu DELO. Priporočena oddaja na pošti se smatra kot direktna oddaja v TOZD.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijave.
Delegacija skupnosti PTT iz Beograda si ogleduje prvo Iskrino digitalno centralo- u<
J te
ra
b,
ni
P<
st
tr
v<
c-™ 3 SZSFn Zt 9-& o	9-n “	£ T3 "S S sr &2 n'	Jfc.*	*—»	Tl I Tt£. 3 9-	9 £■ 3	Z?~9 < £ n-9-3-9 £ 9 9- z? ST 9-	9 !£ ££ £ 9 9-9 % Z 9. n’& 9-3
T 3* <
ISKRA—AVTOMATIKA
s
alo-

i
i
i
■-
li !
S sestanka področnega kolegija za RR dejavnost
Na pobudo predstavnika Iskre v ZDA je področni kolegij obravnaval možnosti, da bi se preko našega predstavništva v ZDA iz zahodnih držav pa tudi iz ZDA samih Iskra vključila bodisi v nakup bodisi v prodajo zahtevnih tehnologij. Člani kolegija so podprli predloge za vključitev v to akdjo, pri čemer je treba določiti tako način poteka informacijskih tokov, kakor tudi kontaktne poti. Pri tem smo se domenili, da se s tovrstno dejavnostjo naša firma v ZDA že ukvarja, potreben pa je načrtnejši pristop. O tej dejavnosti bodo seznanili tudi vseh 12 projektnih timov, ki naj bi podali konkretne predloge in interese za kontaktiranje, člani kolegija pa se bodo pogovorili tudi z direktorji svojih DO.
V nadaljevanju je kolegij obravnaval stališča Iskre do programskih zasnov tttjega programa Fakultete za elektro-enniko v Ljubljani. Potrdili so stališča, |taj bi se programi nikakor ne cepili več dalje s tem, da bi zahtevali v podiplomskem izobraževalnem ciklusu (zlasti specializacija, magisterij in doktorat z[tanosti) dopolnjevali, oz..širili na spe-palistična področja. Pri tem ne smemo Shajati iz stališča, da morajo biti diplomanti druge stopnje takoj neposredno uporabljivi. S tem bi olajšali tudi smiselno in delovno planiranje kadrov P° dejanskih sprotnih potrebah, ki je °slej imelo to pomanjkljivost, da ni '•o mogoče predvideti in realizirati J! se h bodočih specializiranih poklicev. eveda so ob tem poudarili potrebo po stalnem samoizobraževanju v smislu Uvedbe možnosti za doživljenjsko sprotno specializiranje.
Iskra naj bi se vključila v proces izo-raževanja tudi s tem, da bi naše de-avce habilitirali na Fakulteti za elek-rotehniko po eni strani, oziroma po drugi strani, tako da bi v Iskri prirejali strežne specialistične oblike izobraže-Vanja ob delu. Pri tem pa so bili odločno Proti nadaljnji drobitvi učnih programov na fakulteti za elektrotehniko..
- Na dnevnem redu je bil tudi program sole za vodstvene RR kadre. Predvi-ena sta eden do dva ciklusa predavanj etno. Šola je namenjena vodilnim in moštvenim delavcem v RR dejavnosti, TOZD in DO. Program dela je v raz-Pravi, do 10. februarja pa bodo člani oiegija poslali svoje sugestije in mne-Ja ter predloge za dopolnitve in spremembe, istočasno pa bodo pričeli s sestavljanjem prvega seznama udeležencev.
Nadomestitev uvoženega materiala z omačim materialom je bila naslednja očka obravnave na kolegiju. Kolegij je Poravnaval poročilo Ivana Finka in DO tematike, kjer so uspeli nadomestiti
že 15 do 20% uvoženega materiala z domačim materialom, pri čemer so si zasnovali poseben sistem oziroma organizacijsko obliko, ki dosega pomen za vso Iskro, tako da bi morali ustrezno pobudo razširiti na vso SOZD.
Na seji so razdelili vzorčno organizacijsko navodilo, ki ga bodo člani kolegija preučili, da bi lahko prihodnji kolegij že imenoval delovno skupino za sestavo predlogov, kako bi v SOZD koordinirali tovrstno dejavnost vseh DO.
Obravnavali so tudi nalogo, ki je bila sofinancirana iz združenih sredstev SOZD na temo »Matrično-projektna organizacija inovacijskih procesov, druga faza« — priročnik za pripravo in izvedbo nalog in projektov. Ta priročnik bi uporabljali tudi v RR šoli, predvsem pa bo v pomoč našim razvojnim delavcem, saj prikazuje praktičen način poteka vseh faz procesa — od oblikovanja ideje do poskusne proizvodnje. Gradivo bodo člani področnega kolegija pregledali in pripombe dali do 20. 3., tako bo ZORIN lahko uskladil osnutek priročnika do začetka RR šole.
Ob koncu so spregovorili še o internem posvetovanju o računalnikih, kjer naj bi Iskra Delta predstavila svoj proizvodni program pa tudi svoje razvojne načrte. Dalje je kolegij predlagal odboru za razvojni program in raziskovalno dejavnost, da odobri nevračljiva sredstva za dve RR nalogi, sofinancirani iz združenih sredstev SOZD za strateške razvojne programe. Kolegij je tudi zahteval, da se obvesti investitorja v SOZD Iskra, naj izvedejo sklep DS SOZD o obveznem 10% vložku v RR opremo od vrednosti celotne investicije.
In končno je kolegij razpravljal še o prireditvi tehnoloških dnevov Iskre in zadolžil iniciativni odbor, naj predloži program ter organizacijo teh dni
Mak
TOZD NAPRAVE IN ORODJA
Izvoz terja vse bolj zahtevno tehnologijo
Orodjarna v IEZE je TOZD skupnega pomena, ker opravlja orodjarska dela za vse tovarne v tej delovni organizaciji. Sicer imajo po TOZD tudi svoje orodjarje, vendar se za zahtevnejše naprave in precizna orodja in usluge še vednosposlužujejo Orodjarne. O tem, o lanskem poslovanju in letošnjih načrtih smo se pogovarjali s predsednikom delavskega sveta Matjažem Pe-klenkom.
i- •
. »Lansko leto v Orodjarni ocenju-Jemo za kar dobro. Sorazmerno visoka 3tt)ortizacija nam je le v prid, saj je te-,.lsce našega poslovanja in dela na kva-'tetni opremi. Kupili smo tudi visoko avfomatteiran obdelovalni stroj na Pttncipu žične erozije, kar je za nas lepa Pridobitev lanskega poslovanja,« je na Zacetku dejal predsednik Peklenk. Lanski proizvodni načrt so izpolnili * 13 %, kar je za dobrih 13 % več kot et° poprej. Dosegli so soliden celoten Pnhodek in seveda temu ustrezen do-°dek in odstanek dohodka. Osebne ohodke so dvignili za okrog 28 %, kar v v mejah resolucije in v skladu z dose-cnimi rezultati v proizvodnji.
Največja pridobitev je bila lani obde-ovalni stroj JUNG, v celoti računalni-ko voden in vsestransko uporaben. Z Pm bodo lahko osvojili tudi izdelavo aajzahtevnejših orodij in naprav, saj to celoti omogoča avtomatsko vodena ,’cna erozija. Rabi jim predvsem za iz-elavo obdelanih komadov iz karbidnih .m in kaljenih jekel, to pa sta mate-.l8‘a< ki jih večinoma uporabljajo za iz-elavo najzahtevnejših orodij.
^se bolj pa čutijo pomanjkanje Tokovnega kadra, zlasti pa kovinar-vV' Skušajo si predvsem pomagati s ^'Pcndisti in zadnja leta je po temeljiti ktiji in propagandi po šolah le priliv ‘adih kovinarjev malo večji. Tudi za Prostor upajo, da se bo obrnilo na bolje. r et°s se bodo preselili razvojniki iz Ke-amike k sosedu v novo stavbo in tako “do orodjarji pridobili okrog 100 kv. Prostora, kar jim bo zadostovalo za Postavitev kakih? strojev ih to bo zado-ovalo do leta 1985, potem bo pa spet ev.a misliti na šifitev in sicer na kaj 'Ccjega, menijo v Orodjarni.
Matjaž Peklenk.
Delo v Orodjarni postaja vse zahtevnejše. Ob večanju izvoza so seveda tudi zahteve po kvalitetnih in preciznih orodjih in napravah vse večje. Sodobna tehnologija izdelkov zahteva tudi višjo kakovost proizvodne tehnologije in tej skušajo slediti v Orodjarni, tako z znanjem, kot tudi s strojno Opremo.
Za letos so orodjarji sprejeli zahteven proizvodni načrt, 20 % višji kot lani. S TOZD, ki zanje delajo orodja in naprave se bodo skušali dogovoriti tudi za manjši delež deviz od izdelkov, ki jih TOZD izvažajo. Tako si bodo zagotovili devizna sredstva za rezervne dele in specialne materiale, ki jih morajo uvoziti. Za zdaj pogovori dobro kažejo in finalisti imajo veliko razumevanja za svojega proizvajalca naprav in orodij.
F. Kotar
Zlato
iz Trbovelj
- V uredništvu smo izvedeli, da so v trboveljski Iskri začeli pridobivati zlato. »Črno zlato« — premog iz Trbovelj to že, toda pravo zlato — to nam nekako ni šlo skupaj. Gre za alkimiste? Za zlati rudnik? V trboveljskih Polprevodnikih pa smo stvar razčistili. Gre za koristno inovacijo in znanje inženirja Staneta Pintarja.
»Gre pravzaprav za enostavno zadevo. Opravljamo regeneracijo zlasta iz zlatotopke. Pri nas pri razjedkavanju silicijevih tabletk odjedkamo ozek pas silicijeve površine. To pa se opravi z zlatotopko. Zlata je tu zelo malo, nekaj manj od 0,1 mikrona. To zlato se stopi in doslej je šla zlatotopka z ostalimi kislinami v nevtralizacijsko postajo in od1 tu v kanalizacijo.
Dnevno porabimo okrog 15 litrov zlatotopke in v tej količini je okrog 7 gramov zlata. Moja inovacija pa je v tem, da nevtralizacije ne opravimo več v nevtralizacijski jami, z vsemi ostalimi odpadnimi kemikalijami, pač pa jo opravimo kontrolirano pred spustom v to jamo. Tako nevtraliziramo samo zlatotopko in pri tem se nam »usede« vse, od zlata do ostalih sestavin. Med drugim je tu tudi' nikelj.
Stane Pintar: »Tako je »ratalo« zlato«
Moj postopek je v tem, da sem raztopil vse ostale snovi, razen zlata. Tako je v »usedlini« ostalo čisto zlato. Tako zdaj vsak dan zlatotopko zlijejo v posebno posodo in jo nevtralizirajo, na dnu ostane »usedlina« (oborina) zlata. Ko pa je usedline toliko, da se nevtralizacija začne ustavljati, odlijejo »mulj«, v katerem je zlato v posebno posodo. To se zbira v posebne posode in to »blato« filtriramo, da dobimo koncentrat in že kot blato operemo s kuhanjem v solitrni kislini in ostale primesi izluži-mo. Tako ostane čisto zlato. To je vse.« Tako je predstavil inovacijo inženir Pintar.
Tako pridobijo v 200 delovnih dneh, po 5 — 7 gramov zlata dnevno, v enem letu 1,25 do 1,50 kg zlata. Kar lepa kepa! To pa je pri današnjih cenah zlata vredno nekaj nad milijon dinarjev. Po pravilniku o inovacijah bi inženirju Pintarju pripadala nagrada od deleža gospodarskega učinka tam nekje okrog 50.000 dinarjev, poleg tega pa še 3 % letno od vrednosti nad 70.000 din gospodarskega učinka. Kar lepa nagrada. Morda pa je še več vredno moralno priznanje za posluh in vloženo znanje ter trud. Čestitamo!	„	.
Inovator in konstruktor Rudi Iskra iz Žužemberka je skonstruiral avtomat za sortiranje večslojnih kondenzatorjev. Pripravo so tudi izdelali v domačih delavnicah TOZD Keramični kondeza-torji v Žužemberku.
Z napravami za prenos podatkov tudi na konvertibilno tržišče
Že tridesetletna tradicija, ki jo beleži Iskra na področju razvoja in proizvodnje visoko frekvenčne prenosne tehnike za potrebe elektrogospodarstva, je dala prav v tem obdobju prve rezultate tudi v prodoru na tuje, konvertibilno tržišče. V delovni organizaciji Avtomatika so koncem preteklega leta prevzeli dela v vrednosti 250.000 dolarjev, v katera je vključena dobava družine ET 6 aparatur za prenos informacij po daljno-
vodih.
Nujnost povezave med energetskimi objekti je eden od osnovnih pogojev, da elektrogospodarstvo nemoteno obratuje. In prav te naprave, ki so jih v Iskri pričeli razvijati koncem 1969. leta in temeljijo na enotnih tehnoloških rešitvah, ki omogočajo visoko produktivnost, vspostavijo povezavo; organizacijo lastne telefonske mreže, z njihovo pomočjo se lahko zgradijo računalniške poti, daljinsko upravljanje, preko njih potekajo informacije za zaščito daljnovodov itd. -
Dosežena kvaliteta in zanesljivost naprav in s tem zanesljivost obratovanja celotnega elektroenergetskega sistema se je že večkrat izkazala in potrdila doma. Kot glavni proizvajalec tovrstne opreme v Jugoslaviji, smo domači referenci dodali tudi pozitivne rezultate, ki smo jih dobili v Sovjetski zvezi, kot enem od prvih tujih uporabnikov. Brazilski trg pa ostaja še vedno odprt. Seveda je naša nadaljnja prisotnost odvisna od izvedbe že sklenjenega osla. Dosežena kvaliteta in konkurenčne cene pa dajejo upanje pri načrtovanju nadaljnjih akcij.
In ne samo to. V ponudbi, ki jo je predložila Iskra, je bil poleg osnovne "opreme vključen še me mi kompleks E 16 MK, kot del dodatne opreme, ki omogoča enostavno rokovanje in zanesljivost pri preverjanju delovanja osnovnega sistema. Naši strokovnjaki pa bodo prevzeli tudi obveznost Šolanja brazilskih delavcev, tako da bodo montažna dela opravili sami. Medtem ko bodo pri stavljenju opreme v obratovanje, ki naj bi bil predvidoma v 1984. letu, prisotni tudi naši strokovnjaki.
Visoko frekvenčna tehnika za prenos informacij po energetskih vodih.
Ker se v področju za proizvodnjo naprav za prenos podatkov dobro zavedajo, da je uspeh na tujih tržiščih močno odvisen od kvalitete izdelkov in konkurenčnih cen, načrtujejo novo družino naprav, ki bodo v primernem trenutku lahko zamenjala ET 6. Nova družina naj bi omogočila nekaj tržno zanimivih, novih sistemskih rešitev. Kot drugo od nosilnih nalog si je skupina petdesetih delavcev zadala razvoj lastnih instrumentov-pripomočkov za dvig produktivnosti proizvodnje in kot tretjo razvoj naročniškega multi-pleksa. Njihov neizrabljen potencial je tudi v povprečno mlademu kadru, ki še ni izčrpal pridobljenega in bazičnega znanja in kateri predstavlja osnovo za kvaliteten razvoj in proizvodnjo, kakršno zahtevajo naprave za prenos podatkov po energetskih vodih.
Z odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela SOZD Iskra
Več podpore področju varstva pri delu in humanizacije dela
Varstvo pri delu je tista dejavnost združenega dela, ki zagotavlja varno delovno okolje in delovne ter življenjske razmere delavcev. Cilj te dejavnosti je zagotavljanje fizične in moralne integritete delavcev pri delu. Zato je varstvo pri delu pomemben del poslovnih sistemov na vseh ravneh organiziranosti.
Zaradi pomembnosti področja je pri delavskem svetu SOZD Iskra imenovan tudi odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela. Ena izmed oblik delovanja na ravni SOZD pa so tudi strokovne konference, ki jih ta odbor organizira.
Prva konferenca je bila že leta 1981. Obravnavala je predhodno varstvo, in sprejela stališča, ki jih je potrdil tudi DS SOZD. V stališčih posebej poudarja organiziranost strokovnih služb na nivoju delovnih organizacij ter njihovo statusno opredelitev pa tudi funkcionalno povezanost. Pri tem se zavzema za tako organiziranost kot to velja za druge strokovne službe. Prav neustrezna organiziranost strokovnih služb je namreč pogosto v neposredni korelaciji z nezadovoljivim doseganjem postavljenih ciljev.
Drugo stališče konference je zadevalo vključevanje pooblaščenih delavcev za varstvo pri delu v strokovni kolegij TOZD. Poslovodni organ OZD naj bi vsaj enkrat letno poročal o stanju in ukrepih na področju varstva pri delu delavskemu svetu, vsaka DO pa naj bi izoblikovala tudi sistem funkcionalnega izobraževanja, ki naj bi vseboval značilnosti tega izobraževanja s področja varstva pri delu. Izobraževalna oblika naj bi bila prilagojena konkretnim značilnostim OZD, strukturi udeležencev ter postavljenim smotrom. Hkrati pa so poudarili prilagojevanje normativnim zahtevam varstva pri delu pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse za potrebe usmerjenega izobraževanja.
Ena izmed pomembnih nalog tega področja, ki izhaja iz solidarnosti pa je usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ter razvijanje njihovih potencialnih sposobnosti. Za preprečevanje invalidnosti pa je službo za varstvo pri delu potrebno vključiti v sprotno
spremljanje psihofizičnih obremenitev in socialnih problemov in v pravočasno ukrepanje za preprečevanje nastopa zožitve delovnih sposobnosti. Nadaljnji razvoj dela služb za varstvo pri delu pa bi moral temeljiti na razvoju sistema predhodnega varstva, optimizaciji pogojev za ekologijo dela in koordinaciji na področjih ergonomije, varstva okolja in požarne preventive.
Druga konferenca o humanizaciji dela je sprejela program aktivnosti za humanizacijo dela.. Ta program temelji na dveh, med seboj prepletenih delih: metodološki podlagi za izvajanje programiranih nalog in konkretnih nalogah kot razčlenitvi stališč in usmeritev. Programirane naloge naj bi izvajale vse tri ravni organiziranosti Iskre, ki naj bi se pcr. ...zovale v štirih linijah: samoupravni, poslovodni, liniji strokovnih področij in družbenopolitični liniji.
Naloga, ki jo je sprejela druga konferenca je bila tudi skrb za vključevanje varstva pri delu in humanizacije dela v letne in gospodarske načrte SOZD in letna poslovna poročila.
Poročilo o delu na tej nalogi smo pretekli teden poslušali na odboru za varstvo pri delu. Poudarili so, da področje varstva pri delu in humanizacije dela ni bilo vključeno v plan SOZD, ker varstvo pri delu do nedavna ni bilo opredeljeno kot skupna dejavnost sestavljene organizacije. Po ustanovitvi odbora pa se kaže potreba po vključitvi v letni program in letne plane. Pri tem je potrebna natančna, opredelitev vsebine nalog dejavnosti in področij, ki naj bi jih vključili v plan. Podporo vključitvi v letni plan je izrekel tudi sindikat in se zavzel zato, da bi varstvo pri delu in humanizacijo dela vključili že v plan SOZD za leto 1983.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Več podpore področju varstva pri delu in humanizacije dela
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ko so na odborO pregledovali program aktivnosti na temelju zaključkov II. strokovne konference so na nekatere pripombe iz združenega dela, češ, da rokovnik ne ustreza, menili, da bi rokov za program aktivnosti ne smeli spreminjati, če naj bi aktivnosti, ki jih je konferenca določila, zaživele.
Tako je na kolegiju glavnih direktorjev DO, da v posameznih DO izdelajo srednjeročno usmerjene akcijske programe najpomembnejših nalog za konkretno uveljavitev humanizacije dela obveljal rok do 30. 3. letos za dogovor. Do konca polletja naj bi zadolžili direktorje področij, da področni kolegiji razpravljajo o tem programu aktivnosti in se z vodji področnih strokovnih služb DO dogovorijo o načinu sodelovanja pri akcijskih programih DO.
Prav tako so menili, da morajo obveljati vsi ostali roki, tako tisti; ki zadevajo delo odbora samega, kot tisti, ki zadevajo področne kolegije SOZD in druge dejavnike, zadolžene za izvajanje aktivnosti s področja varstva pri delu in humanizacije dela.
Podrobno vsebinsko obdelan načrt izvedbe nalog, ki so bile sprejete na I. in II. strokovni konferenci varstva pri delu in humanizacije dela bo objavljen v prihodnjih številkah našega glasila.
Vsekakor pa je jasno izzvenela ugotovitev, da temu področju tako naša družba, kot tudi naša sestavljena organizacija posvečata še premalo pozorno-sti in mu dajeta premalo podpore in veljave, kar je razvidno iz dosedanje organiziranosti služb varstva pri delu, tako statusne opredelitve, kot tudi organizacijskega nivoja in povezanosti znotraj DO in TOZD.
Na koncu seje so se člani pogovorili še o pripravah na tretjo strokovno konferenco, ki naj bi obravnavala predvsem zdravstveno varstvo v TOZD in DO, odkrivanje vzrokov obolevanja ter ukrepe za preprečevanje invalidnosti.
Za organizacijo IM. strokovne konference je bil imenovan organizacijski odbor v. sestavi: Mitja Fortič, Peter Polak, Jože Štrukelj in Marjan Miserit.
Konferenca je zelo pomembna, saj obravnava vitalna področja našega dela in življenja. Še posebej pa je pomembna sedaj, ko nov zakon prinaša vrsto sprememb na področju zdravstvenega in invalidskega varstva.
Zaradi vseh teh novosti pa bo sklican sestanek sekretarjev, kadrovskih delavcev in delavcev področja za varstvo pri delu in humanizacijo dela, kjer bodo obravnavali vse novosti, ki jih prinaša novi zakon.
M. Ovsenik
Zmanjševanje združevanja sredstev za investicije
Zaostrene gospodarske razmere so povzročile tudi omejevanje investicijskega razmaha. Kako to omejevanje poteka v Iskri, ter koliko zamaha bomo v SOZD Iskra v letošnjem in naslednjih letih imeli, smo povprašali Iva Klešnika, ki je v SOZD Iskra zadolžen za področje investicij. Povedal nam je:
Pri obravnavi prioritetnega načrta investicij za leto 1983 smo v SOZD Iskra sorazmerno lahko prišli do prednostnega vrstnega reda investicijskih projektov,- saj število projektov ni bilo tako veliko, da bi bila potrebna bistvena selekcija. Tako sta v prvi selekciji izpadla samo dva investicijska projekta.
Pri obravnavi financiranja iz združenih sredstev teh projektov iz plana 1983 smo ugotovili, da bi lahko ostali pri isti višini združevanja (25 %), kot je to veljalo odkar velja samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširjeno reprodukcijo. Tak predlog je prejel tudi odbor delegatov in ga predlagal v potrditev DS SOZD Iskra. Ko pa so ta predlog obravnavali delegati DS SOZD v svojih sredinah, so se strinjali s prioritetnim vrstnim redom investicij, s tem, da se nerealizirani projekti iz leta 1982 prenesejo v prioriteto 1983 ter s tem, da pri posameznih projektih združevanja sredstev sodelujejo s 15 % sredstev od vrednosti osnovnih sredstev. Pripomb;. r'a so imeli na višino združenih sredsteod akumulacije in amortizacije.
Zato je DS SOZD prve tri predloge sprejel, zboru delegatov pa naročil, da ponovno preverijo in prinesejo na DS SOZD nov predlog o višini združevanih
sredstev. Predlog je obravnaval finančni kolegij in predlagal 18 % združevanje. Vzroki za zmanjšano združevanje so predvsem v tem, da Iskrine organizacije, potem ko pokrijejo od primerno visoke akumulacije in amortizacije vse obveznosti, komajda lahko zagotovijo 18 % sredstev za združevanje.
Drugi vzrok pa je v trajnem pomanjkanju obratnih sredstev, ki se napajajo iz istega vira. Ne nazadnje pa je del vzroka tudi v tem, da realizacija prioritetnih projektov iz preteklega obdobja poteka počasneje kot je planirano, in zato niso bila sproti porabljena vsa združena sredstva. Ob upoštevanju teh dejstev, ki so bila grajena na dosedanjih predpisih, pa bi lahko rekli, da bi za realizacijo planiranih investicij zadostovalo tudi Iskrinih 18 % združenih sredstev.
Odbor, ki je ta predlog obravnaval, bo na naslednji seji predlagal DS SOZD Iskra, da ga potrdi. Seveda pa bi pri tem morali opozoriti na naslednje: Pri vseh novih investicijah moramo vso lastno udeležbo v posameznih projektih izločiti na poseben račun in bo zato le-to zahtevalo bistveno večje tekoče angažiranje lastnih sredstev pri posamezni investiciji. Dosedaj smo financiranje opravljali z garancijo interne banke, računajoč na bodoči priliv in smo zagotavljali lastno udeležbo v pretežni meri na račun'bodočega priliva.
Od odvisnosti novo nastale situacije, predvsem pa tudi od števila in vrednosti naših projektov, ki bodo pripravljeni za začetek investicije, bo verjetno o odstotku združevanja v naslednjem obdobju potrebno še razpravljati oz. se odločati na DO SOZD Iskra, je ob koncu razgovora poudaril Ivo Klešnik
mak
Komunisti o idejni in akcijski usposobljenosti
V petek, 4. februarja, so komunisti v osnovni organizaciji ZK v skupnih službah Široke potrošnje pripravili razpravo o akcijski in idejni usposobljenosti članov ZK s posebnim poudarkom na vprašanjih, aktualnih za to delovno sredino. Ni presenetljivo, da je v okviru osnovne organizacije, kjer se pravzaprav steka največ informacij o problematiki dela in povezovanja v DO Široka potrošnja, bilo največ pozornosti namenjene prav žgočim temam akcijskega delovanja komunistov v DO.
Poleg ugotavljanja najprimernejših oblik idejnopolitičnega izobraževanja članov ZK v majhni delovni skupnosti (34 delavcev, 7 članov ZK) so največ pozornosti namenili vprašanjem akcijskega povezovanja komunistov znotraj delovne organizacije Široka potrošnja in sozda Iskra. Menili so, da bi bilo zaradi boljšega pretoka informacij, kar bi lahko tudi bistveno izboljšalo kvaliteto sodelovanja in vplivanja komunistov na dogajanja v svojih okoljih, nujno ustanoviti stalne problemske konference. O tem vprašanju je pred časom sicer že tekla beseda na različnih sestankih družbenopolitičnih
organizacij Široke potrošnje, vendar do konkretnejših povezav še ni prišlo.
Posebno zanimiva je bila tudi ugotovitev, da bi bilo treba v okviru Široke potrošnje pričeti z akcijo, ki bi ji bilo za cilj povezovanje komunistov v posameznih členih reprodukcijske verige.
Poudarjeno je bilo, da bi marsikatero težavo in celo zastoje v proizvodnji lažje rešili, če bi komunisti v celotni reproverigi vedeli drug za drugega — od tistih v rudnikih pa do tistih v trgovini.
Razprava je potekala v okviru priprav na 6. sejo CK ZKS.	SF
4. STRAN
Iz tovarne velikih zaganjalnikov.
Kaj prinaša letni program novogoriške DO
Vpogled v plan za leto 1983 nam razkrije dva osnovna pokazatelja. Uspešnost poslovanja in realizacija ciljev, ki si jih v novogoriški Iskri z letnim planom zastavljajo, bosta prav gotovo v veliki meri odvisna od njihovega dela na vseh področjih gospodarjenja in odločanja ter uspešnega premagovanja problemov, ki bodo v pričakovanih zaostrenih razmerah v letošnjem letu prisotni.
Že za leto 1982 ugotavljajo, da so se gospodarska gibanja vse bolj zaostrovala in da resolucijski parametri niso bili realizirani v celoti. Omejevanje uvoza in nezmanjšano povpraševanje na domačem trgu je povzročilo o siromašenj e ponudbe na domačem trgu in istočasno pritisk na povečanje cen, ki so se povečale iznad re-solucijskih okvirov.
In kakšni so planirani cilji novogoriške Iskre v letošnjem letu? Glede na oceno proizvodnje v lanskem letu in predvidene možnosti prodaje in proizvodnje v letošnjem letu so v gozdarskem načrtu za leto 1983 zapisali, oziroma predvideli 15-odstotno rast vrednosti proizvodnje po stalnih cenah. Tako je planirana vrednost proizvodnje v letošnjem letu nekaj manj kot 2 milijardi dinarjev. Vrednost prodaje bo za 32 % večja, kot je ocenjena prodaja v letu 1982. Vrednost izvoza, izračunanega po tečaju enega dolarja bo znašala 33,2 % celotne prodaje in pomeni 13 % rast izvoza.
Plan deviznih prilivov in odlivov je izdelan ob predpostavki, da bodo za zagotavljanje lastnih reprodukcijskih potreb razpolagali s 50% ustvarjenih deviz od izvoza, manjkajoči del deviz pa dobili od njihovih kupcev, skladno z določili zakona o deviznem poslovanju.
V letošnjem letu bo v Iskri Avtp-elektriki zaposleno povprečno 3196 delavcev, to pa pomeni 3 % rast glede na leto poprej. Vrednost porabljenih sredstev pa so planirali v višini treh milijard dinarjev. Največji dele^ v porabljenih sredstvih predstavlja poraba materiala, ki predstavlja 62 % vseh porabljenih sredstev in je za 34 % večja od ocenjene porabe v letu poprej.
Za reševanje stanovanjske problematike v okviru delovne organizacije bodo izločili v sklad skupne porabe 3,5 % od bruto osebnih dohodkov. Sredstva za potrebe samoupravnih skupnosti pa bodo izločali v skladu s sprejetimi SaS, različno po občinah, kjer imajo TOZD.
M. R".
Kanalska enota vrste „EM“, uporabljena v PCM — terminalnem multi-pleksu.
POGOVOR Z MITJO TAVČARJEM	K
Mednarodno trženje Iskre ^ po ciljnih skupinah	'r
odjemalcev	v
Pred Iskro je srednjeročno obdobje, v katerem naj bi izvoz dosegd skoraj polovico celotnega obsega proizvodnje. Iskrino mednarodno tržen je je dandanes še vedno ,,kapilamo“. se pravi, da skušamo vse, kar pr<> izvedemo, prodajati povsod v svetu. Tak pristop je bil pravilen med za četnim prodorom na tržišče, zdaj pa je postal manj gospodaren in manj učinkovit.
Prelomnica v načrtovanju mednarodnega trženja Iskre po ciljnih skn P in ah odjemalcev je bila vsekakor novemberska zunanje-trgo vinska konft S renca Iskre in o tem smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem v zunanjo je-trgovinski temeljni organizaciji v Iskri Commerce z Mitjo Tavčarjem. N.
•po
„Med pripravami na XI. - konferenco Iskre smo skušali ustvariti kakovostna izhodiščat za načrtovanje in vrednotenje mednarodnega trženja Iskre v naslednjem obdobju. Izhajali smo iz ugotovitve, da nadaljnjega stopnjevanja Iskra ne more več dosegati z doslej prevladujočo prodajo posameznih izdelkov, temveč le s povezavo izdelkov v ponudbe, ki v bolj vseobsegajoči obliki zadoščajo potrebam odjemalcev. Razmišljanje o teh potrebah je vodilo do spoznanja, da enakosti potreb ne velja urejati samo po izdelkih ali samo po geopolitičnih področjih, temveč predvsem po osnovni dejavnosti skupin odjemalcev.”
Iskrine sposobnosti bomo morali za dosego zastavljenih srednjeročnih ciljev gotovo osredotočiti na tiste ciljne skupine odjemalcev v tujini, ki obe-tajo Iskri največjo uspešnost. Razveseljivo je tudi to, da je poskus razporeditve velikih oidjemalcev Iskre v skupine s skupnimi značilnostmi, naletel na dober sprejem v delovnih organizacijah. Katere so te skupine?
„Teh skupin je kajpak mnogo, preveč za začetek. Zato smo se odločili, da preučimo bodoče tržne možnosti Iskre v tujini samo po osmih bolj ali manj zaokroženih skupinah odjemalcev. Tako so nastale skupine: PTT, elektroenergetika, odjemalci elementov za zabavno elektroniko, odjemalci delov in opreme v industriji, odjemalci informatike, birotehnike in šolske opreme, industrija in trgovina široke potrošnje, inženiringi ter avtomobilska industrija. Na konferenci smo trženje po teh skupinah obravnavali in se dogovorili, naj bi v letu dni posebne projektne skupine izdelale srednjeročne načrte trženja.”
Gotovo jih čaka mnogo dela?
,,Naloga ni ne enostavna in ne lah-
Mitja Tavčar.
ka. Očitno je, da te ciljne skupine p0 trebujejo izdelke Iskre v raznih kombinacijah in povezavah, zlasti pa z zel( različnimi storitvami pred prodajo ^ po njej. Tudi politika cen za iste izdd ke je različna po teh skupinah, razli čne so prodajne poti in različnekon11 nikacije. Predvsem pa je treba znotm vsake izmed široko začrtanih skupi' poiskati tisti del, kije za Iskro naj bot obetaven zaradi lastnih potreb, zarai t konkurence, gospodarske konjunkije ture geopolitičnih značilnosti in takf‘m naprej.	hi
Uspehi Iskre v zadnjih dveh desdnd tletjih na mednarodnem trgu temeljiffač predvsem na tržni usmeijenosti, to fo-e naravnanosti v potrebe in značilnost j odjemalcev, med katerimi je dolžit vrsta najbolj uglednih in zahtevnih oltdi ganizacij. Pogled na mednarodno tHa, ženje Iskre z zornega kota^ciljnih sklada pin odjemalcev je zato le logično daljevanje dosedanje usmeritve in pmoz memben poskus zmožnosti Iskre, združi znanje in moči za skupne tržiti K nastope.”	krb
iis.
DO ELEKTROZVEZE
Lansko
poslovanje
TOZD PMD
V TOZD PMD so kljub težavam finalistov v DO, ki se odražajo tudi na njihovem poslovanju, uspeli približati uresničitvi načrtovanemu planu ter s tem zadovoljivo zaključiti lansko poslovno leto. O tem smo se tudi nekoliko več pogovorili z Milanom Gambergeijem, IPO njihove temeljne organizacije.
Najprej nekaj besed o poslovanju v lanskem letu. Kako ste izpolnjevali plan?
Kljub težavam dokaj dobro. Značilno za to obdobje so bile namreč precejšnje spremembe v naročilih finalistov — kot posledice težav z uvoženim materialom. Prav tako smo imeli velike težave z domačim materialom, ki smo ga nujno potrebovali za našo proizvodnjo mehanskih delov. Vse te težave smo potem seveda reševali na vse možne načine, saj so bile izvozne naloge finalistov prednostne in ne malokrat ogrožene.
V	TOZD PMD smo v tem času za radi zmanjševanja naročil finalistov intenzivno iskali zaposlitev neizkoriščenih kapacitet v drugih, zlasti sosednjih DO. Zaradi tega se je delež zunanjih naročil povečal nad 30 %, hkrati pa smo s tem presegli plan storitev kar za polovico. Vendar pa skupnega proizvodnega plana in plana realizacije nismo dosegli, smo pa zaostanek 7 % nadomestili z manjšimi stroški tako, da računamo na rezultat poslovanja, ki bo blizu planiranemu.
V	lanskem letu smo vložili *udi precej truda v osvajanje proizvodnje
V
:okt
delov, k) so jih finalisti dotlej uvažaff ali pa bi jih morali uvoziti. Dobili
♦ l l /-1 1 1	z"xi r 1 U r- ♦ v Z-, t . . IJ Z-V ZS U ' z- 11 1
tudi več novih strojev. Posebej sifi^
veseli stroja za ravnanje tanjših pločc'jy
1.1 Z, +„». c ♦e-zzif, .. r. Izi-J..lž	—  — i'; 1 r.. ' ji t
vin ter stroja za krivljenje profilov programiranjem in seveda tudi CN(j
nah
stružnic.
Novi stroji so terjali ustrezno priliki* gajanje tehnoloških postopkov, vnesi, 1 pa so tudi nov način razmišljanja,na1),6 c reč, v . daje možno z modernimi obdc'jjo lavami precej povečati produktivnost^ pri tem pa izboljšati kakovost in vai^. , nost dela.	J
Kako bo v letošnjem letu?
Čakajo nas pomembne naloge. Zal dovoljiti bomo morali najprej potrebi) i
finalistov, za preostale zmogljivosti pJ«t poiskati zunanja naročila. Največ nhvt porov bomo morali vložiti v izdelavi novih izdelkov naše DO, ki postajaj0^ že nosilni program celotne proia™ vodnje in zaradi katerih tudi veijam6’ mo, da bo sanacija naše DO uspela, 'at Pri izkoriščanju zmogljivosti PMD nam lahko precej pomaga uved'__ ba drugih izmen na CNC strojih. Vendar pa nam do sedaj še ni uspelo dobiet ti ustreznega kadra.	__
Pričakujemo, da bomo z obnovi' . tvijo proizvodne hale v Stegnah ustvt'. rili ustrezne prostorske razmere, ^ nam bodo omogočile zaokroži1''91 TOZD, hkrati pa ustvariti prostorskih rezerve za nove serijske izdelke, ki bo-pl do do konca leta 1983 že v poliiei^ teku dodelav.	g C
^KR A-AVTOMATIKA
^loga integracijskih inovacijskih projektov v Iskri
Integracijski inovacijski projekti predstavljajo višje nivojsko vodenje isegč	parcialnih inovacijskih projektov, ki skupaj z že razvito proizvodnjo za-
tržen	ključujejo sistemsko rešitev. To se pravi, da izbiramo niz inovacijskih
' pr®	procesov (tehnični razvoj, trženje, uvajanje v proizvodnjo), ki z že razvi-
;d za	timi izdelki, ali tehnološkim postrojenjem tvorijo nek zaključen tehno-
maflj	loški sistem, oz. ustvarjajo boljše in konkurenčnejše pokrivanje nekega
tržišča.
i skU’
0n^*in ta^° postavljenim ciljem doseže-LlnaI1,ac"In0^no selektivnost pri izbiri ino-m	Procesov zlasti, če pri tem ne
postevamo obstoječe lokalne intere-v, DO in morda tudi SOZD-a.
la selektivnost, ki temelji na grad-to lntegracijskih inovacijskih proje-
Pa direktno znižuje stroške izvaja inovacijskega procesa in s tem (* konkurenčno sposobnost, zlasti » pro<luktih sistemske rešitve, ki ima-značaj informacijsko intenzivne, znanstveno intenzivne industrije, redlagana oblika selektivnosti ino---	:-e^h Projektov je možna samo v
Ilff ^ asociacijah združenega dela in
je tipična za njih, saj si je manjše asociacije ne morejo privoščiti iz kapitalnih razlogov in programske ozkosti.
Ciljna selektivnost inovacijskih projektov mora prevladovati v velikih asociacijah, saj z njo dosežemo načrtovane razvojne programe in stalno pre-strukturacijo proizvodnje na že osvojeni tehnologiji. Ciljnaselektivnost inovacijskih projektov je dejansko arhitekt sistemskih rešitev, ki so v zasnovi vodeni kot integralni inovacijski projekti.
Z uveljavitvijo takšnega prevladujočega pristopa pri izbiri inovacijskih
projektov se ne more dogoditi, da se v eni asociaciji pojavi nad dvatisoč potencialnih inovacijskih nalog in da je v tej isti asociaciji združenega dela registriranih manjše število raziskovalcev kot je inovacij.
Prednosti integralnega inovacijskega projekta pred parcialnimi nepovezanimi inovacijskimi projekti so:
—	ekonomičnejši
—	realizacijsko hitrejši zaradi večje koncentracije izvajalcev
—	povzročajo stalno regeneracijo razvojnega in proizvodnega kadra ter dopolnjujejo stalno organizacijo vodenja z rastjo zahtevnosti rešitve
—	načrtno odpirajo možnosti vključevanja znanstvenih institucij in drugih zainteresiranih potrošnikov, dobaviteljev ali kooperantov v organizirani obliki za daljše obdobje ter s tem odpirajo možnost proizvodnje načrtnega integriranja v obstoječo asociacijo
—	povzročajo kolektivizacijo problematike in rizičnosti
—	dvigujejo kompleksnost ponudbe in s tem povečujejo konkurenčno sposobnost
—. so osnova za trženje sistemske prodaje oz. višje oblike prodaje (inži-neringi)
—	produkti integracijskih projektov se lažje plasirajo v nerazvite države z boljšo ekonomsko osnovo
i^ZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIH
cenili so delo sindikata
0
ne p® kofii' z zfif ajo izdd , razli'
ikon*
notr$
[kupi1
rajbot
zarad
, Letni članski sestanek osnovne organizacije sindikata Iskre Železniki Je bil tudi tokrat pripravljen nadvse slovesno, kakor je pač v Železnikih že navada. Poleg obveznih točk dnevnega reda — Poročila o delu 00 ZS v Preteklem letu, sprejemanja programskih smernic za tekoče leto in porodil blagajnika, odbora vzajemne pomoči in nadomestnih volitev članov 12vrsilnega odbora, so organizatorji poskrbeli tudi za „neuradni“ del. Povedati moramo namreč, da je bil članski sestanek v prostorih Kulturnega doma Železniki in sicer v soboto, 5. februarja, zvečer. Pa še nekaj: ob tej
Priložnosti so podelili posebno priznanje neumornemu in nadvse delavne-r STEFANU BENEDIČIČU.
Riu inovatorju
tielo osnovne sindikalne organiza-" lov ar n e elektromotorjev v pretek-) letu je bilo usmerjeno k nekate-osnovnim ciljem: krepitvi vloge
nemmčTv31® v temeljni organizaciji, ure-tn i«o. J311!11 planov in ukrepov družbe-™ e^°nomske politike. Obravnavali
doknaditi predvsem z rednim spremljanjem dela delegacij.
ilnos10
Pedodične in zaključni obračun,
dolght vedno pa so pozornost namenjali
lih omeli no tria
'vprašanjem družbenega stan kulturni in športni dejavnosti.
standar-Se-
Naj omenimo še naloge, ki so jih sprejeli v okviru smernic za delo v letošnjem letu. Še vedno je na prvem mestu odločitev, da bodo sproti spremljali uresničevanje plana in družbenoekonomske politike ožje in širše družbenopolitične skupnosti. V svoji
temeljni organizaciji bodo seveda še naprej redno spremljali gospodarjenje in obravnavali periodične in zaključni obračun. Omenili smo že, da bodo v letošnjem letu več pozornosti namenili uspešnemu delovanju delegatskega sistema ter izobraževanju delegatov. Sindikat se bo vključeval tudi v delo samoupravnih organov temeljne organizacije ter še naprej namenjal posebno pozornost vprašanjem družbenega standarda. Športna in kulturna dejavnost sta seveda neločljivi aktivnosti v Iskri Železniki, kjer deluje vrsta skupin v okviru najrazličnejših interesnih področij — pevski zbor, recitatorji, likovniki, fotografi itd.
Zbrane na članskem sestanku — udeležilo se ga je več kot 200 članov kolektiva — je pozdravil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofje Loke Niko Sedej in jih seznanil z rezultati gospodarjenja združenega dela v tem delu Slovenije.
Stane Fleischman
iVnmM-H*,50 zanemarjali področja splo-
^ ^anviiiaijaii y vvu i w v j a
ljudske obrambe in družbene
^0 -v-ojvc uuiamue m uruzoene sa-!-p	kjer so še posebej pohvalili
f^flfTi^duoprizadevanje sodelavke RE-bbi P°RENTA, ki že leta nesebično
1 Za izgrajevanje sistema SLO in
' , Preteklem ii'°kumente
letu so obravnavali /ažalii^Ultlente za 10. kongres ZSS in s [i smcin J' zvezi sprejeli stališče, da mora
d'v
utrditi svoje mesto med de-
'loČCL^k družba kot celota pa mora sto-
rlov :ijj0Vse’ da se otrese tujih dolgov, da bi CNL, ^žno zopet gospodariti v nor-mejših razmerah. Med pregledo-prihjj^m dela v preteklem letu pa so se vnestlrJCno izrekli o delu delegatov in de-
a.n^E^h saj so ocenili, da so biliprepu-
■* ^ - - - - -
obdalo .Sam' sebi ter da njihovo delo ni
most' tako uspešno kot bi lahko bilo.
n vaC ^eveda pomeni, da bodo v le-
^m letu poskušali zamujeno na- Letni članski sestanek sindikata TOZD Elektromotorji
e. Z3* drebt)
olitika cen v letu 1983
elom let traja borba med združenim :0l0 ^ administrativno usmerjeno kon-cenami, ki ne rodi bistvenih uspe-
vstv^n0 znova si z Resolucijo o politiki nerealne cilje. Kako nerealno in
:koc nja družbenega plana Jugoslavije ^lavii/m letu srednjeročnega obdobja, z
Slltavfe
v
za-
reteViu0 Je bilo planiranje rasti v nekaj to n/i letih in posebej v lanskem letu bo-: :	|tikaZaii v nadaljevanju.
:: seh l , sestavljalcev načrtnega razvoja a žiy?'ePorij našega družbeno ekonomske-Štl! tožno,"!3 Je- da je, posebej s sistemom in iršj v trni oblikovanja cen, seznanjen naj-sti Psato j ??= ustvarjalcev našega vsakdanjika. :Č n3'ivee j ^mo v tem sestavku seznaniti sode-' invCju nL.s,re o stanju in možnostih na podro-e . ■. n “Itkovanja cen.
j ant® 'etom 1980 smo sprejeli novi Zakon o
!u. ^bola	™	-
iti f^—S-St. 1; Pregled poprečne rasti
uved'^____
Ven’ dobieto
cen v preteklem 5-letnem
temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljevanju Zakon), ki pa je stopil v veljavo s 1/2 letno zamudo, torej z letom 1981. Priprave, osnutki in razprave o tem Zakonu pa so se začele z letom 1976, ko smo bili v letih 1971 do 1973 soočeni s povečano rastjo cen na drobno v poprečju 15,1, 15,6 in 18,6%. (Cene na drobno v grobem označujejo tudi stopnjo inflacije). Ze naslednji dve leti 1974 in 1975 smo doživeli skoraj podražitev, saj so cene na drobno v poprečju porasle za 25,9 % in 26,2%. Med temi imajo cene industrijskih izdelkov v tem obdobju nekoliko počasnejšo rast, enako pa tudi v nadaljnjem obdobju vse do lani.
Izraziti skok cen in življenjskih stroškov pa smo doživeli v obdobju uveljavitve novega „Zakona“ p cenah. To trditev ilustriramo z gibanjem cen v zadnjih petih letih in sicer:
cen v obdobju 1978 - 1982 v SFRJ.
m 97» ustvr'8 -e kl"979
rožit''9^
orskfSi
ki bo-982
Tliisitf"'
B. Č .
Povprečna rast cen		v. % glede na poprečje prelšnega leta !		
industrijski izdelki ——j	netto		drobnoprodajne cene				 storitve	življenski j stroški
8,3		13,7	12,9	14,3
13,2		21,9	21,7	20,4
	27,2	30,4	22,7	30,3
	44,7	46,0	29,2	40,7
	25,0	29,5	20,3	31,7
Posebej izrazita rast cen je vidna iz zgornje tabele v zadnjih dveh letih pri čemer smo bili soočeni z vladnimi intervencijskimi ukrepi v obliki »zamrznitev11 cen v drugi polovici leta. V letu 1980 je porast cen posledica sprostitev cen industrijskih izdelkov v določenih panogah, medtem ko je v letu 1981 ob zamrznitvi obstajala še določena možnost v poprečju 7-odstotnega povečanja od avgusta naprej.
Z resolucijo smo predvideli sicer dokaj nižjo rast cen ki smo jo pa tako v letu 1981 kot v letu 1982 krepko prekoračili. Kot vemo je bila temeljna naloga politike cen v letu 1982, kot enega izmed pomembnih delov politike ekonomske stabilizacije, izboljšanje plačilne bilance države, krepitev dohodkovnega interesa organizacij združenega dela za dinamično rast proizvodnje in izvoza ter občutno zmanjšanje stopnje inflacije, ki bi imela za rezultat upočasnjeno upadanje življenjskega standarda prebivalstva. Tako zasnovana politika cen (glej v tabeli Plan - Program) je, glede na doseženo stopnjo inflacije v predhodnem letu in vrsto nerešenih problemov, ki smo jih prenesli v leto 1982, omogočala že na samem začetku leta praviloma le najnujnejše premike cen ob izredno selektivnem pristopu do posameznih sprememb cen.
Predvidena gibanja pa se seveda niso uresničila - kar prikazujemo v tabeli št. 2 zaradi številnih nerešenih problemov, ki smo jih opredelili v Družbenem dogovoru o izvajanju politike cen v letu 1982, vendar pa jih nismo izpeljali.
Sem sodi predvsem:
- neusklajenost ponudbe in povpraševanja zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov in surovin ter nižje rasti proizvodnje;
—	predstavljajo boljše izhodišče za blagovno menjavo na mednarodnem tržišču.
Prednosti je še več, toda naštete so bile samonekatere bistvene.
Ideja o integracijskih inovacijskih projektih ni nova za visoko razviti svet in zato jo že dalj časa izkoriščajo pri načrtovanju programske usmeijenosti za nastop na tujih trgih. Učinek navedenega pristopa je znan, ko se velika asociacija pojavi na določenem trgu ali celotnem svetovnem z serijo izdelkov, ki poderejo ravnotežje cen, kvalitete, dobavnih rokov in pri tem nudijo kupcu še niz merljivih in nemerljivih prednosti.
Osnovna pogoja za izvajanje integracijskih inovacijskih projektov v veliki asociaciji pa sta:
—	centralistično vodena programska politika asociacije (kriteriji za selektivnost : izbora so določeni s tržnim ciljem)
—	in združevanje sredstev.
SOZD Iskra izpolnjuje drugi pogoj v celoti in je na tem področju dosegla zavidljive uspehe, ne izpolnjuje pa prvega, saj je v Iskri še vedno močno prisotna individualistična tendenca vodenja inovacij. Te inovacije pa imajo svojo ekonomsko osnovo lokalizirano na sektor TOZD in največ na DO. Zelo redko pa inovativnost preseže plansko uporabnost prek meje DO, čeprav bi morala biti slednja najširše
prisotna v SOZD Iskra in tvorila temelj porabe sredstev za planske inovacije.
Lahko bi naštel nekaj primerov takšnih integracijskih inovacijskih projektov, toda še kvalitetnejši bi bili produkti, če bi to delo opravila grupa strokovnjakov, ki združuje znanje s področja poznavanja trga, obstoječe tehnologije, obvlada spekter vseh izdelkov in njihove uporabnosti, načelnega poznavanja kvalitetnih kadrov za razvoj in uvajanja v proizvodnjo in dobrega poznavanja zmogljivosti obstoječe proizvodnje ter orodjarstva. To delo pa bi strokovnjaki opravili še laže, če bi imeli na razpolago za vse naštete kvalitete banko podatkov za celotno Iskro.
Namen članka ni, da bi razglabljali o integracijskih inovacijskih projektih, jih razčlenjevali in dokazovali njihovo uporabnost, temveč v vzbuditvi vprašanja, na katerega naj bi odgovoril vsak član naše asociacije, ki svojo ustvarjalnost uveljavlja z načrtovanjem ali odločanjem o programski usmeritvi — Alije inovacija, ki jo podpiram, koristna tudi za SOZD Iskro. Tista inovacija, ki je koristna za vso Iskro, je gotovo tudi koristna za sektor TOZD in DO in avtomatično predstavlja s še podobnimi integracijskimi inovacijski projekt.
Gregor Žibert
V servisu v Ljubljani izdelujejo rotorje
V novem Centralnem tehničnem servisnem obratu v Rožni dolini so že od vsega začetka načrtovali, da bodo poleg servisiranja opravljali tudi industrijskih remont izdelkov oziroma rezervnih delov, ki so jih doslej praktično metali v smeti. Ena prvih takšnih dosežkov je pred tedni uvedena proizvodnja rotorjev različnih vrst.
V dogovoru s kranjsko delovno organizacijo Električnih ročnih orodij so začeli v Iskrinem servisu v Rožni dolini v Ljubljani že pred uradno otvoritvijo CTSO navijati nove rotorje, že v kratkem, najverjetneje ta mesec, pa bodo začeli obnavljati tudi stare, pokvarjene rotorje. Pri tem mislimo seveda na večje serije, kajti nekaj poskusnih, starih rotorjev so že previli.
Za proizvodnjo in prenovo rotorjev so se odločili zaradi vse večjih potreb Iskrinih servisnih delavnic po Jugoslaviji. Osnova ter proizvodnje je v dopolnjevanju manjkajočega asortimana v tovarni ERO in pa izdelava takšnih količin, ki za kranjski kolektiv niso zanimive ali pa je dobavni rok zanje predolg.
Za izdelovanje novih rotorjev in pa prenovo starih sp se Iskrini serviserji odločili zaradi pomanjkanja rotorjev starejših vrst, ki jih v Kranju že nekaj let ne izdelujejo, kljub temu pa imajo posamezniki še mnogo starih Iskrinih električnih ročnih orodij.
S proizvodnjo in remontom rotorjev se bo Iskrin servisni kolektiv gotovo še kako vključil v stabilizacijsko gibanje — Iskra bo lahko zmanjšala uvoz, s tem, ko bodo v Ljubljani izdelovali nezanimive ali naročene količine za ERO, pa se bo lahko ta kranjska delovna organizacija še bolj usmerila v izvoz.
Proizvodnja in prenova rotorjev pa nista edini cilj ljubljanskih serviserjev: izdelovati in navijati nameravajo tudi
druge rezervne dele za potrebe serviserjev — različne motorje, transformatorje, statorje in rotorje za vibrirne igle, statorje za žage, brusilce, motor-gene-ratorje, itd.
Seveda ta dopolnilna proizvodnja ne bi smela teči v izgubo. Največji dohodek od nje bodo imeli posredno s tem, da se v servisnih delavnicah ne bodo več srečevali s pomanjkanjem rotorjev in tudi drugih rezervnih delov, katere smo pravkar našteli. Nemoteno delo v servisih, rotorji pa so bili vedno najbolj občutljiva točka, bo torej, bi lahko rekli, največji izkupiček te proizvodnje. Zanemariti tudi ne smemo tistih rotorjev, ki jih tovarna ERO že zdaj naroča v Servisu, da ne naštevamo omenjenih uvoza, izvoza itd.
Oče proizvodnje in prenove rotorjev v CTSO je vodja proizvodnje in industrijskega remonta Edo Markeš. Najprej so si v Servisu izposodili stroj za navijanje rotorjev. Edo Markeš pa je med tem odkril v kranjskem ERO že odpisani star stroj, ki je bil prvotno namenjen za navijanje statorskih tuljav. Nekaj neprespanih noči pri snovanju tega, kako bi stroj preuredil za navijanje rotorjev, mnogo dela za stružnico pri izdelavi različnih dodatnih delov in Edu Markešu je uspelo: še do nedavnega smo v Servisu v Rožni dolini videvali polne zaboje pokvarjenih rotorjev, ki so jih morali serviserji voziti na odpad, v kratkem pa tega ne bo več.
Lado Drobež
-	previsoka rast nominalnih osebnih dohodkov v prvi polovici leta
-	nestimulativen izvoz;
-	še zmeraj nezadržni apetit na področju investiranja, izvzemši v SR Sloveniji, kjer so se plačila za investicije povečala no-
minalno le za 10,7 %, glede na isto obdobje v letu 1981, medtem pa je realno zmanjšanje investicij celo večje od načrtovanega obsega investicij v družbenem proizvodu, ki je 25 %, v SR Sloveniji pa je ta delež v letu 1982 samo 21 %.
Tabela št. 2: Planirana tekoča poprečna rast cen in živi Jenskih stroškov v času veljave novega Zakona v SFRJ in SRS.
			S	e g n		e n	
,ETO		industrij, izdelkov .	drobnoprod.		storitve	življenski stroški	011700 elek. ind.
		SFRJ | SRS	SFRJ	| SRS	SFRJ 1 SRS	SFRJ SRS	SFRJ SRS
	1. Plan - Program	30,0	32,0	|	22,0			30,0	32,0
1981	.. i 1981 " i 1980	44,7 ! 42,5	46,0	r	f	i 1 45,1	29,2 | 28,3		40,7	42,6	32,0 , 42,7
	XII. 1981 * XII. 1980	37,4 1 31,9	39,3	| 1 38,8	27,0 1 26,6	36,2, 36,3	29,1	32,0
	4. Index 3/1	116,9 1106,3	122,8	! 121,2	122,7 120,1	120,7 121,0	90,9 100,0
	5. Index 2/1	139,7 141,7	143,8	140,9	131,8 |128,6	135,7 142,0	115,9 ,133,4
	1. Plan - Program	14,0	15,0		16,0	17,0	12,0
c,	„ i 1982 i 1981	25,0 | 23,1	29,5	, 29,0	20,3	18,6	31,7	30,1	13,2	22,2
s	XII. 1982 XII. 1981	24,7 , 22,8	30,7	1 29,7	19,7	16,6	32,7	29,4	12,7	7,7|
	4. Index 3/1	176,4 162,9	204,6	198,0.	123,1 ;103,8	192,3" 172,9	lob,8	64,2'
	5. Index 2/1	178,6 JOS.O	196,7	193,3	126,9 116,3	186,5 177,0	110,0 185,oi
Iz povedanega lahko z gotovostjo ugoto- v letu 1982 uveljavljena »totalna zamrzni-vimo. da popolno administrativno urejanje tež1 dokaj neuspešna. Rezultate gibanja cen in njihova zamrznitev, brez delovanja cen v obdobju »zamrznitve11 in delež rasti v ustreznih ostalih ekonomskih ukrepov, niso letu 1982 prikazujemo v tabeli št. 3. ki bo tisti elementi, s katerimi nam bo uspelo ce- objavljena v prihodnji številki, ne umiriti, s tem pa tudi inflacijo, saj je bila
V Iskri korak naprej na področju zanesljivosti
DO AVTOMATIKA
Štipendiranje
Eno izmed pomembnih področij dela instituta za kakovost in metrologijo je tudi zanesljivost. V okvir te dejavnosti sodi tudi ugotavljanje zanesljivosti elementov, naprav in sistemov.
Pri ugotavljanju zanesljivosti naprav in sistemov razlikujemo tri osnovne postopke, nam je v uvodu pogovora o zanesljivosti naprav dejal Franc Mlakar. Ti trije osnovni postopki zanesljivosti so: napovedovanje zanesljivosti na temelju izračunov, izvajanje laboratorijskih preskusov zanesljivosti in zbiranje podatkov o zanesljivosti naprav in sistemov v eksploataciji.
V	zadnjem letu smo izvajali več laboratorijskih preskusov zanesljivosti za Iskrine naprave, je poudaril Franc Mlakar. Zaradi zahtev po vedno večji kakovosti izdelkov in ker nekateri zahtevni kupci, npr. JLA, Pošta, Železnica, vse pogosteje zahtevajo preverjanje zanesljivosti, sodimo, da bo v prihodn je potrebnih vedno več takih preskusov.
V	Iskri smo začeli delati na široko in poglobljeno zastavljenem programu zanesljivosti, ki se delno financira iz združenih sredstev in to za reševanje tiste problematike in nalog, ki so skupne čim večjemu številu naših artiklov, ki jih vgrajujemo v naše naprave in sisteme.
Delamo pa seveda tudi konkretne preskuse zanesljivosti posameznih artiklov po naročilu naših delovnih organi-
zacij. Tako smo naprimer najprej izdelali napoved zanesljivosti za Iskrin barvni televizor Iskra TV 80 Azur. Prav tako smo izdelali napoved zanesljivosti za sesalne enote, elektronski telefonski aparat ETA 80, za univerzalni instrument Digimer 30 ter še za vrsto drugih artiklov in sestavnih delov, kot so zaščitni releji in podobno.
Pri vseh naštetih artiklih je po napovedi zanesljivosti sledil preskus zanesljivosti, pri čemer smo preskus zanesljivosti za TV sprejemnik že končali, preskušanje zanesljivosti Digimerja pa je tik pred koncem. Poudariti moram, da se je v minulem letu obseg dela na področju preskušanja Iskrinih izdelkov povečal. Za letošnje leto imamo praktično zasedene vse zmogljivosti, kar' kaže na to, da nam dela ne bo zmanjkalo.
Ob koncu bi lahko še dodal, da smo lani okrepili kadrovski sestav z novimi sodelavci, med katerimi so tudi inženirji z dolgoletnimi izkušnjami. Prav tako je bilo več dela v lanskem letu na področju metrologije. Predvsem pa bi ob koncu poudaril, da predvidevamo nabavo nove opreme, ki nam bo omogočila še boljše preskušanje kvalitete naših izdelkov, kar je še zlasti pomembno v času gospodarske stabilizacije in naših naporov za povečanje izvoza. Podobno velja tudi za področje metrologije, je zaključil naš kratki razgovor na temo zanesljivosti Franc Mlakar.
Mak
V letu 1982 smo za potrebe delovne organizacije štipendirali 275 štipendistov (stanje 31. 12. 1982). Na visokih in višjih šolah imamo 90 štipendistov, na srednjih šolah (V. stopnja zahtevnosti) 102 štipendista in na IV. stopnji zahtevnosti 83 štipendistov.
DO INVEST SERVIS
Odstotek štipendistov na število zaposlenih v delovni organizaciji znaša 7,47 %, kar pomeni,da imamo zelo močno zaledje. V skladu s kadrovskimi potrebami sodelujejo pri štipendiranju vse TOZD, vključno z delovno skupnostjo za skupne zadeve, kar pomeni, da vsi delavci delovne organizacije prevzemajo odgovornost pri šolanju in kasneje pri zaposlovanju mladih.
Politika zaposlovanja štipendistov v naši delovni organizaciji poteka po načelu zaposliti štipendista v TOZD oziroma delovni skupnosti, kjer se pojavi potreba, ne glede na to kdo je štipendista štipendiral. Takšna vzajemna pomoč med TOZD pri štipendiranju in zaposlovanju štipendistov, nam omogoča ustrezno kadrovanje in enakomerno porazdelitev mladih kadrov v okviru delovne organizacije.
Razpis štipendij v šolskem letu 1982/83: delovna organizacija Avtomatika je v šolskem letu 1982/83 razpisala 91 štipendij, kar pomeni v primerjavi z razpisom 81/82 za 40,2 % manj. Razpis v celoti ni realiziran, predvsem zaradi pomanjkanja učencev
kovinarske usmeritve in študentov višjih letnikov.
Struktura razpisanih štipendij po usmeritvah popolnoma ustreza programski usmeritvi naše delovne organizacije, saj predstavlja kovinarska in elektrotehniška usmeritev 94,5 % celotnega razpisa. Občutno zmanjšanje razpisnih štipendij, ki ga je opaziti v zadnjih dveh letih, je posledica zaostrenih pogojev pri zaposlovanju, ki nam otežuje delo pri sprejemanju štipendistov v delovno razmerje.
Kljub omenjenim težavam, smo v letu 1982 od 107 štipendistov, ki so šolanje zaključili, sprejeli v delovno razmerje 69 štipendistov, kar pomeni 64,4 %. Preostati, predvsem štipendisti profila tehnik, so množično odhajali v JLA (zaradi nadaljnjega vpisa na višješolski, oz. visokošolski študij), nekaj pa se jih je na lastno željo zaposlilo v drugih delovnih organizacijah.
Če na koncu naredimo povzetek, potem lahko trdimo, da je delovna organizacija Avtomatika izpolnila obvez-
nosti do vseh svojih štipendistov
fcor
želeli skleniti delovno razmerje. S Kakšna je bodočnost na podi’
štipendiranja?
Na področju politike kadrO predstavljajo štipendisti letno L vseh potrebnih kadrov v delovnijP£ nizaciji. To ni samo dejstvo, tef naša želja, da bi bilo tako tudi v Jj § če, saj so štipendisti, ki jih spf Ijamo in vključujemo še med štu/|^ v razne aktivnosti pri štipendiif kvaliteten in zanesljiv vir zapy! vanja.
Razpis štipendij za šolsko 1983/84 upošteva že tradiciorf politiko štipendiranja v Avtomati ji kljub zaostrenim gospodarskim rt c ram predvideva razpis najmanj dv' z pendiji na 100 zaposlenih. Na tal, c čin se enakomerno porazdeli odg^ r nost in breme na vse TOZD in d z
no skupnost, istočasno pa se sj n
kriterijem izpolnjujejo zahteve c_ t
benega dogovora o štipendiranja
dočih kadrov.
Janka Laza
TOZD AIN
1
Začetek redne proizvod njej
h;
V TOZD AIN so v lanskem letu dokončali razvojne naloge, ki jim bodo omogočile začetek redne proizvodnje. S tem se jim tudi odpirajo nove možnosti uspešnejšega sodelovanja, o katerem smo se pogovorili z njihovim IPO Borisem Deržajem.
ttek
.lilo
ostala navzlic prej omenjenim tež3«., ista, kajti dela, tako razvojnega*aJ. proizvodnega nam ne manjka. Ptv 1’
nastajali problemi, ker nas je bilo
malo, kot preveč. Glede na našo s|
':rau
(K
fičnost dela in naročnika tudi imeli uvoznih problemov, vendar
M
vedno nismo dosegli od naročnika i.
vega vrednotenja urne postavke. .r;{
Kakšne poslovne rezultate ste dosegli v letu 1982?
TOZD AIN, kot manjša temeljna
Prav tako nismo dosegli, da bi ,
Pri naših
v Potočnikovi ulici
Obiskali smo sodelavce Invest servisa v delavnicah na Potočnikovi ulici v Ljubljhni. Bolj težko smo se našli, nekajkrat smo se dogovarjali po telefonu, da smo ugotovili čas in datum. Fantje iz delavnic so skoraj ves dan »na terenu«. V stoplnici, na Savski cesti pa v Stegnah in kdo ve kod še. »V tehnični bazi, v delavnicah smo samo zjutraj, nam je dejal mojster v elektrodelavnid. V
V	mehanični, ali bolje kovinarski delavnici jih je bilo ob pol sedmih že šest. Sicer jih tu dela osem. Njihovo delo pa je zelo razgibano. Opravljajo vrsto ključavničarskih del, tako kovinska vrata, okvire za okna, različne kovinske skelete za zasteklene pregrade po tovarnah. Poleg tega so tu tudi vodovodarji, vzdrževalci centralne kurjave, skratka, v glavnem se lotijo vsega, kar je treba pri vzdrževanju stavb — zlasti tovarn, zunaj in znotraj.
Fantje so se pohvalili, da imajo vse bolj zanimivo delo. Po večini gre za enkratne manjše izdelke in naprave, »pri vzdrževanju pa je včasih še preveč zanimivo, saj si moraš velikokrat krepko beliti glavo, kako bi se lotil popravila kakih kompliciranih naprav po tovarnah«, je dejal eden izmed delavcev.
V	elektrodelavnici smo srečali mojstra Jožeta Pajniča. Tudi pri njih je deia dovolj. Ob našem obisku smo izvedeli, da se pravkar pripravljajo na montažo zahtevnega kompresorja za stisnjen zrak v Stegnah.
»Sicer pa v glavnem delamo adaptacije in popravila v napeljavah. V glav-
nem namreč skrbimo za napeljave povsod po delavnicah, vse od vhodov, oz. od transformatorjev pa do strojev. Pri tem pa seveda v kakem kompliciranem obratu ni vedno enostavno, »pravi mojster Jože.
Sami izdelajo, po potrebi seveda tudi različne razdelilne plošče, stikalne plošče in še marsikaj. Tako so bolj neodvisni od zunanjih izdelovalcev, ki naročila le redko opravijo v dogovorjenem roku in še dragi so povrh. V domači delavnici je ceneje.
Pri tehnologih smo naleteli na posvet o postavitvi novega kompresorja »Jager«. To je velik in sodoben kompresor za stiskanje zraka, ki ga rabijo
moupravno sporazumeli o dohod^.. nih odnosih znotraj delovne organiL je, kar nam je povzročilo dodatne L' ' nje v poslovanju. Niso bila ovredn^i^ dela in opravila, zaradi česar so se bV11 sodelavci selili v druge DO, kjer pT. j majo za enako delo znatno višje v0! Problemov ni zmanjkalo, nekatei£, žave pa tudi ostajajo in jih bomo še|^ rali postopno reševati.
V elektrodelavnici.
organizacija namenske proizvodnje v DO Elektrozvezah, je imela v preteklem letu že po planu pričakovane težave, ki so bile sorodne težavam v preteklih letih. Priliv sredstev iz realizacije ni bil enakomeren tako, da je naša temeljna organizacija ob polletnem obračunu izkazovala izgubo, katero je za približno dve tretjini zmanjšala ob zaključku devetega meseca in vse kaže, da poslovnega leta nismo zaključili z izgu-
Kakšen je vaš letošnji plan? j
Leto 1983 naj bi bilo prelomni Sl delo v TOZD AIN. Obvezali smosh bomo v tem letu realizirali še e Oj, jC več, kot v preteklem letu. Tak skoj videti za marsikoga nemogoč, veij p ne smemo pozabiti, da pričenja?! proizvodnjo in bodo zato rezultati: V koliko drugačni kot v preteklih letibj smo šele proizvajali bazo za proiz' njo.
Slej ko prej bo naš na j moč8 kupec, naša armada, ki ji namen? naprave iz navigacijskega področj* predvsem za letala in zelo zaht£ profesionalne antene. Serije zanjo1 velike, vendar je vsak izdelek z? stopnje zahtevnosti, izdržljivosti i8 gurnosti izdelovanja zelo drag in za' ven v proizvodnem procesu.
Tehnologa Slavko Rozman in Vinko Mihaljevič.
A*
TOZD Elektromotorji, Železniki: Dela m lakirnici, ki sodi še v investicijo Tovarne elektromotorjev iz lanskega leta, se bližajo koncu. Predvideno je, da bi že prihodnji mesec lahko pričela obratovati, če bodo dela napredovala po načrtu. Pomembno pri tej naložbi je, da gre v celoti za domačo konstrukcijo, celotna oprema va je tudi delo domačih dobaviteljev. S pričetkom obratovanja tega dela naložbe bosta končani 1. in 2. faza naložbe v širitev proizvodnje kolektor-skih motorjev.
po stegenskih tovarnah za pnevmatske naprave. Prejšnji kompresor je imel pretok zraka 10— 12 kubičnih metrov, novi pa ima okrog 20 kub. m Pri tem kompresorju je zanimivo tudi to, da ga je izdelal in dobavil ljubljanski obrtnik, torej je plod malega gospodarstva.
»Imava ravno »bojni« posvet. Kompresorja se bomo lotili danes (bilo je v četrtek) tako, da bo vse pripravljeno in v soboto ga bomo preklopili, če bo vse po sreči in načrtu. Tako bo delo opravljeno čez vikend in ne bomo motili proizvodnje, ki bo v soboto in nedeljo stala. Naslednji teden pa bomo Opravili poskusni zagon in če se bo pokazalo, da ni napak, bo za nekaj let mir s količino stisnjenega zraka v Stegnah.« Tako sta nam povedala Slavko Rozman in Vinko Mihaljevič.
Težave so bile v tem, da smo se šele sedaj dokopali do proizvodnje, kar nam povsem odpira možnosti normalnega poslovanja.
Izvajanje z- zakonom predvidene sanacije smo v TOZD uresničevali predvsem na področju realizacije nalog in dosegli ustrezne rezultate, medtem, ko so vsi našteti sestanki na to temo prinašali le zmedo ter izgubo časa in s tem tudi denarja. Končni rezultat dosežen na referendumu je, kot je bilo pričakovati, ustrezal našim prvotnim pripombam.
Usmerjenost dejavnosti TOZD je
Za izdelavo potrebujemo zato tj bogatim znanjem in izkušnjami ti da bomo morali še vnaprej imeti slen visoko izobražen in usposol strokovni kader. Vključili se bomo v proizvodnjo anten za naprave, ra' v TOZD UZ in RZ.
Že v preteklem letu so bili na Ijeni ustrezni napori za možnosti iA,
naših izdelkov. Upamo, da bomo usl^
in se s tem uvrstili med izvoznike- $V( Tudi notranje se bomo prerazp^”*
• i • • •	.	...	_ ..c(, IOI
dili in si ustvarili tako organizirano5;,
bo, vsaj tako upamo, v danem polo^
optimalna. Upamo še, da se bo z ti1 ^ organiziranostjo in uvajanjem že ra*L tih naprav v proizvodnjo, naša 1 „6 Elektrozveze tudi izkopala iz dos£‘/,<, njih težav.
el
te.
Ob našem odhodu so stroji ropotali, udarjala so kladiva po kovinskih "ceveh in pele so stružnice, kovinarske in tiste za les. Vrsta fantov pa je nalagala material v kombije, ki je bil verjetno še isti dan vgrajen po naših tovarnah v Stegnah, na Savski in drugod po Ljubljani.
V TOZD Elektroliti v Mokronogu so domači konstrukterji priredili že obstoječ
tomat, da lahko na njem proizvajajo tudi manjše dimenzije elektrolitov: 6,5 in SM prej pa je bil prirejen za elektrolite 10 in 12. Tako jim je uspelo avtomatizirati še -(l *
[	J	»	.	.	.	»	t l	»•.	I •	••!	__-	-	-	— (7/1 ■
paleto osnovnega programa, zlasti izdelavo elektrolitov, ki jih proizvajajo

stoV hU?r*.Za razvoj samoupravne. Ja Široke potrošnje podi
sklajen
porazu m
adro"' tno ovni j
svobodni
l štuf
gnjavi z*la
;nd zap
Iško | licid
mati1 im ^
, Dolgotrajen postopek uskla-Jevanja pripomb in stališč o ^utku samoupravnega spora-zunia o medsebojnih pravicah, Zveznostih in odgovornostih nied delavci temeljnih organi-^ij in delavci delovne skupiti skupnih služb Široke potrošnje (kakor se sporazum, ki ?0 opredeljeval svobodno menjavo dela med DSSS in tozdi Uradno imenuje) je slednjič zaključen.
I S Al za razvoj samoupravljanja je ,1 itev ostanek o tem vprašanju v ,ji k> 3. februarja. S tem sestankom 1 težC° Zaključeno dolgotrajno delo pri ™egaMV^ju PriPom^ temeljnih orga-a. Prt Jk, . 80 zadevale vrsto vprašanj: bilo L kraje vanj a posameznih nalog in ašo s^ldo načina ugotavljanja prispev-ldi " lin L Pri uspehu gospodarjenja te-'dar M organizacij itd.
vke-	je bilo precej, delo pa je
Dho
-gai
3%].“': ramco stekla razprava v vseh ni‘e IZi organizacijah Široke pbtro-cu.ieC" DbravnavrBnje sporazuma naj bi ednfl^Poročilu odbora potekalo na o se bF1*1 hkrati z obravnavanjem zaklju-ier P,AnvaČUnov — tak° bi.bile razprave 'išje il racionalno organizirane.
SF
bi s|ljic Zaključeno, tako da bo v teh dPl^Muhko stekla razprava v v
atneC"_Obravnavanje sporazuma naj bi
cated
noše
lomu1 ISi<Ra~a vtoma tika
mos^
ksd^an/t/ petaku u|ta,: v slovo
sti iz')
n O u-'yd/a 0 tejr*/ bolezni, ki ni dolgo tre-■ srno te, dragi Franjo izgubili iz
nike
*°lih
raz]
. n • •• vrst Bil si skoraj 19 let med ■ —r t/n' in hodil po poteh razvoja naše an06j/o sPrern,ja/ ‘n ektivno sode-polo1 *al pri razvoju naših medsebojnih o z 1,1 Qbno*°v. Bi! si vzoren sodelavec in že rt spominu nate nam zastaja dih, aša * veJ' s svojim delom in odnosom dost n n° vspodbujal delavce, tudi v tre-tkih. ki so bili za nas težki.
V	tfj^Pravljel si v svoji skupini naj-
✓	ffrtfe/a 'n vedno smo zaupali tebi, ko' Frani°- sestavo tistih naprav in ^^inacij, ki so bile najbolj zah-
, oziroma od katerih smo zahte-|/o ' naiv‘žjo kakovost S svojim de-tj.. si pomaga! tudi začetnikom in ?iWflo nep°Sredno inštruiral. Zato je še boleč današnji trenutek, ko ,	^ tebe poslavljamo.
Til T:°* ^'vljonje je bito težko, saj si ved	oZfera Vendar si zna!
»”•, ,.n° skriti svoje probleme in z ve-■ <0St'° Pr< delu 'P tovariškimi oh°s' rnad sodelavci izpolnjevati | °bv*nosti do sebe in tvoje okolice. 5	^ 6 nenadni izgubi. izrekamo- vsi
^.'Odeiavci globoko sožalje tvoji
I	ort^ *al°stjo v srcu se poslavljamo
J natl^6' vend',r vedi, da bo spomin j jg. .0$f3/ vedno med nami, še po-°* P°9ledu na tvoje delovno 1 9a tfg/ 'n prolzvode' ki so plod tvoje-
Delavci TOZD Naprave za energetiko Iskra-Avtomatika
Občni zbor planincev Iskre v Kranju
Občni zbor je pravzaprav nek dogodek za vsakogar. Za tiste, ki ga pripravljajo je to dodatna zadolžitev, za vse ostale pa nekak praznik.
Planinci iz kranjskih delovnih organizacij Iskre smo se v velikem številu zbrali v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Savski loki. Občni zbor je potekal v dveh značilnih delih. Prvi je razkril delo v pretekli planinski sezoni, medtem ko je drugi del segel v program prihajajoče. O delu sekcije v lanskem letu je podal poročilo njen načelnik , Igor Kicar, medtem ko je o izletih in statistiki izletov povedal nekaj besed Jože Šparovec. Iz obeh razlag je bilo razvidno, da smo planinsko sezono zaključili uspešno. Finančno pa smo se obnašali tako kot se za današnji čas spodobi. Samoudeležba za prevoze je znašala 42 %, tako da smo lahko kljub podražitvam prišli s stroški skozi. Izleti in ture so bile skoraj v celoti realizirane, razen dveh, ki sta zaradi vremena odpadle. Število udeležencev na turah še vedno narašča iz razumnih razlogov. Vodniški zbor se tega zaveda in bo tudi v bodoči sezoni deloval s poudarkom o varni hoji v gore.
V drugem delu občnega zbora smo se pogovorili o načrtu in delu v novi sezoni. Zaslužnim članom v sekciji so bile izročene pohvale in knjižne nagrade. Kot vedno smo si na koncu občnega zbora ogledali nekaj barvnih diapozitivov, ki so bili posneti na lanskih turah.
Tudi v tej sezoni si vsi želimo lepega vremena, predvsem pa srečne roke, kot smo jih imeli v letih do sedaj. Na planinskih poteh je dobre volje dovolj za vsakogar, ki se zanjo odloči. Srečno!
Edvard Erzetič
Program izletov v letu 1983 JANUAR:
JANUAR:
FEBRUAR:
MAREC:
9.1. Spominski pohod v Dražgoše 29. L* Dobrča 12.2 Kofce, Veliki vrh
Spominski pohod na Stol 5.3. Suhi dol — Goropeke — Žiri L.P.P.
12.3.
20.3
APRIL:	2.4.
	16.4.
	30.4.
	27.4.
MAJ:	14.5.
	21.5.
	28.5.
JUNIJ:	11.6.
	17,—19.6.
	25.6.
JULIJ:	2.-3.7.
	10.7.
AVGUST:	13.8.
	20.8.
	27.8.
SEPTEMBER:	10.9.
	17.9.
	24.9.
OKTOBER:	8.10.
NOVEMBER:	12.11.
Viševnik — Planinsko smučarski Porezen — 8. spominski pohod Snežnik ali Vremščica
Zabukovca — Gozdnik — Šmohor — Laško Davča — Črni vrh — Marenkovec — Potok L.P.P.
— 2.5. Kornatska transverzala Grmada, Tošč, Osovnik L.P.P.
Vitranc — Cipernik Javorniški rovt — Španov vrh Spitzegel Avstrija P.P.
Pohorje — Maribor — Slovenj Gradec Dovški križ
Pl. razor — Vogel — Rodica — Črna prst — Podbrdo Košutnikov turn Kalški greben
Viš Italija P.P. — (ali 20., 21.8. — Ledine — Mrzla gora — Grofička)
100 žensk »Iskre«
Bavški Grintavec
Grintavec
Stegovnik
Črnivec — Lepenatka — Rogatec
12.11. Izlet v neznano
Reklamna grodaja
Vse Iskrašeobveščamo, da DO ERO prodaja omarice in mize KLIP KLAP z naslednjimi ugodnostmi:
—	30 % nižje cene
—	možnost plačila v šestih obrokih
—	brez pologa
—	organiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov
S primerjavo običajne in znižane cene lahko računate, koliko boste prihranili, če boste kupili:
Izdelek	Običajna pena	Znižana cena	Višina obroka
1. Omarica KLIP-KLAP	7.960,85 din	5.572,60 din	930,00 din
2. Omarica KLIP-KLAP + stojalo za omarico	9.797,95 din	6.858,55 din	1.143,00 din
3. Miza KLIP-KLAP + omarica KLIP-KLAP	14.008,05 din	9.805,65 din	1.635,00 din
4. Miza KLIP-KLAP + omarica KLIP-KLAP + stojalo za omarico	15.845,15 din	11.091,60 din	1.849,00 din
—	Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno garancijo.
—	Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši, garaži, kleti in podobnem uredite delavnico.
—	Z nakupom omarice klip klap bo vaše orodje vedno urejeno in varno spravljeno.
—	Omarico lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa na posebno stojalo.
—	Na mizi k lip klap boste pritrjevali nove in stare klip klap priključke, upenjali obde-lovance različnih oblik ter jo uporabljali za razna druga dela.,
—	Mizo klip klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip klap.
Velikost omarice OM 210: 1100 x 600 x 140 mm Velikost mize DM 201: delovna ploskev 1100 x 600 x 25 mm višina 775 mm
Vse informacije dobite v Kranju, DO ERO, pri tovarišici Betka BOLKA (tel. 22-221, int. 28-51) ter v Ljubljani, pri Veri DOLINŠEK, Prodaja ERO, Trg revolucije 3 (tel. 213-213, int. 1595).
Če niste iz Kranja, ali Ljubljane vam priporočamo, da vaš sindikalni poverjenik zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave.
Tekmovanje v smuških tekih
Na Jezerskem je bilo 13. januarja L tekmovanje posameznikov v smučarskih tekih za delavce kranjske Iskre. Kljub slabim snežnim razmeram so bile proge zelo dobro pripravljene, tako da je tekmovanje potekalo nemoteno v zadovoljstvo nastopajočih. Priče smo bili zanimivi tekaški tekmi.
Moški so tekli na 6 km; ženske pa na 3 km dolgi progi. Tekmovanja se je udeležilo 45 moških in 9 žensk. Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji so pčejeli lične kolajne, za četrta in peta mesta pa priznanja.
Rezultati: ženske — Al. Helena Šolar 14.50.54 (ERO), 2. Marija Kurent 16.19.46, 3. Tina Šavs 21.33.84 (obe Tele-matika);
ženske —BI. Vida Rozman 19.05.39. Kibernetika, 2. Branka Kokalj 19.21.13, 3. Vera Bodiroža 22.24.79 (obe Telematika); ženske — C: 1. Mira Krampi 17.19.88, 2. Majda Bertoncelj 17.51.80 (obe Kibernetika), 3. Meta Šparovec 20.20.51 Telematika; moški — Al. Bojan Kožuh 14.57.71, 2. Slavko Legat 16.04.78, 3. Metod Vizjak 16.58.00 (vsi Telematika), 4. Milan Šenk, 5.
Franc Perko, 6. Viktor Sajevec, 7. Branko Zupanc, 8. Janez Šeruga, 9. Viktor Križnar, 10. Matjaž Blatnik, 11. Drago Legat, 12. Boris Šolar, 13. Marjan Jošt, 14. Janez Beš-ter, 15. Bojan Šter, 16. Sašo Govekar; moški — B: 1. Marjan Baloh 16.19.20, 2. Peter Pajk 16.22.22, 3. Filip Grašič 16.41.82 (vsi Telematika),4. Marjan Tepina, 5. Janez Be-negalija, 6. Rajko Konjar, 7. Rajko Kožar, 8. Franci Faganel, 9. Jože Gortner, 10. Jože Meško, 11. Miro Vidic, 12. Lovro Dagarin, 13. Jože Jerončič, 14. Stane Kert, 15. Milan Fern, 16". Zdene Ošabnik, 17. Silvo Sladič, 18. Rajko Rozman, 19. Jože Jošt, 20. Ciril Zelnik, 21. Viktor Šmid; moški — C: 1. An-Jrej Nunar 17.46.92 Telematika; 2. Franc Gros 19.30.03 Kibernetika, 3. Milan Čelik 20.07.29 ERO, 4. Niko Drinovec, 5. Miro ram, 6. Peter Leban, 7. Mitja Krampi, 8. Jože Horvat.	Rajko Kožar
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem iz TOZD Telefonski elementi in aparati iskreno zahvaljujem za darilo in dobre želje. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja
Vera Fajfar.
v_______________________________y
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
ZANESLJIVOST ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV v času od 18. do22. IV. 1983
Na seminarju bomo obravnavali predvsem elektronske komponente, kjer problemi zanesljivosti močno naraščajo s kompleksnostjo izdelkov.
Udeleženci se bodo seznanili z organizacijo zanesljivosti in tudi praktično reševali naloge z namenom, da začnemo s sistematičnim obravnavanjem in dviganjem zanesljivosti naših izdelkov.
Program seminarja predstavlja celoto, vendar je hkrati tudi kasneje osnova za seminarje »Zanesljivost sistemov« in »Vgrajevanje zanesljivosti«.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Odpovedi
2.	Definicija karakteristik zanesljivosti
3.	Pridobivanje podatkov o odpovedih z laboratorijskimi preskusi
4.	Pridobivanje podatkov o odpovedih s spremljanjem delovanja v uporabi
5.	Analiza podatkov o odpovedih in določitev ocen za karakteristike zanesljivosti
—	grafične metode
—	analitične metode
6.	Preverjanje nivoja zanesljivosti
7.	Odvisnost karakteristik zanesljivosti od obremenilnih pogojev
8.	Dostopni viri podatkov zanesljivosti
9.	Vaje iz določanja karakteristik zanesljivosti na osnovi MIL HDBK 217
10.	Primeri iz prakse in diskusije.
ČAS IN KRAJ
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 18. 4. 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 22. 4. 1983 ob 18.
VODJA PROGRAMA: dr. Alenka Hudoklin
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 8.600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 13. 4. 1983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3ZXI.
Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite na tel.: 061/222-212.
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
OSNOVE KAKOVOSTI IN STATISTIČNE METODE v času od 15. do 18. 3. 1983
Izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem področja kakovosti pripravil programe izobraževanja za kontrolne tehnologe in za delavce, ki jim je potrebno znanje iz zanesljivosti.
Razpisani seminar je lahko samostojen in v tem primeru obsega temeljno gradivo za delavce v kontroli kakovosti, ki morajo poznati osnove in statistične metode.
V okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove kakovosti in statistične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mora še posebno pred seminarjem »Izdelovanje kontrolne tehnologije« uspešno zaključiti tudi razpisanega.
Tudi seminarji za zanesljivost so pripravljeni tako, da predstavlja ta seminar osnovo in pogoj za udeležbo na vseh seminarjih, saj obsega tudi nekaj teoretičnih osnov ža-nesljivosti, ki so za uspešno sodelovanje pri obravnavanju zanesljivosti nujno potrebni.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Načela kvalitetne proizvodnje
2.	Načela koordiniranja
,	3. Osnove in uporaba statističnih metod
4.	Statistična kontrola prevzemanja
5.	Prilagajanje porazdelitev z grafičnimi metodami
6.	Osnove teorije statističnega ocenjevanja.
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 15. 3. 1983 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki. ZaključeK seminarja predvidevamo 18. 3. 1983 ob 18.
VODJA PROGRAMA:
Drago Dolenc, dipl. ing., Iskra ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženiring, Ljubljana.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 7.200 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 11. 3. 1983 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 30(1.
Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobile po tel.: 061/222-212.
ŠPORTNE IGRE ŠIROKE POTROŠNJE
(špijada
(snežna)
bo!
Organizatorji zimskih športnih iger Široke potrošnje očitno poznajo svoj posel, saj so pravočasno zagotovili cdo snežno odejo. Tako zdaj ni več dvoma o kraju in času organizacije zimske »olimpiade« Široke potrošnje: v soboto, 12. februarja ob 10. uri se prične tekmovanje v veleslalomu. Kraj prireditve: GOLA V'A nad POLJANAMI.
No, vse skupaj se začne uro prej, ob 9. uri dopoldne, ko je predviden sestanek športnih referentov tozdov. Takrat približno naj bi se pričeli tudi zbirati udeleženci, ki se bodo kasneje pomerili na dveh progah, daljši in krajši. Tekmovanja bodo potekala v treh ženskih razredih in sedmih moških (glede na sta rost), cilj tekmovanja pa je seveda osvojitev enega od tfeh pokalov za ekipno najmočnejše.
Podelitev pokalov in razglasitev rezultatov bo predvidoma ob 15. uri, tekmovanja pa bodo veljala tudi kot izbirna za nastop na zimskih športnih igrah SOZD Iskra v veleslalomu. Tekaških tekmovanj v soboto ne bo, ker bo za izbirno veljalo odprto prvenstvo, ki ga bodo organizirali v TOZD Elektromotorji Železniki.
Vsem vrlim tekmovalkam in tekmovalcem želimo veliko športne sreče (da bi bili vsi prvi), organizeJDrjem pa, da bi se sneg obdržal vsaj do konca tekmovalnega dne. Več o prireditvi pa skupno z rezultati v prihodnji številki našega glasila!
SF
Časopisne novice
Iskra Telematika zaključuje letos štiri obsežne telekomunikacijske programe: razširitev mednarodne tranzitne telefonske centrale v Ljubljani, predelavo in dodelavo tranzitne telefonske centrale v Sarajevu za potrebe olimpijskih iger, razširitev tranzitne centrale in mednarodne telefonske centrale v Beogradu. Vsi ti projekti so ključnega pomena za razvoj jugoslovanskega telefonskega omrežja in od njih je odvisna vključitev jugoslovanskega telefonskega omrežja v mednarodne povezave. Na vseh omenjenih projektih izvaja Iskra zaključna dela, pogodbe pa so bile podpisane pred dvema in več leti.
Iskra Telematika bo letos izvozila za 75 milijonov dolarjev izdelkov, od tega za 15 milijonov dolarjev na konvertibilno področje — Glas , Kranj.
V tovarni Elvod v Kragujevcu so začeli s serijsko proizvodnjo naprav za prepreče-nje in ublažitev bolečin brez uporabe zdravil. Napravo z imenom »beta 2 L« so odkrili strokovnjaki inštiluta Boris Kidrič iz Vinče.
Konstrukcija aparata temelji na kitajski akupunkturi, s katero je mogoče ublažiti bolečine pri 160 boleznih, med katerimi so išias, migrena, revmatska vnetja sklepov itd. Do sedaj so aparat uspešno preizkusili v Vojno medicinski akademiji v Beogradu na 16 tisoč bolnikih.
Vsi deli aparata so sestavljeni iz domačega materiala in izdelani v kranjski Iskri in niški El. Če bo zvezna skupnost za cene sprejela predlog, bo veljal aparat v maloprodaji 7.760 dinarjev. Računajo, da bo aparat moč kupiti od 22. februarja naprej - Vje-snik-Zagreb, Borba-Beograd, Večernje novosti-Beograd, Privredni pregled-Beo-grad.
Na Brdu pri Kranju so končali razgovore predstavniki jugoslovanske in poljske elektronske industrije, industrije telekomunikacij in informatike.
V razgovorih so z jugoslovanske strani sodelovali predstavniki Iskre, El, RIZ, Rudi Čajavec, Gorenje, Digitron, Elkom in tovarna kablov.
Dogovorili so se, naj bi se bistveno povečala blagovna menjava med poljskimi in jugoslovanskimi organizacijami na temelju sedanjega sodelovanja. Mimo tega bo potrebno skleniti dogovor o sodelovanju na področju telekomunikacij, informatike, medicinske elektronike, barvnih televizorjev itd. Blagovna menjava v razdobju 1981—1985 bo dosegla vrednost večjo od 80 milijonov dolarjev.
Strokovnjaki Iskre v Žužemberku so s pomočjo inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Plinarne osvojili proizvodnjo nove vrste signalizatorja, ki opozarja na prisotnost plina v prostorih (butan—propan ali mestni plin). Gre za alarmno napravo, ki z zvočnim signalom opozarja na nevarnost.
Letos bo Iskra izdelala 20 tisoč takšnih naprav, njeni strokpvnjaki pa tudi že razmišljajo 6 proizvodnji aparatov, ki bi opozarjali na škodljivo prisotnost ogljikovega monoksida v garažah, oz. tam, kjer nastajajo enaki plini v industrijskih tehnoloških procesih — sarajevske Novine.
Najobširnejši zapis o dokončani drugi stopnji gradnje tovarne Mikroelektronike v Stegnah je zapisalo ljubljansko Delo. Novinar Zdravko Štefančič je objavil v članku podroben postopek proizvodnje integriranih vezij in pristavil, da jih bo Iskra po nekajmesečnem zagonu izdelala 4 do 5 milijonov v redni proizvodnji.
Zbral in uredil Marjan Kralj
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
ZANESUIVOST MEHANSKIH IN ELEKTROMEHANSKIH SESTAVNIH DELOV
v času od 4. — 8. IV. 1983
Na seminarju bomo obravnavali predvsem mehanske in elektromehanske komponente, kjer problemi zanesljivosti močno naraščajo s kompleksnostjo izdelkov.
Udeleženci seminarja se bodo seznanili z organizacijo zanesljivosti in tudi praktično reševali naloge z namenom, da začnemo s sistematičnim obravnavanjem in dviganjem zanesljivosti naših izdelkov.
Program seminarja predstavlja celoto, vendar je hkrati tudi osnova za kasnejše seminarje »Zanesljivost sistemov« in »Vgrajevanje zanesljivosti«. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Odpovedi	;
2.	Definicija karakteristik zanesljivosti
3.	Faktorji, ki vplivajo na trajnost in zanesljivost materialov
4.	Poškodbe materialov pod vplivom statičnih sil in v dinamičnih pogojih
5.	Porazdelitve obremenitve in obremenljivosti, opredelitev odpovedi
6.	Pridobivanje podatkov o odpovedih z laboratorijskimi preizkusi
7.	Pridobivanje podatkov o odpovedih s spremljanjem delovanja v uporabi
8.	Analiza podatkov o odpovedih in določitev ocen za karakteristike zanesljivosti
9.	Odvisnost karakteristik zanesljivosti od obremenilnih pogojev
10.	Dostopni viri podatkov o zanesljivosti
11.	Vaje iz določanja karakteristik zanesljivosti na osnovi MIL HDBK 217
12.	Primeri iz prakse in diskusija
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 4. aprila 1983 ob 8. v hcF telu Transturist, Škofja Loka. Žaključek seminarja predvidevamo'8. 4. 1983 ob 14.
VODJA PROGRAMA: dr. Alenka Hudoklin
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V ceno 8.600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 30. 3. 1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije VX1
Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite po tel.: 061/222-212.
Sindikalno
šahovsko
prvenstvo
Ljubljane
V prvi sindikalni ligi sodelujeta dve ekipi Iskre. Srečali sta se že v prvem kolu. Najprej je bila odločena partija med Šoukalom in Brezigarjem. Šoukal je postopno pridobival vedno večjo prednost, dokler ni v končnici osvojil figuro in Brezigar je moral priznati poraz.
Galle in Rijavec sta se v izenačeni poziciji hitro sporazumela za remi. Veliko bolj razburljiva je bila partija na drugi deski med Kerecem in Ribičem. Ribič je v srednji igri osvojil kvaliteto, Kerec pa je zelo napadal z . vsemi razpoložljivimi figurami. Za zmago pa mu je vseskozi manjkala prej izgubljena figura. Ribič je končno zlomil odpor Kereca. S tem je bil rezultat izenačen.
Odločilna je bila partija na četrti deski med Grumom in Jerino. Slednji je zašel v hudo časovno stisko. Grum pa je v tem momentu učinkovito žrtvoval trdnjavo in uspešno zmagal. Po analizi partije smo ugotovili, da skoraj vse variante so dobljene za Jerino, odločil pa se je za najslabšo. Tako je prva ekipa premagala drugo z rezultatom 2 1/2 h : 1 1/2 h.
V drugem kolu je Iskra I izgubila s Slogo — dom JLA z rezultatom 1:3. Zmagal je samo Janez Kumše. Druga ekipa pa je igrala z UNZ neodločeno 2:2. Zmagal je Anton Jerina, remizirala pa sta Stane Rijavec in Bogdan Brezigar.
ISKRA AVTOMATIKA OBVESTILO
Vse udeležence zimsko-športnih iger Iskre Avtomatike obveščamo, da bo v soboto, 19. t.m. odhod z avtobusom izpred Savske ceste 3 ob 7,30 in ne ob 6,30, kot je bilo objavljeno prvotno.
Tekmovanje v veleslalomu na dveh progah, se bo pričelo ob 13., smuški teki pa ob 11. na progi za hotelom Kompas.
ZAHVALE
Ob izgubi' moje drage mame
NADE MIRKOVIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter osnovni organizaciji sindikata TOZD Elektronski kondenzatorji, DE Črnomelj za izrečena sožalja in podarjene vence
hčerka Dušanka z družino.
Ob boleči izgubi moža in očeta
VINKA DEBELAKA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem kontrole elektromehanskih sistemov in montaže elektronkih enot ter GPP TOZD ATC za izraženo sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti
Marinka in Magda Debelak.
Ob boleči izgubi moje
ljubljene sestre
PAVLE KALAN
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kalkulacij, GPP—ATC, sodelavcem v računovodstvu in finančni službi za izraze sožalja, podarjeno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti in za ganljive besede ob odprtem grobu
sestra Cilka z družino.
Ob bridki in boleči izgubi mojega dragega očeta
JAKOBA LANGUSA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam pakirnice števcev za izraze sožalja in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala
žalujoča hčerka Angelca Bečan z družino.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telematika), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) —"Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časoplsno-tlskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
V
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Prva ekipa je v tretjem kolu igrala neodločeno 2:2 s favoritom — Ljubljansko banko. Zmagal je Vito Šoukal, remizirala pa sta Leopold Galle in Drago Čopič. Iskra II pa je povsem strla Klinični center L Zmagali smo z rezultatom 3,5:0,5. Celo točko so osvojili Rijavec, Ribič in Brezigar, Jerina pa je remiziral.
Najlažje delo je v četrtem kolu imela prva ekipa. Zmagala je brez boja s 4:0, ker ni bilo nasprotnika — Žavoda za statistiko, Iskra II pa je z izredno močno ekipo Fronto I osvojila samo pol točke. Ta podvig je uspel Ri-
javcu v dvoboju z mojstrom Zvonetom ^ žišnikom.
V petem kolu je bila ekipa Iskre I pro* ker je moštvo RTV odstopilo. Druga ek: pa je igrala z Litostrojem 1,5:2,5. Zmaga* Brezigar, Jerina pa je remiziral.
Po petem kolu je Iskra I z 9,5 točkam*1 četrtem do petem mestu, a Iskra II z 9|f kami pa na šestem mestu.
O ostalih treh skupinah, ki sodeluje]11 tretji in četrti ligi pa bomo kasneje poro#
Bogdan Brez*
--i
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
glas
V skladu s programom za uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje v Iskri, sklepom KPOSOZD Iskra in področnih kolegijev za kakovost, razvojno raziskovalno de- » . javnost ter kadrovsko dejavnost in izobraževanje in na osnovi dogovora s KOS SOZD I 1/ ( Iskra	"	* '
razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu:
Vodenje krožkov za izboljšanje proizvodnje
Na
tujinc
v času 22.—24.2.1983
Snimi
;JUgOS
Nzt
kar
Strokovno usposabljanje je namenjeno vodjem krožkov za izboljšanje proizvodnje- j ar Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delav- , an cev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje *ahc< 5	12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro n3
teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljamo pro- cilne bleme, analizirajo vzroke in izvedejo ali predlagajo izboljšave.	|l<)7t
Vodja krožka je preddelavec, skupinovodja ali delavec, ki ga bodoči člani krožka d0|, izberejo iz svoje sredine.	I ^
ekor
Za prvo skupino krožkov v DO naj pospeševalci skupno z delavci in v dogovoru Z vodstvom TOZD izberejo ustrezne kandidate.
Vodja krožka je delavec s primerno izobrazbo in poznavanjem procesa, ki pozna in —va obvlada tehnike dela v krožku. Sposoben mora biti organizirati delo v krožkih in tol- sPos mačiti tehnike dela članom krožka.
'Skati
VSEBINA:
1. KROŽKI ZA IZBOUŠANJE PROIZVODNJE
Tolmačenje modela in načina delovanja krožkov, akcija uvajanja krožkov Zbiranje zamisli, osnove in tehnike Delovanje krožkov in organizacija sestankov Enostavne statistične tehnike za vodje (I)
2. TEHNIKE DELA V KROŽKIH
Zbiranje in prikazovanje podatkov, oblike zbiranja podatkov
Pareto analiza
Histogram
Enostavne statistične metode za vodje (II)
Posle oblik ivala j :r°dni
Iskri >
kredi
'r'kr;
dolže
evai
3. PRIPRAVLJANJE IN PREDSTAVLJANJE PREDLOGOV Analiza vzrokov in posledic Predstavljanje predlogov
Krožki za izboljšanje proizvodnje, vprašanja in odgovori na vprašanja
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 22.2.1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 24. 2. 1983 ob 16.
VODJA PROGRAMA:
Lotar KOZINA, dipl. ing., SOZD Iskra, DSSS
"jo
"eg:
neg;
"lot
°rn(
do$,
198
obr,
dob
H0
%
CENA strokovnega usposabljanja:
V ceno 5.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno lak, bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo $tve udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSSi	b0n
PRIJAVE:	VeZ
Prijavnice pošljite najkasneje do 17.2.1983 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni , center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI.	Nri
Poznejše informacije lahko dobite pri vodji programa Lotarju KOZINI, tel. št.: sPtf 061—222-234, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.	"je:
->eb„
Ns
»Pozc
bodo
‘Poda
Od]
'jske
'ritiel
Predv
rede
anki
1,79
SOZD ISKRA
IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA
razpisuje:
TEMELJNI SEMINAR ZA PRIPRAVO OPRAVLJANJA STROKOVNEGA IZPITA DELAVCEV ZA DELO V ZUNANJETRGOVINSKIH POSLIH
v času od 14.:— 26. III. 1983
dai
ustv
Delavci, ki opravljajcv>osle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu težav, o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnje- ^neg vati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z !>čitnc gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. list SFRJ 9/78). Za 6nan( delavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit £ ž razpisani seminar.	"jem
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, jc disejp
hkrati tudi POGOJ ZA VPIS V 5. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI!
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje, carina in carinsko poslovanje,
olžni
3ena
'atiju
‘tedst
ai«n
;k|hb!
■'atiei dtez, :nvr
— družbeno politične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družbena tak0| zaščita.	(odst,
!°vor
ČAS IN KRAJ:	)byez
Seminar se bo začel 14. III. 1983 v Radencih, v hotelu RADIN in bo trajal do 26. ije q 3. 1983.	"	!ak0
3sebn
NOSILEC PROGRAMA:	latie
Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulte- jru^ ta, Ljubljana in DU Boris Kidrič.	pQ
■°vin
CENA:	x	hjei0
Cena seminarja je 6.500,- din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo laj penzionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800,- din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na telefon 061/222-212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasneje do 11.2. 1983. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
tonve
Naj
,seka
*'ob
""no
!>
etnei
-^rite