15
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Iz precej zanesljivih virov se naznanja, da je prva seja državnega zbora dne 26. ja-nuarija in da se morajo deželui zbori, ako ne prej, skleniti dne 22. januarija.
Govori se, da bo na dnevnem redu prve seje prvo brauje Plener-Exnerjevega predloga o osnovi delavskih zbornic. — Dne 20. januarija je prvi dvorni ples, h kateremu vabilo je došlo tudi uže državnim poslancem.
Pomenljivo novico proži poluradni »Fremden-Blatt", namreč, da se namerava skleniti začasna pogodba med Avstrijsko in Ogersko na podlagi dosedanjega postavnega stanja. — Ako se to potrdi, je dokazano, da se obestranski vladi ne morete pogoditi zarad carine od surovega petroleja, ker glede vseh druzih vprašanj vsaj ni znanega nasprotja.
Razprave naših vlad z Rumunsko zarad sklepanja nove trgovinske pogodbe so v toliko dognane, da je načrt za novo pogodbo bistveno dogovorjen med vladami.
V ta namen bilo je minule dni več skupnih mi-nisterskih svetov, ministri pogajali so se tudi zarad carine na petrolej, tudi pod predsedstvom cesarjevim bilo je posvetovanje, pa konca razprav še ni.
Češka. — Odkar so tukajšnji Knotzovci iz deželnega zbora izstopili, gledajo druge dežele in vsa država še z večjo pozornostjo na njegovo delovanje. Gotovo bi pri teh okoliščinah ne bila mogla češka narodna stranka boljšega storiti, kakor to, da je takoj v prvi seji na dnevni red postavila predmet, ki je enako važen za vse politične stranke češkega kraljestva, kakor tudi po vsem pripraven živo dokazati nasprotnikom,   koliko   napako so storili  s tem,   da  so
zapustili deželni zbor. —. Utemeljeval je namreč dr. Rieger samostojen predlog o zadevah državnega davka na sladkor, dokazujoč, kolike važnosti je izdelovanje sladkorja za Češko, koliko (150) milijonov narodnega premoženja je naloženega v tem podjetji in koliko odvisno je blagostanje dežele od tega, da s6 deželi tudi v prihodnje ohrani ta industrija. Govor* Riegerjev sprejet je bil z veliko pohvalo.
Gorica. — Ta ponedeljek vložil je poslanec dr. A. Rojic v deželnem zboru interpelacijo o razmerah v bolnici usmiljenih bratov. Videti je, da je interpelacija zelo neprijetno zbodla nekatere posla-niške kroge, ker koj po čitanji interpelacije postala je zbornica nesklepčna in je tudi zborovanje moralo prenehati.
Ogerska. — Veliko vriša in iznemirjenja prizadela je novica poluradnega ;;Pester-Lloyda", da se naše trdnjave ob ruski meji zalagajo z živežem in strelivom. — Ker je to novico prijavil poluradni list, imela se je za gotovo in okoliščina, da jo prijavi veljaven list, smatrala se je uže tako, da je rusko-avstrijska vojska pred durmi.
V soboto zboroval je državni zbor prvič po praznikih. Bivši poslanec Barosz, izvoljen v Raab u, prikazal se je v tej seji prvič ko novoimenovan komunikacijski minister ter bil pozdravljen z živahnimi „eljen"-klici. (Barosz prišel je kot odvetnik izvoljen v zbornico, pa se je s svojo spretnostjo in marljivostjo odlikoval toliko, da je bil pred nekaj leti imenovan za državnega tajnika; med tem pa je tudi čez glavo zrastel svojemu ministru in je tako prav po svojih zaslugah dospel do visokega mesta.)
Pravosodni minister Fabiny predložil je načrt postave o dedinskem pravu. — Budgetna razprava pričela se bo po predlogu predsednikovem prihodnjo soboto. — Poslanec 01ay predlaga odpošiljatev posebne komisije v preiskavo napačnosti, ki so se godile pri zgradbi trgovinskega minisrerstva palaže.
Nemška. ~- Knez Bismark, ki ni posebno trd-nega zdravja, vrnil se je v soboto v Berolin, z oči-vidnim namenom rešiti, ako je še mogoče, vladini predlogo pomnožitvi vojne za sedem let, katerega je „vojaška" komisija državnega zbora zavrgla. — Strune med vlado in državnim zborom so uže tako napete, da je vse pripravljeno na razpust državnega zbora in na nove volitve. Gotovo je tedaj, da bo knez Bismark še z večjo brezozirnostio ali celo z zaničevanjem govoril o politični modrosti me-rodajuih, nasprotnih mu klubov nemškega državnega zbora. — Upamo o tej zanimivi razpravi v prihodnji številki podati častitim bralcem kratek posnetek.
Ruska. — Car Aleksander sprejel je grofa Suval o v a pred odhodom v Berolin v dalji avdi-jenci. Politični krogi pa so vendar mnenja, da ta misija Šuvalova nima posebnega političnega pomena, vendar pa se misli, da ima grof Suvalov na-
16
log, pripomoči nekoliko k splošnemu boljšanju položaja, izrekoma da ima nalog, iskati zopet zveze z drugimi vlastmi zarad bolgarskega vprašanja, zveze, katera je bila nekaj tednov sem popolnoma pretrgana. — Kuski politični krogi pa smatrajo vstop Gotschen-ov v angleško ministrstvo kot dobro znamenje.
Franscoska. - V nedeljo dopoludne sprejel je minister Flourens bolgarsko deputacijo. Pri razgovoru, ki je trajal eno uro. navzoč je bil vodja političnih zadev v vnanjem ministerstvu Charmes. Načelnik deputacije Grekov razložil je razmere, med katerimi se je osnovala bolgarska vlada, različne dobe, Katere je prestala in težave, s katerimi se ima sedaj boriti. Vladarstvo, dejal je, razumeva popolnoma svoj položaj, kakor onega evropejskih držav, in bo zato, da se iz tega reši, preneslo vse žrtve, katere se morejo zediniti z neodvisnostjo Bolgarske, toda nemogoče se mu zdi, sprejeti kandidaturo princa Mingrelskega, ker bi on deželi ne zagotovil stalnosti in prostosti, do Katere ima pravico.
Minister Flourens je odgovoril, da je deputacijo privatno sprejel, ker ji ni mogel pripoznati nika-koršnega pravilnega pooblastila, — Bolgarska je na vznotraj neodvisna, v svojih mednarodnih zadevah pa je odvisna od Turške, katera edina ima pravico govoriti v njenem (Bolgarske) imenu. Francoska je preveč zavzeta spoštovanja za pogodbe in pa navdana želje, ohraniti celokupuost Turške, kakor da bi mogla zapustiti to pravilo. Minister izrazil je svoje sočutje za mučni položaj Bolgarske, vendar pa je izrekel misel, da bi bilo najboljše sredstvo, iz teh težav spraviti še to, po vsem ozirati se na čutila Ruske, kateri se ima Bolgarska zahvaliti svoj obstanek in tem interesom celo nekaj žrtovati. — Prezgodaj bi bilo izreči o katerikoli kandidaturi, pa morebiti je obžalovati, da vladarstvo kandidaturo princa Mingrelskega brezpogojno zametava. — Kolikor koli sočutja pa Bolgarska zasluži, se mora Francoska vendar-le držati splošnega interesa evropejskega, ki je mir in zato priporoča najhitrejša in najgotovejša sredstva, doseči to rešitev.
Deputacija je odgovorila, da tudi vladarstvo želi evropejskega mirii in se je zato odpovedalo kandidaturi kneza Aleksandra, toda med tem in princem Mingrel-skim da se najti še druga kombinacija in bi mogle vdeležene vlasti k temu pripomoči.
Laška. — Pri preskrbovanji vojnih potrebščin vsake vrste zasledile so se velikanske goljufije. Dosedanje preiskave kažejo, da iznaša škoda več milijonov.
Tirolska. — Iz Trienta se poroča, da so tam zadnji   čas  pogostoma nastali pretepi med vojaki in
civilisti.    Lahoni-civilistr   napadajo   neki   vojake  redoma, ki se, se ve da morajo v bran staviti.
Gornjeavstrijska. — Deželni zbor odklonil je cestno policijsko postavo. Več liberalnih poslancev vložilo je predlog, vlado prositi, da se deželni zbor vprihodnje sklicava v ugoduejšem času,   kakor sedaj.
Najnovejše vesti.
Nemška. — Včeraj pričela se je in se danes nadaljuje v nemškem državnem zboru razprava o poročilu „ vojaške" komisije. — Po poročevalcu Huane-u poprime prvi besedo feldmarš ti M o 11 k e rekoč : Ves svet se poprašuje, jeli se nam ohrani mir. Nobena vlada ne bo prevzela odgovornosti, da bi bila vnela vojsko, toda očigled častilakomnosti strankarskih ko-lovodjev ter po besedah in pismih razburjenega javnega Timeuja je vojska mogoča. — „ A ko predlog o d bije te, potem i manFotbj s k o. (<3ujte, čujte!) Nemški je samo s pomočjo močne vojne mogočd mir ohraniti."
Med MoltKovim govorom vstopi knez Bismark, takoj poprime besedo rekoč: Sedanja vojna ne zadostuje, da bi trajno mogla zagotoviti varnost države. Po sklepu miru v Frankfurtu si je Nemška resna prizadevala, mir ohraniti. — To se je popolnoma posrečilo z Avstrijo, s katero smo sedaj v taka srčnih, zaupa n japol ni h razmerah, kakor nikdar poprej. — Velik vpliv za vzdržavanje miru imele so prijateljske razmere treh carskih vlasti. Razmere k vsem državam so dobre, tudi proti Ruski, katere prijateljstvo je za Nemško dragocenejše kot ono Bolgarske. Tudi razmere s Francosko so dobre, mi Francoske ne bodemo nikdar napadli, toda moramo se zavarovati zoper menjajoče se Umošnje razmere. Nemške vlade ne sprejmo odgovornosti za morebiti nesrečno vojsko s Francosko, in se morama držati zahteve, da se sprejme ves predlog za 7 let Ako treba, obrnilo se bo do voiilcev.