Medvedji lov. (J. B.). Lovretovec je bil graŠSinski lovec. Sitna se mu je zdela ta služba, kajti stikati za lovskimi tatovi, katerih je bilo v njegovem okrožju veliko, ni posebno prijetno. Prav danes je naletel na srnam nastavljene zanjke in nevoljen in 6meren je stopal proti domu. Sumničil je črevljarjevega Lud\aka, najpreb.risanejgega zloglasne tolpe. Sumnja se mil ]e zdela opravičena tem bolj, ker je našel tudi sled krvi, ki je držal proti njegovi .koči. Na njegovo ovadbo so preiskali Črevljarjevo koCo in našli že nasoljeno srno. Ludovika so potegnili v zapor in mu naložili povrnitev škode. CeliM dolgih 14 dni je pogledoval Ludovik skozi zamreženo okence in razmiišljal, kako bi se maŠSeval nad grajskim lovcem, Prišel je iz zapora; sneg je baš pobelil dolino in log. Ludvik je vzel sekiro ter obtesal iz lesa čudna podplata, katera si je potoma navezal na nogi ter capljal v gozd. Hodil je kake četrt ure po gozdu, ko je dospel do skalnate votline. Tam je narezal vejevja in ga nabasal v sešito rujavo vrečo, katero je prinesel seboj. To je zavalil v temno votlino, obrnil svoja Čudna podplata na nogi, tako, da so stopinje kazale zopet proti votlini, in krenil je veselo po drugi poti domov. Komaj je sladko legel za peč, ko zasliši lovski rog. GraŠčinski veliki hlapec ie šel slučajno ob gozdu in zasledil medvedove stopinje. Lovretovec je urno sklical nekaj kmetov in hlapcev. Dobro oboroženi so stopali prav po vojaško proti gozdn. Nekaj korakov pred njirai pa je hitel Lovretoveo in sledil stopinje. Komaj liodijo Žetrt ure po gozdu, že odskoči dolgi Lovretovec in pove, da so baš sedaj pred votlino, karaor drži Še drugi sled stopinj. Lovretovec je tilioma lezel proti votlini in napenjal oSi, drugi pa so se postavili v nekakpolukrog. Kar jim pomigne Lovretoveo in vsi se pomaknejo tih'o do njega«. ,,Gleite! prav pred izhodom leži kosmatinec", kaže jim Lovretovec. ,,Pomerite vsi vanj in ko re5em: tri — ustrelite, a dobro, . .!" Ustrelili so prvig strahoma, drugig, t, tretjič pa niso ve8 streljali, kajti iz votline ni bilo piti enega medveda, Osvetlili so rujavi predmet in ga potegnili iz votline, Bila je obsežna vrefia, polna dražja in veievJa,:,.! Vsi so se iz srca smejali Lovretovcu, najbolj pa se je režal firevljarjev Ludvik, ko je o tem govorila vsa vas.