-----   202   -----
Imena novih denarjev.
Ker gospod Cigale želi, da bi se zastran imenovanja novih dnarjev tudi iz drugih slovenskih krajev kak glas slišal, naj tedaj tudi jaz svoje misli razodenem. Pogovarjal sem se o tem s kmeti. Penezi sploh imajo svoje ime i) po svoji pravi ali tudi premenjeni veljavi: petica. petak, sestica, dvajsetica, stotak, Fiinfer, ducatus, denarius itd. 2) po svoji rudi: zlat, srebernik, Gulden iz Gold, aureus
------   203    ------
argenteus itd.; 3) po svoji podobi: krona, križevača, Kreu-zer, groš, Groschen, sredlatin. grossus, to je, debel, solidus, kopejka itd.; 4) po vladarjih: karld'or, louisd'or itd.; 5) po krajih, mestih iii deželah: dolar = tolar, Koren, ilorenus od mesta Florencia iz 11. stoletja, rajnš — rajnški itd.; 6} ali še od drugod: zechino iz laškega „zeccaa kovnica itd. Denar po njegovi vrednosti imenovati in po rudi ni nasproti, je posebno za prosto ljudstvo prilično in prav, ter čem krajše, tem boljše. Zato sem stavim, samo da gosp. Cigale-tu željo spolnim:
^Einguldenstuck" bi najbolje bilo slovensko srebernik sploh, tedaj priličneje od nemškega „Gulden" iz Gold; ali po veljavi sto tak, — „Zweiguldenstucka slovensko veliki srebernik ali d v o j a k, — „ Viertelguldenstiick" slovenski četertak, štertak ali petindvajščak, pet-indvajšak, petindvajsetak, ali mali srebernik, — »Ver-einsthaler" pa, kjer je dobro vse denarje v nekako razmero z edendrugim spraviti, slovenski poldružnik ali kakor mi Štajarci izgovarjamo polderžnik, to je poldružni = poldrugi srebernik, „Doppelvereinsthaler" slovenski veliki poldružnik, ali mali, veliki zveznik, — mali, veliki tolar itd.
V Hrastovci na Štajarskem.          M. Glunec, učitelj.
Slovenec, pri novih stvareh v zadregi zavoljo besede, mora neprestano se ozirati na ostala narečja slavenska; ona kažu mu, kako se ima deržati. Ta narečja mu kažu pravi put, kakor mornarju magnetična jigla. To je obče znano. O tom sem se jaz une dni sopet živo prepričal. Premišljeval sem, kako bi se novi denarji prilično imenovali. Vedil sem, da je to važno, ker se ne govori od nobene stvari posvetne toliko, kolikor od denarja — toga hlapona vse delavnosti človeške; vedil sem, da je važno ustanoviti stalno ta imena najpred med književniki, temi voditelji naroda, ker po njih dojdu ona potle med naše ljudstvo. Nisem mogel doseči jasne misli i to samo zato ne, ker nisem imel one magnetične igle, ktera bi mi kazala pravi put: jaz nisem vedel, kako te denarje imenuju ostala slavenska narečja. Kakor hitro sem pak prečital v „Novicaha sostavek našega gosp. Cigale-ta, v kterom on to uči, se mi je razjasnilo vse na eden mah. To je gotovo: Vsaki spis, vsaki posel, v kterom se oziroma na ostala slavenska narečja i plemena, prihaja važen, krasen i jasen, kakor da bi ga osvetlovala prijazna svetla zarja. —
Od vseh Svetih letos se bude štelo uradno vse v novom denarju, v denarju avstrijanske vrednosti.
Imenujmo tada vse denarje, kteri nisu avstrijanske vrednosti — stare denarje: stari krajcar, stari groš, stara desetica, stara dvajsetica, stari goldinar, stari tolar ....
Novomu denarju — denarju avstrijanske vrednosti, v obče ni potreba pristavljati slova: novi, sadanji, za-vezni denar. To se uže samo po sebi razume, da je novi, zavezni, ako ni stari denar. Ta slova se budu pristavljala samo od početka, po pervom novembru letos, i onda kadar bude hotel kdo bolje natenko določiti i poznamenovati, ka-košen denar meni.
Imenujmo: Kreuzer, Groschen, Fiinfkreuzerstuck, Zehnkreuzerstuck, Thaler, po slovensko: krajcar, groš, petica, desetica, tolar.
Ta imena su obična i znana vsemu slavenstvu avstri-janskomu, zato nam moraju biti, kakor zlata, i se vsakako zaderžati nepremenjena.
Fiinfkreuzerstuck, Zehnkreuzerstuck se ne smeta imenovati: petak, desetak, ker to bi pomenilo bankovce po 5 i po 10 Gulden.
Thaler, to je: tolar; talir je serbsko, talar po poljsko skaženo; etimologično se piše: dolar, ker su se, kakor je bilo v ^Novicah" že rečeno, taki sreberniki počeli
najpred kovati v Joahimovom „doluu v Čehih; v severni Ameriki se imenuje vsigdar etimolojrično: dolar; ako bi počeli Slaveni pisati po etimolopčno: dolar namesto tolar, jaz bi pristopil pri tej priči. Vendar to ni nič važnoga.
Imenujmo: Vereinsthaler, Doppelvereinsthaler po slovensko : mali tolar, veliki tolar.
Tako je to prestavljeno v slovenskom deržavnom zakoniku, ki je najizverstnejša prestava iz vseh avstrijansko-slavenskih deželnih zakonikov. Kako je to lepo, kako naravno i kako jasno! Mali tolar, veliki tolar, pa stari tolarji s starimi svojimi imeni. Ni potreba nam se mučiti i pristavljati slova: nemški ali kupčijski, ali srednji ali cesarski tolar; ni potreba nam dolgih, težkih i složenih slov za ^Doppelvereinsthaler" napravljati: talir duplon ali trofo-rintnik; dvoutolarak ali trvzlatnik; dwutalar ali trzyz<To-towka, kakor imaju ostala naša slavenska plemena. Tudi slova: ;,novi ali za vezni ali (od 1. novembra) sadanji" tolar ne bude potreba pristavljati, nego samo jednoduho: mali i veliki tolar i stari tolarji.
Imenujmo: Einguldenstiick, Zweiguldenstiick po slovensko: zlatnik, dvozlatnik.
Ne moremo drugače. Prav je, da se je dalo v slovenskom deželnom zakoniku slovo tudjemu goldinarju i ger-domu koroškomu rajnišu; v vesolnom široširokom slavenskom svetu ni nikdo imenoval 5?Guldenu goldinar, nego samo mi Slovenci, — nikdo raj niš (rajnišar pomeni tudi ,,Hengsta), nego samo Korošci i Stajarci. Kako pa budemo imenovali v napred „Gulden"?
Po slavensko, kakor ga imenuju drugi Slaveni! „Einguldenstuck" se imenuje po češko: zlatnik, po rusko: 3o.iomiK, po poljsko i rusinsko isto tako, samo da je spola ženskoga: zfotovvka. Zlatnik je slovo slavenskoga korena, zato lehko razumljivo i se ložeje upelje, nego slovo tudjega korena, i čto je iz vsega najvažnejše, ono je razširjeno čudnovito daleko po svetu slavenskom, ker je navadno i obično 60 milijonom Slavenov. „Forint" ni iz daleka tako pripravno slovo, ker je tudje (ptuje) i ima uže v tretjič prekrojenu i predelanu suknjiču, najpred ^florenus", onda „fiorinou i zatim „forint"; to slovo je premalo razširjeno , je navadno samo Horvatom i avstrijanskim Serbljem, vsih vkup blizo 4 milijone; Serblji v Kneževini šteju obično po tolarjih, v Turčiji pa po turskom denarju. Zlatnik je toliko pripravnejše slovo od tudjega forinta, kolikor je 60 milijonov več od 4 milijonov.
Zlatnik (Gulden), res, da ni iz zlata, je le iz srebra: pa saj tudi goldinar ni bil iz „golda" tudi le iz srebra ali celo le iz papirja: ako se je mogel tudji sreberni goldinar udomačiti pri Slovencih, toliko ložeje se bude udomačil slavenski zlatnik. Zlat ne pomeni samo Cehom, Poljakom, Rusinom i Rusom Gulden: nego je pomenil ne-kada tudi Slovencem toliko kakor 55Silberguldena, zato se vsigdar, vsaj na Koroškem, pravi „rusa zlat, kadar ima biti „Goldstuck.u
Imenujmo: „Viertelguldenstiicka po slovensko: če-tvertina.
Ni potreba pristavljati: goldinarjeva, zlatnikova če-tvertina; to se uže samo po sebi razume. Tako je ta tudi v ruščini. Jaz imam srebernik rusk kovan leta 1856, na jedni strani stoji: MOHETA IMU lllll \ = moneta pol-tina, i velja blizo pol našega tolarja, zato se imenuje prav prikladno: polti na, i ravno tako prikladno moremo mi vpeljati slovo: četvertina za „Viertel." — Na drugi strani stoji okrog: HIICTArO CEPEBPA Z 3<K10TIIHK\ 10y2 /JCKIEIf — čistoga serebra dva zolotnika 10V2 dolejr to je po slovensko: čistega srebra dva zlatnika 10ya delov. Iz toga se vidi, da je slovo: zlatnik (goldinar) obično tudi v ruščini, ne vem koliko velja; naj velja kolikor hoče — i da je obično: poltina i da moremo tudi mi upeljati slovo: četvertina.
------    204------
Imenujmo: „Banknote" po 5, 10, 100 i po 1000 zlatnikov po slovensko: petak, deseta k, stotak, ti-sučak; i zlati denar: krona, polkrona.
Tako imenujmo sami te denarje v spisih, tako pa učimo tudi ljudstvo po priložnosti i mladinu v uciliščih imenovati te denarje, da se nam ne ugnezde „guldensti-kelni", ,,Ferajnstolarjia pa „firkelnicc med ljudstvom.
Maj ar.