Štev. 47.	V (Jubilant dni 22. novembra 1906.	LtiO XIX.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
lakaja vsak Četrtek. Cena mn ]• S K na leto. (Za NemCIJo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tuje drfave « K OO v.) — Splel In dopisi «e po-illjajo i Uredništvu ,.Domoljube", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. I. Naročnina, reklamacije ln Inseratl pa i Upravnlitvu , .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrats (iestlna »Domoljubove« Urine 34 ■ m) stane ta enkrat 30 v. Pri vet-kratnem objavljenju primeren pesnit po dogovoru. — Posamesae itevttke se prodajajo po 10 v. čekovni promet poltno-hranllnlCnegk urada itev. 824.797.........
M o volilni preosnovi.
(Govor v državnem zboru dne 9. novembra.)
Veleposestniki.
Najboljše moremo po moji sodbi presojali novi načrt vol. reda, ako si ogledamo po vrsti nasprotnike te predloge. Pred vsem opozarjam na izjavi veleposestnikov. Prvo izjavo so podali češki konservativni veleposestniki na desnici visoke zbornice. Ta izjava je hvalevredna po obliki, lepa in plemenita po izrazu. Vredna je stranke, ki je dala avstrijski državi politike visoke misli, bogatega znanja in tako čistega značaja, da jih pač ne moremo prištevati onim »dvornim kulijem«, o katerih je govoril grof Stern-berg. Kdo ne pozna mož, kakor^Leon Thun, oba grofa Clam-Martinic, Karol Švarcenberg, Schonborn in drugi?
Ves drug vtis pa je name napravila izjava ustavovernih veleposestnikov. Najbolj me je presenetila pretirana narodno-šovini-stična primes te izjave. Napravila je name v'is, da je govornik ustavovernega velepo-sestva na svoji harfi zapel melodijo, kakor io navadno slišimo s Scluinererjevega Olimpa. Bolje bi bili storili ustavoverni veleposestniki, ko bi bili upoštevali ona estetična čustva, katera smo opazili v izjavi konservativnih veleposestnikov.
Pisana gospoda.
Drugi nasprotniki pa, visoka zbornica, kako pisana gospoda je skupaj! Tu imamo v Prvi vrsti potujočega pomočnika Sternberga IVeselost) ž njim ne polemizujem. Nato pride Ceta vsenemških suličarjev (Veselost) s statikom S c h 6 n e r e r j e m. Bojno zastavo 'osi S t c i n in gospod M a 1 i k piska na svoji !'isčalki malo okusno, temboli glasno (Vesc-<»t) bojne koračnice.
In čudno! Pridružili so se jim češki ra-dikalci; za njimi hlačA polnoštevilna trojica slovenskih naprednjakov, ker četrtega že nekaj mesccev ne vidimo v zbornici.
Rekel sem že, da grofu Sternbergu nočem odgovarjati, radikalcem na levem in desnem krilu pa mi ni treba. Ako je na eni strani, osobito »pontifex maximus« vsenemške stranke, gospod tovariš Schonerer, nedavno v zbornici prokiei in izobčil iz svoje cerkve vse grešne glave nemških parlamentarnih ministrov, poročevalca dr. Lockerja in vse ostale nemške stranke, češ, da so izdali in prodali nc.iiški narod; in če na drugi strani isto trdijo o Mladočchih častiti češki radikalci iu dr. Plače.k — potem smemo pač trditi, da ena trditev drugo uniči. Oboje ne more biti resnično, in zato trdim, da na srečo nobena ui resnična. (Pritrjevanje.)
Odgovor dr. Tavčarju.
Rad bi govoril kar mogoče kratko. Vendar pa se moram malo obširneje baviti z govorom tovariša dr. Tavčarja. Naravnost priznam, da je govoril v zmerni obliki. Hvaležen sem mu za to. ne s stališča stranke ali z ozirom na naše koristi, ampak edino le s stališča dobrega okusa. Tolikrat se nam predbaciva, da smo kulturno zaostali, manj vredni narod. Govori se vedno o višji nemški kulturi. Ravno ta razprava pa napravlja v tem oziru poseben vtis.
Tudi pri nas so velika nasprotja med strankami kakor pri Nemcih . Trdim celo, da nikjer med nemškimi strankami ni tolik raz-por, tolik prepad, kakor med slovensko ljudsko in napredno stranko. In vendar! Ako primerjate našo polemiko s psovkami in gnojnico, ki iih moče Schonererjeva skupina na nemške stranke, ne smete nam oponašati, ako rečemo: Ti izbruhi vsenemškega mišljenja in čustvovanja ne diše ravno po kulturni vzvišenosti. Dovoliti nam morate, ako smo loli
| drzni, da rečemo z znanim Seumejevim Indijancem: Mi divjaki smo lc boljši ljudje! (Prav dobro!)
To priznanje pa velja le obliki Tavčarjevega govora, nc pa vsebini. Po vsebini sem zopet spoznal dr. Tavčarja, kakor sem ga našel v kranjskem deželnem zboru. V njegovem govoru je polno vidnih zofizmov, neutemeljenih supozicij, zvitih izrekov in zavijanj, kakor jih rabijo advokatje na deželi. (Prav dobro!) To mi je dokaz, da zna dr. Tavčar prav dobro govoriti. Priznati se mu mora, da je »bon parleur«, kakor reče Francoz. Toda dr. Tavčar nima niti praška politične misli, politične doslednosti in razsodnosti. (Pritrjevanje.)
In to Vam hočem dokazati.
Dr. Tavčar se pobaha ter pravi: Mi slovenski naprednjaki smo se izrekli za splošno in enako volivno pravico žc ob času, ko kranjski klerikalci šc mislili niso na to. Pred očmi ima razprave dež. zbora I. 1894. Res je, da je takrat napredna stranka sprožila to misel. Toda dr. Tavčar je pozabil, kaj je govoril v tej zbornici dud 27. septembra 1905 o volivni preosnovi. Rekel jc:
»Ker sodimo, da razmere na Kranjskem iu med Slovenci sploh ne priporočajo splošne in enake volivne pravice; ker sodimo, da bi splošna volivna pravica vpeljala popolnoma neproste volitve, zato smo sedaj proti tej volivni pravici.« (Čujte! Čujte!)
In dalje je rekel: »»Tembolj smo proti tej volivni pravici, ker smo in ostanemo na stališču, da ie največja nesreča za slovenski narod, ker se toliko duhovnikov vtika v politiko. Dokler se v tem oziru radikalno ne izboljšajo razmere, tako dolgo se slovenska svobodomiselna stranka na noben način ne more navduševati za splošno volivno pravico.«
Tako je govoril v tej zbornici tovariš dr. Tavčar dnč 27. septembra minulega leta!
Gospodje, to pa ni še vse! Očital je tudi v svojem govoru min. predsedniku in vladi, da je kar čez noč prišla v zbornico splošna volivna pravica. To je hotel dokazati tudi iz zgodovine drugih držav. Sicer je dr. Tavčar odsoten, vendar mi ne bode mogel odgovarjati, ako rečem, da zgodovino -bolje razumem, kakor on. Njegovo zgodovinsko znanje je jako revno, in skliceval se je tudi le na zgodovino angleške ustave.
Toda, gospoda moja, komično je in le komično, da je dr. Tavčar mesec dni pozneje, ko jc tukaj rohnel proti splošni volivni pravici, doma v kranjskem dež. zboru vložil nujni predlog, ki poživlja vlado, naj poslanski zbornici takoj predloži načrt zakona po načelu splošne, enake in direktne volivne pra-vicc (Posl. dr. Šusteršič: Ker se je tedaj še zanašal na barona Gautscha, ki je bil proti splošni volivni pravici!)
Gospoda moja, to je ali popolna politična slaboumnost, ali pa še kaj hujšega, o čemer sc morda ne moti tovariš dr. Šusteršič. Tedaj je tovariš dr. Tavčar bil še pod vtisom Gau-čeve izjave z dnč 5. ali 6. oktobra. Ta iziava vlade se je tedaj tolmačila tako, da je bil iz-prva baron Gautsch proti splošni, enaki in direktni volivni pravici. Dr. Tavčar pa je slab vremenoslovec, političnega vremena ne ugane. (Prav dobro!) Mislil si ie torej, napravimo volivcem ceneno veselje, vložimo nujni predlog, vlada na Dunaju bode že poskrbela, da ne bode nič iz tega.
Ako ima tovariš dr. Tavčar pogum, da Mladočehom in njihovemu voditelju, g. dr. Kratnafu, predbaciva varanie volivcev, vprašam Vas, gospodie. kako nai označim to postopanje g. dr. Tavčarja? (Dobro! Dobro!)
Še več! Izpraznil je polno skledo svoje jeze nad mladočeškim klubom in izgovoril tudi spomina vredne besede: »Nikdar ne pozabimo. da je bil ravno g. dr. Kramaf, ki je nas na Kranjskem porazil, zadušil in zadavil.« Očital mu ie tudi še posebej, da ni poklicana nobena svobodomiselna stranka, naj bi opravljala posel rablja proti drugi svobodomiselni stranki.
Jaz ne vem. ali si bodo dr. Kramaf in mladočeški klub posebno polagali na srce to očitanje in ali iih bode mučila vest. Ko bi sc to1 pa le zgodilo, moral bi jih potolažiti, da so popolnoma nedolžni na umoru betlehem-skih otrok. (Veselost.) Povsem drugi vzroki so, ki uničujejo na Kranjskem Tavčarjevo stranko.
Prvi je ta: Rojč se splošne in enake volivne pravice samo zato, ker vedo, da so izgubili tla pod nogami. Kdo pa še gre za dr. Tavčariem? Ogleite si to družbo! Nekaj plena željnih advokatov, nekaj uradnikov in trgovcev. Jasno je. da s tako družbo ni mogoče v volivni boj. ako padeio privilegiji in sc vpelje splošna in enaka volivna pravica.
Drugi vzrok pa je. gospodie, osebna politična kvalifikacija g. dr. Tavčarja. Vnrašaite danes najboliše somišljenike dr. Tavčaria na Kraniskem in povedo Vam: »Dr. Tavčar ie uničil našo stranko!« (Tako ie!) Niegovo vodstvo. niegova nesposobnost za vodstvo ie pro-vzročila propad njegove stranke. (Posl. dr. Šusteršič: On je naš najboljši agitator! — Veselost.)
Gospoda! Iz hvaležnosti hočem predlagati v bodoči seji vodstva naše stranke, naj g. dr. Tavčarja v priznanje njegovih zaslug za hitri razvoj naše stranke izvoli za klerikalnega častnega člana. (Živahna veselost.)
Da, še več! G. dr. Tavčar je namenoma govoril o glasovaniu v odseku dnč 21. iulija, ko so se razdelili mandati na Češkem. Govoril je skozi okno. hotel je nahulskati lavno mnenje na Češkem proti mladočeškemu klubu in njegovemu vodstvu. Rekel je: »Dne 21. julija
je bil- boj za čast češkega naroda. Tedaj je šlo za čast češkega naroda, za čast slovanskih narodov.«
Jaz nisem tega mnenje. Ko bi bil član odseka, mirno bi bil glasoval za ta kompromis proti častitim češkim tovarišem, ko so nemški in češki poslanci s Češkega glasovali proti kompromisu.
Dr. Tavčar pa je pozabil, da se je v odseku za volivno preosnovo glasovalo po imenih in da imamo stenografske zapiske. (Cujte!) Le čitatje v debelem zvezku steno-grafskih zapisnikov! Tu najdete, da je dnč 21. julija sodeloval pri kompromisu tudi zastopnik Tavčarjevega kluba in je bil med onimi 28 poslanci, ki so glasovali za kompromis. (Cujte! Cujte!)
Gospodje, to je močan tobak, treba je mnogo drznosti človeku, da sedaj trdi kaj tacega po takih dogodkih.
Tu se vam pripoveduje, da se mori svoboda na Kranjskem, da se duši napredek. In zakaj? Ker izginejo kranjska mesta!
Vendar pa Ljubljana obdrži svoj mandat, le dva mestna okraja se združita s kmečkimi.
Odkrito pa Vam moram reči, da je naj-nespametnejši predlog med vsemi, ki ga je stavil tovariš Plantan, tovariš Tavčarjev in njegov sprednik v odseku. Absolutno nemogoče je„ da bi katerakoli vlada podpirala ta predlog. (Pritrjevanje.)
Da je še precej članov glasovalo za ta predlog, je edini vzrok, ker gospodje ne poznajo naših krajevnih razmer.
Jaz načeloma nasprotujem delitvi mest od kmečkih občin, ker taka delitev nasprotuje načelu splošne, enake in direktne volivne pravice. Najraje bi videl, da napravimo volivni red, kakor je na Nemškem in Francoskem. Priznam pa, da je med življenjem v mestih in na kmetih nekaj razločka. To sicer šc ne opravičuje razločka v volivnem redu, pač pa se more do neke mere zagovarjati, da se ta razlika izrazi tudi v volivnem redu.
Toda na Kranjskem najdete pravzaprav eno samo pravo mesto, in to je Ljubljana. (Res je!) Vsa druga mesta in trgi pa imajo le zgodovinski pomen. Da je to istinito, je jasno iz naslednjega: Tovariš Plantan je sestavil volivni okraj, ki naj bi obsegal 32.000 duš. To številko okrožim na gori. ker ta volivni okraj bi štel 31.999 duš. (Veselost.) V ta okraj pa je združil nič manj ko 30 takozvanih mest. Tako šteje n. pr. Višnja gora 361 duš in je doslej volila v mestni skupini. Tu najdete pa še manjše kraje, v resnici vasi. Turjak n. pr. šteje 216 duš. Vsi pošteni ljudje in vsi kmetje. Trebnje šteje 178 duš, Goričane le 164 duš!
to vendar niso mesta, in kaj naj odgovori vlada na tak bedast predlog? In kako so sestavili ta volivni okraj! Združiti hočejo Senožeče na Krasu neposredno pred Trstom s kraji ob Kulpi v vinorodni Beli Krajini in s kraji ob Savi na štajerski meji. Ti kraji pač nimajo nobenih skupnih interesov, nobene zveze. Združiti jih hočejo le zato v en okraj, da bi ta smrtnobolna stranka morda še enega svojega zastopnika poslala v visoko zbornico.
In enaki so drugi nasveti dr. Tavčarja in njegovih tovarišev.
Zupanom ne zaupa.
Tako je dr. Tavčar predlagal pri § 11. volilnega reda, naj se županom odvzamejo imeniki volivcev in naj jih sestavljajo politična oblastva!
Gospodje! dr. Tavčar z velikim ponosom govori o svobodomiselnosti, navdušuje se za boginjo svobode. Toda ta boginja, pred katero kleči na kolenih, mora imeti na glavi paradni klobuk c. kr. okrajnega glavarja (veselost) ali pa vsaj čepico c. kr. uradnega sluge.
(Veselost!) Ravno tako ponarejena, navidezna v in našminkana je njegova etika in njegova narodna zavest.
Krokodilove solze.
Slišali ste,- kako se je hudoval zaradi neke notice, ki pripoveduje o razgovoru g. min, predsednika z odličnim poslancem. Rekel je; G .ministerski predsednik je hotel tega odličnega poslanca podkupiti.
Pretakal je grenke solzč zaradi koroških Slovencev ter rekel: »Mi jih nemoremo in no-čemo izgubiti; noben Slovan v tej zbornici ne sme pomagati pri eksekucijl koroških Slo-vencev.«
Ta ogorčenost je sicer umestna, toda kaj porečete, ako vprašam in trdim — četudi bi mi zanikaval dr. Tavčar —: Od dobro po. učene strani sem izvedel, da so prišli gotovi gospodje k gotovim vladam in jim rekli: Ml požremo vso volivno preosnovo, kakršna je, s kožo in lasmi, le en mestni mandat hočemo imeti na Kranjskem! (Cujte! Čujtet)
Obstreljenl zajci.
Gospoda moja! Ako je to res, potenrje vsa narodna etika dr. Tavčarja jako dvomljive vrednosti. Sicer pa si je sam v zbornici zapel labudovo pesem, ko je rekel:
»Mi smo kakor obstreljeni zajci v tel zbornici, tarnali bomo, tožili in jokali.«
Dr. Tavčarju bi dal dober svet. Še vedno se čutim šolnika, tako tudi glede na Stilistiko. Saj sem celo nemščino učil na neki niže-av-strijski srednji šols v višjih razredih. Zaradi tega mojega hudodelstva se bodeta morda jezila tovariša Stein in Malik. (Veselost.) Toda istina je: Vedho sem pazil, da so učenci rabili prave primere. (Veselost.) Dr. Tavčarjeva primera pa je jako slaba. Ako dr. Tavčar jemlje primere iz živalstva, naj ne govori o zajcu (Veselost.), ker zgoditi bi se moglo, da bi rekel zloben šaljivec — kar jaz nfsem —- -naj. si izbere za primero drugo žival (veselost), ki izraža svojo bolečino glasneje in mogočneie (poslanec dr. Šusteršič: In ima tudi dolga ušesa!) in ima morda daljša ušesa kakor zajec. (Veselost!) S tem se poslovim od g. dr. Tavčarja.
Neenakosti — Korošci.
Res je, da volivna preosnova ne prinese povsem enake volivne pravice. Velika razlika je med volivnimi okraji. Posebno mi Slovani smo prikrajšani v primeri z Italijani in Nemci. Hočem pa biti pravičen, zato opozarjam, da se najde ta razlika tudi v okrajih posameznik narodnostij, posebno med Nemci.
Tu imate dunajski volilni okraj Rudolis-heim, ki šteje 75.000 volivcev in plačuje veliko davka. Ta okraj dobi enega poslanca, kakor mala skupina nemških Kočevcev, ki plačujejo jako malo davka. (Poslanec Wastian; To je zadnji kulturni ostanek Nemcev na Kranjskem!)
Pa tudi druge razlike najdemo v predlogi. Načelo je bilo, da se vstvarijo, kolikor mogoče narodno enotni volivni okraji. To se le zgodilo povsod, le na Koroškem ne in to nas peče. Še vedno imamo to staro neumnost, da se šteje prebivalstvo po občevalnem in n« po materinem jeziku. In celo po tem uradnem štetju je 53.000 koroških Slovencev razkosanih v pet volivnih okrajev s pretežno nemško večino. Izključeno je vsako upanje, da bi Slovenci kedaj dobili svojega narodnega zastopnika. Zato bi morali gospodje glasovati za iz-premembe, ki jih bodemo predlagali v nadrobni razpravi. Hotel pa bi za trenotel obleči nemškonacionalno kožo in s tega stališča bi drugače sodil o tej stvari. (Poslanec dr Šusteršič Wastianu: V Vašo kožo! — w* stian: Moja bi mu bila pretesna, jaz niše« elastičen!) Da, Vaša bi mi bila pretesna!
Vendar pa ne soglašam z di. Tavčarjem in dr. Vovšekom, ki sta trdila, da je teh 53.000 koroških Slovencev narodno izgubljenih. Jaz sem druge misli.
Mislim, da imam večjo pravico, tu govoriti, kakor dr. Tavčar, ki, če izvzamemo nekaj odvetniških zastopstev v Celovcu, pozna Koroško le, kakor se mi zdi, iz napitnic, jaz pa poznam Koroško, deželo in ljudi. Izpričali boste, čez dvajset let sem v zbornici, da nisem nikdar nespodobno iu neprimerno postopal specielno glede na koroške zadeve. A ko-roški Slovenci niso nikakor manj vredni in izmed vas ne bo nihče hotel trditi, da tvorijo slabši populacionistični element, kakor njihovi nemški rojaki.
Ne pozabite, da je največji Korošec, ki ga sploh imate, Slovenec, namreč eden izmed najslavnejših fizikov XIX. stoletja, Stephan. Sam sem še govoril ž njim slovensko, v »Slovenskem Glasniku« je priobčeval razprave o fiziki in imamo lepo vrsto njegovih pesmi v našem sladkem jeziku. Narodno mrtvi torej koroški Slovenci še niso.
Naš cenjeni tovariš dr. Steinwender mi dovoli, da govorim tu o otvoritveni vožnji, ki smo jo napravili v lepi koroški deželi pred enim mesecem in pol. Ganjen in vesel sem bil, ko sem se peljal v ljubki družbi dr. Steinwen-derja (Veselost,) iz Beljaka proti karavanškemu predoru in ko smo, čim dalje smo se peljali, vedno bolj pogosto videli plapolati narodne slovenske trobojnice, ko sem videl to silno scenerijo, vprizorjeno po oficielno odstranjenem slovenskem ljudstvu na vznožju Karavank.
Tu ste videli stati na stotine oseb zbranih z narodno trobojnico v rokah in v sredi ogrodje z velikanskim napisom: »Da smo tudi tu Slovani, — da slovensk' je Korotan, — narod naš dokaze hrani!« Skupno s tovarišem Oraschem sva čitala. (Medklici.) To se pravi, da stanujejo tudi tu Slovani, da je tudi Korotan slovenski, zato prinaša naše ljudstvo dokaze. Ta živelj je sposoben živeti in ne boste ga vsesali. Sploh danes ni več tako lahko mogoče, da se raznarode celi narodi. Kai bo zato sledilo takim stremljenjem? Ti volilni okraji so nalašč narejeni za nemško ljudsko stranko in pravi režiser, ki je spravil na oder to umetno delo, je cenjeni tovariš dr. Lemisch. Posledica te volilne geometrije bo sledeča: Na Koroškem se pojavlja in pridobiva tal stranka, ki je skozi in skozi popularna, namreč krščansko-socialna. (Poslanec Stcinvvender ugovarja.) Videli boste, da se posreči spraviti koroške Slovence v krščan-sko-socialni tabor in takrat se bo pokazal ta račun, da vam bomo lahko končno zaklicali latinsko kitico: »Vos non vobis melificatis apes«I
Ne smem biti obširen, gospodje, hitim h koncu, dasi bi lahko še veliko povedal. Prijatelji volilne preosnove naj bi sploh v tej razpravi več molčali, kakor govorili. Le mimogrede bi se rad dotaknil pluralitetnega načina volitev in izjavil v imenu svoje stranke, da se naša stranka ne bo izjavila za plurali-tetni način volitev (Pritrjevanje), in sicer iz mnogih vzrokov, pred vsem pa uvažujemo, da se hoče pred vsem po volilni preosnovi doseči poravnava in odstranitev boja za volilno pravico.
V onem trenutku pa, ko uvedete plura-litetni način volitev, je preprečen popolnoma ta namen iu prično se takoj novi boji za volilno preosnovo. Da bo volilna preosnova narejena, da je od dne do dne odpor slabši, vidimo jasno. Največjo važnost bi pa polagal »a to, da se sklene volilna preosnova še ta mesec, in sicer še prej, ko se snidejo delegacije. Za to imam tehten vzrok.
Dve glavni vprašanji sta odločilni za Avstrijo, naravnost usodni za staro po viharjih sem in tja premetavano državo. Prvo vprašanje je ono o volilni preosnovi, ki se rešuje zdaj. drugo jc razmerje z Ogrsko. Pravkar so naši poverjeniki zopet na delu, da prično s Sisifovim delom skleniti z Ogrsko saj na pol pametni dogovor. Izid teh pogajanj je pa odvisen večinoma od naziranja, ki se bo razvilo na Odrskem glede na notranjo inoč Avstrije.
Ce se posreči, da rešimo do 25. novembra volilno preosnovo v zbornici, kar je tudi jako važno zato, ker moramo rešiti veliko velevažnih gospodarskih predlog, po katerih sega prebivalstvo (Živahno pritrjevanje), potem je doprinesla Avstrija tak dokaz moči, da bo morala vplivati tudi na gospode Mažare. (Pritrjevanje.)
S tem končam iu izjavljam, da bo glasovala naša stranka za prestop v podrobno razpravo, pridrži si pa, da zavzame nasproti raznim točkam v podrobni razpravi svoje stališče in da bo ob tej priliki nastopila za svoje izpreminjevalne predloge. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku častitajo.)
Izobrazbi.
Črtice iz zvezdoslovja.
Še nekateri važnejši planeti.
Venera je najsvetlejša zvezda na našem nebu. Premika se ravno tako, kakor Merkur in vidimo jo nekaj časa na zahodu (Večernica), potem na vzhodu (Danica). Svoje ime je dobila vsled izvanredno lepega sijaja. Venera se je namreč imenovala pri starih Rimljanih boginja lepote. Po velikosti je skoro popolnoma enaka zemlji, a razdalja od solnca ji je manjša, znaša samo 180 milijonov kilometrov. Kadar je na strani solnca kot zemlja, je oddaljena od nas le 38 milijonov kilometrov, a nam kaže temno stran in je ne vidimo. Okolu solnca obhodi pot v 224 dneh in se v istem času zavrti tudi enkrat okolu svoje o«!, toraj isti pojav, ki smo ga že našli pri Merkurju in mesecu. Gotovo velja glede podnebnih razmer tudi za Venero isto, kar smo povedali prej o Merkurju, na eni strani večni dan, na drugi večna neč, samo da na nji solnce ne pripeka tako hudo, ker sije samo dvakrat močneje kot na zeml;i. Ima tudi ozračje (atmosfero), polno oblakov. Ta planet ima neko lastno svetlobo, kakor solnce, tako da se vidi nekoliko razsvetljen tudi ko nam obrača temno polovico. Izvor te svetlobe nam je neznan.
Mars. Ta planet bi lahko imenovali drugo z e m 1 j o, tako ji je podoben. Ako bi prišel prebivalec naše zemlje na Mars. ne da bi o tetn kaj vedel, bi gotovo niti ne mislil, da je na čisto drugem nebesnem telesu, ampak, da je zašel v kake druge kraje, naše zemlje, recimo v Ameriko. Mars je tudi edini planet, o katere-rem smemo z neko gotovostjo trditi, da prebivajo na njem razumna človeška bitja, zato se zanj učenjaki in priprosti ljudje posebno zanimajo. Oglejmo si ta zanimivi svet!
Mars je sedemkrat manjši kot zemlja, premer mu je 6700 kilometrov v dolgosti, a od solnca je oddaljen 226 milijonov kilometrov, torej za celih 76 milijonov kilometrov dalje kot zemlja. Solnce se vsled tega vidi na njem ne* .iko manjše ko' pri nas. Seveda je tudi vi-nč-i.a na ".icm manjša. Za opazovanje jc posebno pripraven, ker k nam obrača takrat od solnca razsvetljeno stran, ko nam je najbližji.
Najprvo opazimo, da ima naš sosed a t -m o s f e r o i n o z r a č i c, ki :e kakor zemeljsko napolnjeno z vodenimi parami, iz katerih se delajo oblaki. Kjer so oblaki, tam gotovo^ tudi dežuje. A na Marsu nc dežuje tako pogosto kot na zemlji, kajti njegovo nebo se vidi večinoma jasno. Popolnoma na severu iu isto-tako na jugu se blišči večni sneg in led, ki se poleti pri kraju nekoliko staja, a pozimi se njegov obseg zopet poveča. Torej vse prav tako kakor na zemlji. Nekatera leta so opazili, da je na jugu poleti popolnoma skopnel sneg, kar se na zemlji nikdar ne zgodi. Popolnoma na južnem koncu zemlje je namreč ravno tako mraz, kakor popolnoma na severu, zato imamo Severno in Južno Ledeno morje. Letni č a s i so na Marsu podobni zemeljskim, samo še enkrat tako dolgi so, kot naši. Mars sc namreč zavrti enkrat okolu solnca šele v 687. zemeljskih dneh, ima torej dvakrat daljše leto kot ini, in vsak letni čas traja celih šest mesecev. Tudi Marsov dan je nekaj minut daljši od našega.
Na njegovi površini vidimo t e m n e in svetle pokrajine. Temni deli so m o r-j a, svetli pa suha zemlja, ki bolj odbija svetlobo kot voda. Naša zepilja je do treh četrtin pokrita z vodo, samo ena četrtina površja odpade na suho zemljo, pri Marsu pa jc približno vsakega polovica. Tako velikih morij tam zastonj iščemo, kot so pri nas, vidimo le manjša, in še ta so bolj velika jezera kot morja. Večkrat preplavi morje okolu ležečo suho zemljo. Uganjka so zvezdoslovcem tako-zvani Marsovi kanali. Tako imenujejo sive, od 1000 do 5000 kilometrov dolge in do 100 in še več kilometrov široke črte, ki sc vlečejo v ravni smeri, včasih tudi v loku po njegovi suhi zemlji in spajajo med seboj posamezna morja. Eden se križa z drugim, tako, da je vse podobno nekaki mreži. A še bolj zo-gonetno je, da se pojavi večkrat kak n o v kanal. Neki znameniti italijanski zve-zdoslovec je opazoval, kako se je najprej pokazala nejasna senca, čez nekaj dni je videl tam bele pege, potem je postala ona senca jasnejša in že drugi dan je bil kanal gotov. To vse se je zgodilo v osmih dneh. Skoro si ne moremo razlagati postanka teh kanalov drugače. kakor da so jih napravili p r c b i -vavci Marsa. Seveda morajo biti oni mnogo bolj izobraženi in izurjeni kot mi, kajti graditi take kanale ni malenkost. Gotovo jim služijo zato, da vjamejo v nje ob deževju vodo, ki jo potem rabijo ob suši. Tudi barva Marsove površine se po letnih časih izpreminja. Pozimi je bleda, spomladi postane plavkasto zelena, ki je poleti še bolj izrazita, a v jeseni se zopet izgubi. To menjavanje barve gotovo povzroča rastlinstvo. Neposrednih dokazov, da so na njem razumna bitja, šc nimamo, a govori mnogo stvari zato in je tudi zelo verjetno. Kjer je rastlinstvo, so gotovo tudi druga organska bitja. Bodočnost nam bo gotovo to vprašanje razjasnila.
Ostalih planetov ne bomo nadrobno opisovali, ker to nima pomena, omeniti jih hočemo samo mimogrede. Jupiter, ki se odlikuje po svoji mirni in močni svetlobi med zvezdami, jc največji planet v družini našega solnca. Iz njega bi se dalo narediti 1280 naših zemelj. A je tudi šestkrat dalje od solnca kot zemlja in se nam zato zdi majhen. Temne noči mu razsvetljuje petero mesecev, ki se neprestano gibljejo okolu njega, nekateri počasneje, drugi hitreje. Lahko si mislimo, da je to zelo krasno.
Saturn je posebno znamenit po svojem kolobarju in mesecih. V razdalji kakih IS tisoč kilometrov ga namreč obdaja okoliinokoli kolobar, ki se z njim vred vrti. Ta kolobar sestoji iz samih majhnih telesc, bolje rečeno iz prahu, in je širok 80 tisoč kilometrov, a debel
samo okolu 200 km. Tanjša stran je obrnjena proti planetu. Mesecev ima Saturn celo osem. Planet Uran je tudi večji kakor zemlja. V ogromni daljavi 3000 milijonov kilometrov se pregiblje okolu solnca in potrebuje za svojo pot celih 84 let. Zaradi oddaljenosti je za prosto oko neviden, solnce se z njega ne vidi večje kot nam Venera. Da ga z daljnogledom še vedno vidimo, je vzrok, ker ima on sam lastno svetlobo. Do leta 1821 niso poznali zvezdoslovci nobenega planetai, ki bi bil bolj oddaljen od solnca kot Uran, tega leta se je posrečilo odkriti nov planet, ki so mu dali ime Neptun. Po gibanju Urana, ki je bilo nekoliko drugačno, kot so ga proračunali, so sklepali, da mora biti tam blizu nekje drugi planet, ki moti s svojo privlačnostjo Urana na poti okolu solnca. Ne da bi ga bili sp' :h odkrili, so naprej izračunali velikost ne\ 1-nega planeta, njegovo težo, stezo okolu solaca in mu odredili mesto, kjer bi moral ta in ta čas biti. Neki zvezdoslovec je obrnil svoj daljnogled na preračunano mesto in kmalu zapazil novi planet. Sijajen uspeh človeškega uma! On je od vseh planetov najbolj oddaljen od solnca, ki mu sije 900-krat slabeje ko nam. Brzovlak bi hodil od nas do nJega 8300 let. Za svojo pot okolu solnca potrebuje 164 zemeljskih let.
Razun dosedaj opisanih planetov leta okolu solnca še nebroj manjših, največ jih je med Marsom in Jupitrom. Vsled njih majhne obsežnosti jih pa s zemlje s prostim očesom ne moremo zapaziti. Največji ima premer 382 kilometrov dolg, a najmanjši samo 9. Manjšega bi pešec iahko obhodil v šestih urah. Mi bi se tam čutili 500-krat lažje kakor na zemlji, ker je njih privlačna sila zelo majhna.
Zvezde repatice in kresnice.
PriKazni na nebu, ki so v prejšnjih časih povzročile največ strahu, so hili kometi ali repatice. Je v resnici nekaj čudnega, da se naenkrat pojavi na nebu zvezda z dolgim repom za seboj. Vsak komet navadno sestoji iz jedra, katerega obdaja nekaka megla in se vse skupaj imenuje glava, in iz repa, ki ga vleče za seboj. Jedro je sijajneje kot ostali deli in tudi bolj gesto, medtem, ko skozi rep vidimo lahko zvezde na drugi strani. Bistvo kometov, v kakšnem stanju se nahajajo na njih snovi, ni prav natanko znano. Nekateri menijo, da sestoje njih jedra iz samih žarečih plinov. Zlasti nerazumljiv nam je njih rep, ki se razteza mnogo milijonov kilometrov daleč. Nekateri pa so tudi brez repa. Rep ie vedno na strani kometa, ki je obrnjena od solnca, prav kakor bi se solnca bal. Ko gre komet proti solncu, se vleče rep za njim, ko pa odhaja od njega, se pa obrne rep naprej in gre pred kometom in se vidi kot bi ga komet gnal pred seboj. V glavi se večkrat prikazujejo čudni pojavi. Leta 1882 je razpadla glava nekega kometa pred očmi zvezdoslovcev, ki so ga opazovali, najprej na dva, potem na štiri dele. Istotako se je razdelil drugi komet I. 1888. na tri dele.
Kometi se gibljejo podobno planetom okolu našega solnca v elipsah (pot, ki ima obliko prereza jajčeve lupine). A te elipse so bolj po-dolgaste, kakor pri planetih, zato potrebujejo kometi več časa za svojo pot okolu solnca. Za enega, ki se je prikazal 1. 1811 so izračunali, da obide solnce v 3000 letih, nekateri pa ga oblete že v sedmih letih. Na svojem potovanju pridejo nekateri tako blizu solnca, da jih greje 1000-krat bolj, kakor nas, in se nam ni čuditi, ako morajo to predrznost plačati s svojo glavo. Solnce jih potegne k sebi. Imamo tudi komete, ki niso stalni spremljevalci našega solnca, ki pridejo iz daljnega vsemira samo v goste k solncu in jo potem zopet odkurijo naprej, ne da bi se še kedaj vrnili. Vsak komet,
ki potuje v toliki oddaljenosti od solnca kot naša zemlja s hitrostjo 42-tih kilometrov v sekundi, uide privlačni sili našega solnca in ga to ne more prikleniti k sebi. Hitrost ga reši.
V zvezi s kometi so m e t e o r i ali k r e s-n i c e, kakor jih ponekod imenujejo. Večkrat se vidi ponoči, kako se naenkrat potegne po zraku svetla črta, ki se kmalu izgubi. Mi pravimo, da se je utrnila zvezda. Ta pojav, je predmet mnogih vraž in praznih ver, dasi' je čisto"naraven. Na mnogih krajih zemlje je padlo z neba kamenje, kateremu pravimo me-teori. Nekateri so zelo veliki in tehtajo do 500 centov. Na površju so polni lukenj, kakor da bi bili goreli. Glavna sestavina je železo. Ti povzročajo takozvane zvezdne utrinke. To kamenje potuje tudi po vsemiru okoli solnca in če pride zemlja v njih bližino, jih seveda potegne zemlja k sebi. Ko pridejo do zraka, se vsled silne hitrosti hudo drgnejo (ob njega) in pri tem nastane tako velika vročina, da za-gOre. Ce so majhni, izgore popolnoma, predno pridejo na zemljo. Nekateri imajo tako veliko hitrost, da uidejo privlačni sili zemlje, četudi se ii tako zelo približajo, da gredo že skozi zrak in se tudi razžare. Dolgo so se zvezdoznanci mučili okolu vprašanja, odkod prihajajo ti meteori. Naposled so prišli do zaključka, da jih pošiljajo kometi. Primerjali so pota kometov s poti teh kamenov, ki krožijo v celih rojih okolu solnca, in našli, da se pota popolnoma zlagajo. Iz te enakosti potov so potem sklepali, da so meteori ostanki planetov. Plini, iz katerih sestoje planeti, se v vsemiru, kjer je do sto stopinj Celzija mraza, ohlade in spremene v kamenje, in ko zemlja pride na svoji poti v bližino njih poti, se vsu-jejo na njo.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
V državnem zboru se sedaj vrši boj za splošno in enako volivno pravico. Odsek jo ie odobril, toda vse te sklepe pa mora še drž. zbor potrditi, da bodo imeli veljavo. Delo gre precej hitro od rok. Več kakor dve tretjini vseh poslancev je za volivno pravico in zato bo gotovo v kratkem vsa potrjena. Nasprotniki seveda napenjajo vse sile, da bi to preprečili, toda premalo jih je in vse njihovo vpitje je zastonj. Pretekli teden so se pa v tem boju poslužili takih sredstev, da jih obsojajo vsi pošteni ljudje. Ravno na naše poslance so vsi nasprotniki posebno hudi, ker vedo, da so odločni zagovorniki splošne in enake volivne pravice. Združili so se naši trije liberalci dr. Tavčar, Ferjančič in Plantan in pa najhujši Nemci in so upili in zmerjali na vse strani. Največ sta pretrpela Šusteršič in Šuklje. Ker so naši liberalci prebojazljivi, da bi sami zabavljali, so povedali vse laži, ki iih je »Narod« nosil vsenemškemu poslancu Štajnu in ta je zmerjal. Dr. Šusteršiču je rekel, da je on kriv, da bo nova volivna reforma prodrla in ga zmerjal kakor kaka baraba. Šukljeju je celo očital goljufijo. Pa vse se je povrnilo. Šusteršič in Šuklje sta vstala in odgovorila in vsi državni poslanci so jima izrekli zaupanje in naj nikar ne gledata na take smrdljive ljudi, kakor so oni Nemci in kakor slovenski liberalci. Posebno Cehi so bili hudi. Rekli so, da je sramota, da slovenski liberalci gredo z najhujšimi Nemci in da jih je sram, da so sploh kedaj imeli s slovenskimi liberalci kaj opraviti. Tako se krivica sama maščuje. Hoteli so škodovati našim poslancem, ki se trudijo za novo volivno pravico, a pri tem so sedaj sami naj-
bolj na škodi, ker jih sedaj vsi prezirajo in zaničujejo že zato, ker izdajajo Slovence s tem, da se vežejo z najhujšimi Nemci in zato, ker širijo po svetu laži in obrekovanje od naših poslancev. Dr. Šusteršič jim je rekel, da bode že ljudstvo pri volitvah obračunalo ž njimi. Volitve bodo pa namreč gotovo še to zimo. Ministrski predsednik je že poklical nekatere deželne predsednike k sebi, da jim da navodila, kako se imajo obnašati pri prihodnjih volitvah.
KANCELPARAGRAF.
Kaj je pa to? Človek ima že navadno strah pred vsakim paragrafom, ker pravijo, da je vsak tako zvit, da se lahko tudi narobe obrne in ga zastopijo samo dohtarji in sodniki. Toda ta »kancelparagraf« je pa posebne vrste zverina, ker bi bil grizel samo neki stan. Na videz bi škodoval samo duhovnikom, v resnici pa tudi kmetom in delavcem. Razložimo torej, kak je ta »kancelparagraf«. Ko so naši liberalci obupali, da bi preprečili volivno reformo, so pa predlagali v odseku to-le: Noben duhovnik se ne sme nič vtikati v javne zadeve. Če na primer duhovnik na prižnici pravi, ločitev zakona je protikrščanska in nikar ne volite takih ljudi, ki jo bodo vpeljali, tedaj bo dobil 3 mesece ričeta. Če duhovnik govori s par krneti ali delavci in pravi, nikar ne volite takih poslancev, ki bodo odpravili krščanski nauk iz šol, ker potem bodo otroci popolnoma podivjali, marš v luknjo za tri mesece. Če bo slovenski duhovnik na meji na Koroškem in Štajerskem rekel: Ljud e, nikar ne volite Nemca., ampak Slovenca, ker ta bo za vas delal, takoj bo moral za tri mesece v špehkamro. Sploh duhovnik ne bo smel niti ziniti o volitvah, niti o politiki in ne o državnem ali občinskem gospodarstvu, ker kakor hitro bo kai rekel, ga bo prijel žandarm in bosta šla malo na rajžo — za tri mesece. Tako bo torej — vprašanje je le kedaj. Liberalni poslanec Ferjančič, ki so ga izvolila gorenjska mesta za svojega zastopnika in ki še ni druzega naredil, kakor s kravjim zvoncem zvonil v deželnem zboru, je stavil ta predlog. Seveda ni bil sprejet. Norčevali so se večinoma vsi poslanci, ker tako kunštnega človeka še niso videli. Marsikakcnni duhovniku bi bilo še morebiti prav tako, ker sedaj ima vedne sitnosti, poti in letanje. Še celo socialnodemokratični poslanec Adler je rekel: Zakaj bi ravno duhovnikom jemali to pravico. Bodimo vsi enaki. Duhoven bo imel en glas pri volitvah, delavec enega, kmet enega, to je pravično. Govori lahko vsak za svojo stvar, saj ljudje so že toliko pametni, da bodo sami spoznali, kaj je prav in kaj ne. — Mi bomo pa še nekaj pripomnili. Kdor je hodil kaj dosti po kmetih ie gotovo slišal marsikako odkritosrčno. Nikdar pa še ni slišal, da bi pošteni možje rekli, duhovnik naj bo tiho in naj se ne vtika v naše reči. Ljudje vedo. da jim on še kako po pravici pove. Velikokrat se pa sliši, če bi vsi dohtarji iu advokati pustili politiko in druge reči, bi bilo pa veliko bolje, ker med temi jih je pa res zelo malo, ki bi kmetu v resnici dobro hoteli. To se sliši po kmetih in tako je tudi v resnici.
KRANJSKA POLITIKA.
V nedeljo je bil v Ljubljani javen ljudski shod, na katerega je prišlo okolu 2000 liudi. Govorili so možje različnih strank. Naš somišljenik Gostinčar je govoril, kako se v naši deželi slabo godi onim, ki imajo deželno službo, ker naš liberalni deželni odbor tako slabo gospodari. Reveži so posebno pazniki prisilne delavnice, ki imajo za malo plače po 80 ur službe skupaj. — Etbin Kristan je pa govoril o razmerah na Studencu. Sploh so vsi ob-soiali liberalno gospodarstvo. No, saj ne bo
več dolgo. Bomo kmalu pomedli, da bodo odfr-čale te smeti. — Veleposestniki, to ie naši kranjski grofje in baroni, so pa volili dva poslanca v deželni zbor. 45, reci in piši petinštirideset glasov je bilo oddanih. Izvoljena sta baron Codelli pri Ljubljani in baron Bom iz Tržiča. Imenitno je to. Sedaj ima 45 ljudi deset poslancev v deželnem zboru. In še vpijejo nekateri, da nova volivna pravica ni potrebna. — V četrtek je imela liberalna stranka svoj zaupni shod. 1500 vabil so poslali pa je prišlo le okolu 300 ljudi. Rekli so, da bodo sedaj začeli delati, ker sedaj so sami pripoznali, da do sedaj še niso nič delali. Mi smo jim to že večkrat povedali, pa so se jezili nad nami, sedaj so pa sprevideli, da je to res. Kar obstoji ta stranka, še ni naredila ne ene pametne stvari. Zabavljali so čez duhovne in čez posojilnice in čez mlekarne in čez zadruge. Kakšno delo je. pa to ? Kmetje so sprevideli to delo in zato so se oprijeli posojilnic in mlekarn in zadrug in snovali so izobraževalna društva. Sedaj se pa liberalci jeze, če ne bodo pri prihodnjih volitvah dobili nobenega poslanca. Prav jim je, sedaj , bodo želi, kar so sejali. Saj vendar ni nobeden več tako neumen, da bi mislil, da bomo Slovenci le z zabavljanjem kam naprej prišli. Na shodu so bili največ advokati, učitelji in le par kmetov. Pa še ti kar jih je bilo, so godrnjali, da se ne puste več za norca imeti in da zahtevajo, da se bo res delalo. Tudi učitelji so se pritožili, da jim ni všeč, ker liberalci niso nič zanje naredili. »Slovenec« je pisal zadnje dni, da sedaj, ko bo nova volivna pravica, s c pač ne bo treba več veliko bojevati z liberalci, ker so ti sami s svojo lenobo poskrbeli, da jih ljudje ne bodo več volili.
IZID VOLITEV V BUDJEJOVICAH.
Burne občinske volitve so imeli, kakor smo že zadnjič omenili, v Bndjejovicah na južnem Češkem. V tretjem razredu so zmag;ali Cehi; volitev v drugem razredu sc Cehi niso udeležili, pač pa so naskočili prvi razred. Toda zmage niso dobili tudi ne v prvem razredu. Tako so z nemško zmago v drugem in prvem razredu zaključene občinske volitve v Bndjejovicah. Nemci so z velikim veseljem oznanili svojo zmago nad Cehi in so celo razobesili lepake po Budjejovicah, kjer so naznanjali, da so pri občinskih volitvah oddali Nemci 2423, Cehi pa Ie 2065 veljavnih glasov. Tako so torej ostale Budjejovice še vedno v nemški oblasti.
ZATIRANJE POLJAKOV V NEMČIJI.
Žalostne razmere na Nemškem Poljskem nam jasno kažejo, da si je postavila ona velika kulturna država nemška, kakor se imenuje, za svojo nalogo, da hoče zatreti vsako sled tujega jezika v mejah svoje države. Ze zadnjič smo poročali, da si je izbrala pot, po kateri misli priti najlažje do svojega namena — ljudske šole. Prepovedala ie ta kulturo-nosna nemška oblast ne samo učiteljem v šoli učiti v materinskem poljskem jeziku, ampak, kar je najhujše, prepovedala je celo poučevati otroke v šoli veronauk v rodnem jeziku. Ta prepoved je razburila Poljake do skrajnosti, zaplatntel je v njih srcih oni ponos, ki so ga imeli njih pradedi v veliki poljski državi, začutili so, da imajo v sebi še moč, da sc upro tem vnebovpijočim krivicam. Zares, čudna je zgodovina poljskega naroda. Nekdaj tako velika, samostojna poljska država je sedaj razkosana med tri države, in se mora boriti za svoje najsvetejše pravice, ki jih ji hočejo izpu l'ti iz njenih rok. In vendar je poljska država do konca osemnajstega stoletja po moči, po obsegu in slavi nadkriljevala te države, katerim mora biti sedaj podložna. Notranji ne-miri, domače vojne so jo pripeljale na rob propada in leta 1795 se je razdelila velika poljska država na tri dele. En del je dobila Avstrija,
drugi del Rusija, en del pa Nemčija. Tako je izgubila Poljska svojo samostojnost, ker se ni znala vladati, in sedaj mora pa prenašati rada ali nerada gospodstvo tujih vladarjev. Najhujše in najtežje breme morajo pa prenašati oni Poljaki, ki so prišli pod nemško oblast. Sicer sc jim tudi v Rusiji ni godilo, Bog ve kako dobro, vendar so se v zadnjem času razmere ruskih Poljakov znatno izboljšale. Tudi na Ruskem so jiin kratili njihove pravice, poljski jezik so izpodrinili iz šol in iz uradov, toda kakor rečeno, obrača se sedaj na bolje. Da se pa tudi avstrijskim Poljakom ne godi posebno dobro, pa spoznamo že iz tega, ker so popolnoma odvisni od Judov, popolnoma so v njihovih rokah. Poljaki so delavci, Judje pa gospodje.
Najslabše se pa godi Poljakom v Nemčiji. Ni še zadosti nemški vladi, da jim je vzela svobodo, da jim krati njihove pravice, sedaj jim hoče vzeti še njihov materni jezik. Toda vprašanje je, če se ji bo to posrečilo. Na čelu odpora proti tem krivicam pa stoji poznanjski nadškof Stablevski in tudi vsa duhovščina je izjavila, da je na istem stališču, kot nadškof, glede poljskega šolskega vprašanja. Mirnim potom je skušal poravnati te krivice, zato se je obrnil s prošnjo do nemškega cesarja Viljema, naj dovolj pouk v krščanskem nauku v materinščini. Toda nemški cesar ni hotel ugoditi prošnji, akoravno dobro ve, kaka krivica se godi s tem poljskemu narodu. Razna poljska društva pa nameravajo poslati odposlaništvo k papežu v Rim, katerega hočejo prositi naj posreduje glede na poljsko šolsko vprašanje v Nemčiji. Ako vse to ne bo nič pomagalo, si bodo iskali Poljaki drugo pot, da si ohranijo svoje pravice, in gotovo je, da se ne bodo kar na noveljc uklonili nemškemu nasilstvu. S takimi krivicami širijo Nemci svojo kulturo med nenemške narode!
IZ FRANCOSKE ZBORNICE.
Naučili minister je razložil v francoski zbornici vladni program glede na izvedbo zakona o ločitvi cerkve od države. Minister je izjavil, da francoska vlada ni protiverska, ampak brezverska, iz česar sledi, da francoski vladi ni prav nič mar, kaj dela cerkev. Toda kako dosledna je francoska vlada glede tega je le predobre znano iz njenega boja nasproti cerkvi. To je pokazal tudi naučili minister v svojem govoru. On hoče vsiljevati katoličanom verske dražbe, noče priznati papežu pravic, ki jih ima kot vrhovni cerkveni poglavar tudi v francoski cerkvi in vendar je naučni minister brezverec, ki mu ni prav nič man, kako hočejo katoličani živeti. Let?. 1907 bo vlada zaprla cerkve; izgnala bo katoliško bogoslužje iz cerkva, a vendar pravi, da ji ni nič mar katoliška cerkev. Ne ve ne za Boga, ne za cerkve, hoče pa vkljub temu odločevati o cerkvah. Tu se kaže velika doslednost francoskih framazo-nov, ki s tem svojim počenjanjem jasno kažejo, da niso le brezverski, ampak tudi protiverski.
SRBIJA.
Srbska vlada je najela pri francosko-švi-carskih bankah 95 milijonov frankov posojila, da si nabavi nove gorske topove. Sklenila je tudi pogodbo s Francosko, da bo izvažala na Francosko prešiče. S tem je torej zagotovljen srbski prašičji in svinjski izvoz. Francoski minister za zunanje zadeve ie izjavil da pogodba, ki je sklenjena med Francosko in Srbijo ni naperjena proti Avstriji. Srbski vladi jc mnogo na tem da se konča carinski spor z Avstrijo. Zato je poblastila svojega poslanika v Rimu, naj se pogaja z avstrijsko vlado o tem, kako skleniti trgovinsko pogodbo in končati carinski spor Srbska vlada ie pripravljena odobriti carino, kakoršno zahteva Avstrija.
IZ RUSIJE.
Po Rusiji se je raznesla zopet vest, da sc Japonska pripravlja na novo vojsko proti Rusiji. Neki ruski častnik, ki je bival dalje časa na Japonskem, trdi namreč na podlagi resničnih dejstev z vso gotovostjo, da se je začela Japonska v vojaškem oziru živahno gibati in da se pripravlja v kratkem času osvojiti si nekaj ruskega ozemlja na Daljnem Vzhodu. Koliko je resnice na tem se ne ve, menda bo ostalo le pri pripravljanju na vojsko. — Napadi in umori se ponavljajo od dne do dne po mestih in po deželi, ropa se po državnih in zasebnih blagajnah, kamor le doseže dolga roka ruskega roparja.
TJSsš
Listek.
Moč strasti.
(Špansko spisal Anton io de Trueba.)
(Dalje.)
III.
Komaj mesec dni je preteklo po poroki Rože in Lovra, in pri hiši je bilo že vse drugače. Povsod se je kazala umna roka mlade gospodinje. Pred enim letom namreč je bila umrla Lovrti mati in ni bilo čuda, da je pri hiši čez leto vladal nered. Za silo je bil Lovro najel staro sosedo, ki je vsak dan prihajala v hišo in najpotrebnejše oskrbovala in urejevala. Ko pa je prišla k hiši Roža, je bilo takoj vse nekako pomlajeno; radostno je dihalo povsod novo življenje. Zazelenela so na vrtu zelišča, trta se je povspela visoko in samozavestno, podprta od nove moči, na gredah so zadehtele rože iu vsak dan se je dvigal iz dimnika vesel dim pod oblake. Tudi Lovro je bil drugačen. Ves teden je razbijal v ko-vačnici in gonil meh, a v nedeljo — ej, da bi ga videli. Kakor nagelček, lep in rdeč nagel-ček. Srajca mu je bila bela kakor sneg in čevlji bleščeči kakor luč. Tako je hodil Lovro k maši, da se je marsikdo za njim začudil in rekel sam pri sebi: »Kdo bi mislil, da je kovač . . .«
V nedeljo popoldne je bilo. Zvonovi so vabili k rožnemu vencu, Lovro je stal na balkonu, kadil in gladil Kapitana, svojega vrlega psa. Spodaj iz veže je stopila Roža, namenjena v cerkev.
Po poti je prišel Menhaka, posestnik ene sosednjih hiš. Cez ramo mu je visel suknjič, v ustih je imel pipo, v roki pa debelo palico.
Menhaka je bil mož štiridesetih let, šest čevljev visok in dva centa težak. Njegova moč je bila nenavadna. Popil je neizmerne množine vina in si v tem oziru sčasoma pridobil slavno ime. Velikan jc obstal pred Lovrovo hišo in zaklicai:
»Lovro, pojdi, greva pit! Kaj bi se držal kakor božji volek!«
»Ne grem«, ie odgovoril Lovro; »šel bom k rožnemu vencu in potem v polje na tnal sprehod, da mi bode bolj dišala večerja.«
»O, saj te poznam! Za groše ti je! U, pojdi!«
»Motiš se, Menhaka, če tako misliš. V lepi in prijateljski družbi mi tudi za tolarje ni mnogo!«
»Skaži se moža, pa ti verjamem!«
»Dobro! Da mi ne boš očital ne ti, ne drugi, da sem stiskač, pridem takoj za teboj!«
Menhaka je odšel svojo pot.
»Kam greš«, je vprašala Roža, ki je mimogrede slišala zadnje besede moževe.
»Menhaka in tovariši hočejo po vsi sili, da bi prišel . . .«
»Kani? V gostilno?«
»Da.«
»Lovro, — za božjo voljo, ne hodi v gostilno in ne občuj s temi ljudmi!«
»Sem obljubil.«
»Ne bodi čuden! Taka obljuba ne velja.«
»Morda imaš prav. A če mi očitajo sko-post, če mi mečejo v obraz, da sedim na denarjih in da pretipljem vsak vinar, predno ga izdam - to me jezi. Bodi! Danes grem zadnjikrat.«
»Bog daj! Lovro, zapomni si pa, da je težko kreniti z napačnega pota.«
In Lovro je odšel v gostilno, Roža pa v cerkev. Gostilna in cerkev nista bili daleč narazen. Po končanem opravilu je Roža nekoliko zaostala za ljudmi, da bi pogledala za Lovrom in ga prosila naj gre ž njo domov. Iz gostilne je stopila soseda, ki je popreje oskrbovala Lovrovo hišo. Pod predpasnikom je tiščala polno steklenico vina. S .starim sta rada pila sladki trtin sok, in zato so ji ljudje radi rekli Botera (steklenica). Pila sta pa doma in to je bilo še dobro. Nad Lovrom je Botera kraljevala prav samovoljno in sedaj je bila malo jezna, da jo je Roža izpodrinila in zagospodovala sama.
»Ali čakaš svojega možička«, jo je vprašala in malo pomežiknila z očesom; »ne vem, če bo kaj, lahko čakaš do polnoči!«
»Do polnoči? — Kako morete o Lovru kaj takega trditi? Nima navade, da bi popival cele noči.«
»Boš videla, kdo ima prav, ti ali jaz! Za mizo sedijo kakor pribiti in prevračajo ko-zarcc. Lovru se zapleta jezik že bolj, kakoi Menhaki in pravkar je hotel še igrati.«
»Menda vendar ne«, je rekla Roža in zardela od sramu. Vrnila se je nazaj do krčme. Vstopila ni, pač pa obstala pod oknom. Lovro se je drl in ezik se mu je skoro že zapletal: »Vina na mizo, kakor sem dejal, in pa kvartali bomo — da mi ne boste očitali, da sem stiskač. Tolarji iu cekini — kaj to! Saj jih kujemo!«
»Kuješ jih pa žene se tudi bojiš.«
»Žene se bojim? Brigam se zanjo. Zobe ji izbijem, naj ini le kaj reče.«
»Bravo, bravo«, je zakričala vsa soba in roke so zaploskale.
Ni bila jeza, kar je Roža takrat občutila v svojem srcu. Ganilo jo je in bolelo, da se je Lovro, ki ga je tako ljubila, tako zelo spozabil. Vstopiti se je bala in zato je poklicala Lovra kar pri oknu.
»Kaj želiš«, je vprašal iu se približal.
»Pojdi greva domov!«
»Sc jedli bomo, potem pridem.«
»Večerjo ti pripravim doma! Pojdi!«
»Zeuka linba, ni tako«, se je postrani nasmehnil Lovro iu se obrnil od svoje žene; Merilnika in tovariši so se na glas zakrohotali1.
»Lovro,- ljubi Lovro, pojdi! Slabo mi je, pospremi me!«
;>Do doma že prideš sama . Skuhaj si juhe in lezi!«
»Pojdi z menoj, Lovro!«
Lovro je inalo zamrniral, a svoji ženi jc hotel vendar ustreči. Vinski bratje so se zasmejali šl bolj kakor prej in ga pikali s priimki.
»I juhi Lovro, pojdi brž«, ga je še enkrat zaprosila Koža, ko se je obotavljal in se oziral po tovariših.
Lovrovo samoljubje je prikipelo do vrha. Zarohnel je nad svojo ženo:
»Pobeli sc, da te ne vidim!«
Roke so zaploskale in vinski bratic so ga zopet sprejeii v svojo družbo za mizo. To ie bilo plačilo za izgovorjene besede . . .
Ryža ni črhnila niti besedice. Iz oči se ii je vlil potoček solz in je odšla. Pred cer-
kvijo je za hip obstala, potem pa vstopila!, da bi Najvišjemu potožila svoje gorje. Večna luč je trepetala pred oltarjem in razsvetljevala somrak po cerkvi. Roža je pokleknila v klop. Glava ji je počasi klonila na mrzli les. Molila je in Najvišji jo je razumel. Ko je Roža odhajala, so bile suhe njene oči, posušil jih je Najvišji, a srce ji je bilo še vedno žalostno, potrto.
Nekaj ur pozneje je bilo po dolini vse mirno, le valovi reke so šumeli. Zdajpazdaj se je v kovačevem stanovanju odprlo okno, skozenj se je sklonila ženska glava v tiho noč in prisluškovala — pa zastonj! In okno se je zopet zaprlo.
Ko je ura pri Materi Božji odbila že polnoči, se je Roži zazdelo, da sliši na mostu samotne, pretrgane korake. Spomnila se je, da je voda precej narasla; ker je zjutraj močno deževalo. «Moj Bog«, je vzkliknila, »varuj ga nesreče!« Z ognjišča je vzela gorečo trsko in skočila na most. Kaj je videla? Nekaj črnega se je po štirih počasi pomikalo čez most kakor žival. In človek — pijanec je podoben živali. Bil je Lovro.
Podala mu je roko, da se je naslonil nanjo. Mož bi moral biti ženi opora, pa je bilo ravno narobe. Roža mu ni rekla nič žalega; iz nje je govorila' samo ljubezen in ljubezen ga je pripeljala tudi domov in ga spravila v posteljo.
Zjutraj so prihajali iz bližnjih vasi ljudje in prinašali seboj orodje., ki naj bi jim ga popravil. Kovač je ležal. Roža ga je opravičevala, da je bolan. »Hm, pondeljek je! Naj popravi do jutri, do pojutrišnjem, ker se mudi!« In so odhajali drug za drugim.
Lovro se je sramoval svojih napak in žena se mu je smilila. Predobra je bila zanj. Prosil bi jo odpuščanja, pa beseda mu ni hotela z jezika. Zatrl jo je ponos. Pač pa si je za trdno obljubil, da ne bo več prestopil gostilniškega praga. Na misel so mu tudi prišle Rožine besede:
»Težko se je vrniti z napačnega pota.«
IV.
Dolgo je že, odkar se je bil Lovro prvikrat po vseh štirih vrnil iz gostilne domov. Prisegal je takrat, da se nikdar več ne bo zgodilo. Poln lepih in dobrih sklepov je bil za bodočnost in kadar je pogledal svojo ženo, ga je bilo sram svojega dejanja. In vendar so bili vsi sklepi zastonj; prisegal si je, a prisege prelamljal in lagal sam sebi: postal je pijanec in mnogokrat je prišel domov po vseh štirih. Zjutraj se je kesal, ker je imel še težko glavo, popoludne je pa že zopet sedel med vinskimi brati in zapravljal denar, samo da ne bi ljudje trdili o njem, da je stiskač.
Ob dveh popoludne je. Lovro hodi gor-indol pred hišo in pestuje dveletno hčerko. Kovačnica je zaprta. Na kupu kovaške žlindre raste trava, znamenje, da kovač ne dela. Tudi v hiši in na vrtu ni prejšnjega reda. Lovrov obraz je bled in pod očmi modri kolobarji; obleka njegova priča o revščini. Dekletce v njegovem naročju je lično,, vendar pa bolehno in žalostno. Da bi ga nekoliko razveselil, mu Lovro trga cvetlice, tudi ga ogovarja s prijaznimi in otroškimi besedami, da se včasih nalahko nasmeje.
Po poti pride Menhaka.
»Lep otrok je, Lovro.«
»Po vsej Biskaji ni lepšega«, odgovori Lovro veselo.
»Rad ga imaš.«
»Vse bi dal zanj. Malo slabotno je in bojim se, da mi ga Bog ne bi vzel.«
»Tudi jaz imam rad otroke, pa tak otročaj nisem kot ti.«
»Ha, ker jih nimaš! Sicer bi sam med njimi "bil otrok.«
»Daj ga njej in pojdi z menoj 1«
»Je ni doma. šla e v mesto na trg, zato ne morem . . .«
»Pa doma bodi in pestuj!«
Menhaka je odšel v krčmo s trdimi koraki. Lovro je gledal za njim in obraz mu je bil mračen. V srcu so mu zopet vstajali dobri sklepi: »Nikdar več . . . tudi ne smem več! Denarja ni, ljudje tožijo nad menoj, Roža žalostna, vse narobe . . .«
Prišla je Botera s prazno steklenico pod predpasnikom. Že odclaleč je klicala:
»Lej ga, postopača! Ali se ti je kladivo snelo? Že štirinajst dni ga nisem slišala. Tako je dolgočasno, ko ni več slišati zvonkih udarcev ! Kaj nimaš dela morda?«
»Nič ga nimam! Vse me je pustilo.«
»Kdo ti je kriv? Sam! Ljudje prihajajo, obloženi z različno šaro, kovača pa ni doma. Ali pa spi, ker ima težko glavo. In tako gredo, odkoder so prišli, ker nimajo potrpljenja. Daj vendar, bodi pameten!«
»Ne govorite praznih! Saj vas nisem najel!«
»Kakor hočeš! Svetujem ti tako, ker boš revež sicer; tudi tale tvoj otrok bo revež in tudi Roža.« Obrnila se je k dekletcu, ki se je igralo v travi, ga dvignila in ga poljubila. Smilil se ji je otrok in rekla je tiho: »Angelček moj, kaj te še čaka!«
Botera je odšla v krčmo po vino. Lovru pa se je storilo milo pri srcu ,ker je razumel Boterine besede, ki jih je govorila otroku. »Kaj te še čaka! ... Res je! Bog ve kaj nas še čaka, če bo tako! Na napačni poti sem in nič več ne smeni dalje . . . Botera ima prav!«
Dvignil je otroka zopet v naročje in ga poljuboval, da se je otrok odmikal od njega, ker ni bil vajen njegovih poljubov.
Kmalu potem je prišla Roža z jerbasom na glavi. Tudi ona se je zelo spremenila. Poprej rdeča lica so pobledela in ne samo za tri — za deset, dvanajst let se je postarala. Dekletce v očetovem naročju se je razveselilo, ko jo je zagledalo, stezalo ročice proti njej in klicalo: »Mama, mama, kruha!«
»Srček moj, lačen si? Ubožica! Kaj ti ata ni ničesar dal?«
Vzela je otroka k sebi in ga ljubkovala. Segla' je v jerbas in mu dala kruha. Otrok je bil res lačen, kajti Lovro mu ni bil nič dal, in tudi imel ni. Zato ga je Roža pokarala:
»Zakaj nisi šel po kruha k sosedom, če ga ni pri hiši? Saj bi ti ga bili dali!« > • »Prosil da bi?«
»Zakaj prosil? Saj bi vrnili!«
»Meni ne bi dali, tebi pač in otroku . . • Saj vidiš, revež sem in postrani me gledajo. Nisem vreden, da sem oče angelu in soprog svetnici . . .«
»Ne govori tega! Pojdi, bomo jedli!«
Po jedi je dekletce zaspalo v materinem naročju. Roža ga je položila v zibelko, potem pa vzela vedro in šla po vodo.
Iz gostilne se je vračala Botera s polno steklenico. Zopet je vpila že oddaleč Lovru, ki je sedel na balkonu: »No, kaj ni lepše doma, kakor gori«, in pokazala je z roko na gostilno na gričii. »Tako je prav. ne pa vsak večer med pijanci!«
Botera je dobro mislila, pa dosegla je ravno nasprotno. Kovač se je spomnil svoje družbe in veselih pivčkov, spomnil se ie sladke kapljice in zabave, in premagalo ga ie. Vsi dobri sklepi so bili uničeni kakor že neštetokrat. Strast je vladala njegovo voljo in pri-jelai ga je tudi ob najlepših trenutkih. Pozabil je, kar si je obljuboval, in noga mu je sama od sebe krenila na grič v krčmo.
Tudi sedaj je vstal in šel v Skrinjo, kjer je Roža hranila svoj denar, ki ga je skupljala na trgu. Vzel je nekaj grbšev in se odpravil brž, da ga ne bi zalotila žena.
Urno je stopal čez most. Zmotil se je. Roža se je vračala od vodnjaka s polnim vedrom in klicala za njim. Še ozrl se ni, kakor otrok, ki ga prime trma, ko ga kličejo. Roža je postavila vedro na mizo, ki je stala pri vežnih vratih in bila nalašč za vodo, sklenila roke in žalostno kriknila: »Bog se. ga usmili! Kaj bo z menoj in otrokom?« — Pritekel je pes, zvesti Kapitan, in se ji dobrikal, kakor bi poznal njeno žalost, njeno gorje: »Ljuba gospodinja, rad bi nosil tvoje križe, da bi jih mogel; od tebe pa me ne loči nihče in pri tebi sem najraje.«
(Dalje prihodnjič.)

Otrok se igral z medvedi. V Brock\vayu v Ameriki se je dogodil v slovenski naselbini naslednji slučaj: Ko so bili ljudje pri maši, je nekaj vaških otrok šlo v gozd nabirat lešnike. Med temi je bila tudi štiri leta stara hčerka Nick Schweitzerjeva. Mala Margareta je premalo pazila in se je oddaljila od svojih tovarišev ter zašla v grmovje. Ko so otroci zapazili, da male Margarete ni, so jo začeli iskati in so jo iskali do treh popoldne. Ljudem se je začelo zdeti čudno, zakaj otrok ni domov. Raznesla se je govorica da so vsi izgubili. Takoj se je zbralo 20 farmerjev, ki so začeli preiskovati gozd. Celo noč so iskali deklico, toda zastonj. V ponedeljek so se jim pridružili delavci ki so delali pri bližnjem prekopu. Iskali so do torka
dopoldne, ko so prišli v sredi gozda na sled mali stezici, ki je peljala na majhen griček s * smrekami. Ob potu so dobili pisano pokrivalo. Neki mož je šel dalje v gozd in se je moral na nekaterih krajih plaziti po vseh štirih. Ob straneh je opazil odvrženo perje ptic in oglodane kosti jagnjet. Začel je slutiti nesrečo. Hotel se je oddaljiti, ko zagleda naenkrat čudovit prizor. Deklica jc bila vsa vesela in je pozdravila moža ter rekla, da se je igrala z »majčkinimi lepimi psički.« Ljudje so prepričani, da so bili to mladi medvedčki in da so te zverine vzele deklico za svojo, ker ji niso storile nič hudega. Deklica je bila sicer lačna, a ne preveč, ker se je živela dva dni z lešniki.
Razgled po domovini.
Šentjanška železnica. V sredo, 14. t. m. vršila se je druga konferenca o pogojih za šentjanško železnico pod predsedstvom železniškega ministra. Poleg zastopnikov prizadetih oddelkov žel, ministrstva bili so prisotni zastopniki finančnega in poljedelskega ministrstva, dalje kot zastopnika dežele grof Barbo in Povše, od dolenjskih železnic baron Schwegel in ekscelenca Lihartzik. Kot zastopnik šentjanških premogokopov ravnatelj M a v n e r. Navzoča sta bila drž. poslanec dr. Šusteršič in dvorni svetnik Šuklje, kateri se je udeležil teh konferenc na posebno vabilo železniškega ministrstva kot poznavalec gospodarskih razmer prizadetih okrajev. Posvetovanje se v sredo še ni moglo skleniti, ker so morali drž. poslanci ob 11. uri v drž. zbor. Toliko se pa lahko reče, da je ugoden uspeh -teh obravnav danes že zagotovljen. Konferenca se nadaljuje v ponedeljek dne 19. t. m. ob 9. uri in je žel. minister v svojih sklepnih besedah izražal prepričanje, da se že v bodoči konferenci preimenitna stvar zgradbe te lokalne proge definitivno reši na korist dežele Kranjske in prizadetih okrajev.
Zaupni shod so imeli pretekli četrtek, 15. t. m. kranjski liberalci v ljubljanskem »Narodnem domu« in sicer v njega temačnih podzemskih prostorih. Skrivali so se torej, že vedo zakaj,, ker so njihova dela hudobna in se boje luči. Prišlo je na ta shod, dasi je bilo povabljenih 1500 mož, Ie okrog 300 oseb. Tudi z dežele je bilo par kmetov tako nespametnih, da so prišli na sedmino liberalne stranke. Nespametne in abotne moramo imenovati tiste kmete, ki prihajajo na shod stranke, ki še ni nikdar najmanjše dobre stvari storila za kmeta, ki pa je neštevilnokrat psovala in sramotila našega kmeta doma in na Dunaju pred poslanci vseh avstrijskih dežel. Kdo se ne spominja sramotilnih besed, katere je govoril dr. Tavčar v dunajski zbornici o našem kmetu, da ie zarobljen, nerazsoden itd. Neštetokrat je liberalna stranka povdarjala v »Narodu«, da le stranka kapitalistov, gosposka stranka. Kako še more kak kmet obešati še na to stranko in v tem času, ko je izkopan že grob, v katerega bo kmalu legla. To mimogrede v premislek tistim zapeljanim možem, ki so prišli na shod liberalnih advokatov in raznih drugih škricev. Shod se je pričel ob polu 4. popoludne. Predsedoval mu je ljubljanski župan Hribar. Prvi je poročal advokat dr. Triller, ki je mrcvaril katoliško cerkev in duhovščino, kakor le on zna. Zahteval je ločitev -cerkve od države, torej iste razmere, kakoršne je vstva-rila framasonska vlada na Francoskem. — Za Trilerjem se je oglasil metliški župan Jutraš, ki ie priporočal, naj delajo liberalci na to, da se dolenjska železnica podaljša do Karlovca.
O. Jutrašu povemo, če bodo liberalci podaljševali železnico, je ne bo Belokrajina nikdar videla. Kar se je do sedaj že storilo za to pre-potrebno železnico in se še bo, to so storili naši katoliški poslanci, zlasti dr. Šusteršič in Šuklje. Na to se oglasi kmetski zastopnik Jenko z Bernika pri Cerkljah. Ta zahteva, da liberalna stranka ustanavljaj zadruge in posojilnice po deželi, češ do sedaj še ni nič storila za kmeta. Te besede so še najbolj resnične, kar jih je bilo slišati na shodu. Da bo pa tudi v bodoče samo pri teh besedah ostalo, o tem smo pa tudi uverjeni. Oovorilo je še več drugih govornikov, med temi učitelja Zirovnik iz St. Vida, ki si je zaslužil v »Slovenskem Narodu« lep priimek »bela vrana« in Lovric ali Perko s Poljan, ki je tožil, da v rojstni vasi dr. Tavčarja liberalizem nič ne napreduje. — Skoro pred izpraznjenimi klopmi je govoril nazadnje dr. Tavčar o splošni volivni pravici. Povedal je samo to, o čimer je njegovo glasilo »Narod« že teden za tednom pisarilo. Zabavljal je kajpada čez dr. Šusteršiča in Mlado-čehe, ki so krivi, da ne pride dr. Tavčar in njegova tovariša Plantan in Ferjančič več na Dunaj. — Ob 7. uri je bilo vse končano in tema je zopet zavladala v »Narodnem Domu«.
Liberalni državnozborski poslanci. Tavčar, Plantan in Ferjančič so se pristudili vsem slovanskim poslancem in tudi poštenim nemškim. Njihova zveza z Vsenemci je zbudila najhujšo obsodbo pri vseh poštenjakih. Ker se sami niso upali — imajo namreč preveč madežev na sebi — zato so podšuntali dva naj-zloglasnejša poslanca Steina in Malika, da sta napadala in psovala z najgršimi psovkami naše delavne in zaslužne može, zlasti dr. Šusteršiča in Šukljeja. Mladočeški liberalni časopisi z najkrepkejšimi izrazi obsojajo to ostudno početje slovenske liberalne stranke, ki se na tako nečasten spomin za vedno poslavljajo od dunajske zbornice.
Umrl je 14. t. m. ponoči v St. Juriju pod Kamnom vikar č. g. p. Placid Kaimba-c h e r, ravno ko se je \ rnil s sv. popotnico od nekega bolnika. Naj počiva v miru!
Samoumor vojaka. Dnč 15. t. m. ob tri-četrt na eno popoludne, se je ustrelil v sirotiš-niški vojašnici v Celovcu, desetnik Anton Smuk, od 17. pešpolka. Samomorilec je doma iz Trbovelj. Ustrelil se je s službeno puško ter se je zadel v srce in bil takoj mrtev. Samoumor je izvršil radi tega, ker se je ustrašil kazni, katero bi moral prestati vsled svoje krivde. Žalostno za vojaka, kateri se ustraši zasluženega ukora.
Nova telovadnica v Ljubljani. Ker ve »Slovenska krščansko-socialna zveza« ceniti vzgojni pomen telovadbe, najela je za svoje člane novo telovadnico v hiši delniške stavbene družbe »Union«. Telovadnica je oprem-
ljena s popolnoma novim, najmodernejšim orodjem. Oni, ki žele pristopiti telovadnemu odseku »Slovenske krščansko-socialne zveze«, naj prijavijo svoj pristop še tekom tega tedna. Telovaditi se bode pričelo prihodnji teden.
Cena ovratnic se poviša s 1. decembrom za 10 odstotkov.
Sleparstvo ciganov z nepravimi kotli. Iz Šmarja pri Jelšah se nam piše: V nedeljo 1. t. m. prišli so cigani v šmarsko okolico iu tam prenočili. Drugi dan so pa začeli svojo trgovino po raznih hišah. Prodajali so namreč kotle iz navadnega pleha, ki so bili obliti z neko tvarino, podobno bakru. S pretirano vsiljivostjo so ponujali ljudem svoje sleparsko blago in ga hvalili kot pristno bakreno. Se precej sreče so imeli. Mnogi so jim šli na Jim, ki so ali kotle kupili ali nove za stare zamenjali. Zraven tega so pa cigani nasveto-vali ljudem, da naj prej, ko jih bodo rabili, napravijo mešanico iz jajc in pepela, ž njo nainažejo kotle in tako jih pustijo kakih 5 dni. To jih bo trdne storilo, da ne bodo tako hitro pregoreli. Nekdo je pa vendar bil bolj pameten, da je rajši svoj novi kotel s pilo poskusil in se prepričal, da je osleparjen. Naznanil je to orožnikom, ki so že dopoldne napravili konec tej sleparski trgovini. Cigane so polovili. Cigani so se izgovarjali, da so sami poštenjakoviči, in da prodajajo blago, kakoršno so dobili iz tovarne. Pa na iijili zagovarjanje se niso ozirali. Zaprli so jih. Pri preiskavi našli so pri njih nad 800 K denarja, kar priča, da so dobro tržili, ne samo pri nas, ampak tudi drugod še z večjo srečo, katera jih je pa žalibog v Šmarju zapustila. Kaj sc bo nadalje ž njimi zgodilo, vam poročamo.
Pogreša se od torka, dne 13. t. m., Lovrenc Loboda iz Podgrada št. 10. Imenovani je bil prevoznik s čolnom preko Save. Bil je majhne postave ter precej čokat. Sodi se, da je ob sedanji precej veliki vodi se ponesrečil. Ni pa izključeno hudodelstvo, ker, kakor se čuje, je imel pri sebi okrog 200 K. Ako bi se kje našel popisani, naj se blagovoli to naznaniti brzojavno na ime Blaž Loboda, Oradovlje, postaja Laze na južni železnici. »
Krasen meteor videl se je v torek 13. t. m. ob 9. uri zvečer nad Brezovico. Bil je tako velik in svetel, da je bila zemlja za nekaj tre-notkov razsvetljena, kakor bi se v bližini bliskalo. Človek bi bil mislil, da se res bliska, da bi ne bilo nebo popolnoma jasno, ko se je videl ta krasen prizor.
Po polhovih kapah se zopet letos mnogo povprašuje. Ker pa letos bukovica ni obrodila, tudi polhov ni bilo in ker so te kape od lanskih polhov gotovo vse razprodane,, bodo morali prijatelji te čedne, cenene in gorke narodne noše potrpeti do prihodnje jeseni. Do
takrat naj pa noboden ne pozabi, da tisti, kdor kupi in nosi polhovko, stori dobro delo že s tem, da pospešuje domačo obrt in podpira narodno nošo, ker polhovka je prava kranjska kapa, pri Nemcih še celo »slovenska kapa« imenovana.
Kmetijska zimska šola v Brežah je bila otvorjena 6. t. m„ katero obiskuje 21 učencev.
Večjo plačo jc dovolil celovški občinski svet mestnim delavcem. Potegnil bode vsak delavec na dan 2 do 3 krone. Plačo bodo imeli vedno enako pozimi in poleti. Stalni delavci bodo dobili po desetletnem službovanju vsaki dan 20 vinarjev več, kakor drugi mlajši delavci. In ljubljanski občinski svet?! Ta je zvišal plačo delavcem, samo izplačal jim je ni.
Mestno policijo v Celovcu mislijo pomnožiti, ker dosedanje število, 30 stražnikov, ne zadostuje varstvenim potrebam, ker mesto vedno bolj narašča. Zlasti je promet v mestu bolj živahen, odkar je otvorjena karavanška železnica.
Duhovniške in cerkvene stvari. Premeščena sta čč. gg. Franc Smodej, kapelan v Prevaljah, za provizorja v 'limenico; Ivan Sekol, kapelan v Šmihelu nad Pliberkom, za kapelana v Prevalje. Prezentirana sta čč. gg. Anton Stres, spovednik in slovenski propo-vednik v celovškem uršulinskem samostanu, za župnijo Podklošter; Feliks Fiebinger, mestni kapelan v Celovcu, za kanonikat kolegijat-nega kapitelja v Brežah. — Umrl je beneticijat na Kalvariji v Celovcu č. g. Josip Sollner. Umrli je bil dalj časa rokodelski pomočnik in je bil še le s 33. letom posvečen v duhovnika. Dosegel je starost 83 let,
Usoda Amerikanca. V nedeljo, 4. t. m. je neki iz Amerike vračajoči se Hrvat, z imenom Stjepan Simič, doma iz Klanca, v Bistrici ob Dravi kleče na cesti molil in mimoidočim z znamenjem kazal, da naj ga umore. Mož je prišel iz Hamburga, hoteč iti v domovino. Imenovani je 38 let star, torej v najlepši dobi, pa vsled prestanih težav popolnoma upadel in bled. Po njegovem obnašanju so ga spoznati, da ni pri pravi pameti. Pri orožnikih, kjer je bil začasno zaprt, ni hotel ne jesti in tudi nič govoriti. Oddali so ga v deželno blaz-nico v Celovec. Pač trpka usoda je zadela nesrečneža. Kot brhek mladenič je šel v Ameriko in v najlepši moški dobi se vrača pohabljen na duhu in telesu v domovino.
»Ljudska knjižica«. Naročnina na 10 snopičev te knjižnice stane za Nemčijo 2 K 50 v., za druge zunanje države in Ameriko pa
3	K- — Znesek se pošilja po nakaznici naravnost na »Katoliško bukvarno« v Ljubljani. — Odjemalcem po več izvodov ter prodajalcem »Ljudske knjižnice« obenem naznanjamo, da plačajo lahko vsak snopič posebej in pri pošiljatvi zneska takoj lahko odtegnejo pripadli jim rabat.	Katoliška bukvama.
»Luč« v Zelimljah. Morda so vaši cenjeni bravci takih misli, da je naša »Luč« v zadregi glede olja in da bi utegnila pešati, ker niste ničesar čult od poletne veselice. Toda ne bojte se — »Luč« gori. Imamo čisto organizo-vana redna predavanja vsakih štirinajst dni. Obravnavajo se izumi novega veka — elektrika, parna sila, čita se živinozdravnik, pre-tresavajo razna vprašanja, ki so na dnevnem redu. Tudi alkoholu nismo prizanesli. V nedeljo, 11. t. m., je pa govoril ob natlačeno polnem prostoru g. Slavko Ravnihar. Izbral si je snov: Alkohol in kmetijstvo. Razpravljal je v izbornent govoru o velikem sovražniku kmeta — o alkoholu, nato pa govoril o umnem kmetijstvu po geslu: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Oospodu smo zelo hvaležni in ga iskreno vabimo, naj se kmalu zopet oglasi. — Velike nade stavimo na regulacijo, oziroma osuševanje barja. Čuti je, da se najine posojilo
4	milijonov in se utegne že spomladi pričeti.
Potem pač pridejo na vrsto naši hudourniki in vode, ki nam zasipajo in uničujejo travnike, da ni mogoče ničesar izboljšati, ker ni zadostne moči brez podpore. In tudi za to je z gotovostjo jircskrbljeno — zakaj za naše hudournike je v najboljšem teku podpora 32.000 kron. Težko že čakamo te pomoči, da se tudi naša, doslej revna dolina vendar enkrat nekoliko opomore.
Umrl je v Kamniku pretekli petek č. g. vpokojeni župnik Anton Kerčon. Rojen je bil v Smarijah na Dolenjskem 4. jan. I. 1833, v mašnika jiosvečen 30 julija I. 1857. Pokopali so ga v nedeljo, 18. t. m. Naj počiva v miru!
Kornega poveljstva v Ljubljani ne bo, kakor so pisali mnogi nemški, zlasti praški listi. Tako je povedal vojni minister SenaMi našemu državnemu poslancu g. dr. Žitniku.
»Slovenski Narod« se silno huduje nad »Domoljubom«, ki je svaril pred hišami, kjer leži na mizi »Slovenski Narod«, ki tako ostudno piše zoper vero in cerkev. Mi to svarilo, ta opomin še enkrat ponavljamo in pravimo: z ljudmi, ki naročajo, berejo ali širijo ta naj-podlejši framasonski list, ne imejte nobenega stika. Cim dalje ste od takili ljudi, tem bolje za vas in za dušo vašo.
Novice iz Št. Vida nad Ljubljano. Mrtvo so dobili v sredo zjutraj 39letno Marijano Ma-lenšek iz Broda. Prejšnji dan jc hodila še okrog, zvečer je tožila, da ji jc slabo,, zjutraj je bila mrtva. — Na praznik sv. Stanislava so prevzvišeni knez in škof obiskali zavod, kjer so maševali iu nato gojence obiskali v njihovih učnih sobali. Pri tej priliki so gojenci pokazali, da lepo napredujejo tudi v petju. V petju jih podučujeta g. kaplan Mybašek iz Ljubljane in g. prefekt Logar. — Otvoritev petega razreda na ljudski šoli je deželni šolski svet dovolil, a ob jedncin zahteva, da sc opusti pa-ralelka v 3. razredu in da se v i. in 2. razredu vpelje celodnevni poduk. Najmanjši šolski otroci bi torej morali biti cel dan v St. Vi--du, ker opoldan domov hoditi bi bilo za večino predaleč. Poleg tega nam manjka učnih močij in učnih sob.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
t Društvo za povzdlgo perutnine. Preteklo nedeljo je bil ustanovni shod društva za povzdigo perutnine in malih domačih ži-valij. Važno vprašanje je sprožil gosp. Lehr-mann iz Bistrice, ki je bil izvoljen tudi predsednikom društva. Za podpredsednika je bil soglasno izvoljen č. g. svetnik Fr. Špendal, ki se zelo zanima za to važno stroko gospodarskega življenja. Shod je pozdravil tudi gosjrod Pire iz Ljubljane, ki je društvo, vsem toplo priporočil, zlasti z ozirom na sedanjo draginjo mesa.
g »Bralno društvo v Naklem« je priredilo v nedeljo šaloigro »Pravdo« s prologom, petjem in šaljivo licitacijo. Šaloigra »Pravda« je v resnici priporočljiva, ker nam kaže, kako neumne so tožbe. Igra se jionovi v nedeljo, dne 25. t. m.
V Skofjl Loki se je začelo v prostorih katoliškega društva rokodelskih pomočnikov živahno življenje. Vrše se ob nedeljah predavanja; društvo je priredilo dve igri, ki sta bili dobro naučeni in izborno obiskani. Le tako naprej I
g Kmečka mlekarna v Cerkljah je dne
11. t. m. izplačala za mesec oktober udom nad 1600 K. Kaj ne, lep dohodek za kmeta!
g Pomen zadružništva je razložil gospod kapian v Cerkljah navzočim udom, katere so nekateri begali, da je nepotrebno in škod-
ljivo, ker ie »Kmečka mlekarna« ud »Gospodarske zveze« " Ljubljani. Ravno nasprotno je resnica. »Gospodarska zveza« je v teku tieh let podražila surovo maslo od 20 na 30 vinarjev pri kilogramu. Ako pa mlekarna dobi več denarja za surovo maslo, lahko tudi dražje plačuje kmetom mleko. Trgovcem bi »Gospodarska zveza« nastavljala ceno surovega masla, ako bi bile vse mlekarne v »Gospodarski zvezi«; kakor določa kmetu trgovec ceno blaga, tako bi »Zveza« določala ceno surovega masla. In to bi bilo pravično. Tako pa meni kupec, ako ne dobim po »Gospodarski zvezi« surovega masla, obrnil se bom na mlekarno, ki ni v zvezi in kateri manjka odjemalcev, zato pa tudi ceneje surovo maslo rada proda, samo da ga spravi v denar. Umevno je, da take mlekarne več škodujejo kmetu kot koristijo. Take mlekarne goje nezdravo konkurenco med mlekarnami v korist kupcem, na škodo pa kmetu. In ker dostikrat zlasti po letu zaradi pomanjkanja zveze ne morejo prodati svojih izdelkov, propadajo in zopet plačuje kmet. Zato je pa treba kmetu vsako zadrugo natanko ogledati, predno pristopi in ne bo nepotrebnega strahu, plačevanja in to-žarenja! Stori tako!
Iz kamniškega okraja.
g Čudno mora biti v mestni hranilnici,
ker so celo liberalci pričeli razpravljati o njej v svojih listih. »Slovenski Narod« opisuje, kako jc iz mestne hranilnice neko stranko, ki ie prišla po denar, policaj hotel tirati pred sodišče. Prav |X) turško! Kaj poreče neki k temu župan Kraut?
g Kamniški župan dr. Kraut, ki se ne zmeni za nobeno deio, ampak mu je le, da širi ilberalizem, se je zdel gnili, leni propadajoči liberalni stranki mož, ki ima vse lastnosti moža |)o njihovem kalibru. Sprejeli so ga v izvršujoči odbor liberalne stranke. Značilno za župana Krauta, pa tudi za umirajočo liberalno stranko. Ce hočejo še kakega podobnega pogreba, naj prihodnjič pokličejo še Koschierja.
g Špitalič. V soboto, dne 17. t. m., sc je pcnesrečil sin Jurija Zidanšeka v Skegnu. Imenovani je šel v mlin in po nesreči zašel med kolesa, ki so ga zmečkala. Težko, da bi okreval. Ponesrečeni je vrl fant.
— Požar. Dne 18. novembra ob 11. uri ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje A. Orla v Velikem Mengšu. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kozolec in svinjak. Gospodar je bil zavarovan le za malo svoto. Ogenj je zapazil 7-Ietni sinček, ki je ostale zbudil. Ker zažigavec ni mogel seči do strehe, je šel po kozo, na kateri se drva žagajo, da je nanjo stopil in zažgal streho.
Iz ljubljanske okolice
g V Šmartnem pod Šmarno goro so ustanovili Rajfajzenovo hranilnico in posojilnico, ki je na Martinovo nedeljo ^začela poslovati. Udje prvega načelstva so: Zupan Alojzij Tr-šan, načelnik; odborniki pa župnik Janez Lesar in posestniki Janez Pipan, Franc Traven, Janez Ovčak. Bog daj obilo vspeha!
g Nadučitelja Lavtižar Iz Šmartnega in Zirovnik iz Št. V:da sta bila tudi na zaupnem shodu liberalne narodno - napredne stranke. Stariši, ali veste, kaj se to pravi, če učitelji vaših otrok pripadajo tisti stranki, ki z vsemi silami dela na to, da se uveljavi razporoka, da se izbacne krščanski nauk iz šole, da se izpelje ločitev cerkve od države! Očetje iu matere, pozor, da nc bode prepozno!
g Tudi Crnagoj iz Barja In Grmek iz Sore nista smela manjkati na shodu slovenskih fra-mazonov. To ie umevno samo ob sebi. Zapomniti pa si moramo besede, ki jih je Ct'ia-goj govoril na shodu.
K Ormek in Žtnmiik sta prava stebra na -rodno-napredne (framazonske) stranke, tako priznava ta stranka sama.
g Crnagoju z Barja pa to ni všeč in pravi, da so tudi mnogi drugi učitelji steber te stranke in da se bo sad in vspeh njihovega dela pokazal v bližnji dobi, gotovo že pri prvem rodu, še bolj pa prihodnjih.
g Liberalni učitelji ljubljanske okolice, Zirovnik, Ormek, Crnagoj in drugi! Lepa hvala vam za tako odkrite dokaze vašega mišljenja in delovanja!
g Ljubljanska okolica! Pozor pred temi ljudmi, ki uče mlajši rod in ga vzgajajo — za narodno napredno stranko, to se pravi, ki pripravljajo tla francoskemu framazonstvu 1
g Zrovnkov recept. Ta veliki gromovnik iz Št. Vida je na zaupnem shodu narodno-na-predne stranke tako-le nerodno skrival svoje liberalstvo: »Stranka se ne vtika v verske zadeve, zahteva pa, da se tudi cerkev in vera ne vtikata v politične zadeve in obsoja zlorabo cerkve«.
g Dobro, g. Žirovnik! Vaša stranka naj se ne vtika v verske zadeve! Zakaj pa se torej zaletavate v zakrament sv. zakona, zakaj vam je krščanski nauk v šoli tako zelo na poti, saj jc Kristus vendar katoliški ccrkvi govoril besede: učite vse narode, ne pa liberalcem po Žirovnikovem receptu!
g Ja. kako bi b Io to lepo! Ali iDoznate g. Žirovnik, zgodbo o Turku, ki jc Hrvatom sekal glave? Tolažil je vsacega, naj bo ie|)o miren: »Stoj mirno brate«, pri tem mu je pa glavo odrezal.
g Z rovn kov recept hoče nekaj podobnega. Narodna napredna stranka sme vse, sme tudi kristijanom veio trgati iz srca, pristaši Zirovnikovega recepta smejo ljudi odvajati od službe božje, smejo po gostilnah kar se da udrihati čez duhovnike, čez katoliško cerkev in njene naprave, katoliška cerkev pa naj po Žirovnikovem receptu bo lepo tiho in gleda, kako krščanske glave lete v žrelo liberalnega brezverstva! Oj, kako bi se pri tem veselja topilo liberalno srcc šentviškega Ži-rovnika!
g Žirovnikov recept pa Ferjančičev kan-celparagraf! Kako nadebudna bratca sta to! Oha mlada, oba lej)a, oba pa tudi jetična!
Iz blejskega kota.
Dolgočasno je |)osta!o na Bledu. Ce se človek ozre okrog sebe vidi na nebotičnih gorah, ki se dvigajo okrog bisera Kranjske, že mnogo novega snega. Na Bledu postajajo dnevi pusti in mrzli. Ni čuda, da so nas osta-vili mnogobrojni izletniki, ki so se šetali šc nedavno po naših lepih drevoredih.
Dan sv. Martina smo praznovali letos kaj slovesno. Blagoslovil se je novi stranski oltar presv. Srca Jezusovega. Ljudstva se je nabralo izredno veliko. Napolnilo je do zadnjega kotička prostrano novo cerkev. Navzočih je bilo več čč. gg. duhovnikov. Tudi strogo liturgično petje na koru moramo pohvalno omenjati. Peli so domači cerkveni pevci pod vodstvom novega g. organista, rodom iz Primorske. Tako lepo ubrano petje, kakršno smo culi ta dan mora navdušiti in povzdigniti vsakega vernika. Castitamo blejskemu cerkvenemu zboru in izražamo željo, naj odmeva tako petje še nadalje v prospeh liturgične cerkvene glasbe pod praporom sv. Cecilije.
Dolenjske novice.
Iz ribniškega okraja.
— Ogenj v Dolenjlvasl. Iz Dolenjevasi se nam piše: Dne 15. novembra popoldne okrog
polštirih je pričel goreli Miklavov kozolec, nato Ruparjev skedenj in Maiinski hlev. S poslopji vred jc zgorela tudi mrva, Ruparjeva kašča z žitom in kar je bilo pod streho, razen rešene živine. Kdor pozna stlačene hiše in gospodarska poslopja, večinoma šc s slamo krita, si lahko misli grozovito pretečo nesrečo za veliko Dolenjo vas; lahko si razlaga vpitje zbeganega in prestrašenega ljudstva, to tembolj, ker jc bilo veliko ljudi, posebno možkih, pri drvih v gozdu. Le hitremu nastopu ljudstva in neumornemu delovanju ribniške in domače požarne hrambe - vsem prisrčna zahvala se je zahvaliti, da imamo šc svoja domovja. K sreči sc jc požar začel pri potoku; tudi veter je vlekel bolj od vasi ter nesel seboj ognjene šaplje mrve proti Prigorici, kjer so biii pa tudi ljudje pripravljeni, da jih takoi po-gasijo. Kakor čujemo, bili so posestniki zavarovani. Kako jc ogenj nastal, sc ne vč.
Iz Št. Ruperta.
d Zaradi železnice Trebnje-Št. Janž je
imela Št. rupertska občina iz ccle fare hrupno zborovanje v hranilnici iu posojilnici v nedeljo 4. t. m. Vsi navzoči so ostro grajali, da sc pov sod drugod mečejo milijoni proč, a za našo železnico sc boje dati en ali dva tisočaka več. Enoglasno so vsi zahtevali, da mora biti po-staja v bližini Št. Rui)erta; na ta način sc ne bode koristilo samo ljudstvu ampak tudi železnici sami — ker jc lc na ta način upati, da se promet jako pomnoži. Vsi navzoči so sklenili, da sc pošlje še ena prošnja na dež. odbor in na ministrstvo s podpisi. Več o tej stvari prihodnjič.
d Nova šola lia Kalu jc bila blagoslovljena in otvorjena 5. novembra. Blagoslovil jo je č. g. župnik iz Št. Jauža I. Ncmanič v navzočnosti g. nadzornika in okrajnega glavarja. Otroci so bili ta dan pogoščeni s pečenko.
Belokranjske novice.
Kap je pobrala v semiški župniji v kratkem času tri ljudi: dne 1. nov. štiriletno Ano Plut iz Vrtače št. 78, dne 3. nov. 53-letnega posestnika Janeza .ludniča iz Kota št. 16 in dne 7. nov. 84-lctno Marijo Stare iz Sel pri sv. Duhu št. 12. — Smrt je neizprosna: kosi staro in mlado.
Nekaj fantalinov vročekrvnih in norogla-vili rof.ovili večkrat po Semiču, seveda po noči, ko je njihov čas. Pošten človek ni pred njimi varen svojega življenja. Nekemu gostilničarju so na glavi puščali. — Upamo, da se jim bo kmalu umirila vroča kri v Novem mestu v luknji pri »ričetu in mrzli vodi«. Naj bi se taka sodrga pobrala v Ameriko, lioštena mladina pa naj bi ostala doma!
Kolpa je ob zadnjem deževju na mnogih krajih prestopila bregove ter poplavila polja in travnike.
Za župana občine Lokvica je izvoljen g. organist Alojzij Mihelčič. Castkamo! Bilo srečno in uspešno!
Občinske volitve v Semiču bodo v četrtek, dne 22. novembra.
Iz litijskega okraja.
d Šmartno. Zadnji čas so sc pri nas vršile važne izpremembe. Odšel je kot kanonik v Novo mesto po štiriletnem delovanju častiti g. Anton Zlogar, prišel pa kot dekan doslej poljski kapelan preč. g. Matej Rihar. Dne 28 oktobra jc imel v cerkev svoj slovesni vhod. Vpeljal ga jc preč. g. kanonik m arhi-dijakon Io.no Kajdiž vzpričo 15 duhovnih so-bratov Bilo je veličastno in ganljiv je bil nagovoi preč gospoda kanonika. Cerkev je bila natlačeno polna. Zdi se. da se bo začelo novo plodonosno delovanje. Saj pa tudi taka v cerkvi' križev pot, tolikanj razvpite orgije,
oltarji itd. ("ara j» dobila sictr jako prijazn**«, a za katoliško stvar in blagor svete cerkve odločnega dekana. V kratkem času je že večino obširne fare prehodil, obiskal in izpoznal. -- Dne 14. novembra je bilo v fari večno češčenje. Vse sc je lepo izvršilo. Okolica je bila goreča, Šmartno po navadi mlačno, malomarno in brezbrižno. Zato sc tudi tako umiva. Obhajainh okrog 700. Pomagali so gosiiodjc iz sosedstva. — Stara naša posojilnica je ku-pila lepo enonadstropno in na primernem mestu ležečo Škratovo hišo. V njej ho posojilnica in v kratkem ustanovljeno izobraževalno društvo z bralno sobo. Napravi sc tudi velika dvorana za shode, igre in če liberalci ne bodo mirni, morda še nekai drugega. — Umrl je po kratki bolezni v (iradišči eden najbolj katoliških mož Anton Zupančič. Bil je ključar gradiške podružnice, in kako hitro! 5. novembra je bil še pri mrtvaškem opravilu v Jablanici, 6. novembra je zbolel, -7. novembra je bil previden, 8. novembra zjutraj jc umrl. »Dragocena pred Gospodovim obličjem je smrt njegovih svetih«. Počivaj v miru, vrli mož! Zadela je kap 18. novembra zjutraj v Siiiartneiu znanega mizarjaJožefa Regalija, po domače Oorenjčka.
d Sv. Gora. Zapustili so nas naš dosedanji č. g. župnik Anton Medved in sc preselili v Banjaloko. Bili so pri nas dvanajst let in kako priljubljeni, priča slovo. A sedaj čujemo, da neče nihče k nam. Vsak se mraza in burje boji. A naj ga mika in veseli tudi prekrasni razgled z naših gora. Ne, laki pa Svetogorci šc nismo, da ne bi bilo nikogar k nam. Priljubljenemu gospodu župniku pa kličemo: Bog Vas živi še mnogo let in hvala prelepa!!
d Sava. Tukaj je na železnici ekspedijent gespod Juch, ki jc trd Nemec in ne razume nič slovenskega. Mi nimamo nič proti njemu kot osebi, ker je dober gospod in je njemu samemu hudo, da se ne more razumeti z ljudstvom. Zato je baje že stran prosil, a zastonj, kar grajamo, jc to, da železniška uprava kaj taccga počenja. Na Savo pridejo ljudje iz vseli okoliških hribov, ki ne znajo blažene nemščine. Ali se bodo mar ljudje učili vsi nemško radi enega človeka?! Prosimo nujno reda. sicer bomo drugače zaropotali...
d Zagorje ob Savi. Sedeminštirideset let jc stara, pa še pameti ne mara Terezija Pod-lesnik. A kje jc žganje bara. Martinovo nedeljo sc je tako žganja napila, da je čez tri dni umrla. Zagorska ccrkev v nevarnosti. Prednja stebra radi slabega temelja ležeta v tla. Obravnava je sklenila popraviti tlak in urediti kanal pod cerkvijo. Zuiianstvo je z ozirom na to, da smo na Kranjskem, sklenilo uradovati v obeh jezikih, a ne samo v nemškem, kot doslej, pa tudi ne samo v slovenskem. kakor jc zahteval vrl odbornik H. — Fantek iz prvega razreda rad leta za železniškimi vozovi in sc nanje obeša. Zadnjič ga je pa prijel voz premogovniškega vlaka za roko, a k sreči ga ni mnogo poškodoval. Doma naj ga primejo za ušesa, tudi ne bo škode...
d Kresnice. Lovska smola in nesreča. Ko jc bil zadnjikrat v Litiji semenj, so sejmarji gledali, kako so lovci obstrelili lepega srnjaka, a jc ta skočil v Savo, jo preplaval in tako odnesel lovcem pete. To jc bilo že smola. Sedaj so ga dobili v kresniški fari ležati za nekim grmom, a je bil že gnil. S pečenko ne bo niči Spet smola!
d Javorje. Iz Javorja sc poroča »Domoljubu« jako duhovita, a težka uganjka. Vprašajo namreč, kai je to: »Moj up jc šel po vodi?« In odgovarjajo: »Lc plavajmo za njim!«
Iz kočevskega okraja.
d Potoški Rus — odvržen. V izvrševalni odbor liberalne stranke je dr. Tavčar privzel
ribniškega doktorja Antona Šifrerja in s tem pdvrgel potoškega Ivota Rusa. Ta stranka je sploh; posebno pa še pri nas tako »pri koncu«, da so ji dali v pomoč ne več bojevitega Ivota, temveč padarja, da ji bo z flajštcrčki in rcni-jami lajšal njene smrtne bolečine.
d Za krstno ime se je zmotil. Predsednik k rajnega šolskega sveta v Noveui Kotu Valentin Turk je menda menil, da jc on Josip Turk c. kr. okrajni šolski nadzornik. Ta rnož jc namreč kar na svojo roko odstavil dosedanjega pomožnega učitelja Ivana Krečiča in oddal službo nemško - napihnjenemu Leonu Pibrovcu, kljub temu, da je Novi Kot popolnoma slovenska vas občine Draga. No, c. kr. okrajni šolski svet v Kočevji je dal temu mogočnemu predsedniku vednost, da ni Jože, ampak Tine, ki nima ničesar opraviti pri takem nastavljanji učiteljskih moči.
d V tretje za župana je bil izvoljen 13. t. m. za občino sv. Gregor Matevž Oblak. Ta čast se mu je izkazala in to delo naložilo, ker je mož zvest pristaš S. L. S., skrben za občino in njene koristi.
d Pogorela Klunova parna žaga v Mali gori se bode zopet zgradila. Zgradba se je takoj započela in dobro napreduje.
Iz raznih krajev Dolenjske,
d Izjava. V 258 številki »Slov. Naroda« z dne 10. novembra mi neznani dopisnik podtika, da sem jaz sam pisal v »Domoljuba« št. 45 z dne 8. t. m. novice iz Mirne, med katerimi se obravnava tudi zadeva »za odkup bere.« Izjavim s častno besedo, da teh novic nisem jaz pisal in tudi nisem vedel ničesar o njih, dokler jih nisem bral v imenovanem listu. Prosim, slavno uredništvo »Domoljuba«, da mi tudi to javno potrdi v listu.
Pripomnim pa, da me veseli odločni na-• stop mojih župljanov v tem dopisu. Pisec pa mi do danes še ni znan.
Na Mirni, 12. novembra 1906.
Aton Kocijančič, župnik. Op. uredništva: Izjavljamo, da vi niste pisali nikakih novic za »Domoljuba! Na čast vašim župljanom moramo izjaviti, da ima naš list v vaši župniji več jako marljivih dopisnikov.	... „: 'j muiut
TfčŠSS
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Nagla smrt. Pretekli teden se je peljala Marijana Grežar, doma s Polja pri Vrabčah, s svojim sinom v Trst. Mati je bila popolnoma zdrava, čeprav je bila stara že 84 let. Sin je korakal nekaj časa poleg konja, ko sc vrne zopet na voz, najde mater mrtvo na vozu. .(Sila je žalostna vrnitev iz Trsta, ko jc pripeljal sin mrtvo mater domov. »Cujte in mo-Ite, ker ne veste ne ure ne dneva«. . n Velikanska povoden], kakršne ljudje žc več let ne pomnijo, jc bila ob zadnjem deževju v naši dolini. Silna voda je odvzela brv pri Dolenjem Zemonu, in razdela vsa pota in i ceste močno..
n Hotel »Ilirija« v Bistrici, katerega je kupil gospod Vilič, je ves prenovljen. V kratkem se otvori.
u Na Martinov semenj je došlo dosti ljudstva in živine. Kupcev je manjkalo.
. n Ponavljanje misijona se obhajali dne 15. t. m na Prctnii. Pomagal je gospod Kun-stelj Iz družbe Jezusove in pa sosedni duhovniki.
n Na Colu je bilo dne 4. novembra celodnevno češčenje, ki se je kaj srečno obneslo.
Obhajanih je bilo nad 270 oseb. Zlasti so se odlikovali letos možje in fantje. Čast jim! j Nanje se gotovo smemo zanesti, ko bo treba iti v boj za sveto in staro pravdo. Lc tako naprej povsodi, po vseh vipavskih župnijah in kmalu bodo padle vse vipavske liberalne trdnjave, ker jim bodo izpodkopani temelji.
n V Vrhpolju so bile občinske volitve že pred dobrim pol letom. Vse se je pri njih vršilo pravilno, pri vsem tem pa »sladki Tonček« ž njimi ni bil zadovoljen. Pritožil se je na Postojno... In veliko spoštovanja in zaupanja inora uživati »sladki Tonček« pri gospodu Štefanu, ker se v Vrhpoljah še vedno vlada po — Tončkovi želji.
n Volitve v cestni odbor bi bile morale biti že meseca julija, pa jih še do danes ni bilo. Ali ima tudi tukaj počasni Štefan svojo roko vmes? Morda mu pa zastala podraška bira da toliko opraviti, da mora počivati vse drugo. Torej le lepo potrpinio. Nemec pravi: »Gut Ding braucht Weil«. Slovenec pa pravi: »Vse lepo po vrsti, kot hiše v Trsti«.
n Na Gočah so v zadnjem času naročili kar štiri vagone umetnih gnojil, da zboljšajo svoja polja in travnike. Vipavci, posnemajte iili, ako hočete biti v resnici napredn.
n Mi pa ostanemo kakor smo b'll. Ko je stekla bohinjska železnica, so po vseh onih krajih, kjer žvižga »lukaniatija«, izginili za vselej dolgočasni in počasni poštni vozovi. Samo pri nas je v tem oziru drugače. Ajdovska železnica teče že dolgo. Njeni »lukama-tija« ni sicer prav »pri ta hitrih«, a vendar se ne ustraši nobenega, še tako brzega poštnega kljuseta. Kljub temu pa se še vedno prevaža ona stara in razrušena poštna omara vsaki dan dvakrat iz Ajdovščine v Gorico in nazaj. Ljudje si zastonj belijo glave, da bi razvoz-ljali ta čudni iu nenaravni pojav. Nekateri pravijo: Najbrž posestniki onih starih škatelj še niso zadosti bogati. Drugi mislijo, da bi bilo škoda one stare škatlj§ poslati v »penzijon«, ker so tako lepi ostanki iz starih dobrih čas-sov. Tretji pa mislijo, da je najbolj varno prevažati pisma in denar po starem načinu. Kolikokrat se .bere, da sta trčila dva vlaka skupaj in izgubljeno jc bilo vse, da bi pa zadeli dve poštni omari skupaj, se pa ni čulo še nikoli. Četrti pa ne mislijo nič in ti se mi zde še najbolj pametni, ker premišljevati o taki pre-cudiii neumnosti pač ni modro.
n Zaklad kopljejo. Nekemu Višenjcu se je sanjalo, da je pri starem gradu na Colu zakopan »šac« in. sicer celih 18.000 goldinarjev. Kopali so.že nekateri Višenjci in tudi šest Bu-danjcev. Pa vselej so morali zbežati, ker jih je prepodila neka »prikazen«. Cc se bo dala ona »prikazen« kako »panati«, no, potem bodo Višenci in Budanjci še bogati. Mi jim to srečo gotovo privoščimo, želimo samo, da je ne bi iskali predolgo ali morda celo zastonj.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Kdo je prijatelj svojega žepa, kdo prijatelj ljudskih koristi? Fižol je bil v naši dolini letos precej drag. K primerni ceni mu je pripomoglo konsunuio društvo, ki je dalo javno oklicati, da plačuje fižol po najvišji ceni. Pri merniku je zvišalo ceno za krono. Seveda so bili tako tudi drugi prekupci prisiljeni plačevati po enaki ceni. Zdaj se pa jeze liberalni trgovci, češ, konstim je naš sovražnik in nam kruh iz-podjeda. Ni res, konsum ni sovražnik poštenih trgovcev, proti izkoriščanju ljudstva pa mora nastopiti. Njegova dolžnost je, varovati ljudske koristi. Ce pri tem v par letih ne zabogati vsak liberalni trgovec, ni kriv konsum. Društvo je s tem le pokazalo, da mu ni za lastni žep, ampak za blagor svojih članov.
Vsled opeklin umrlo dvoje otrok. Dne 31. oktobra je zadela delavčevo družino Strle v
Markovcu velika nesreča. Imenovanega dne je nesla žena zajuterk svojemu možu, ki dela na žagi g. Žagarja. Otroka — 26 mesecev staro hčerko in sedem mesecev starega sinčka — je pustila doma v zaklenjeni sobi. Hčerka se je morala pričeti igrati z ognjeni v peči, ter si tako zanetila ogenj na svoji obleki. Sama goreča je opekla tudi malega braten. Deklica je umrla vsled zadobljcnih opeklin še isti dan, fantiček pa čez dva dni. Žalostno za uboge starše, ki so s to nesrečo izgubili največje svoje veselje!
Kar tri krajne šolske svete so izvolili v starotrški občini dne 6. novembra, namreč za starotrško, igovsko in babinopoljsko šolo. Starotrški okrajni šolski svet zastopajo sledeči odborniki: Janez Krašovec, Matevž Mule, Jernej Poje, Jožef Skrbeč in Ivan Turk.
n Kdor išče, ta najde. Naši liberalci — pravzaprav poliški Matiček in starotrški Štri-tof v njihovem imenu — so toliko časa iztikali, da so iztaknili. Poliški Matiček se je hudoval, da je za sosesko Bloška polica premalo volilcev vpisanih v vol. imenik. Reklamiral je. Kaj je bila posledica? C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je odločilo, da Bloška polica za naprej sploh ne bo imela svojega podžupana, temveč volila bo skupno z Obločicami, Ista usoda ie zadela še štiri druge soseske v naši občini. To ponesrečeno delo je trud poli-škega Matička, Stritofa & Comp.
u Tudi najhladnokrvnejšemu človeku mora pri takih neumnostih zavreti kri, Ni čuda, da je še poliškega črednika obšla sveta jeza ko je izvedel o najnovejšem uspehu liberalnega Matička ter dal svoji nejevolji duška v teh-le besedah: »Pri nas na Bloški polici so možje doma! Ti h .... i so nam še podžupana zapravili. Ce se drži za bolj »študiranega« slabši je. Kaj pravite Matiček, ali je opravičena jeza vašega črednika, ali ne?
n Čudno postopanje nekaterih posojilnic. Neka posestnica v naši dolini je hotela odstopiti od »Slavije« ter se zanaprej zavarovati pri »Vzajemni«. A glej! Pride »Kočevska posojilnica in hranilnica« pri kateri posojilnica nekaj dolguje, ter pravi: Ne dovolim pristopa k »Vzajemni.« — Drug slučaj. Neka druga posestnica, zavarovana do sedaj pri graški, hoče lo-to zapustiti ter se zavarovati pri »Vzajemni« Žena dolguje pri »Ljubljanski mestni hranilnici.« Ta ji ne dovoli pristopa k »Vzajemni.« Res čudno! Vse nasprotuje našim podjetjem, a kljub temu krepko napredujejo. Liberalce in njihove zavode pa podpira vse, kar leze in gre, pa Ie — crkajo.
n Husa razpostavljatl po izložbah, je nehvaležno delo. Kdor tega ne verjame, naj po-praša g. Laha, trgovca v Ložu. Morda je imel gospod Lah pri tem plemenite namene. Naj-brže je hotel z izpostavljenim krivoverskim Husom popraviti pri Ložanih tisto »poneum-Ijenje«, katero po njegovem mnenju povzroča »Domoljub«. Dobre namene je imel torej bržkone gospod Franjo, a imel ie tudi smolo. A tudi smola se lahko porabi. G. Franju pa bo utegnila še posebno prav priti za to, da »za-flika« ž njo svojega raztrganega Husa.
n Predaval nam je dne 18. t. m. v izobraževalnem društvu njega tajnik tov. Lavrič. Govoril je o pomenu dobrega tiska in dobrih časopisov. Predavanje je bilo važno zlasti vsled tega, ker se je na njega podlagi razplel razgovor, kako bi se po nekaterih vaseh ustanovili bralni krožki. Kak bo uspeh, pokaže bodočnost.
n Pri prihodnjem predavanju pride na vrsto pa ženski spol. Dne 2. decembra priredi izobraževalno društvo predavanje samo za ženske. Dekleta in žene le v obilnem številu k svojemu predavanju! Vstop je prost članicam in nečlanicam.
Od Pivke.
n Dve nezgodi. Na cesti blizu Trsta se je vsled padca iz voza ponesrečil posestnik Gašper Abrain iz Palčja. Ta je peljal v Trst oglje. Ko je hotel iz voza stopiti, se mu je spodrsnilo in je dobil v tem tako poškodbo, da je umrl v tržaški bolnišnici. — Zadnje viharno vreme je šel med Št. Petrom in Veliko Pristavo okrog 60 let stari Jakob Žele, po domače Brgoč iz Klenka proti domu, s praznim vozom. Hotel je nanj sesti, da se nekoliko odpočije. Razpeti dežnik in vihrava sapa pa sta pripomogla, da je padel preko voza in dobil hude notranje poškodbe, da je čez dva dni umrl. Oba sta bila skrbna gospodarja in tudi dobra katoličana. Naj počivata v miru!
n Umrla je v Baču 10. nov. 971etna vdova Marija Cvetnič. Tej revni in slabotni ženici je pustila starost vedno dober spomin pa tudi tak vid, da je še to leto sama pri šivanju iglo z nitjo udela brez očal.
n Zagorskim »faralom« je veter glave odnesel. S tem je provzročenega nekaj smeha, nekaj jeze, škode pa ne posebne. Če vas nima sredstev za petrolej, potem tudi »faralov« ni treba.
n Novi organist v Št. Petru zbira pevske zbore. Oglasilo se je že nepričakovano veliko število fantov in deklet. Le korajžo Šem-peterci! Lepega petja je pri vas posebno potreba.
n V klobase podelali bi radi »Narodovi« klobasarji šentpeterskega č. g. kurata, to vsled tega, ker se je v navzočnosti 700 — pardon sedmih — udov »Ciril-Metodove družbe« potegnil za čast in ugled »družbe sv. Cirila in Metoda.« Kaj neki si bodo ti ljudje še izmislili!
Zagorsko pevsko društvo se bo menda polagoma spremenilo v »pivsko« društvo. Da da, tudi zagorskim »izobražencem« je smer ista kakor vsem liberalcem, namreč — ljudstvo podivjati in poneumniti.
n Prošnja, da bi se vaški župani voiili tako kakor ukazuje občinski zakon v § 13, se je odposlala oblastem iz šempeterske občine. Ne bo škodovalo, ako oblasti uvažujejo to stvar, kajti do sedaj vladajoči »gospodarski odborniki« so jo že skoro povsod tako zavo-zili, da nimajo več zaupanja, brez zaupanja pa tudi pravega reda ni mogoče vzdrževati, tem manj še, če ni vse zakonito urejeno.
n Podrobnosti. Zadnji vihar je kakor drugod, tudi pri nas strehe prenarejal, opečnatim je pustil luknje, slamnatim pa poleg lukenj tudi »pušelce«. — Pivka je letos po dvadnevnem deževju izstopila. Tako nagla je malokdaj. — Sneg smo videli po gorah le 27. septembra, tudi snežnik nima še snega. — Na dan sv. Martina se je ublažilo vreme. Dnevi do 16. nov. so popolnoma jasni, le burja pripravlja ušesa na zimo.
n Še nekaj. Stari naš novičar je prišel iz Rima —■ seveda z onega, kakor na veliko soboto zvonovi — zato bo pa sedaj toliko mar-Ijiveje in še marsikatero pivško zagodel.
n V Trnji so dobili v cerkvi polovico novih klopi. Druga polovica je obljubljena do adventa oziroma do Božiča. Bodemo videli, ali bode podjetnik mož beseda.
11 Novi oltar sv. Trojice dela gospod Vur-nik v Radovljici in ima biti izvršen do maj-nika prihodnjega leta. Ravno tako izvršuje isti novi glavni oltar za podružnico v Palicji. Težko pričakujemo novih oltarjev!
n Za novi oltar so darovali letos: Urša Zele 10 K, gospod župnik Nikolaj Križaj 10 K, Gašper Češnik iz Amerike 10 K, Franc Zele iz Amerike 10 K, gospod dekan Miha 'Iavcar 10 K. Pavel Pavlovič iz Amerike 10 K, Jo-žinovi 20 K, Janez Vidrih nabral v Ameriki 75 K. Jurij Smerdel iz Amerike 4 K, Klenjani
nabrali v Ameriki 75 K, Smodnikovi iz Amerike 15 K, Muhovi iz Amerike 15 K, gospod župnik Janez Lovšin 4 K. Bog vsem obilno povrni in novih dobrotnikov nam nakloni.
n Umrl je v Trnji fant Anton Bergoč, najstarejši v duhovniji, star 90 let. Bog nam daj tako pridnih fantov. Svetila rnu večna luč!
u Poprav il so tudi v Trnji pokopališče, oziroma razširili. Lepo okusno je sedaj. Za novi križ zložili so ljudje sami. Izdelan je v Gradcu pri firmi Juhasz železen polyhro-miran. Ob priliki bodenki pokopališče oziroma novi križ blagoslovili. .
Iz trnovskega okraja.
n Z letino smo še precej zadovoljni. Le sadja se ni nič dobilo. Seno, zelje in repa se kaj pridno izvaža na Reko.
u Morilko, ki je tja poleti umorila svoje dete in so jo našli zeinonski otroci ob košnji, so dobili vendar le v pest. Sodili jo bodo v Gospiču.
n Trgovina Cvetnič je prišla v druge roke.
u Postajenačelnik na trnovskem kolodvoru, katerega je »Notranjee« v zvezde koval, kaj rad sitnari. Tukajšnji trgovci so se že dogovarjali, da bi se pritožili naprej. Dva uslužbenca železnična pa nameravata baje izstopiti iz službe.
Kaj je tiespametneje
in večje obsodbe vrsdno, kot da se kdo čuti bolnega, ne da bi kaj ukrenil proti temu, ako ga utrudi vsako najmanjše delo in jame izgubljati že ves pogum. Tu je Scott-ova emulzija med. ribjega olja in apneno ter natron fosfitov najboljše in naj-gotovejše sredstvo, da se okrepi in na novo poživi telo in živčevje. Scott-ova emulzija vsebuje le najboljše kakovosti snovij, je nedosežno tehniško hranilo in da naglo novo moč in življensko silo.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184 XI 1
Fron Steinschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Vsak bolnik skuša pred bližajočimi se prazniki svojo bolezen odpraviti ali vsaj olajšati. Zal da izvolijo mnogi napačna sredstva, in namesto da izboljšajo le poslabšajo bol. Da es to prepreči, uporabljati se mora stara,, preizkušena domača zdravila. Taka zdravali so, kakor splošno znano, balzam in centifolijsko mazilo lekarnarja Tbierryja, ki imajo, ako sc pravočasno porabijo, gotov uspeh, olajšanje bolečin pri koliki, želodčnem kataru, krčih, kašlju, bolečinah v prsih, influenci itd. Berite inserat in naročite ali naravnost od lekarnarja A. Thlerryja v Pregradi pri Rogaški Slatini ali zahtevajte izrecno ta sredstva v zalogah. Stane pa franko z zabojem vred 12 majhnih ali šest dvojnatih steklenic ali ena velika špe-cijalna steklenica 5 kron, 2 lončka centifohj-skega mazila 3 krone 60 vin.
Kot božično darilo dobi vsak čitatelj tega lista ponoči svetečo železniško budilko ali Roskopf-uro v vrednosti 5 K s stenskim koledarjem s košaro zastonj, kdor do 15. decembra naroči blaga nad 30 K. Zahtevajte takoj cenik pri Maks Bohnel, urarjti, Dunaj IV, Margare-thenstrasse 27.
frlhodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 39 novembra 1906.
Lotortisice	areoMf.
Dunaj, 10 novembra 64	29 7 v	20	65
Gradec, 17 oktobra 34	2i 71	77	53
Trst, 27. oktobra 61	77 14	19	18
Line, 10 novembra	3«	86	m
Kranjska tov. lanenegaolja
Zabret & Huter u Kranju
priporoča 2307 11-6
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilog. in
MF sladko laneno olje.
Opomniti je. da je laneno olje mrzlo stiskano, nima t sebi nikatega albumina in je ravno raditeg.i najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe a to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znača: 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z P 10 % olja, po analizi Ar.. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševalca na Danaju
Vljudno se priporoča ......t....................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan* Podlesnlk ml.
Ljubljana, Stari trg iteu. 10.
Vollko zolopa. — Solidno blago — Zmarns osna. . • .
2178 52 8 _
BRAZAV FRftNCO-ŽGAMJEVO MILO
neprimerno najboljše na ohranjenje kože Brazay-Franeovo žganje
lajša vse bolečine pri trganju in revml. Eau de Cologne de Brazay
Ideal vseh toaletnih sredstev. — Dobiva se povsod.	IV 7818-6
Briiay Kdlmin, \Vien. 1U./2. Liiwengasse Nr. a.
KaSelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
tuberkuloze!
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-1»
Halapi-jev
TUBERIN
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5'- .
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar.,pri apostolu' ASI^.
j $ Iz prve roke ^ j
zato je mogoče, da je naša
božična priložnostna razprodala
še za čudovito nizke cene nastavljena
15 m 84 cm ilr. kikon tkanina, jako priljubl|ena K 7-80 23 „ 78 B „ Kanafas „ najb. kakovost „ I1-— 23 „ 7S » , damdst gradi, progast	„ 13 75
s cveticami	„ N'5o
2o m ostanki flanele t a srake Izbran, perllnj 2o m platneni ceflr - ostanki „	„
2o m barhant za obleke-ostankl ,,	„
7'2o 9'8o 11 2o
Umlrieili kosovi za bluze, \ez., v različ. barvah K 2 Co
K <•-, 6- -
„	„ „ iz mod. žam., zelo eleg K 6'4o
I Kompletna obleka I
Iz modnega blaga po najnov. vzorcih K 4 ; o 5'5o, 6 — Iz kamgarna v vseh barvah	„ 5'5o, o,—
iz lodna za dame, zelo priporodlen „ 6' , 8 5o Iz clbellna, gladek In po vzorcih „ 7 —, 7 7o, 1150
1 jedilna garnitura s 6. serveli, belimi, z ličnimi cvetličnimi vzorci	K 4-8o, 6 — 1 garn. za kavo, s 6. serv., bel. ali s pis. robovi K ?>' -
Žepni robci z robovi iz atlasa, samo beli K 1-35 ducat Modni robci za gospode, obrobljeni z Učnimi cvetličnimi robovi	K i'9o „ Modni robci za dame, z eleg robovi	K 3 - „
Naročite takoj
ker ta ugodna prilika traja vsled splošnega
povišanja cen samo do novega leta. Izbera vzorcev in ilustriran špecijalni cenik zastonj in franko. 2558 5-a
Krkonožka tkalnica Heillke & Bl*Oll Dunaj, I., Augustengasse Nr. 2 — D.
' Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
tzri.......k
\{ rm rrntrnv ,//
,Kunard Line" Trst-Ncw-York ie najpripravnejSa, najcenejša in najboljša jiot Iz Ljubljano v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne inučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedoranja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Par-nikl so prostorni, vami, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnilu daje in karte prodaja glavni zastopnik	2004 29
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Nove božične in novoletne
—= razglednice =—
100 božičnih razglednic, vtisnjen barvotisk
dobro izbrane...........K 2'—
100 božičnih razglednic, simbol, slike, najfinejši barvotisk z zlatimi okraski, ie
novi vzorci......... ... , 3-—
100 božičnih razglednic, zlato izdel., 20 vrst,
najlepšj in najboljše letošnje sezone „ 4-— 100 novoletnih razglednic, najbolj, izbranih,
dobroidoča vrsta......... „ 2'
100 novoletnih razglednic, razi. vzorci, okrašene z zlatimi žilami........ „ 4' -
1 zbirka za poskušnjo, 200 kom. božičnih in novolet. razglednic, dobro izbrane . „ 6— 100 kom. humorist, razglednic, toletne no
vosti............... , 1'50
100 kom. transpar. zabavnih kart .... „ 2' —
Razpošilja se po povzetju. Ceniki zastonj iti franko.
ADLER & ZEISEL, papirnica za luks. predmete
Dunaj II., Praterstrasne 66.	2559 2
Nfefoj« traja" dni § dni
-,-^lna pni,i
rnajnovtjiimi leta 1905in 06 zgrajenimi velil\jnsKimi parnimi
fbiasnfla dajezastopnil^ Jr.ČCUnig,
hubljana j|i0fcte-uiicešfv.28
** Odhod izjjubljape vsaKi ponedelcl^.toreltin čelrteK ^ tednu.
Pozor I Člfa|l Pozor I
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav nost od:	2443 20 2
P. Jurišica, lekarnarja v pakracu SI. 65. (Slavonija).
SV Učenca za pekovsko obrt
sprejme tako) Janez Novak, Šutna 13 Kamnik.	2488 2
Postavno varovano Vitko ponar»|«o|c In ponatiskovanfe kaznivo.
Cdlno pristen Je Thlcrrjjm 2630 D balzam 52—53
le x zeleno znamko .redovnica". Btorotlavno noprokotno
Cirotl ilabema prebavijanjn, krčem v ie-oden, koliki, katarn, prsnim boleznim,
Inflnencl Itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatlh stekleni« ali ena velika specialna steklenica s patent ik<
povsod snom« kot non plu* u'tr m
zametkom K 5 — franko. Thiorryj«vo eentifolijako mr povsod o nt
preti vsem le <«ko star m ranam, vnetjem, ranltvam, absceiem m oteklinam v«eb vrst. Cena; 2 lončka K 3*00 sc polije le proti povzetju ali denar napre|.
Lekarnar A. Thlerry * Pregradi pri Rogiiki Slatini.
Brainra s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In Iranko. V iilogl v skoro vseh večjih lekarnah In mediclnalnlh drogerijah
Pref. cerkvenim predstojnKtoom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak o cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
•r mozaične plošče
lz cementa v raznih barvah (do 6) in okusnih norcih po K 3—6 loco LJubljana za 1 mImam udi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvS. - Krasni so pokopališki križi iz mitiranega mar-norjR.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10. 16, 20, 26, 30, «o cm notr. svetlobe; po jako ugodnin cenah, miljno camne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K aaprej), grobne okvirje bi spomenike iz cem. mar-norja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo :ementno blago.
Andrej Zale
cementarna na Peiati, foita Dol (Lutttal. Ceniki Id vzorci v naravi na zahtevo.
Združene tovarne za volnlno prodajajo letos zopet izključno po meni okrotolo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld 2-20 komad in gld 4*20 za
par (t> parov franko na doml naravnost na lastnike koni. Ti debeli trajno trpežni koči so topli kot kožuhovina, temnosivi, okolu 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
—	Razločno pisana naročila, ki seizvtSŠ le po povzetju ab če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razoo*iljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrasse 27 g.
-	Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani
denar.	2126 7
Mnogoštevilna priznanla in naročila so došla od: vitez pl. Czarkoivski, oskrbništvo graščine Labers pl. Stephanowičz, veleposestnik Csendlak, baron Kollersperg, Kaltschmidsko graščinsko oskrbništvo, Klaud/ pl. Poric, veleč, župnik Kogl Pinocz, veloč. župnik Raniowski v Stanislawcziku, veleč, župnik Popescu Dzemic Krommer, posestnik v Lichtnu ln mnogi drugi.
Zaloga bali*6 aa nevarna.
Priporočljiva trgovina I
Najbolje in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
ČeSnih & Mllavec
Cpri Čeftniku)
LIngarJeve ul. Ljubljana Špitalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgraa, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	313 26 21
Zaloga bališfi za neveste.
Nedosein« prednosti, brez konkurence, v ceni, nafboljia, nal-raodernejSa In res 2011 20-11
preclzljsknurajeintakt
Iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. - -
»Slava Mariji"
ob triatolotniof Marijine družbo se še vedm dobi v „Kaiol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod
dame

Wien gld. HO
(prav po podobi) natančno vtnerjena, najn. kroj, i/ prima tirol lodnasive.drnp zelene, olivne, teget-h- f, črne barve, kakor tudi izizbr sukna za gospode, karir in prog. zelene, olivne in drap barve, gld. 1 95 konkur. krjlo, lepo izvrš in zelo prim za strapac z všitim vrhnim na-šivom iz trdn. Iodna v vseh barvah, ali iz karir sukna gl. 1 95. Vsako krilo sc izgo-tovi posebej, natan. po poslani meri, ui-kakotovarn delo. Za mero zadost. prednja In zadnja dolžina, čez pas in v bok. Pošilja po povzetju.	2550 2
Pri veliki izdelovalnici kril
m Kri
UL H-
v«
Auer, Dunaj 1X12 Nuasdorferstr. 3 D
I
R
Krn m|
■jr
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Stanje vlog 80. Jnn. 1906: Preje: Q radii te 1 sedaj- Denarni promet 30. jun. 1906- O
žez 12 milijonov kron. Kongresni tri 2, I. čez 27 milijonov kron.	O
Lastna glavnica K 252.865.93.	f
Najboljša in najsigurnejša prilika za fttedenjel	§
Ljudska posojilnicag
»prejema hranilne vloge vsak delav- a ii ni brez kakega odbitka, tako, da O nik od 8. ure zjutraj d« 1. ure po- uj«|n sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	' |£ IU 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 80. junija 1958: K 12,486.874-93. Denarni promet v letu 1909:54,418.440-28.
Hranilne knjišice s« sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po foiti so poštnokranilniint poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906.	2617 D 26-24
Dr. Ivan Sasterilč,	Josip tlika, stolni kanonik,
predsednik.	podpredsednik.
04b«*nlkti
Anion Belec, župan, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, Karol Kanschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kol ar. župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovlc, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Fran Povše, vodja, dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, graš.'ak itd., Greg. Sllbar, župnik na Rudniku.
>0000000000000000000000000000000 i
UUMMmUUmMMMMMUmUUMMMMMMMUMMMMMM
Najboljši .n najcenejil	111010? Zfl Mil
aa kmetijo !■ obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma »amodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—24 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri
Karol Kauaohaka naal.
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska oesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mUni za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja. okovi in profle t.a vs»ho obrt.
Ceniki na razpolago.
Zadružna mlekarna v Gorjah pri Bledu ponuja
čajno surovo maslo
(Theebuttei\) najfinejše kvalitete franko 2 K 60 kilo. Ponudbe na naslov zgforaj imenovane mlekarne.	2520 3-2
Izjava.
Jaz podpisani Jakob Gorjanc, posestnik na Primskovem pri Kranju, obžalujem, da sem Ivana Graizerja, posestnika in trgovca z vinom na Klancu pri Kranju, razžalil z neosnovanimi govoricami glede njegove trgovine. Priznam da nimam poštenosti Ivana Graizerja prav ničesar oporekati in prekli-čem vse svoje žaljive besede, zaradi katerih me je pri sodišču v Kranju tožil.
Zahvaljujem se mu, da mi je na mojo prošnjo odpustil proti temu, da plačam dijaški kuhinji v Kranju 100 K in njegove stroške.
2591 Jakob Gorjanc s. r.
Schicht-ovo
milo je najboljše!
2441 1 d
Glej fara gleda cela Na oblaCila bela, Brez lukenj, nezakrpaua, Le Anka naša jih ima. Ker milo je od Schlchta vzela, ji vsaka nit ostane cela.
Za nagluhe. n
je Plob.nerjev novo-zbnljš. slušni bobnič neobh. potreben. (Patent, v vseh kult. drž.) Z vel. uspehom se rabi, ako Sumi po ušesih in pri nervoznem b o I e n j u u S e s. Kdor ni po-pol. gluh, dospe skoro 1 do popoln, sluha. Ne-porušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. - Prospekt s sprifali zastonj.	2589 3 — 1 C. POEHLNIANN, KOniginstr. 4, MOnchen W. 44, Moja soprcga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašeea slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopl priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur prasnila. 'Jim, O. K.
» 0	Rlauerje*	§
f l ,Triglav« J
£ je n ajbolj idrav izmed 9
vseh likčrjev.	9<9>#
Pravi in priaftni Triglav Jjjj
izdeluje edlnole J. KLAUER, Ljubljana. J
Trgovina z oblačilnim blagom 1
arija Rovšek
Ljubljana, Kolodvorske ulice fttev. 35 nasproti „Tiftlepjeve gostilne". Največja zaloga Izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, deinikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovSčIni, p. n. občinstvu iz mesta in dežele, posebno v?em potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj. — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah, brez konkurence.
Z velespoštovanjem	1907 7
Marija Roviek, trgovka Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*.
Najvefija zaloga železnine, traverz, železniških šin, cementa, štorij za strope, strešne pločevine in lepenke, slamoreznlc, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje in sadje, plugov in bran
v LJubljani, na Marije Terezije cesti itev. 1.
(zraven »Flgablrta* in na
Valvazorjevem trgu 6, nasur.Križanske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo in žganje, štedilniki in peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe in zmernih cen zagotavlja	1886 19 — 13
Fr. Stupica, trgovec.
Fran Zeman, Ljubljana
Poljanska oesta 24 in v tovarni pri živinskem sejmu. — Skladišče hvalno znanih gepeljnov, sla-moreznic, klinj, mlatilnic, motorjev za žage in mlipe, tromb In cevi za vodovode, ter vseh potrebščin za kmetijstvo I 2323 7 6 Nizke cenel	Zajamčeno blago I
Apofag
odstrani zanesljivo v
2 dneh brez bolečin kurja očesa, bradavice in žulje. Proti vpo-slatvi 1 krone 20 vin., 3 kom. 3 K franko, pošlje takoj lekarn« ,Eln-horn' v Welsu 13, na Oor. Avstr. 2306 6-6
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo j , >
I
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca*
se priporoča prečastiti duhovščini in p. n. slavil, občinst u za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, itd. itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje gostiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnižjih cenah Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovrSena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52—15
Dva pripravna dečka
ki bi imela veselje do vrtnarstva, se takoj sprej-
meta pri J. Widery umetni in LJubljana.
kupčjski vrtnar.
2599 1
Potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno, pošteno voziti, si kupijo svoje šifkarte le pri domači družbi
Ausrro-Amerikana
katera s svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno raz <• etljenimi parniki direktno iz Trsta po mirni Adriji, mimo lepih dežei Itaiye, Španijo itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike spremlja in tudi 100. klg prtljaga prosto dd Obrniti se je treba le na domačega agenta	1697 D 17
Simon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. 26.
jfcS" Odhod parnikov vsak tedan.
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
4 VI.
na leto. — Obresti se pripisujejo glavnici koncem vsacega leta brez posebnega naročila.
Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem.	2417 6-3
irolin
Povečaj« slast do Jedi in teio telesa, odstranjuje kalcij, izmetavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44-27
PriporoCajo v tak dan pri
pUučnlh boleznih, kM oslovskemu ktiUu, ikro- .. (ulozi* Infloencl 0 0 fl
HoeAe
nnoaaitavilni profnorji ii zdravniki.
F.floffmann-LaRoche&Co.,
Basel (Švioa).
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
Ker s« ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Roche',
Stepalnik, iličar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revoluci jo
je provzroCila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenih rečij, sem Izdal cenike z nekaj
'„1 f ° 2.5 kr,; dobiva se tudi blago po višji ceni "Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	2236 10-7
Izvozna hi^a Hermonn fluer, Dunaj, IX./2. Nussdorfcrstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
IzSla Je
Družinsbo prntika i*
za leto 1907
S krasno barvano sliko Sveta družina na ovitku je najlepša izmed slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo slik. 2381
Ceno komada 24 vin.
Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Prodajalna „Katol tisk. društva", Auer, Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisper, V. Petri-čič,H. Kenda, F.lglič in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem. v Istri in na Goriškem.	5-3
Učenca
za kovaški obrt od 14. do 16. leta sprejme takoj Jožef Kogov&ek, kovaški mojster, Dravlje, p. Št. Vid n. Ljubljano. 2610
Učenca,
sposobnega za bo vaški obrt, poštenih staršev, sprejme takoj 2609 1-1
Mihael Hromeč v Sneberjih,
p. Dev. Mar. v Polju
enonad-stropni
■ ■ w ■
nisi
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pri-stanu ftt.14 v Ljubljani. 2376 10 -5
t **********
Sekire in plenkače
Iz najboljšega jekla, lastnega izdelka, kakor tudi drugo kcaško orodje priporoča	268! 2-1
Franc Kermelj, kovaški mojster
v Hotovljah, p, Poljane nad Škofjo Loko.
Deček iz poštene hiše
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj k učenje v trgovino z mešanim blagom 2603 3-1
Levstek A Mikolič, Šodražica, Dolenjsko
Išče se deklo v župniJče no Dolenjskem.
Oskrbovala bi malo gospodarstvo. Osebe zglednega življenja naj po41|ejo ponudbe na upravništvo »Domoljuba* v Ljubljani.	2604 3-1
5000 up zastonj
V svrlio reklame za naše ure ift razširjenja našega bogato ilustriranega cenika more dobiti vsak gospod ali vsaka dama praV fino	2584 f
remontoir-uro s sidro
/a gospode ali dame zastonj. Pošljite svoj naslov in pridenite 30 vin. v znamkah zapurio in troške na Exporthaus „D e 1 t a44 v I.ugano, Švica Dopisuje se tudi slovensko. Pisma v Švico 52 vin.
IVAN P E R DAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih, in
.2, . I
s
sK
3 D. O §" g o a. 1?
•J? N g"
'S*
O tO
« »s",
Božidar Umrtitll, Komanditna družba
tovarna za poljedelske stroje, železoliv. in izdelo-vainica kotlov. 0000 Uysočan-Pra$a-£eško.
Priporoča svoje najbolj sloveče poljedelska stroje vseh vrst, posebno
stroje z d sejanje In mlatilnlce.
Zastopniki se iščejo pod ugodnimi pogoji.	2592
4-1
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta 19
iS V Ljubljani Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema- I zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. »varovanja zvonov proti
Sodbi in 3 zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaj, za ž.vljenje in nezgode. poSkodb^ n 3. zavarovanj	j I ^ ^^ zavarovalnjce ter postreže na željo tudi s preglednicam, in ceniki.
T» „Hina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo ■ zavarovalnico — V krajih, kjerT7 staltSh 'poverjenikov, se proti p.oviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni I posel Postavno vloženi' ustanovni zaklad jamči zavarovance* popolno varnost.	38 D	M
g Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
It. 47
10*0
' Izdelane postelje
i i rdečega posteljnega 1 nit ta! Prav dobro napol* njeno. Pernica nll blazina, 180 cm dolga 116 cm Široka K 10—, K l'1-. K 15-— in K 18-- 2 metra dolga, l40ctn široka K 14 —, K 16'-, K 18 —, K 21 —. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3--, K 3-50 in K 4 —, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 in K 5-ftO. izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. 3-deini modroci Iz žime za 1 posteljo K 27--, boljši K 33--. Pošilja se poštnine proste po povzetju od K 10'—naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi potnih stroškov. 6—3
Benedikt Sacbsel, Lobes SIO
pri Plznu na Češkem 3499
Ceno češko"perje
1 kg no-
vega si-
vega sku-bl enega dobrega gosjega perja K 2 -
bolišega K 2 40, I kg. belega skubljen. puhu oodob. K 3 60, K 5'- ; 1 kg najlin. snežnobelega skublj K 6 40, K 8 —. Razpošilja se po povzetju. Pošlliatve nad
5 kg Iranko. Zamena dovoljena, S. Benlsch, Dešenicc, it. 71, češko	2498 10-3
**** Koverte s firmo
priporoča
Katoliška tiskarna
Prav zastonj
brez vsakega plačila
dobi za božično darilo ponoči se bliščečo železniško budilko ali Roskopf uro v vrednosti 5 K poleg lepega stenskega koledarja s košarico, vsak ki naroči do 15. decembra blaga črez 30 K. - Zahtev jte torej takoj moj cenik z 2000 podobami zastonj in franko. Telefon 3523. Ha^Bohnel, urar,Dunaj IV., Margaretenstr. 27.
5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakoršnih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke, črno in barvano perilno blago, posteljnino, okslord, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine Ie od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-6
| Ne kupite ^nobene ure
dokler niste prejeli mojega ve 1 " likegn f<>"ika :
gld
150
nlkel. Roskept uro . gl. 150
Goldin „ „ .	n	2 —
srebrno „ „ .	„	8—
i dvojnim pokrovom	„	4'—
s S srebr. „	„	5'—
plosk, j klene tire .	„	8 50
»mer. Golddouble .	„	5'—
prave Roskopf-patent.	„	3"50
prave „0mej?au • •	„	'J'50
srebr. oklopne verižice	„	1*—
I4karatne zlote ure .	„	8 50
l4karatno zlate veriž.	„ 10'—
14karatni zlati prstani	n	2 —
stenske ure od . .	„	2 80
c bitjem liki zvonu .	„	4 50
i godbo.....„	6'—
s kukavico . . . .	#	2'50
Kuhinjske ure . . .	„	1'20
budilke.......1-20
„ ponoSls v teče	„	1*50
dvojnim zvonosm .	n	l-75 budilke z bitjom in
zvonenjem liki zvonu	„	2'50 Triletno piam o jamstvo, za neprimerno <'.onar nazaj. Razpoki a po ^ovzetju.
Maks Bohnel
Dunaj, VI., Margare-♦henstr.27(v lastni hiši)
Zahtevajte moj cenik z 2000 slikami zastonj ln poltnlne prosto.
dano Gstka pasteljM perj«
I kg MVI|I
•kabl|«c«f. K 9 9«. b*l| IcfaKlS — belega, |ak. mehkega, .kabljencga R II - ; kron 34-jBcinobcIcge, mehkega, akah lenega K 30 -; kron 36'—. Po illja aa Iranko proti povaat|a radi ae <amen|a ali naia| viam proti povrnitvi poštnih itroikav
BusdiktSaahssl.Lskss 181
2501 ».Plzen na Ceikcm
Uživajte ..FloriMi-o"
ki razveseljuje, krepča in pomaga.
2537 52-
Nar avni dobri
brinjem
1950D se dobi pri 8-7
L. Sebenlku v Sp. Sliki.
so vsakdanja potreba.
Dobe se le z vsakdanjo rabo
Ceres jedilne masti.
Tovarna hranil „ CERES" razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem-znesku 15.000 K. 2313 V c Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. - - -
Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal
Najoenejfta, največja eksportne tvrdka I
H. Suttner, uran Ljubljana
Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo
veliko zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine srebr-nine v veliki meri po najnižjih cenah.
V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. 1821 19-11 .....
Prosim , zahtevajte veliki, novi cenik, ki se poilje zastonj in poštnine prosto. - -
izdajatelj ln odgovorni urednik: Dr Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška TIskarna*