63. številka.
V Trstu, v soboto 8. avgusta 1891.
Tečaj
„EDINOST"
lahaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto ob 1. ari popoludnr.
„Edinost" stan«:
ca vse leto gl. «.—; Uven A vat. 9.— gl. trn polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ četrt leta „ 1.50; . , 2 25 „ Poaamićne številk« ae dobivajo v pro-dajainieah tobaka t Tritn po fc nov.,
v Gorici in v Ajdovščini pO • nov. Sa naroćba brot prilotaa® naročnin« ■• ipravništvo na oslra.
EDINOST
Offlfttl in oznanila ae račune po 8 nov
vrstica v petim ; za cajlove 7. debelimi črkami ae plačuje proatnr, kolikor bi g«
obišlo navadnih vrntic. Poslana, javne lahvals, oamrtnloa itd. ae rakune po pogodbi.
'•'ni 'lopiei ae poniljajo uredništvu v ulici Carmtia it. 25. Vnako piaino mora biti frau kovano ker ne franko vana *e no sprejemajo. Rokopiai sn ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in innerate premim upravnlitvo v ulici Carintia 2«. Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »dlio»t j* m i-
Nemška propaganda in
Avstro-Ogerska.
u. -
(Po „II Diritto Croato".)
„Nemška propaganda v Avstriji je dobro zasnovana. Germanizem nadaljuje •voje delo polagoma, oprezno in akoro povsem tajno — ali namen mu je trden, v kojega dosego deluje po načrta, že naprej določenim. In služi jo mu, vedć ali nevedč, poleg avstrijskih Nemcev — tudi Madžari, Poljaki in Italijani".
S temi besedami zakfjučil je dunajski dopisnik pariškega lista „France et Russie" prvi del svojih razmotrivanj o germanizu-joći politiki avstro*ogerskega cesarstva, potem ko je konstatoval vse činjenice, pojašnjevnjoče sredstva in namene nemške propagande.
Trebalo je navesti taka fakta, da razumemo politiko grofa Taaffeja vlade, koje delovanje pojašnjuje drugi del znamenitega tega, listu „France et Russie* z Dunaja doposlanega dopisa, kojega so ponatisniti tudi praški „Narodni ListyH, kar smo omenili že v 1. oddelku.
Grof Taaffe prišel je na krmilo v letu 1879., uprav tedaj, ko se je pripravljala avstrijsko-nemška zveča, podpisana po Bismarcku in Andrassyju. Grof Taaffe prevzel je predsedništvo v ministerstvu z namenom, da uveri avet o nastopu nove dobe — dobe koncilijance gledć na Slovane — in da bi lepo prikril neke skrivne svrhe. Nova vlada prisvojila si je politiko germanizovanja; da bi se pa Slovani tega ne zavedli, motili so jih a tem, da so se delali, kakor bi v kratkem hoteli uresničiti njih zgodovinska prava. V parlamentu du najskem osnovali so ,desnic o", katera ae je videla kakor da je slovanska. Ali iz kakih elementov je bila sestavljena ta čudna desnica?!
PODLISTEK. Zločinec.
Novola V. K. R a ti mira.
III.
(Konec).
Razven teh in drugih dokazov bil je najnevarnejši tožitelj njegov — oče.
Ta je utrdil, da je bil oni večer v gozdu, kjer je kuhal oglje. Ker baje dolgo ni bilo večerje, šel je domov, da ae prepriča o v*,roku. Svojo sekiro je bil pa baje pustil v gozdu.
Prišedši domov zagledal je svojo ženo umorjeno, luč razbito na tleh in Nacetovo sekiro zraven nje. Šinulo mu je baje takoj v glavo, kdo je hudodelnik, posebno zato, ker je bil Nace baje razarjen na mater, katera mu je branila iti na delo k Krošar-jevim in občevati z Dragojilo.
Šel ga je potem iakat, a ker ga ni našel, napotil se je v Križ, da naznani to reč gosposki . . .
Beriči ali so takoj iakat zločinoa — in našli ga na poti proti Vipavi.
In sedaj vzdihuje Nace v ječi, a ne vzdihuje zato, ker ga čaka jutri sramotna smrt na vislicah ; ne zato, ker mora umreti nedolžen, dasi da je oče ubijalec, kajti njegova sekira bila je zraven matere, on
1. Iz P o I j a k o v, kojim .j« slovanska narodna stvar Čisto ptuja ^ fc. iz n e m-ških konservativcev, koji bi hoteli Slovanom le v najmanjši mčri dovoliti pripadajoče jim pravice ; 3. iz fevdalcev razne vrste, kojiiu je navnda, da raji! branijo koristi Ncincev nego Slovanov. Namišljena ta slovanska večina nuditi je mogla Slovanom le iluzorne usluge, dasi so se jej, žal, pridružili tudi Čehi, Slovenci in Hrvatje.
Zistem ta vzdrževat se je le na ta način, da so se morali narodi baviti z raznimi postavnimi načrti — vojaškimi in fiskalnimi. Slovanom so se začele še le tedaj odpirati oči, ko so videli, kako se odobru-jejo velikanske žrtve, koje je desnica sklenila. Slovani jeli so postajati nezadovoljni ter zahtevali so od Staročehov, kojim je bil na čelu dr. Rieger in koji so bili združeni z fevdalci, da reklamujejo pri vladi vspešnih činov. Vlada Čutila se je primorano, da kaj stori, kajti Čehi se niso hoteli več zadovoljiti s praznimi obljubami. Češko-nemška sprava, kojo so zasnovali na Dunaji se starošeško stranko, pojasnila je do cela vso Bituvacijo narodu češkemu. Kakor v preteklosti bili so vodje še tedaj povsem slepi in vsled tega zadela jih je stroga obsodba naroda: povodom volitev, vršiv-ših se malo pozneje, zapustiti so morali parlament.
Mladočehi, ki so po propadu zmerne in oportunistiške stranke zasnovali pravo narodno stranko, niao zahtevali ničesar, kar ne bi smel narod češki zahtevati po zgodovinskem in konstitucijonelnem pravu. Uprav radi tega jeli so jih črniti in opisovati kot novince, bedake ter nezmožne kaj dobrega učiniti. Razume Be, da so jim kot hudo zatožbo v obraz zalučali grozno besedo : panslavisti.
To je že postala navada v državi avstro-ogerBki : da slovanofobne reptilije, vsak trenotek pripravljene plašiti z velikim
jo je sovražil in tepel vedno za vsako malenkost; tudi ne vzdihnje zato, ker se mora ločiti za vedno iz tega sveta, kjer je preži! mareikako srečno uro s svojo Dragojilo; marveč Nace vzdihuje radi svoje ljubljene matere in uboge Dragojile, katera ostane sedaj sama in mora trpeti radi hudobnih jezikov in trpinčenja v ječi, v katero so jo zaprli, kakor hitro so izvedeli po Češarku, da je ona v zvezi z umorom.
Trpinčili so jo v ječi skoro do smrti, da bi jo prisilili, da pove kako tajnost, a zaman, izvedeli niso ničesar, ker ni možno povedati, česar se ne vč. Ker jej pa pobožni sodci naravnost niso mogli dokazati ničesar, obsodili so jo v strog zapor, ker je bila vzrok hudodelstva . . .
Vse to je grenilo Nacetu zadnje trenutke na tem svetu, a tolažila ga je nada, da pride tudi ona kmalu za njim v nebesa, kjer bodeta večno združena . . .
IV.
Nastopila je noč — zadnja v Nace-tovem življenji. Očka Vladimir prišel je zopet k njemu, da ga potolaži z nado na večno plačilo, in da prežije z njim v molitvi zadnje trenutke. Še nekoliko ur, in Nace bodo stal pred Božjim stolom . . .
Zjutraj zgodaj bil jo ves Križ na nogah. Odprta bila so južna mestna vrata,
fantazmom panslavizma, denunciraj o kot sumljive in nevarnne ^se one slovanske stranke, ki razum eV a j o in se živo potegujejo za koristi narodov, po njih zastopanih.
Mladočehi, imajući za seboj ve* narod češki, ustvarili so novo situvacijo v Cis-lajtaniji, kajti njih idejaui vedno živahncje pritrjujejo neodvisni duhovi mej Hrvati in Slovenci in ker v sporazuntljenju z narodom zagovarjajo program, naperjen naravnost proti glavni tendenciji avstro-ogerske politike: proti germanizaciji.
Po tem je soditi neugasljivi srd avstrijskih Nemoev in onih iz Nemčije — kateremu se pridružujejo Madžari in zaslepljeni Poljaki — proti Mladočehom.
(Koneo prih.)
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VI. velika skupščina.
Prostor nam seveda ne dopušča, da bi prijavili vse obširno poročilo o skupščini tej, ali podati hočemo malo podatkov iz tajnikovega, in blagajnikovoga poročila, koji utegnejo naše Primorce posebno zanimati.
Ti bi bili:
Slavna skupština!
Velespoštovano dame, častiti rojaki!
1. Velika ideja, usodepolna za naš narod, privabila nas je iz vseh slovenskih pokrajin v to prijazno planinsko mesto. Ta ideja je: slovensko šolstvo po naših zemljah čim prej gledati v pravem verako-narodnem dehu oživljeno. — Odkar se Slovenci kot celota zavedamo — osobito od I. 1848. Bem — nismo nehali kot prve tirjatve za svoj narodni obstanek povdar-jati uprav slovenskega šolstva; naši napori težć po tem, da oživotvorimo ono
skozi katera je držala pot v Reber, pod meBtno zidovje, kjer so bile pripravljene
vislice.
Ob solnčuem vzhodu priveli so Načeta iz ječo. Ljudstvo začelo je žvižgati in sikati, tem bolj, ko je videlo, da je Nace popolnoma miren, skoro vesel.
A o. Vladimir bil je grozno bled, grozno otožen. Temu ae je čudil vsak, kateri jo že videl sedaj, kako je spremljal pobožni mož kakega zločinca v smrt.
„Kaj more biti danes o. VladimirjuP" mislil je marsikdo. „Zakaj je tako otožen, tako potrt? To mora biti kaj posebnega! Saj mu vender ne more biti žal, da umre ta grdi hudobnež. — Ko bi pa bil Nace v resnici nedolžen, kakor trdi P . . Ne, nć, to no more biti! Kriv je, kriv; zato naj umre na ta sramoten za-nj ..."
Prišli so na mesto, kjer so stale vislice. Očka Vladimir pokleknil je s solznimi očmi in začel moliti. Začel je tolažiti Načeta, ki je postal ta trenorek nemirnejši, da naj bode stanoviten in pogumen do konca. Dal mu je poljubiti še jedenkrat Sv. Razpelo in z besedami: „Z Bogom, dete moje, pojdi v večnost po zasluženo plačilo I" izročil je »zločinca" — rabelju.
Že stoji Nace pod vislicami. Ah še jeden trenutek, in nedolžni mladenič mora
rešilno idejo, za katero so se borili naši najplemeniteji sinovi. Žal ! da dozdaj Še ni zmagala povsod — dokaz nam je uprav naša družba, ki se je osnovala, da po svoje pripouiHga k zaželeni zmngi. Šestič že smo so danes zbrali, da izvemo, ali smo se že in kako daleč smo se približali k vzvišenemu smotru : Slovenska Šola slovenski mladini. (Dobro!) — Meni pa je že petič pripala častna naloga v vodstvenem imenu obvestiti čč. skupščinarje : kako in v kolikor se je dosedanje vodstvo odzvalo zaupanju, katero bo mu poverile prejšnje skupščine. Vsega naštevati, s čimur se je vodstvo pečalo, pač ni treba, preobširno bi bilo za današnji shod, mučilno za Vas, utrudilno za izvestitelja. Marsikaj bi se zdelo slavni skupščini premalenkostno, da-si družbinemu vodstvu ni bilo ni lehko ni veselo. Držal se bom že običajnega reda ter narisal družbino delovanje le ▼ glavnih potezah.
Lani smo zabeležili 91 podružnic, zdaj jih je v glavnem imeniku 08 in sicer : tek. št. 92. Kanal na Goriškem, 93. Breški okraj in 94. Vransko na Štajarskem. 95. Libeliče na Koroškem. 96. Škofija Vea na Štajarskem. 97. K6menaki okraj na Goriškem. 98. in najnežniša cvetka: Ženska šcntpeterBka podružnica v Ljubljani. — S svojega stališča je vodstvo v obče zadovoljno z delovanjem slavnih podružnic, da-si bi bilo nekaterim potrebno večje Živahnosti. S cela pohvalno mora omenjati koroških podružnic, ki se odlikujejo po svojih zborovanjih in prirejenih shodih. Relativno štejejo one tudi po največ družbenikov, kakor se čč. akupščiuarji lehko prepričate iz zadnjega Vestnika.
Če bi kedo dejal: „Čemu bi plačeval, saj nimam hasni, ne dobim nič povrno-nega, kakor pri drugih društvih" . . . usoja si ga vodstvo v duhu popeljati po obmejnih krajih — zdaj še slovenskega ozemlja — ter mu kazati tu in tam seme,
umreti za nečloveškega hudodelnika, nedolžni sin za — krivega očeta! O, hudobni svet! O, trdosrčni, nečloveški oče, ki dopušča, da umre lastni sin radi njega!..
„Ah, sedaj, sedaj! . slišijo se glasovi izmed ljudstva. .Prav je, prav ! —* Toda nć! . . Čuj, kaj pomenja šum, hrup in krik med gledalci P Kdo kriči tam na vea glaa P kdo se gnete skozi ljudstvo P „Stojte, stojte, on ni kriv !* kriči na vea glaa zaBopljeni prišlec.
Nace je rešen, zopet svoboden !--
V.
Krasna noč je, razsvetljena mesečnimi žarki. Celo grešnikom dovoljuješ, o Bože, da gledajo to krasoto ! . .
Po poti proti Plačem stopa čokat mož. Grozen mu je pogled i strašen in škodoželjen. Glavo ima povešeno proti tlom in nerazumljive besede mrmra sam s seboj.
„O, trdosrčnež ! o, hudobnež!" očita mu vest. „Jutri umre tvoj sin radi tobe t Ne dopuščaj tega! Pojdi in reši ga! Peklenski ogenj, večno pogubljenje te čaka na onem svetu, ako ne storiš tega. Zapomni »i vender, da: „nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito" ! Ah, reši ga, reši, še je Čas! . .*
„Eh, čemu bi rešil sinu, sobo pa spravljal v smrt!" prigovarja mu pa hu-
ki bo gotovo svoječasno rodilo svoj sad. Tu p& so nam imenovati t prvi vrsti :
Zabavišče pri	Jakobu v Trstu,
ki je semenišče za ondotno našo ljudsko Šolo. Vrtnarica je gospica Antonija Nad-lišek, dozdaj pod vodstvom gospice Justine Michelli. Pohajalo je v vrtec nad 65 otrok* Iz tega zavoda se je rodila naša slovenska osnovna šola pri sv. Jakobu v Trstu, Poučevali so se po učnem načtu, kakor drugod na Primorskem : verouk ka-tehet Fran Sila, mestni kapelan pri sv. Jakobu, katerega je vsled vodstvene prošnje po odhodu kooperatorja B. Severja k novemu sv. Antonu prečastni škofijski ordi narijat tržaško • koperski dne 1. oktobra 1890, št. 18B5 imenoval veroučiteljem ter ob jednem škofijskim nadzornikom naših ondotnih zavodov. Voditelj-učitelj je Mihael Kamuščič, učiteljica Josipina DelUin, učitelj Ivan Kiferle. Z začetkom bodočega šolskega leta odpremo IV. razred. Obiskovalo je trorazrednico v I, razredu 53 deo. in 40 deklic ; v II. razr. 44 dečkov, 24 deklic in v III. rnzredu 34 dečkov in 23 deklic. Skupaj 134 dečkov , 87 deklic. Vseh šolarjev torej 221. — Konecletna preskušnja dne 16. juliju, kateri je v vodstvenem imenu ptisustvoval glavni blagajnik dr. J. Vošnjak, v imenu tržaške moške podružnice pa profesor in državni poslanec Vekoslav Spinčio — na čemur mu iskrena vodstvena hvala — izvršila «e je po zahvalni sv. maši pri sv. Jakobu z izvrstnim uspehom kakor v zabavišču tako v vseh treh razredih , kar svedoči število s primernimi knjigami obdarovanih šolarjev: v I. razredu 17, v II. 12, in v III. tudi 12, Mnogo navzočne gospode in starišer šolskih otrok se je s cela pohvalno izrazilo o lepi zbirki izpostavljenih ročnih del. — Da bodo naši učitelji deležni pravic, zajamčenih v dež. šolskih zakonih, prosilo je vodstvo dne 14. maja t. 1. Šoli za pravico javnosti. (Dobro!)
Zelo važno i potrebno za slovenski živelj okrog Trsta je zabavišče v Rojanu. Po sporočilih naše podružnice na Greti je bil v začetku šolskega leta pritisek v naš otroški vrtec velik, ker ravno takrat je bil laški vrt bivšega italijanskega šol« Hkega društva „Pro Patria" po visoki vlidi zaprt — a kmalu ga je tržaški magistrat prevzel v svojo oskrb ter odprl — in žalostnim srcem moramo povedati, da je muogo slovenskih starišev peljalo otroke tija radi nekoliko večjih materijalnih dobičkov , nego jim je more ponuditi naš zavod. (Žal!) In tu moramo uprav navesti doslovno besede ondotnoga podružničnega poročila, ker nam kličejo, kaj nam je brez odloga storiti: „Da je pri takih razmerah za narodnost jalco slabo, razume so samo
dobni duh. „Saj pogubljen si tako ali iako. Uživaj rajše življenje, dokler je še čas! Pomisli, kako lepo življenje bodeš imel z Malovo Nežko: mlada je. lepa je, bogata je in neizmerno te ima rada. Še prej, ko si imel še ženo in sinu, te je ljubila bolj nego svojega pokojnega moža. Kako te bode pa sedaj rada imela, ko si popolnoma prost! . . In ako bi te tudi ne hotela, ker si umoril svojo ž.eno in spravil v emrt svojega sina, — moraš li sinu rešiti P Morei li še popraviti hudodelstvo in sebe rešiti P . . Ah, kaj fle! Rajši vsemi nož in prereži še njej nit življenja! Saj je ona vsega vzrok! . . In ti, kaj hočeš ti brez nje P Za-te potem ni več ta avet . .
Tak boj bojeval se je v Čečarkovem
srci.
Prišel je k svoji Nežki, bogati vdovi, s katero je imel tesnejše ljubavno zveze. Razodel jej je, kaj je storil, in pričakoval, da mu bode hvaležna, ker jej je ponudil priložnost, da se združita.
A prišlo je drugače.
Nežka, dasi pokvarjena ž°nska, ker drugače bi ne bila mogla biti do skrajnosti vdana Ćešarku, kateri je bil poročen in imel sinu, a vendar pečal se z drugo tako dolgo, da so bili nasledki te umazane
ob sebi. Na Greti otroci po vplivu tamošnjega laškega vrtca vsi skoro izkijuč-Ijivo laško govore. Tu preti veri in oa-rodnosti največja nevarnost — kajti kdor se pri nas odtuji svoji narodnosti, postane navadno nezvest tudi veri* (latina!) .Otrok bi imeli, ako bi bil pouk brezplačen — in bi se otroci mogli materijalno še bolj podpirati — kolikor bi hoteli. In potreba je tu velika*. Slavna skupščina ! Ako čujemo tako verodostojno vest ali nam ni težko pri srcu, ko list za listom pada od drevesa slovenskega — in tu pa tam sam6 akademiČno javkajo, kako se zatira nas živelj, store pa nič. (Istina !)
Prepričan sem, da so čč. skupščinarji drugačnega menenja, da je tu treba delati , žrtvovati in nasprotniku zaklicati : Stoj, pusti, to je naše;vzgojuj ti le svojo deco, katere ti mi ne odjemljemo in ne zavidamo. — (Dobro, dobro!) To zabavišče je obi^kavalo (z malimi izjemami) nad 55 otrok. Vrtnarica je gospica Irma Fabijani. — Da se pa ti naši zavodi šo bolj kon^ilidirajo, imenovalo jo družbino vodstvo učitelja M. Kamusoiča voditeljem obeh zabavišč pri sv. Jakobu in v Rojanu.
Poleg „Sloginih" zavodov vzdržuje v Gorici naša družba zabavišče v Pevmi blizo Sočinoga mosta. Ker je slavni odbor „Slogett dosedanjo našo vrtnarico Karolino Lašič imenoval za svoj slovenski vrtec, poklicalo je vodstvo v Pevmo gospč, Viktorijo Kavčič, ki je opravičila vanjo stavljeno nado. Otrok je zahajalo tija do 50.
Za otroški vrtec v Podgori ondotnemu požrtvovalnemu županstvu zvesto na strani stoji naša družba. Do 70 otrok se tu vzgaja v slovenskem duhu. Vrtnarica je gospica Ema Pehnni.
Vodstvo je storilo že opetovano daljne korake za nove zavode, ki so zelo potrebni za raztreseno slovensko deco — a dozdaj brez zaželenega uspeha.
V vseh naših zavodih se je v zmislu društvenih pravil vzgajala naša mladež v katoliškem, slovenskem in avstrijskem duhu. To spričujejo nabožne vaje in narodne slavnosti, ki so v navadi pri naših zavodih. Kako ginljive so bile cerkvene pobožnosti začetkom in koncem šolskega leta, o tristoletnici blažene smrti sv. Alojzija, o prazniku družbenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, o prvem sv. obhajilu itd. vedo tisti, ki so bili navzočni. Kak6 vedrilne druge slavnosti povodom imendne Njijinih Veličanstev presvetlega cesarja in cesarice, o „božičnicah" in o šolskih veselicah ! pisali so pohvalno že naši časniki. To je način, po katerem se nežno srce naše mladeži vname za Boga, domovino in cesarja. (Tako je4!)
(Dalje prih.)
ljubezni že vidni, — ta nesramna Nežka odbila ga je odločno. On jo je prosil, očital in pretil jej, a vse zaman. Ostala je trdna do konca.
Ko se je pa začelo daniti, bilo je tudi Češarkove potrpežljivosti konec.
„Še jeden krat te prosim in zahtevam, da mi izpolniš željo, katero si gojila tudi ti toliko časa in slepila z njo mene tako dolgo, da sem bil prisiljen izvršiti ta zločin !* jej je rekel naposled odločno.
„Ne, nikakor ne, rajše umrem!" odgovorila je Nežka.
„Umri torej, peklenska zmotnjava!" kriknul je grozno in z divjim pogledom zasadil jej nož v srce.
Na krik prihiteli bo ljudje, a po Če-šarku že ni bilo več ni duha. ni sluha. Nežka je vendar k sreči ostala še toliko časa živa, da je razodela vso tajnost.
Češarka naSli so drugi dan na bregu Vipave mrtvega.
Nace bil je sicer rešen, a kmalu je začel hirati in žalosti umrl.
Stanovanje na Kuhovši bilo je prazno in opuščeno, ker nikdo si ni upal tu stanovati. Še dandanes, dasi stoji drugo poslopje na tem mestu, ne biva tukaj nikdo, ker baje straši . . .
Politični pregled.
Notranja daialr
Nas Slovane pač denuncirajo radi vsake nedolžne besede, sami sebe pa ne vidijo. Mej nami je vsakdo panslavist, kdor le količkaj odločno povdarja narodne svojo stališče; če pa Nemci še tako očito povdarjajo vzajemnost z Nemci gori t rajhu, če še tako očito poškilevajo preko mej države naše, Če še tako ostentativno proslavljajo „veliko nemško d o m o-v i n o", nikdo jih ne vidi, nikdo se ob tem ne izpodtika, nikdo se ne škandali-zuje. Dočiin je panslavizem v državno-pravneui pogledu gola izmišljotina nasprotnikov slovanstva, je pa pangerma-n i z e m zadobil zares že tako trdne oblike, da jih je mfiči s prsti otipati. Po takem panslavizem ne more biti nevaren avstrijski državi, ker ga ni, v pangermanizmu pa tiči eminentna nevarnost za državo, kajti negujejo ga vsi odločilni činitelji mej nemškimi liberalci ; drugi činitelji pa jih vede in nevedč pri tem podpirajo. Tak pangermanistišk pojav doživeli smo ravnokar v Gradcu. Tu jo te dni zborovalo planinsko društvo. Pri občnem zboru povdarjul je župan graški dr. P o r t u g a 11 skupnost državljanov avstrijskih z rojaki v Nemčiji. „Podpirati hočemo — rekel jo — zvezo to z nemško zvestobo, tem bolj, ker smo prepričani, da se zveza še bolj okrepi, ako so tudi ljudstva tesna spojeno. Sklenili so potem od-poslati brzojavko, izrazujočo udanost, avstrijskemu— vender! — in nemškemu cesarju. — Taki so torej ti ljudje, ki nam vedno očitajo izdajstvo.
Ogerski minister ki predsednik, grof S z a p a r y kapituliral je prod opozicijo. Državni zbor obravnava namreč o postavnem načrtu o preustroji uprave. §. 1 so sicer vsprejeli, toda z neznatno večino. Ker pa opozicija hoče tudi v podrobni debati tirati isto taktiko, kojo je tirala v splošni debati, se niti ni dalo misliti, da bi kedaj prišli do konca. V splošni debati* pošiljala je opozicija ob vsaki tudi neznatni točki po več govornikov v boj, ki so govorili po 3 in več ur, tako, da je splošna debata trajala 10 tednov. Vlada je prišla do prepričanja, ali da mora umakniti to predlogo, ali pa dati svojo ostavko. Izbrala je prvo pot; grof Szapary predlagal je namreč v seji dne 6. t. m. da se dosedanji §. 2 umakne § drugačne vsebine, koji ministru-predsed-niku nalaga, da zajedno s to postavo predloži 6e druge postavne načrte, tikajoče se istega predmeta. Ako se ta premenjeni §. 2 vsprejme, odpadejo druge točke te predloge. §. ta so vsprejeli in s tem je opozija dosegla svoj namen.
Vnanje državo.
Slavnosti v Kronstadtu soini-nole, a pomen njihov odmeva Se vedno po vseh evropskih listih. Nemški listi trudijo se na vso moč, da bi utajili veliko važnost dogodkov v Kronstadtu. Seveda; Nemci so bili vedno navajeni, da jih je Rusija se svojim mogočnim hrbtom ščitila; to jim je ugajalo, ker bo tem laglje služili gaslu : „Das Vaterland muss grosser seinu. Zlati ti časi ho minuli — to peče, to boli. In zato so slepe in tolažijo kakor vedo in znajo. Resnično pa je, da so dogodki v Kronstadtu velikega pomena, kajti morda še nikdar poprej se ni ofi cijelna in neoficijelna — ta posebno — Rusija tako ostentativno vedla nego tem povodom. Ruski vladni krogi so silno hladni in strogi računarji: ako se ti ugrejojo, morajo delovati v to že silno tehtni uzroki. To nam jaBno dokazujejo besede petro-grajskega lista „Praviteljstveni Vestnik", ki piše: „Znano je, da je car pri dineju dne 16. julija prijel za kozarec ter izrekel besede: Na zdravje republike predsednika, Carnota, v procvit francoske mornarice, osobito pa brodovja admirala GervaisaP Tem besedam sledila je cela vrst« počeščovanj v vsej
dobi, ko se je francosko brodovje mudilo v Kronstadtu. Će nikoli poprej, imeli so tu častniki francoske mornarice priliko prepričati se o učinku vladarjevih besedi v Rusiji. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli zabilježiti vse velikanske pojave ruskega naroda, s kojim je po-češčal narod francoski. Najmanjša atvarica ni motila tihe a reelne sile ruskega naroda, koji je takim načinom interpretoval besede svojega vladarja.
B i « m a r k pisal je nekemu Rusu pismo, v katerem pravi, govoreč o dogodkih v Kronstadtu, da ne bi bilo do tega prišlo, da je bil on na krmilu. Nemška diplomacija napravila je tri pogreške. Prva je bila, da je skušala povodom umetniške razstave v Parizu zmanjšaM ruski upliv ter tako vzbudila sum v Rusiji; drugi pogrešek je bil, da je cesar Viljem takoj objavil svetu, da je obnovljena trojna zveza, kar je moralo ponlabšati rusko-nemske odnošaje, in tretji pogrešek je bil pohod cesarja Viljema v Londoru, toli hrupno uprizorjen. V Rusiji in na Francoskem smatrali so to kot provokacijo ; s tem pa se jo pripravila podloga Kron-stadtski protidemonstraciji.
DOPISI.
Iz Pomjanske občine, dne 7. avgusta.
[Izv. dop.] Včeraj je prišel še enkrat inženir iz Poreča merit most čross Rokavo med Marezigami in Loparjem — iz Loparja sta prišli dve glavici laški „Škofar* in „Klanfar* in nokaj radovednih gledalcev. Sedaj smo se na čisto zmenili, so rekli, potem bode pa v Pomjanu šlo „na inkanto" kadar (P) bodo v Poreču odobrili plan. Čudno pa je, da hočejo Loparcem prej most narediti, ko še ceste ni nobene.
Loparci bodito pametni in verjemite skusenim možem, ki pravijo, da bo dete vi most čez Rokavo takrat imeli, ko ga bodete sami naredili — ali pa ga bodete morali trikrat plačati, če vam ga bode oui „komisijon* delal. Dvakrat je bil že komisijou v Rokavi ; Loparci, ali menite, da je prišel zastonj P Kdo poplača vse to P Kako Škofar in Klanfar stojita, znate sami najbolje — Če bi mogla pomagati, bi pomagala najprej sama sebi — potem šo le vam drugim. Kdo poplača vse te komisijone, uprašamo še enkrat P Vi Loparci in z vami vred tudi drugi, ki spadamo v pomjansko županijo, Tedaj ne nakladajte bremena sami sebi in nam drugim, ki spadamo pod tisto županijo kakor vi Loparci. Če ne verujete, povprašajte najbližje sosede Ma< ezigane in Svetantoi)čane, oni vam povedo kaki so komisijoni.
Ali Bte Loparei morebiti že pozabili da še ni plačan dolg v „oštariji" v Pomjani, kjer so tisti „frajali", ki so ob zadnjih volitvah in lani mesca avgusta v Pomjanu na vaš konto jedli in pili!
—	Tega dolga je nad tisoč (tavžent) in sto goldinarjev. Ako hočejo nasprotniki resnico govoriti, povedati vam morajo, da če mi zgubimo in propademo pri prihodnjih volitvah, — kar se pa ne zgodi — plačati bodete morali ta dolg vi Loparci in mi drugi z vami.
—	Ali nimate še dosti doklad (adicijonala)P Ako poslušate znane nasprotnike, naložite si Bami še večjo „šteuro" in „adicijouale*
—	Potem pa Loparci pomislite tudi to, da ste rojeni Slovenci, ne pa Lahi, da so vaše matere z vami govorile p o slovensko, ne pa po laško; pomislite, da Lahi vam nič ne dajo, ampak vi Lahom! — Ko zadnjo zimo vsled hudega mraza in ledu ni nihče mogel drv pripeljati v Koper, bo morali Koprčaai žgati svoje hišno orodje, če so se hoteli greti in si kuhati jod — kor niso imeli drv od „š č a-vov". — Lahom smo šoavi, (kakor naa z a n i č 1 j i v o imenujejo) in Slovenci smo takrat dobri, kedar nas potre-
bujejo — kedar pa imamo mi Slovenci potrebo Lahov, takratnam pa hrbet obrnejo. — Mislim, da to veste t Tedaj Loparci, Ae enkrat ram dam dober svet, ne verjemite Lahom — in bodite — kar so vas rodile matere vaše — Slovenci — in vas moliti učile po slovensko, ne pa po laško.
Zadnjo sredo so gospoda ^operska poklicali vse tiste kmete, naše in njih. iz Trušek, Loparja, Maremig in od drugod, pri katerih so mislili kaj opraviti, posebno pa agitatorje. Kaj so jim ob e-č a 1 i , Bi lahko vsak misli: denar in še kaj druzega ; — koliko jim jih je šlo na limanice, ne vem — dosti ne!
Iz Škrbine, d nc 2. avg. t. I. [Izv. dop.] (Resna beseda našim veljakom!) Burni dnevi, ki so vladali za ča-a občinske volitve, potihnili so sedaj — hvala Bogu ! — saj navidezno. Ni moj namen baviti se z domaČim prepirom — ker sovražim prepir vedno in povsod —, ampak obračam se do našega, pred kratkim ustanovljenega bralnega društva „ Narodni dom".
Veselilo me je o božičnih praznicih, ko sem slišal vest, da se misli ustanoviti bralno društvo ; kajti uverjen sem, da le po tej poti pridemo do napredka in prebujenja iz mrtvila, v katerem tiči naš borni kraški kmet. Hvala tedaj onim, ki so to misel izprožili, in jaz »um sem tega ielel in bodem vedno društvo po m6či podpiral.
Naša uka- in napredkaželjna mladina oklenila se je hitro bralnice, in človeka zares veseli, videčega, da se redno in pridno čita. Ker pri nas še ni prave narodne zavesti, bati se je bilo, da se tudi v društvo ne urine nesloga !
Dragi mladeniči! Javno vas poživljam, da nikar ne odjenjate od pričetega dela, ker spoznali bodete kmalu korist, kojo bodete imeli od bralnega društva. Nikar ne poslušajte onih glav, ki bi Vas radi društvu odteguili, ker njim ni za drugo, nego da ostanete še nadalje v nezavesti ; kajti le na ta način jim je mogoče z vami ravnati, kakor njim drago iu ljubo, toda v njih korist in vašo gmotno škodo.
Obžalovati morem, da ravno iste osebe, od kojih sem vedno največ pričakoval, nasprotujejo bralnemu društvu. Poživljam te, vrla mladina, da ae društva še trdneje okleneš in pokažeš hrbet nasprotnikom, naj je že nasprotnik Miheo ali Jakeo. Res je, da kmetu nedostaje denarja, a to majhno avotioo, kojo on v to svrho žrtvuje, si lahko v teku leta odtrže, ne da bi počutil velike škode pri tem.
Poreče mi kdo: kaj nam je bralnega društva potreba P D&, potreba ga je, ker avet napreduje in dandanes ae zahteva že od vaacega tudi priproatega človeka, da spoanava tuji avet in njega razmere, da ae zaveda svoje narodnoati in da tudi v tem obziru napreduje. Tedaj priložnost uaui je dana, le sloga mora biti tu doma! V društvu naj ne vlada nikako osebno sovraštvo, nikomur naj se ne daje prednosti, ampak vsi bodite složni, ker le tako omogočite obstanek društvu. Pokladam vam torej na Brcć, da pokažete ljubezen do napredka, ki pa je mogoč le v tesni edinosti.
Društvo je v denarnem oziru še šibko, ker je še mlado. Lepo bi bilo od naših bolj premožnih vaščanov, da bi ae društva ■pomnili iu podarili malo svotico v njega prospeh ; kajti nekateri so bili prej na liste sami naročeni in jih je primeroma mnogo več stalo, kakor sedaj; toraj je umestno, da poleg uduine društvu kaj darujejo ! Kdor v ta nameu kaj stori, stori v svojo korist, za svoje otroke, prihodnje gospodarje.
; V tem oziru obračamo se tudi do naših škrbinskih sorojakov, ki sedaj žive po raznih krajih milo slovenske domovine, da bi se tudi oni spomnili domučega kraja, kjer ao proživeli ona radostna otročja leta! Lepo število je gospodov, tu rojenih,
ki se jim ni treba boriti za svoj obstanek ; tedaj, kdor ima kaj narodnega čuta, naj se spomni svojega rojstnega kraja b tem, da položi malo svotico na oltar domovinske stvari. Bog daj, da ne ostane dopis moj brez zaželjanega vspeha in da bi bralno društvo res cvetelo in vspevalo ! —P—
Različne vesti.
Umrl je v Sinju v Dalmaciji gosp. Ivan Peternel, c. k. nadporočnik v domobranskem batalijonu št. 80. Pokojni je bil znnčajen narodnjak in zvest naročnik- „Edinosti". Bodi mu zemljica lahka!
Odkritosrčna beseda. Na priznanjih, došlih iihui od te ali one strani, smo sevedn hvaležni; — tako bi bili tudihva ležni tržaškemu dopisniku „Narodovemu",
—	da ni povil priznanja svojega v tako obliko, koja bi lahko vzbudila sumnjo, kakor da res dolžimo duhovščino, da je ona vsega kriva. Prosili bi torej vsakega, da dobro premisli vsake besedo, predno jo položi na papir.
Mrači 80, mrači. Deželnim glavarjem kranjskim imenovan je g. Oton Detela. — Ko smo svoječasno, hoteći svariti ljubljansko gospddo, pisali o tej eventualnosti, krenili so nas po prstih iz obeh taborov ljubljanskih. No, najnovejši ta dogodek, je gosp Ado poučil, da ptsimizem naš ni bil neoanovau. V nekem listu čitali smo danes vsklik : Česti ta m o! Tu stojimo pred alternativo: ali gospfida no ljubijo odkritosrčno svojega jezika — in v jezikovnem pogledu moral bi biti vsakdo radikalec — ali pa Še zdaj no poznajo moža, ki bode odslej stal na čolu prve avtonomne oblasti v deželi. Ne upamo si izreči, katera teh dveh supozicij bi bila prava. — Mrači se, mrači !
„Slovenec" so zopet trudi, da bi opral
—	zamorca, to je: da bi opravičil, naredbo glede odprave slovenske prepovedi pri sv. Justu. Odgovora seveda no ostanemo dolžni.
Fran Kotnlkova oporoka. Iz Vrhnike se nam telegrafuje : Pokojni Frau Kotnik volil je v oporoki: za dijaško ustanovo 20.000 gld.; za „Narodni Dom" 4000 gl. in vso potrebne parkete ; „Dijaški kuhinji" 2000 gld. ; „Slovenski matici", „Družbi sv. Cirila in Metoda", „Dramatičnemu društvu" in „Slovenskim visokošolcem" na Dunaji po 1000 gld. Za revne dijake Ljubljanske realke, „Ljubljanskemu Sokolu" in „Slov. društvu" po 500 gld.; za uboge in druge dobrodelne namene pa 17.000 gld. Večna slava spominu uzornega narodnjaka ! (SI: Nar.)
Za podružnico tv. Cirila In Metoda
na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu; je nabrala gospa Ana Gustinčič v Rocolu in Kadinu 1 gld. 75 kr.
Konec šolskega leta v otroikem vrtu Družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu bode v četrtek dne 13. t. m. Otročiči se zber6 ob 7^ uri zjutraj v prostorih otroškega vrta ter gredi) od tam uvrščeni ob 8. uri k av. maši. — P,» sv. maši vrste se v otroškem vrtu izpraševanje, petje, deklamacije, molitev in razstava del otročičov. Odbor podružnice na Greti vabi k temu zaključku šolakega leta vse ono rodoljube, kateri kaj žrtvujejo v korist naše prevažne družbe — in osobito veljake IV. okraja, da so z lastnimi očmi prepričajo o delovanju tega zavoda. Želeti je tudi, da bi bili navzoči stariši dotičnih otroeičuv.
Občinske volitve v Pomjanu Po naši stranki uloženo reklamacije še niso rešene. To nam priča, da so bili imeniki voliloev tak6 sestavljeni, kakor je gospfidi Koper-ski ugajalo, to jo : po starem, znanem koper-sko italijanskem receptu. Seveda so gospoda dosedaj lahko zmagovali, ko je smel vo-liti le tisti, kojemu so to 6ui sami milostno dovolili. Toda odslej ne pojde več tako
—	postali smo tudi mi pozorni. Ljudstvo naše jelo se je zavedati svojih pravic in
pazi bistrim očeaom, da je ne varajo protivnici italijanskega in — žal — tudi slovanskega rodu —. Tako je prav: pozor rojaki! — Še neka druga vest došla nam je s PomjanšČine, koja nam priča, da se nasprotniki nobene stvari bolj ne boje, nego tega, da bi se volitve korektno vršile. Hoteli bi namreč, da bi se volitve vršile brez vladnega zastopnika, češ, da je občina siromašna in da no more zmagovati tolikih atroškov. Torej vladni zastopnik vam je napoti, gospddaP! Glejte no, zakaj vam pa v Poreču ni na poti vladni zastopnik. Občina siromašna! Ne, občina, ki plačuje gorostasne občinske doklade, je gotovo tudi toli premožna, da pokrije stroške v izspolnitev prvega pogoja nje obstanku iu nje avtonomiji : da pokriju stroške za občinsko volitve. Seveda nasprotniki bi hoteli, da vodijo stvar oni Batni in lepo „po domače" ; kako lahko bi potem skrbeli — sami za-se. Nedejsmo se, da polit fika oblast razume svojo dolžnost; njej mora biti v prvi vrsti do tega. da se varuje konstitucijonelno načelo svobodno volitve. In zato smo uverjeni, da ne stori te uslugo
—	Koporski gospodi.
Vesela novica, Predsednistvo podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti jo iskalo že večkrat primernih prostorov, da bi odprlo na Greti otroško zabavišče. Ali kakor bi se VBe protivilo tej rodoljubni želji, dosedaj ni bilo mogočo najti primernih prostorov. Pred časom pa je začel graditi poznani rodoljubni trgovec, g. Krajcer na Greti, prostorno hišo, na prav primernem mestu, v kateri bode toliko zaželjeni in prepotrebni otroški vrt. Omenjeni gospod, uprašan po predsedniku dotične podružnice, so je v tem obziru ugodno odzval in upati je, da se odpre šo v tem letu na Greti, prepotrebni otroški vrt. Rodoljubi, predobro poznajoči delovanje italijanskega otroškega vrta na Greti, v kojem se naši otroci kar truuoma poitalijnnčujejo. pozdravijo izvestno kar najtoplejše voboIo to vest.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.
—	VI. zvezek: Pesni Valentina V o d n i k a. Uredil Pran \Vies(haler. Cena zvezku 15 kr., vezana 20 kr; 100 izvodov skupaj 10, oziroma 15 gld. — Prejeli smo knjižico to, ter je toplo priporočamo svojim čitateljem.
Slovenščina pri sodiičlh. Nedavno smo imenoma pohvalili okrajno sodišče Ko-mensko, ker si je omislilo pečat se slovenskim napisom. Resnici na ljubo nam je danes konstatovati, da sta tudi okrajni sodišči Sežansko in Podgrnjsko jako pravični, kar se tiče slovenskega uradovanja. Sploh uredujota imenovani dvo sodišči v toliki meri slovenski, kolikor je le mogoče pri obstoječih neugodnih razmerah in bi še bolj, da jima v tem pogledu gredč roko o b I a b t i II. i n s t a n o e.	Y.
Narodni dom v Barkovljah. Pravila tega, za Barkovljane prepotrobnega društva predložila so se predrugačena minole dni c. kr. namestništvu. Ker so napravljena pravila v smislu neakcijskega društva in je torej more potrditi o. kr. namest-ništvo samo je upati,da se v kratkem potrde. Domači rodoljubi, kateri so na čelu tega podjetja, so trdnega prepričanja, da „Narodni Dom" mora stati in to na prvo odločenem prostoru. 8 prva se je mislilo napraviti večje prostore, a ker bi bilo treba še mnogo čakati, predno bi nabrali potrebnega denarja, odločilo f»e je zgraditi poslopje, katero bodo v ekonomičnem Bmislu bolje odgovarjalo domačim potrebam. Svetovalo in mislilo so je, da bi se združilo tamošnje „Obrtnijsko društvo" z „Narodnim Domom". A stvar ni tako lahka. Pravila „Obrtnijskega društva" (kot zadruga) so popolnoma drugačna, nego ona „Narodnega doma". Drugaei ima tudi „Obrtnijsko društvo" vsaj šo za nokaj let zagotovljene, v najem mu dane prostore, in po menenju pisca teh vrst je najprimerneje, da deluje do tedaj samo za-so. Kor amo že večkrat omenjali o lepem razvi-
janju tega društva in o dotičnem uzornem vodstvu, ne bodemo danes o tem govorili. Izražamo pa tukaj svoje menanje : Društvi „Obrtnijsko društvo" in „Narodni dom" delujete lahko vzajemno in na-p red ujet i Častnim korakom. Še-le, ko bi kazalo, da se mislijo „Obrtnijskemu društvu" odpovedati dosedanji prostori, tedai naj bi se po mogočnosti gledalo na spo-jenje obeh imenovanih društev v eno samo. Naloga obeh dotičnih odborov pa naj bi bila, da se društvi v vsakem obziru med seboj podpirati in delujeti v bratskem sporazumljenji. Vsak barkovljanski rodoljub je lahko ud obeh društev t. j. „Obrtnijskega društva" in „Narodnega doma". Če bi so morda našli taki ljudje, kateri bi skušali delovati nasproti kateremu imenovanih društev, škodovali bi gotovo s tem obema domačima društvoma in lastnemu interesu. V prospeh bratske vzajemnosti in v narodnem interesu je želeti, da bi „Obrtnijsko društvo" podpiralo „Narodni dom", osobito v pričetku in dokler se ne vtrdi.
Pevsko društvo „Adrlja" v Barkovljah
imelo bode jutri, dne 9. avg. ob 0. uri zjutraj izvanredni občni zbor v prostorih gostilno „Pri društvu". Na dnevnem redu jo: 1. Volitev predsednika; 2. Posamezni predlogi ; 3. Vpisovanje novih udov.
Slovenske učiteijics, pozor! V Begunjah pri Rakeku, v okroji logaškem, oddaja se Blužba učiteljice. Plača 450 gld. (definitivno), oziroma 3U0 gld. (začasno); vrhu tega se bode učiteljici plačevala soba za stanovanje. Begunje je lep kraj s premožnimi, inteligentimi prebivalci, 7* uro nad Cerknico in uro od želoznične postaje Rakek. Nadaljnja pojasnila se dobč pri šolskem vodstvu.
Na vinarski, sadjarski in poljedelski Šoli na Grmu pri Novemmestu razpisanih je do 1. septembra 1801. leta 5 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 10 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobo v tej šoli stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti.
Prošnjam, kolekovanim s koleleora 50 kr., priložiti jo rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedonji.
Prošnjam za sprejem proti ptačiiu priložiti jo revers ali obvezno pismo starišev oziroma varuha, zadevajoče vzdrževanje učenca.
Shod čeških, odnosno slovanskih ste-nografov jo dne 15 in 16. avgusta v Pragi. Dne 17. avgusta je pozdrav ude-ležnikov v vintirni Jos. Viktorinu na Viclavskčm numčstf. Dne 15. avgusta je mborovanje. Na večer istega dno je banket. Dne 16. avgusta se zborovanje nadaljuje in obiščejo udeležniki korporativno jubilejno razstavo. Dne 17. avgusta si ogledajo znamenitosti praške.
Proti urezanim ranam je prav dobro sredstvo sok mesečka ali babjega prstenca (Calendula officinalis), ki rase povsod po vrtovih, katerega so lehko rabi koj potem, kader so je kdo urezal. Ta sok se na-pravlja takole: vzemi sveže, ravnokar ubrano ovotje, deni je v dolg kozarec za zdravila ter dobro zamaši ter postavi je na solnčnat kraj. Po preteku nekoliko dni je vsled solnčne gorkote iz cvetja priteklo nekoliko soka ter poleglo na dnu ; ta sok odcedi in vlij v steklenico, kojo moraš dobro zamašiti. Ako se po nekolikem času pokaže na soku neka mrena, odstrani jo in zdravilo prenesi v kak svež kraj. Kadar se urežoš, kani 5 do 10 kapljic tega soka v rano in pomoči tudi ovezo, s kojo rano zavožeš. S tem zdravilom ozdravile bo že nevarne rane.
Proti slinav08ti priporočajo vsakdanje kopolji na hlap, koje naj trajejo jedno ali dvo uri, umivanje ust in grgranje, uživanje svežega iu Čistega zraka, spanje pri od-
prtih oknih in primerno jedačo. Ako je slinavoot že jaka, uspešne bo poleg rečenih kopelji tudi mrzle obeze okrog vratu, namreč kos platna namočenega v vodi od 18—26° R. gorki, lehno vtisnjen in zavezan okolu vratu, tako, da sega do ušes. Te obeze morajo ae ponavljati vsake tri četrt ure.
„Skrbi za dušo", molitvena knjiga za pobožne Slovence, je ime mašni knjigi, katero je sestavil Karol Cigon, duhoven goriške nadakofije. — Obsega 380 strani, prav. veliko cerkvenih pesmi in tudi premišljevanje 4 poslednjih reči : smrti, sodbe, pekla in nebes. — Cena je primeroma majhna: 1. z zlato obvezo in pozlačene zunaj 1 gld. 2. šagren-usnje zlatim križem po 85 kr. 3. navadno usnje s podobo M. B. po 75 kr. — Dobiva se pri imenovanem g. vikarju v Temnici (na Krasu), Via Sagrade. — Knjiga se ljudem močno dopada.
„Ljubljanski Zvon*. 8. št. prinaša na-»ledno vsebino: 1. Gr. Nov&k: Pri molitvi. 2. Bistnin: Ob Terku. 3. Dr. Nevč«skdo 4000. Povest. (Dalje.) 4. Jožef Rakež: Roka in noga. 5. Gr. Novdk : Na vrtu. 6. Dr. Simon Šubic: Ogenj svetega Elma. 7. Gr. Nov&k: Prijateljem. 8. Igo Kaš: Dalmatinske povesti. III. Težavna rešitev. (Konec.) 9. Josip Starč : Pisma iz Zagreba. XXIV. 10. I. Steklasa: Kako so Turki osvojili Bihač. (Konec.) 11. Fr. Gestrin: Na šetališči. 12. Cvet&na : Srčni gliri. 13. Podgoričan : Naši vaščdnje. VI., VII. 14. Književna poročila. 15. V. Bežek: Slov-niski razgovori. (Dalje.) 16. Listek.
„Brivca* št. 15, izišla je danes z jako sanimivo vsebino.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
—28 ulica Zonta 5
vse garantirano iu ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
zakup ioya. i Hiša v Ajdovščini
i slf»rl nill nLri) alii vnorvo n lr» ^I-m I	^
Vsled odloka slavnega c. kr. okr, glavarstva v Postojni vi šil we bode zakup lova katastralne občine Dole-njavas pri Senožečah za dobo 5 let,
t. j. od I. junija 1891. do 31. maja 1896. leta potom javne dražbe
dne 12. avgusta t. I.
ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni v Senožečah.
K tej dražbi vabi se uljudno
Priporoča se omenjena tvrdka! 8pode, koji imajo veselje do" lova. vsem rojakom za obilne naročbe.
go-
Hiša v najem >
pripravna za gostilno in za vsakovrstno trgovino, ležeča na prav lepem prostoru v Ž a v 1 j a h poleg glavne ceste držeče na Koper. — Natanjčnejše se izve pri g.
Iv. M. Bole-tu v Rojanu h. itev. 242.
Jedno sobo
prazno, v I. nadstropji, z dvema oknoma. na ulico della Caserma (prikladna tudi za pisarno) odda v najem z 24. avgustom slovenska družina. Več o tem v tiskarni Dolenc.
Listnica upravu i S t v a.
Go»p. Božeglav R. — Lokva. Naročnino znesku 3 for. prejeli smo.
Tržno poročilo.
Cene se razumo, kakor ho prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cena od for. do for.
Kava Uocca.......	100 K.	127,—	12».—
Rio biser jako tina .	»	110.-	
Java „ ,		1J2,-	
Santos tina.....	»	106,-	107.—
„ srednja . . .	n	101,-	102. -
Ouatemala.....	n	112.-	113.-
Portoricco.....	iv	136.-	14 J. -
San J ago de (Juba .	n	_._	_ _
Cejrlon plant. tina . ,	n	140.-	I4l!-
Java Malang. zelena .	•	113.-	118 -
Campinas.....	n		
Rio oprana . . . .	*	— —	_
„ lina......	»	104.-	106.-
u srednja . . . .	w	100,-	102,—
CaMia-ligne" » zabojih . .	n	46.-	26.50
Kacisov cvet.....	n	380. -	390,-
lager Bengal......	n	81 —	31-
Papar Singapore.....	•	46,-	47 -
Penang ......	0	38.—	39.—
Batavia......		42.-	43—
Piment Jamaika.....		28.—	29.-
Fttroltj ruski ▼ sodih . .	100 K.	6.50	
* v zabojih .	n	7.50	_t _
Ulj« bombažno ainerik. . .		33.-	H5.—
Leoce jedilno j. f. gar.		41.—	42 -
dalmat. s certifikat. .		43. -	44 -
namizno M.H.A.j.f. gar.		5«.-	57.-
Aix Vierge ....		«0,—	62.-
n tino .....		55 -	58. —
ftokići pulješki ..... dalmat. s cert. . .	i»	—	
		___	_ _
Smokve pulješke v sodih .	n	_	_ __
« v vencih .		___	^ _
Limoni Mesina......	zaboj	11.'-	12 -
Pomeranće Puljeske . . . .		__	
Kandlji Uari I.a.....	ioo"k.	116—	117.-
dalm. I.a, s cert.			_ _
PiffHolli.........			_ __
Sli italij. najtineji . . .	i»	as.'-	
Ulica Barriera br. 4 Trat
prodava j u se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjellće, 6-24
mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odraste itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Tinktura za želodec,
katero iz kineSke rabarbare kerhlikov-covega lubja in ovalih pomarančnih olupkov prireja G. P1CCOL1, lekar „pri angel ju" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Raz* pošilja jo izdelovntelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. velja gl. 1-36, z 55 stoki., 5 kg. težo, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo ho v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 25-5
srednji Kangoon extra
Ktra] . . . I.a J carinom Il.aj . . .
Sultacin« dobre vrsti Suho grozdje (opaša) . . .
Olbebe .........
Slanlkl Yarmouth .... Poltnsvke h redne velikost!
velike.....
Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. . . .
21. -10.50 13.75 11.50 34.—
36.—
SO(l
100 K. 36.— —.-
32.50 -.—
Tavžentrožni čaj.
Izvrstno sredstvo posebno za čiščenje in presnovljanje krvi, nedosežen proti zgagi {reza-nici) in krču v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrooih dobro zoper glisto itd. itd.
Zavitek b poukom o uporabi 50 nov dobiva se samo v premirani lekarni
Pra:
imarer
, Ai due Mori'
(Telefon 207). Trst Piazza grande.
Ako kodo pošlje 55 kr. v poštnih markah dobi neposredno en zavoj na poBkušnjo. Varujte, e ponarejanja.	5-10
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravoga vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že akuiano specijaliti to.
Cena kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gM. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za 0]a-Čevanje žganih pijač; ta eBenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cen« 3 gold. 50 kr. za kilo (za OOO—ICOO litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Rnzun teli specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma. konjak«, finih likčrov itd najbolje iu ueuadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20-1	in PRAG. 2-20
Iščejo s« solidni zastopniki.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon it. 884.	5—8
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti k6tranove izdelka prepričala ine je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norr<>d£k«ga izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajnjo iz inozemstva
To sladčice imajo isto moč kakor kfttra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj« so, pro/ivajo in prebavijo ter so prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V t r s t u se prodajejo v lekarnioi Prendini v škatljioah po 40 kr., prodnjojo se tudi v VHfh večjih lekarnah v druzih deželah.
Oskrbništvo občine Dolenjavas
6. avgusta 1891.
500 goldinarjev
zagotovlja se vsakemu, koji ne bi bil našel pomoči po uživanji svotovnoslavnega malto-znega preparata.	4-4
Knšelj, hriparost, naduha, katar v plučah iu sapniku, izvrški itd. prenehajo že po nokoliko dnevih; na stotine jih je žo vspe-hom uživalo ta preparat. Maltoza ni nikako tajno sredstvo, ampak nareja se po delovanju slad u na koruzo. Na razpoluganje so spričevala prvih autoritet. Cena: :> stekle niče se zabojem 8 gl., li Bteklenic 5 gl,, 12 4 -1	steklenic 9 gld
Adolf Zenkner,
iznajditelj inaltoznega preparata v Borolinu.
s 5 sobami, kuhinjo, kletjo, inalini vrtom, se d.aje v najem ali pa proda po jako ugodni ceni. Povprašati je pri Luliku, via Lavatojo št. 2, v Trstu.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfijo
konoesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani za*top 24—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbalinen in Innsbruck.
ca nakupovanje izbornega pohištva vsake vrste in zloga, kajti v kratkem se prične premešeovanje bogatega skladišča pohištva
v ulici del Teatro št. 3 v Trstu
Ponižno udani
4 6
NAG KROM
Zlnstrovanl katalogi s ceniki vred dopošlljajo se zastonj in franko.
Zdatno znižene cene
Stiskalnice za vino, sadje in o^jke
najnovejša )'• borne konstrukcije s trajno delujočim dvoBtrokim pritiskom in z regulatorjem stiskalno Bile. Garantirana delujoča sila! do 20n/o večja, nego pri druzih atiskalnicahi Odlikovane h prvo nagrado na državnej aadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1888 na Duiiaju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaški izskusili.
SADNE IN GROZDNE MLINE
10""7	izdelujejo in z Dunaja oddajajo
PH. MAYFARTH & Comp.
Dunaj II Taborstratse 76.
Tovarne za poljedelske in vinorejske stroje, livarna za železo in kladivu na par. Spaoljalaa fabrlkacija itrojev za vinortjo in uporabljtnje sadja, otiskalnio za aeno. Aparati za sušenje, patent dr. Ryder.
Ilustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako se jih želi. Vzprejmejo bo tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo.
Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj).
Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunaki dvorni oddajatelj.
in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke? Odlikovan z 12 medaljemi, 0 častnimi diplomi in priznanji.
KVVIZDIN c- T- priv- fluid proti kostobolu
-voda. za vmivanje konj. e 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po v*6]ih hlevih civilnih goepo-gaščine la okrepoanje pred hudimi naperi in zopetno okrepčanje po naporih; vspoBoblja
Rabi se že
dov in vo.
konja za posebna dela pri veibanju konj (Training), Mtckleniea stario 1	40 nov
Kwlzde rudefii blister 1 lonček 2 gl.	Kwizde kresolin balzam 1 fikatlj. gl. 1.10.
Kvvizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50.	Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1.
Kwizde kopitno lepiio 1 avalk 80 kr.	Kwizde milo za sedlo 1 ftkatlj. gld. l.
Kwizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr.	Kvvizde pralno milo za domače žival a gld. 1.60, 80 kr. 40 kr.
Kwlzde kopitni vaselim 1 puftioa gl. i.25.	Kwizde deslnf prašek znh. gl. 1.40. 2.40.
zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
Vsak dan razpošilja glavna zaloga eisapotheke K o r n e u b u r g pri DUNAJU.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj i odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tinkama Dolenc v Trst.u