iuisuc SZOL pCujsKegfc >Kra)a — Uprav« ud jrednižTvo Ptuj Pre*er- lova 7 — Telefoo 156 VB Pr.u1 '^tTov treh zahod- nih velesil, bolezen predsednik- Ji državni podtajnik v ameriškem tunanjem inin strf^vu Murphy, ki n je ob tej prložnosti razgovar- z našimi državni^} o stanju v xlnosu med obema drža tudi M to, da je prišlo v organe druž- b^ega upravljanja veliko šte- vilo ljudi, med njima mnogo bakih, ki bodo poskušali p^ vplivom zaostale okolice vodila lokalno-^egoistično politiko, ki ni v skladu s socialističnimi prindipi družbenega upravlja- nja. Ob vsem tem pa je še tre- ba upoštevati socialno se- stavo članov ZK in razpored komunistov po terenu, ki jc tak, da težko pričakujemo, da bodo samo partijske organizacije na terena sposobne prepreče- val škodfljive pojave v družbe- nem apravlianju. Imamo veli- ko vasi in krajev kjer članov ZK sploh tki ali pj. je v orga- nizadji ZK le nekaj učiteljev m pripadnikov Ljudske milice. Ce dodamo k vsemu še to, da je marsikje šibka tudi Socia:lnstič- tia zvKJa, da so njeni odbori neaktivni, se nam prav lahko zgodi, da bodo organi druiib^ nega upravljanja v rokah proti- pocielističnih nazadnjaških ele- mentov. Komunisti in organi«a- c^e SZDL bodo morale prene- hati s sejami za »zaprtimi vrati« in začeti z javnim delom brez varčevanja naporov, da bodo postali zbori volivcev ljudski parlament, kjer se na drobnih fron.tah bdije boj zia so- rialistično družbeno upravljanje f>roti nazadniašk m in rotkao- namim tendencam. Velike revolucionarne spce- ■nembe v socialni strukturi na>- iega prebivalstva in v niiselna preobrazbi ljudskih množc a- itevaio od komunistov in čla- nov Socialistične rvcze poUtič- no analizo, ki mora skrbno pro- acrti napredne in zaostale sile ter vzroke, Id vpUvajo na »a- iwtai- ženi za reševanje včasih zelo komplidrandh in zamotanih gospodarskih in političnih pro- blemov, o katerih nekaki pocane- je kakor tudi o inalizah. Vsaiiuauja biika na Dravskem polju: izkopavanje iu-ompirja U letu 1S5B zopet okra na gospaiiarska razstavo Okrajne gospodarske razstave v Ptuju So poistale že t-uko pri- ljubljene in imajo svojo dobro tradicijo, da je dobival razsiav- nd odbor vedno ponovne nasvete in s.p>odbude, da racstave ne bi prirejiali kot doslej vSako tretje leto, ainipak vsako drugo. Sveit za gospodarstvo pni OLO Ptuj je glede na to i-mcnoval no- ri razstavni odbor, k: ga sestav- Ijaijo v glavnem odbornik; dose- danjegia odbora ter mu dal na- logo v letu 1956 organizirati četrto okrajno gospodarsko raz- stavo. Ta bi naj bila od 1. do 16. septembra 1956. Četrta okrajna gosi>od'3Tska razstava bj pa naj ne baa samo komercialnega značaj^a, ampak bi naj imela tudi poučni pomen, predvsem v p>oglcdu kmetijstva. Zato Se je že začelo € predpri- pravanv V tem pogledu je po- sebno važno delo kmetijskih strokovnjakov, ki so se združili v posebni sekciji pod vodstvom tajndk.3 OZZ Ptuj tov. Vobiča iu k: je razdeljena na pet pododbo- tOT: pK>ljed€l5kega, vinogradni- ško-sadjarskega, živinorejskega ter pododbora za kmetijsko šol- stvo in za mehanizacijo. Seveda bo dosedanji razs-tavnd prostor, ki je doslej služil kme- tijski razstav z o^^om na gor- nje naloge mnogo premajhen. Strokovnjaki v kmetijski sekcj- ji ki so imeli priložnost videti najrazliičnejše kmetijske razstave v inozemstvti. bodo okušali tuje izkušnje v razstavljaiiiu prenesti tudi na ptujsko razstavo, uipo- števajoč seveda krajevne dn kli- matske razmere. Dela, bo torej pri pripravah do- volj. Zc T prihodnjih tednih bo- do začeli z UTejev?njcm pn^e- meznih raesta-rnih površin, na katerih bodo razstavljene eno- aJč večine kulture poljedelstva in travništva, dočšm se bodo za prikaz sadjarstva in vinograd- ništva poslužili posebnega nača>- na prenosa rastočih rastlin s tem, da b^o drevesa in vinsko trto posadili v prenosne košare. Mno- go bo dela tudi pri urejevanju vinskegia hribčka, ki bo precej večjd kakor je bdi na dosedanjih razstavah. Na četrti razstavi bo seveda sodelovalo tudi obrtništvo, za kul- turni progrom pa bo fK>skrbela Ljudska prosveta, ki bo že v te- ku z;me pričela s tekmovanjem med kulturnimi društvn Zmago- vaJcii tekmovanja bodo nastopili na razstavi. Trgov-na bo dobila tokrat ze- lo ugoden prostor za svoje pavi- ljone in je pričakovati, da bo tu- ^ ta s Svoje strani prispevaJa v«e k čim boljšemu uspehu raz- stave. Vse bo tudi urejeno, da bo ve- selični del razstave nudil obi- skovalcem dovolj domačnosti, da bo delovni človek lahko deležen prijetnega razvedrila. Ob začetku priprav na razsta- vo je prišlo do predlogov, da bi prareditev premen oval- v »se- jem« ali »ptujsko raTSt-avo«, ven- dar ti predlog^ niso obveljali. Ostalo je torej pri starem imenu. Zvedeli smo tud', da bo konč- no prišlo do razdeHve dčplomin priznanj $ tretje gosp^arske rarstave. Ta stvar se je zavlekla aaradi tega, ker se večina raz- stavljal cev nq strinjala s prvot- nem osnutkom diplom. Novi osnutek je ^edaj v trlsku ter bo- do nagrajenci diplome, četudi nekoliko pozno, končno le do- bčlB Uspei občinski praznili v Lešlu Našim bralcem in drugim ob- čanom občine Lešje, ki so bili seznanjeni s programom 1. ob- činskega praznika občine Lešje 1. in 2. oktobra t 1. in se niso udeležili proslav In prireditev, je lahko žal. da so prece. za- mudili. Mnogi prebivalci obči- ne Lešje so se ob tem prazniku prepričali, da lahko vidijc tudi v svojem kraju marsikaj, kar se sicer prikazuje na okrajnih in republiških razstavah in da eo na svoje ustvaritve delovne uspehe in napredek lahko po- nosni. Malo je takih občin v okraju kot je občina Lešje, ki ima na svojem področju premogovnik, kamnolome, tovarno volnenih izdelkov in tovarno strojil. le- tovišče, godbo na pihala, dve dvorani in še marsikaj drugega, zato pa se tudi marsikdo ni ču- dil, kako to, da jim je občinski praznik tako uspel in kako so mogU pripraviti tako ut>pelo razstavo in tako bogat kulturni spored. Razstavišče rudnika Sega, Splošnega gradbenega i^jetja »Remont« Makole gostinskega podjetja Dom ob Dravinji KZ Stoperce in KG Makole KZ Lešje. kovača Verdenika pod- jetja Slovenske gorice Ptuj, podjetja Zarja, pletame Dobri- na, krojača Krapeža in šivilje Saše ter čevljarja Mohorka in razstavišča živine je bilo de- ležno občudovanja neštetih ogledovalcev Mnenja ogledo- valcev in obiskovalcev razstav- ljenih predmetov so dokaj la- sikava in zelo izpodbudna za organizatorje razstave, ki bodo ob 2. občinskem prazniku še zahtevnejši glede razstavnega prostora pa tudi razstavljenih predmetov. O posameznem raz- stavljalcu in njegovih razstav- ljenih predmetih je izrekla svoje lepo mnenje posebna oce- njevalna komisija. Tudi glede nastopa Planin- skega okteta iz Maribora klome skupine LMS iz Makol, Maruleka in Matjašeka iz Ptu- ja, predstave »Celjskih grofov«, ki jo je pred nabito polno dvo- rano odigralo Gledališ^fe Ptuj, koncerta majšperške godbe na pihala, športnih iger in ostalega zasluži prireditveni odbor sku^p- no s prireditelji vse priznanje. S sO^bno pripravljeno zdrav- stveno razstavo je bilo na pod- ročju zdravstva storjeno več prepričevalnega, kot je to mo- goče doseči v pogovoru s posa- meznimi bolniki in na rsznih predavanjih in je treba pri- znati zdravstveni službi z zdrav- nikom tov. dr. Penom na čelu, da so si resno prizadevali ob tej priložnosti prikazati okoliškim ljudem čim več koristnega. Največjo pozornost pa j« se- veda zaslužila razstava doku- mentov in rekvizitov ter sivk iz NOB, v kateri so se ljudje dolgo zadrževali in ee zanimali za vsako podrobnost in za imena 87 žrtev, ki so padli na področ- ju te občine. V spomin na te žrtve bo stal v Majšperku spo- menik — vodnjak ki je v gra- ditvi in bo verjetno še letos, ali najpozneje drugo leto od- krit. Po otvoritvi razstave je bila ^.avnostna občinska seja. ki se je je udeležil sekretar OK ZKS tov. Ignac Voljč, podpolkovnik JLA tov Dvišan Tepčič ter šte- vilni predstavniki raznih orga- nizacij in društev Na njej je govoril o gospodarskem in kul- tumoprosvetnem ter zdravstve- nem napredku občine Lešje predsednik občine tov. Anton Koleoko, ki je spomnil navzoče na 87 žrtev te občine iz NOB. Z enominutnim molkom je bil počaščen spomin nanje. Tov. Ignac Voljč je v svojem nago- voru nakazal nekaj gospodar- skih perspektiv za bodočnost. V nedeljo, 2. oktobra t L, si je Se več ljudi kot prvi dan ogledalo obrate tovarne volne- nih izdelkov In strojil ter tudi njihove izdelke, ob kateri pri- ložnosti sta direktorja tovarn tov. Jere in tov. Medved ocziro- ma uslužbenci teh tovarn, lju- dem pojasnjevali značilnosti proizvodnje volnenih izdelkov in tanina. Vse kaže, da bodo prve iz- kušnje z občinskega praaaiova- nja zelo koristile prirediteljem razstave in prireditvi ob II. ob- čmskem prazniku, ko se bo ob- čina Lešje zopet pomerila glede praznovanja občinskega prazni- ka z ostalimi naprednejšimi ob- činami v ptujskem okraju. V. J. Slavnostna seja občinskega Uudskega odbora Lešjic -u.zstava NOB v Majsperku Majšperk ob prvem občinfikeoi prazniku občine Lešje Sadjarska razstava KZ Stoperce Prooram Tedna ctroka v Ptuju Petek. 7. ofct. 1955, ob 16. uri BvečaiM jkademrija. Sobota, 8. oktobra 1955, ob 10.30 otvoritev Vzgojne posve- tovatoice in MladSnskega šol- skega zavetišča v Mladinskem domu na Ormoški cesti. in prijatelji mladfjie vabljeni! SPORED ZA SOLE Petek, 7. oktobra 1955: obirfc mladinskih pisateljev in p>esnii- kov na osnovni šoK Ptuj, Breg in gimnaziji Ptuj s Č4ta- njem njihovih del. Petek, 7. oktobra: Delegacije pionirjev obiščejo naSe delovne kolektive. Sobota, 8. ofct.: ekskurzije če- trt"h raizredov osnovnih šol v večjfc podjetji. Irnncprvatnripv v Ptiiiii Kakor je znino prireja Dru- štvo konservatorjev FLRJ po- tovanje po važnejših zgodovin- skih središčih Slovenije, kjer imajo nekateri člam društva predavanja in si ogledajo po- membne zgodovinske spomeni- ke. V ntše mesto bodo prišli 8. t. m. Na ptujskem gradu bodo imeli posvetovanje v vi- teškii dvorani, kjer bo predaval dr. Jože Kastelšc, ravnatelj Na- rodnega musseja v LjubljiJii. Po sestanku si bodo ogledali muzej in zgodovinske znameni- tosti v mestu, mitrej na Bregu, ptujsko gorsko cerkev z njeno prelepo gotsko arhitekturo in plastiko, nazadnje pa grad Su.- tenberg. Med udeleženci posvetovanja konservatorjev v Ptuju bodo tudi inozemski strokovnjaki iz Italije in Avstrije. m. POPRAVEK V zadnji številki 39 »Ptujske- ^ tednika« z dne 30. septembra i. 1. se je vrinila neljuba pomota St. 38—23. septembra 1955^ in >rosimo naše bralce, nai nam nnmRt^. — ITrf^dniAtvo Ptoi. 7. oktobra 1955 5 Naše civilno letalstvo zahteva svvoje žrtve Težka letalska nesreča v Zagfafičfh niže Ptufa Matajur strmoglavil z višine 200 m v soboto, 1. oktobra t L, po- poldne &o obležali pod ruševi- nami ponesrečenega in razbite- ga šolskega letala Matajur v Zas^čih med Moškanjci in Borlom posmrtni ostanki Ljuba Viherja, upravnika letalske šole Aerokluba Ptuj, Maire Fevi^r učenke letalske šole in Stanka Cafuta ix Ptuja in vest o te. pretresljivi nesreča se je raz- nesla kot po vetru po vsen Ptuju in okolici. Po cesti proti Zagajičem so zdrveli reševalni in drugi avtonaobili In na kraju nesreče Je vsakdo zastrmel v razbite ostanke letala in močno poškodovane ponesrečence. Oči- vidci, kmečki ljudje, ki so de- lali v času nesreče na polju ali pa so zdoma kot že po navadi opazovali lep svetleči se avion ki je priletel iz Moškanjc pre- ko Grorišn'ce v šolskem krogu proti Zagajičem, so s pritajenin glasom pripovedovali, kako so videli nagib in kratek vzpon, nato nekaj zavojev letala z naglim padcem in nazadnje stt- šali močan tresk in sunek na zemljL T trenutku so b:li na kraju nesreče in ugotovili da med ponesrečenci ni preži velega. V Gorišniioi in Moškanj cib je sabmel telefon in vest o nesreči se je šarila blizu in da- leč. V nedeljo, 2. oktobra, v Zgod- njih unah se je sestala na kra- ju nesreče sitj-oikovna komisaj*. in komdsiija TNZ iz Ptuja, kd jf agotovila, da je nesrečo pripi- sati neizkušenemu učencu im nidd višini, oib katerih se n dalo pomagati in izogniiti nesre- či. Trupla ponesrečencev eo bi- la prepeljana nato v hangar nt£ 'etaHš^ Aerokluba Ptuj, ju- žneje pa na katafclk v Zelez- ničairski dom. kamor je prfišlc zadnjič pozdravit pokojne poleg težko prizadetih svojcev nešte- to njihovih znancev in piijate- Ijev ter so prinesli vence. Pri Icatafailku v hangarju m v 2e- lezniičarkem domu je bila po- stavljena čajstna srtraža. Na zad- nji častna strcži je bil predsed- nik Aerokluba Ptuj tov. Jože Tramšek z odbomiM. V pone- deljek dopoldne je bdla v dvo- nanj LOMO Ptuj žalna seja Aerokluba, ki so se je udelež il zastopffiifci JLA in množičnih organizacij. N^ njej je pred- sednik Aerokluba Ptuj tov. Jo- že Tramšek med drugim dejal: »Ob tej velik! Izgubi in tra- gični nesreči, ki nas je pr za- dela, ml dovolite reči, da se bo- mo njihovemu spominu najlep- še oddolžili. 6e ta velika izguba ne bo vnesla v naše vrste dea- organizaclje in malodušja, če se bomo prav sedaj z njim lastno požrtvovalnostjo in borbenostjo zagrizli in nadiljevali veliko delo, ki smo ga začeli s tov. Ljubom in tov. Maro. Obramba naše domovine in sodoben na- predeke naše domovine terjata od nas žrtve, kj so jih padli tovariiši vložili, te pa ne smejo bti zaman. To terja od nas spomin na nikdar pozabljene tovariše, ki so svojo vnemo za te velike cilje plačali s svojim življenjem!« V ponedeljek, 3. oiktobra. 1»- {x>ldne se je pred Zelezničar- skim domom zvrstilo za svojci, funkcionarji in člani Aeroklu- Ha Ptuj ter zastopnika Letalske zveze Slovenije Aeroklubov Celje, Maribor. Ljubljana in Lesce ter Murske Sobote nad 1500 ljudi z md 90 vena, in dolgi sprevod se je ob žalostin- fcah godbe na pdhala »Svobode« / Ptuj korakoma pomikal n^ ptuj- 1 sko pokopališče Vso pot je žel 1 sprevod mod velikim špalirjem ^ ljudi, ki so se potem vsd skupaj - zgrnih nt pokopališču. Marsi- « komu je u«el pogled proti nebu, kjer sta krožla 2 Matajurja in 2 drugi letaiU v slovo od iX)koj- nih in so nazad^ije odvrglri 3 lo- vorjeve vence. Pogrebna sloves- nost je po petju .pevakega zbo- £ in igranju žalostink godbe na >ihala »Svobode« Ptuj kon6aila ; poslovilnimi besedami pred- odnika Aerokluba Ptuj tov. Tožeta Tramška, zastopnika Le- talske zveze Slovenije, Aero- cluba Ljublj-aaia in diTog^ih. Posmrtnr; ostanki Stanka Ca- futa so bili takoj zatem prepe- ljani ob številnem apremstvu ivtomobilov ne. Videm in tam lovosno položeni v grob, po- smrtni oettanki Mare Fevžar pa ,0 bili v torek, 4. oktobrj., pre- ■eljani v Loče prj Poljčanah kjer je bil popoldne pogreb, ki se ga je tudi udeležilo veliko število ljudi. VJ. i-Ma piujsKem pokopališču se je od žrtev letalske nesreč« poslovil predsednik Aerokluba Ptuj tov. Jože Tramšek ttangar ptujskega AeroKluba s j,>o«aiiruiimi osrtanki 3 žrwev Viher Ljub Cafuta Stanko Fevžar Mara Kdaj in kako bomo letos trgali grozdje? Novak Franc v priiftakovanju lepega vreme- na v oktobru je v nažih goricah dovoljena trgatev žlahtnega grozdja šele Po 15. oktobru. Ta- ki datumi pričetka trgatve so veljali že v starih časih, po- sebno v deževnih poletjih. Povprečen mošt vsebuje prve dni oktobra 14®/* sladkorja. Ko prevre ves sladkor v moštu, bo imelo vino 8®/r alkohola. Ta je v vinu tisti činitelj. ki poleg sortne arome in drugega, kar odlikuje dobro vino določa nje- govo vrednost. Letos, ko je trta v vseh pre- delih države dobro obrodi La, je posebno važno pridelati dobro kapljico Slabega vina bo letos mnogo, poleg tega je obilo do- brega sadjevca. 2^to je važno pridelati dobro kapljico, sicer so prodajne možnosti v nevarno- sti. Kdai bomo trgali grozdje? V pkijskem okraju je dovo- ljeno pričeti s trgatvijo po 15. oktobru, ni pa rečeno, da mo- ramo prve naslednje dni potr- gati vse grozdje Ce bo vreme lepo in razvoj grozdja ugoden, je v interesu vsakega vinograd- nika. da odloži trgatev čimdalje po 15. oktobru Dokler je list rumen ali zUne odpadati, ko grozdni pecelj oleseni. je čas trgatve. Cim manjši je vinograd in čim slabše sorte so v njem, tem kasneje smemo brati. Po- 6akajmo torej s trgatvijo daleč oroti novembru, če želimo do- seči v vinogradu čim večjo ko- rist. Kako trgamo? Gl^ozdje raste v vinogradu, i^ino pa v kleti. Ta pregovor nas oipozarja na pravi čas trgatve. Sortna vina pridelamo iz sorti- ranega grozdja. Ob trgatvi loče- no trgamo, prevažamo in stiska- mo posamezne sorte. Cim čistej- ša je sorta, tem večji je ussp^ v kletarstvu in v prodaji Ob trgatvi je treba ločiti gni- 0 in plesnivo grozdje ter ga po- ebej stiskati in kletarit Od trte do soda naj bo pot čim krajša. Grozdje se ne sme nikjer, ne v puti niti na stiskal- I niči ogreti, sicer bo mošt porja- ^ vel in imel priokus iK>sode. Ma- ■ stimo hitro, stiskamo ten.cljito » do zadnje kapljice Pri kvali- tetnih sortah ločimo zadnj-! pre- šanec od prvih ker bi imel sicer • moSit okus po ozobku • Vsak mošt posebno tistega od [ blatnega ali nagnitega grozdja, ' točimo v zažveplane sode, čist ; mošt pa 1» 24 urah pretočimo v slabše zažveplan sod za vretje. • Goste drože. sesedlo blato ostanke škropiv naiijemo v po- ■ seben sodček. I Mošt naj vre počasi. Burno ! vrenje omilimo z nizko temjpe- ! raturo. počaenr pa krepimo z I dvigom temperature Vrenje , ovira žveplo, pospešuje pa do- . livanje kipečega mošta v sod. kjer je vrenje prepočasno. Sod s kipečim moštom naj bo . pokrit vsaj toliko, da vanj ne , padajo smeti in mrčes. Vrenje moramo večkrat kon- ■ trolirati. Po 3 tednih premešamo ' vso vsebino soda To opravimo , z leskovim, bukovim ali brezo- ■ vim kolom aU kletno pumpo. ! Mešanje ponovimo s presledki ' nekaj dni vse dotlej, dokler še čutimo neprevret sladkor v mo- I štu. Mešanje opustimo v decem- i bru. da se mlado vino očisti in , popravi za prvi pretok. Ce ho- ■ čemo obdržati v vinu nekaj ; sladkobe, mešanje predčasno • opustimo, klet pa ohladimo do skoraj +1 stop C. Predpogoji za dobro vino so: 1. dobro ovinjeni vinski sodi; 2. iMzna trgatev po sortah in I zdravju; 3. kratka pot do stiskalnice; 4. hitro stiskanje in kletenje; 5. počasno vrenje in premeta- vanje mošta med vrenjem 6. snaga v vinski kleti, kjei ne sme biti ničesar drugega razen mošta in vina; 7. pravočasno pretakanje bi dopolnjevanje sodov. Letos bo moral marsikateri vinogradnik kletariti sam, do- kler mošta oziroma vina ne bo prevzel kupec. Dobra vinska le- tina bo v precejšnji meri pri- tisnila na ceno. Ta dejstva nas silijo na pozno trgatev, kvalitet- no predelavo grozdja in pamet- no kletarenje. Pomen jjroienia s Tomaževo žl ndro Ing. Zoreč Egon Ni dvoma, da je na naših kme- tijah možno znatno dvigniti do- nose. Seveda, vodi Pot do tega : cilja preko številnejše čre- de domačih živali, za to pa je seveda potrebno več in boljše i krme. Da pa bi to dosegli, je potrebno smotrno gnojenje zemlje. Da se to da uresničiti, nam dokiuzujejo razmere v : kmetijsko naprednih deželah. Vsakoletno pospravljanje pri- delkov odvzema zemlji velike množine hranilnih snovi. Ce ; teh s pra\Tlnim gnojenjem ne nadomeščamo, količiine pridel- kov p£.dajo. To velja posebno | za fosfomo kislino. Te je že | itak v zemlji zelo malo. Z naj- | mcčnejšim gnojenjem s hlev- ' skim gnojem damo zemlji le , malo fosfome kisline, ker vse- buje tona hlevskega gnoja samo 2 in pol kg te snovi; Iz tega tudi izvirajo slE-bi donosa, med drugim slabg krma, ki ima za jMDsledico slabo rast živine s slabimi kostmi (kostolomnica), ker je znano, da sta glavni se- stavini kosti ravno fosfornj ki- slina in apno. Te snovi torej morajo biti v krma, če naj bo živina zdrava, potemtakem pa morajo biti tudi v zemlji. Cesto kmetje tožijo nad slabim, trdim senom. Ta nedostatek ima svoj vzrok tudi v pomanjkanju fos- fome kisline in deloma apniž: ter kalija Umen gospodar zato ne opušča vsiaike priložnosti, da ne bi oskrbel svoje zemlje a fosforno kislino. Najboljši nač.n oskrbe zemlje s to važno snovjo je gnojenje s Tomaževo žlindro. To gnojiilo se v zemlji ne izgubi. Ce gnojimo samo s superfosfatom, tega ne smemo delati dalje časa, ker se v vodi raztopna fosfoma ki- slina hitro spremeni v težko raztopno in micnjvredno. Pri Tomaževi žlindri pa je to dru- gače. Kislina tega gnojila osta- ne v zemlji vedno enako po- rabna. Ce upoštevamo še to, d£ je kislina tega gnojila cenejša in da vsebuje žlindra veliko apna. ki ga mši zemlji tudS pri- manjkuje, laihko upravičeno trdimo, da je Tomaževa žlindra danes najcenejše in mjboljše fosforno gnojila. To dokazuje tudi velika uporaba tega gnoji- la v kmetijsko naprednih deže- lah vsega sveta. Gnojenje s Tomaževo žlindro lahko opravljamo skozi celo je- sen in tud; pozimi na sneg. Po- leg tega dajmo zemlji tudi do- sti dušika v gnojnici in bali j a v soli, tn če poleg tega zemljo še dobro obdelamo, visokj do- nosi ne bodo izostali. Nij hektar njave je treba raz- tresti 4—6 q Tomiaževe žlindre. 1—2 q kalijeve soli, primemo količino hlevskega gnoja ali gnojnice. Vsekakor pa je treba umetno gnojilo raztresti pred hlevskim gnojem alj gnojnčco. KDO JE BOLJE SPAL Gost je prišel zjutraj iz svoje sobe in gostilničar ga je vpra- šal: »Dobro jutro, gospod, kako ste spaU?« »Zelo slabo, a vendar bolje kakor vaše stenice. Verjemite mi, da vso noč niso mogle za- tisniti oči!« Valilnica - predpogoj napredka v perutninarstvu Ptujski okraj dobi selekcijsko postajo in valilnico Od vseh okrajev v republiki ima ptujsiki najlepše možnosti za uspešen razvoj perutninar- stva. Po statistiki je po številu kokoši med prvimi. Reja perutnine m pomembna samo za posameznega rejca, temveč je važna za celokupno gospodarstvo. Kokoši po naših dvoriščih so mešanica vseh mo- gočih pasem, ki zaradi nizke proizvodnosti ne vračajo stro- škov za prehrano. Potrebo po lastni valilnici in selekcijski pc^aji občutijo vsi uvidevni rejci. Glede na napre- dek, ki se da v kratkem času doseči pri perutnini, sita na po- budo živinorejskega odseka pri OZZ Ptuj podjetje »Pemtnina« in svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj dali finančna sredstva, kmetijsiko gospodarstvo Kidri- čevo pa primerne prostore za velilnico in selekcijsko pvostajo. Vsa dela so že v teku in upamo, da bomo že v začetku prihod- njega leta lahko dobili eno- čijo časopis ali pa si ga vsaj izpo- sojajo. Po sklepu perutninarsk^ sek- cije bi morali zimski čas izko- ristiti za predavanja in razne tečaje za smotrno rejo. Upamo, da se bo to uresničilo S terri bi se zelo pripomoglo k razširitvi umnega in gospodarskega priza- devanja v perutnine rstvu A. Lor^er Občinski ljudski odbor Ptuj Po 13. točkj 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) v zvezi s 1., 2. in 6. členom te- meljnega zakona o občinski do- kladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 19- 194/55) je občinski ljudiski od- bor Ptuj m. svoji seji dne 30. diec. 1955 sprejel ODLX>K o uvedbi občinske doklade 1. člen Na celotnem območju občine Ptuj se uvede oibčnska doklada na dohodnino zasebnih kmetij- skih gospodarstev, zasebnih obrtnikov, svobodnih poklfiioev in premoženja. 2. člen Osnova za obric čunavanje ob- činske doklade je temeljna do- hodnina po predpisih o dohod- nini, izvzems,i davek od dohod- kov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega deki. Stopnja občinske doklade je enotna za vse oblike dohodnrlne in znaša 70 odstotkov. Občinska doklada, skupno s temeljno in dopolnilno dohod- nino ne sme presegati 80 od- stotkov čistega dohodka di£v6- nega zavezanca. 3. člen Občinska doklada je prore*- čunski dohodek proračuna ob- čine iPtuj. 4. člen Sredstvu-, ki bodo dosežena z občinsko doklado, se uporabijo za komtmalno dejavnost na o^ močju, na katerem bodo po- brana, in sicer: v bivši občini Starše za do- graditev pokopelišča; v bivši občina Hajdina za na- peljavo javne cestne razsvet- ljave; v bivši občini iFlogoznica za iiograditev pokopališča; v bivšiih občinah Markovcd in Grajena ter nt območju bivše- ga ljudskega odbora mestne ob- čine Ptuj pa za popravilo cest. 5. člen Glede oJJS-jšiav, piritožbenega postopka, rokov plačil^., za- mudnih obresti, prisilne izter- jave in ostalega postopka se za otbčirisko doklado uporabljajo smiselni predpisi temeljnegi' iakona o občinski dokladi (Ur. ifist FLRJ št. 19/55), uredbe o dohodnini z vsemi poznej.šimd spremembami in dopoln tvami (Ur. list FLRJ št. 56'53) ter uredbe o prisilni izterjavi dav- kov in drugih predračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53). 6. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v »Ptujskem tedn ku«, uporablja pa se od 1. oktobra 1955. Ptuj. dno 30 septembra 1955. Predsedn.ik: Vogriiiec Janko, 1, r. V nedeljo, 2 oktobra, /e bila v prisotnosti in pod pokrovitelj- stvom predsednka Okrajnega odbora SZDL tov. Ign^co Voljča, predHcvnikov oblastj .n množičnih organizacij svečana otvoritev kina v Muretinc h v ladr. dvoran', ki se je je udeležilo lepo šte- vilo odr slih m mladine iz Muret-nc m okoliških vo/sd, k. so iudi gledal] prvo predHavo filma »Slcvica*. Pred otvoritvijo je govoril množici predsednik KZ Muretinci tov. Peter Horvai, nato pa še preds^dn.k Okrajnega odbora SZDL tov Ignac Voljč, k: je čestital KZ Muretncl k dofejenim uspe- hom -n / tudi žele] obilo novihu»pehov v borbi za lepše n bolj- še žiVljenje n i»a-'i. Ptoi. 7. oktobra 1955 5 Teden otroka v Markovcih Lahko, da bi bU greh. Samo kako m; je mogla zdaj ona pri- digati o njem? Prav ona! Toda nisem mogel ničesar storiti, samo zasovražil «'em jo lahko — in tako je potem tudi bilo. Odmak- nil sem se od nje in odšel brez besede, jezen ;n do kraja ne- srečen, v svojo kamro Tisto noč nj prišla za mano tud: naslednje noči ne kakoi da bi vedela, da bom zdaj jaz oni, ki bo pričel laziti z,a njo — in to sem tudi_ začel, čeprav.. čeprav sovra-" štvo in jeza nista nikol: več uga«em junca, se z rameni oprl ob vroče telo :n ga l>otisnil prot" brazdi da mi je junec -topil na nogo in m. tud- posnel kožo — ah nič a; pom gaio, ž.v.na me ni več poslušala, plug je na strmini •zskočil. Ozrl sem «e nazaj, »pu- stil živino in stekel po strnišču Juno: so se zagnali pred razjar- jenim oračem — to pa je bila po- tem tud. moja sreča. Oče so mo- rali steči za njimi, da so ju ujeli. Spravili so jih nazaj z lepnm. ko pa So prišli do b;ča, so ga po- brah In spravili junce v brazdo. Začel sem potihoma, da oče ne bd flišali, hlipat; in sti'skati pesti. Ko sem si znova upaj približata Se juncem^a, sem ksebnega zdre- qal z bičevnikom. in znova sera gonil ;n znova me je rse žgalo . . Grizel sem s^i ustnice in roke in začel preklinjati boga — ta me je ustvaril, so na« uči^h t šoli. »Prekleti bog, zakaj moram bi- ti na Svetu? Prekleti! Prekleti! Prekleti. . .1« Dregni sem na skrivaj v junca, zadevail v pck^sto s-trnišče in v grudje, in prav nič bi mi ne biJOj vs.aj zdelo se mi je tako, če bi me oče, ki so preklinjal: za plu- gom in m obetali da me bodo podorali, v resnic: mahnili po glavi z otko, me vrgl" v braado in me s plugom m zemljo zagrnili. Tako hladna je bila tako je d6- šala kakor rano in spočito jutro v pomladi — ali ko takrat, ko smo po k op =1 k očeta. Tud-i taJrrait je bila pomlad Ni mu bilo treba več preklinjati po njivah in «€ jezit: z gruntom in otroki; ostafe 'mo sami z materjo in z babico, ^■čeli smo sam z oranjem. (Dajje prihodnjič) SODOBNI HOIVIAN MA KMIEliii rVAN POTRf (40) Vrata ptujskega gledališča so se odprla lll)rizoritev Kreftovui „Cel]shfi ga foo" Gledališče smo med pofrtnd- cami kEJT nekoliko pogrešaji. Stara, malce na;po<čena gledali- ška hiiša je izgledala še bolj za- puščeno kot po m.vadi. Konec septembra pa so se gledališka vrata zopet odprlt. Pobarvali BO jth, in scer neokusno, s ti- pično vojaško, kasamiško bar- vo. ampak kdo bi gledal na malenkosti: ptujsko gledališče je stopilo v novo sezono e Kreftoviimd >Celjskimi grofi«. Za kuJLsam(i se upravni odbor ustanove še vedno bori z raz- nirmi težavami, ki širši javnosti niso znane. Morebiti bi blo vendarle dobro, da bi vsaj pri »estavlj4,nju repertoarja letoš- nje sezone tudi javnost nekoli- ko sodelovala, ampak tokrat ni moj namen obravnavati zaiku- lisnegt. življenja. Ostanimio na odru. Tam so igrali »Celjske grofe«. I>rama ®anva ima izrazito družbeno - zgodorvtijnsko noto. Kreft jo je uistvaril skoraj she- matično. Skozi dramske like osebnosti odločno veje družbeno dogi^janje v času, ko je bil fev- dalizem v zatonu, ix)rajal Pa se je novi, kapitalistični družbeni red. Osebe v dramd so razred- no ostro deljene, le Pravdiač in Veronika delujetji izven teh za- prtih krogov. Z ozirom na to se drama kaj lahko sprevrže v shemo, kar se na ptujskem odru ni zgodiilo. Petru Malcu, ki je »Celjske grofe« režiral, je uspe- lo postaviti delo na oder v pra- vilnem odnosu med družbenim dogajanjem in delovanjem oseb- 1 nosti. Na ta način so »Celjski ! grofje« uspeli. Buren aplavz pri odprti zavesi, ko sodnik opno« Veroniko krivde, kaže, da je drama segla globoko v srca ob- činstva, katero jo je s prizade- tostjo doživljalo. Trdega, neizprosnega grofa • je igrcl Franjo Gunžer. Svojo vlogo je podal nekoliko pre- i trdo, Robatoet je potenciral z , gestikulacijo in govorom. Z za- ^ tegovanjem sičnifcov in šimmd- , kov je hotel vzbuditi vtis gro- , fove ujedljivosti, dbsegel pa je , mestoma le nejasen govor. Na , občinstvo je vplival negaitivno predvsem z zunuijiima efeikti, medtem ko se mu je v prizorih s Pravdačem in patrom Gre- gorjem mnogo bolje posrečSilo brez preMravanja podati razdor v notranjosti starca, ki hoče zavreti kolo družbenega doga- janja. Njegovega degenerirane- ga sina Friderika je odigral no- vi igralec ptujskega gledališčiJ.' Adolf Anderle, Razen nekoliko ponesrečenega naglasevanje, M je tu in tam neprijetno udarilo ! v uho, je svojo vlogo dobro po- ' dal. Uspelo mu je doki.j pre- > pričljivo zaiigrati slabiča in sla- ; dokusca, kateri naj bj postal bodoči steber celjske grofije. Fevdalno družino Cel j činov iz- popolnjuje še kTc-ljica Barbara (Berta Ukmarjeva) in Ulrik (Franjo Ml narič) ter dva zve- sta sluga: Jošt (Franjo Vioar) in Piccolomini (Lojze MatjaSi?). Ukmiirjeva je kraljico odigrala posrečeno, Mlinarič je preveč ekandliral, Viičar in Matjašič pa sta svoji vlogi vsak na svoj na- čin uspešno rešila. Izven tegi. kroga deluje Pravdač (Boris Kflčevar). 2e sama vloga svo- bodo misel«, ki se upre si^^- nam srednjeveškega mrž-čnja- štva, je občinstvu nekako pri srcu. Vendar b; lahko Pravdač ostal samo pridigar, če Koče- var ne bi vložil v tz. lik živ- ljenjske sile. Pravdač, ko zago- varja Veroniko, obtožuje celot- no fevdalno ureditev z vsem ognjem, ki bi v ustih slabega igralca oistal le fri-za. Kočevar je svojo vlogo izpeljal zelo do- bro. O Veroniki imamo že ne- kako zakoreninjeno sliko legen- /lam^j lAr»ni+ir>p Kreff i i ie v ivojem delu dal realnejšo osmo- zo zdravega dckletj. s evoj'inu imb cdjami, kj pa je po srcu pošteno in se odločno upre krivici in teptanju. Vera VI- iečnikova. ki je ign.la vlogo Veronike je skušala rešiti Vero- nikin lik na ta na^&in, zapadala pa je v drugo skrajnost in me- stomt vplivala rezko odločno, kar igri ni bilo v prid. Zelo pa se je vživela v vlogo, ko se pr^ sodiščem, z vso strastjo oklepa življenja in je tam obOlnstvu tudi najbolj ugajala. V ostalih vlogi h je omeniti še Danijela Sugmana, ki je izredno dobro kreiral proslulega gvardljana minoritov. Jožeta MiU^^ovIča v vlogi sodnika ter Slavka Oro- vičia kot patra Gregorja. Oro- žarja je igral Vinko Kralj, pa- darja Stane Horvat, pekovske- ga mojstra Franjo Lenartič, trgovca pa Julij Ošlovnik. V celoti je uprizoritev »Celj- skih grofov« uspela in občin- stvo je zadovoljno zapuščalo gledališko hišo. Meni pa so zopet padU v oči kasarniško pobarvana vrata. Malenkost... Vendar, ali bi jih ne kazalo pobarviti z nekoliko bolj de- TYi/\VT-oi+i (^r>n Kainnn? T?Pimi Potniki, potnice! Zakaj bi se prerivali pred od- hodom vlaka pred i>otniško bla- gajno na postaji ko pa lahko takoj dobite železniške vozovni- ce — tudi nedeljske povratne in s sindikalnim popustom — pri Putniku. na Kvedrovem trgu v Ptuju, celo 3 dni vnaprej Izkoristite tozadevno ugodno priložnost zlesti ob sobotah Futnik Ptuj, Kvedrov trg Iz Velike Nedelje Strelska družina Vel. Nedelja DO praznovala v nedeljo, 9. ok- tobra 1955. 5. obletnico obstoja strelstva piri Vel Nedelji Ves čas obstoja je strelstvo dalo dobre uspehe in rezultate. Družina šteje precejšnje število članov, med njimi tudi mladin- cev ki se posebno zanimajo za to panogo športa. Družina še nima urejenega strelišča ven- dar bi se tudi to dalo urediti z večjim razumevanjem sosedov ob strelišču, kot to n pr. Miki Marije, ki se 10 let po osvobo- ditvi še ne more sprijazniti z družbeno-polltičnimi organiza- cijami in njihovim delom na vasi. Za 5. obletnico je upravni od- bor sklenil, da bo priredil v nedeljo, dne 9 oktobra 1955, vinsko trgatev v prostorih za- družnega doma pri Vel. Nedelji s pričetkom ob 14. uri z nagrad- nim streljanjem, plesom pod brajdo, šaljivo pošto in dnigi- mi raznimi presenečenji. Prija- telji strelstva vljudno vabljeni. Roditeljski sestanek s predvajanfem filma šolski odbor se že uveljavlja Veliko število staršev mar- kovskega šolskega okoliša se je skupno z učiteljstvom v nede- ljo, 2. oktobra 1955 ob začetku Tedna otroka zbralo na roditelj- skem sestanku, ki ga je vodil p^sednik šolskega odborp tov. Simonič Alojz Šolski odbor je že v prejš- njem tednu z učiteljstvom osno- vne šole in nižje gimnazije rcz- pravljal o različnih perečih problemih šole, predvsem pa o pastirčkih in socialno aU zdrav- stveno ogroženih otrocih. Oluraj- ni ljudski odbor Ptuj, Sve+ za zdravstvo in socialno politiko je dodelU iz Mednarodnega dečje- ga fonda tudi markovslci šoli maslo, margarino in mleko v prahu za šolsko kuhinjo. Šolski odbor je skupno z učiteljstvom določil štirideset učencev za prejemanje te pomoči. Dobivali jo bodo zdravstveno in socialno ogroženi otroci. Pričela se bo deliti v Tednu otroka. Na rodi- teljskem sestanku je predsed- nik , šolskega odbora govoril staršem o pomenu in vlogi šol- skega odbora ter o raznih poli- tičnih vprašanjih. V svojem go- voru je pobijal različne parole, ki krožijo med ljudstvom (zvi- šanje plač delavcem splošni dvig cen itd.). Pozval je ljudi, naj tem parolam ne nasedajo. Posebej je pozval ljudstvo k sodelovanju s šolskim odborom in učiteljstvom, ker bo le tako sodelovanje pripomoglo k res uspešnemu delovanju odbora v korist naše mladine. Šolski upravitelj Franc Zlah- tič je z ljudstvom razpravljal o različnih šolskih problemih, kot so: zavarovanje šolske mladine (zavarovanih 85»/o), šolski obisk, nabava diaprojektorja radijske aparature, ki jo je bivši občin- ski ljudski odbor dodelil šoli in s tem pokazal razumevame za potrebe šole in ljudske prcsve- te. Ljudstvo je to odobravalo, ker bosta tako dii projektor kot tudi radijska aparatura, ki jo je šola dala popraviti in krila del stroškov popravila celo iz sredstev pionirske organizacije, služila učnovzgojnemu name- nu. Poslušali bomo radijske šol- ske in pionirske ure ter preda- vanja, ki bodo služila pouku na Kmetijsko gospodarski šoli ter bomo iz njih črpali tudi snov za razna kmetijska ir kul- tumoprosvetna predavanja Tu- di nabavljeni diaprojektoi ne bo služil siamo v učno vzgojne na- mene šole in se ga ne bo poslu- ževalo pri pouku samo učitelj- stvo osnovne šole. nižje gimna- zije in kmetijsko gospodarske šole, temveč bomo tudi v zim- skem času po vaseh prirejal predavanja za dvig izobrazb( kmečkega prebivalstva Pro- blem je samo nabava diafil- mov. Zelo primei-no bi bilo č< bi okrajni Svet za prosveto ii kulturo nabavil večje števik diafilmov in jih posojeval ŠO' lam, ki imajo diaprojektorje Tovarišica Ljudmila Kafoi j( na sestanku govorila staršem < skrbi ljudske oblasitt za otrok; ter prikazala, da doslej še no- bena oblast ni imela toliko ra- zumevanja za pravilni telesni Ln duševni razvoj otroka kot naša ljudska oblast Saj sprem- lja z ljubeznijo in skrbjn raz- voj mladega bitja preko noseč- nosti do poroda Dalje skrbi za njegovo zdravje, njegov moral- ni in umski razvoj v predSolski in šolski dobi tja do izbire po- klica in vključitve v proizvod- njo in je silehememu človeku z ustavo zajamčena pravica A) dela in s tem do vsega kar po- trebuje. Šolski odbor in učiteljst'' v sta v tednu otroka proučen vs-a-k končno še sprejela sklep, da bo primer življenja in oskrbe hlapčkov ter zdravstveno in so- cialno ogroženih otrok. Šolski odbor bo sklical starše oziroma namestnike na sestanek, na ka- terem se bo z njimi pogovoril, kako bi se njihovo življenje iz- boljšalo. Ob zaključku roditeljskega sestanka je učitelj stvo prikaza- lo staršem način pouka s po- močjo diafilmov in jih pope- ljalo skozi pokrajine Južno Amerike. unevni sporea za ncucij«, 9. oktobra 1955: 6,00 Budnica. 6,05—6,10 Poro- ;ila in vremenska napoved. 6,10 —7,00 Vedre in poskočne melo- dije za veselo nedeljsko jutro. 7,00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dne- vnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prire- ditve dneva 7,35 Igrata orkestra Mantovani in Cedric Dumont. 8,00 O športu in športnikih. 8,15 Pisana vrsta slovenskih narod- nih in domačih pesmi in nape- vov. 9,00 Otroška predstava — Marcel Ayme: Volk (pravljica). 9,30 Malo od danes in malo od včeraj (lahka glasba). 10,00 Dru- žinski pogovori. 10,10 Nedeljski simfonični koncert. — Robert Schumann: Druga simfonija. Lucijan Marija Skerjanc: Kon- cert za klavir in orkester. 11,15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Lahek opoldanski glasbeni siKjred — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s poslušalci. 13,00 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega spo- reda in objave 13,15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,30 Pol ure za našo vas. 14,00—16,00 Že- leli ste — poslušajte! — vmes ob 15,00—15,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved jn objave. 16,OO Po naši lepi dežrfi — Zvone Kržišnik: Na vzhodnih obronkih Pohorja. 16,30 Popol- danski orkestralni spored- 17,30 Radijska igra — G. Shaw: Can- dida. 18,35 Mali koncert lahke glasbe. 19,00 Radijski dn^i^ik. 19,30 Zabavna glasba, vmes re- klame. 20.00 Večerni spored opernih melodij. 21,00 Kulturni razgledi. 21.15 V svetu ritmov in melodij. 22,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled dnevnega sporeda za naslednji dan. 22,15—23,00 Iz sodobne simfonične glasbe Da- ne Skerl: Serenada za godala. Emest Bloch: Trije judovski poemi. 22,15—23,00 UKV pro- gram: Plesna glasba. 23,00— 24,00 Oddaja za tujino — na va- lu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Otvoritev koncertne sezone v Ptuju KONCERT jUGOSLOVANSKE KLAVIRSKE GLASBE Prof. Pavle Štvic zopet naš gost Glasbena šola v Ptuju je po- n rabila na koncert nove kon- n lertne sezone v Ptuju rednega jrofesorje' Akademije za glasbo 7 Ljubljani prof, Pavla Sivica, »nega naših najvidnejših piani- >tov-koncertantov. Vabilu se je c >dzval in bo priredil c v ponedeljek, 10. oktobra 1955, ' ob 20. uri v dvorani Glasbene ' šole v Ptuju ^ samostojen koncert. Spominjamo se še lanskega klavirskega večera, na katerem je prof. Pavel Sivic iz Ljublja- ne igral moderno klavirsko glasbo in jo opremil s primemo razlago. O priložnost- njegove- ga letošnjega koncerta smo mu zastavili nek? j vprašanj ki naj osvetlijo njegova stremlje- nja. »Za kakšen spored ste se j letss odločili?« i »Lani sem se odločil za po- skus predstavit- ptujskemu kon- " certnemu občinstvu kkvir- ' sko glasbo 20. stoletja. Storil sem to nj podlagi najrazličnej- ših umetnin, kj sem jih ob kratki razlagi predvajal.. Pri tem sem se omejil izključno na inozemsko klavirsko literaturo. Letos sem prpravil jugoslo- vanski spored.« »Ali se vam zdi, da ste lani z večerom uspeli?« »Priznam, da sem bil prese- nečen nad pozornostjo, s katero je vaše občinstvo izvajanjem sled lo. Prepričan sem. da pri- merna ra.zlag-c more še nezna- no skladbo poslušalcem močno približati. Ptujski uspeh mi je bil vedlo za nadaljevanje v započet: meri.« »Kako je z jugoslovansko klav rsko literaturo?« »Zelo mlada je. Sega le s nekaj izjemami v prejšnje stoletje,' medtem ko imajo so- sednji naredi s kulturno tradi- cijo bogato dediščino, ki segJ' Zia nekaj stoletij nazaj. Vendar jugoslovansko klavirsko glasbo odlikuje svežina, temperament in polnokrvnost, ki ji utira pot tud' v inozemstvo in se nered- ko prijetno odraža od pretirane ,umske' zasnove zapadn jaške usmerjenosti.« »Katere pa so glavne zna- Inosti domače klavirske tvornosti?« »Imamo skladis-telje, ki naive- zujejo na izhojena pota velikih mojstrov 19. stoletja. Njim vštric ustvarjajo drugi svoja dela brez vsake povezave s tra.- d djo, kar jih postavlja v ostro nasprotje s pivimi. Tretjii pa so se odločili, jemati za osnove svojiim skladbam izr":.zito na.- rodno tematiko. Vendar mo; namen ni, z najavljenim kon- certnim večerom ob jasni t usmerjenost tega ali onega de- la. teg£. ali onega skladatelja Rad bi podčrtal vse lepote po- samezne umetnine, da bi našli v poslušalcih pravilen odmev Umetniška zrelost skladbe nam. reč ni odvisna prvenstveno o< njene usmerjenosti, temveč o< neposrednosti in siile, s ki.ter te 23ajame.« * Na izreden zanimiv klavirsk večer vabimo ptujisko občin (StVO. Predprodaja vstopnic bo Glasbeni šoli v soboto, 8., in ■ ponedeljek, 10. oktobra, me 9. in 11. in med 15. in 17. ure S. \ Plulske Hron ke onooveiioie 0. 15. X. 1879. V noči od ok- tobra na 16. oktober je zapadlo mnogo snega, zaradi česar so morali vinogradniki prekiniti za pet dni s trgatvijo. 29. X. 1882. Drava je izstopila in preplavila ves Spodnji Breg. Prav tako je spodnja dravska ulica pod vodo, tako, da se mo- rajo ljudje prevažati s čolni od hiše do hiše. Meščani ne pomni- jo že od leta 1858 tako visoke vode. Značilno pri tem je, da se ničesar ne ukrene glede regula- cije Drave, dočim se za regu- lacijo Mure mnogo stori. 24. X. 1892. V Zabovcih pri Ptuju se je pojavil prime: ko- lere, ki je povzročil veliko raz- t>urjan]e po vsej okoiici ii.piae- mija kolere se je v tem letu po- javila skoraj v vseh delih v.hod- ne. severne in ziapadne Evrope, zlasti po mestih Pariz Hamburg Budimpešta Bakterio'o3'ca pre- iskava je ugotovila da gre pri zabovškem primeru za »colera asiatica« 26 X. 1909. Zp 22 let, to je od zadnje obilne vinske letine v le- tu 1887 ni imel vinski mo^t ta- ko nizke cene kot letos Nizki ceni je vzrok tudi pomanjkanje vinske posode, tako da proda- jajo mošt že po 12 vinarjev Ra- zen tega kakovost vinskega pri- delka ni ravno slaba -ej (Slovenski trg 9) tiska razne tiskovine za podjetja, urade in ustanove ter plakate za razne prireditve in drugo. Prvovrstna izdelava. — Kratek dobavni rok. — Solidne cene. Ptoi. 7. oktobra 1955 5 flZj^ULTU^AJ^^ ŠPORT nedel shi šport u Ptu;u Dravo in Koviniarjeni (Store). Po visokd zmag: nad Alumini- jem so imeli domači precej upanja na uspeh. Vend« so spet razočarali tn izgubUa z 2:4 (1:3). Gostje so se predstavili kot borbeno moštvo, včasih pa so igrali stirovo. Njihovo glavno orožje je bila hitrost, saj so te- kli z žogo hitreje, kakor igreilci Drave brez nje. Moštvo Drave je igrElo po- vsem nepovezano. Posebno sla- bi sta bili obrambi in krilska vrsrta, v napadu pa je edino nevarnost za rusprotnika pred- stavljal Modrinj^ fcl je tudi dosegel oba gola za Dravo, dvakrat pa mu je uspeh pre- prečilit prečka. Kovinar je bil boljše moštvo, vendar bi Drava z opreznejšo igro in večjo požrtvovalnostjo lahko dosegla vsaj neodločen rezultat. Sodnik PUberšek iz Maribora je s težavo drž£.l igro v mejah dovoljenega, v drugem polčasu pa je moral izključiti iz igre srednjega napadalca gostov za- radi dejanskega napada. S tem porazom je Drava zopet zdrknila proti repu pr- venstvene tablioe. V Kidričevem je Alimiiraij dosegel proti Proletercu iz Zar- gorja nepričakovano neodločen rezultat ter s tem učvrstil vo- dilnc poloij Riidarja iz Ve- lenja, ki je po četrtem kolu nepremagan na četu z osmimi točkami. Okrajne atletske tekme Načelništvo Okrajne zveze »Partizan« Ptuj je razpisalo okrajne atletske tekme m tek- me v odbojki, ka bodo v nede- ljo, 9. oktobre, z začetkom ob 9. uri na stadionu SK Drave. Tekmovali bodo člani, člani- ce, mladmci in mladinke v te- kih na 800, 100 in 60 m, v sko- kih v daljino in višino, ter v metih krogle, diska, bombe in žoge s F>entljo. Ženske vrste, 7 po številu, se bodo pomerile tu- di v štcfet: 60x4, in prav toli- ko moških \Tist v štafeti 100x4. Za odbojko se je žel prijavila samo eno vrsta mladink, dočim bodo tekmovale 4 moške vrste za prvenstvo okn ja. Doslej so poslale prijave dru- štva C'rkulane. Domava. Mi- klavž, Ormož, Ptuj, Središče m Videm, ki so prijavila 129 tek- mo\-alcev in 105 tekmovalk v zgoTE-j navedenih panogah. OKRAJNO PRVENSTVO V ATLETIKI IN ODBOJKI V nedeljo, 9. t. m. bodo na stad -onu Drave tekmovala par- tizanski društva iz ptujskega okraja za naslove letošnjih okrajnih pn,-uiiiiif jucotuvui Strožje kazni za preierace v Ivanjkovcih snKj imeli pred kratkim dva pretepa, ko so se vročekrvnež: obravmvai: z nož: in sicer je Ludvik Zavratni.k iz Srezetine dvakrat zabodel z no- žem mimeg£ fanta Janka Raj ha IZ St£.novna. Na tomboli v Ivanj- kovcih dne 18. t. m pa je Franc Kukec IZ Pavlove pri Ormožu večkrat Mbodel z nožem Franca Cmagarja iz Lahonc. da se .je moral ta zi-tečj v bolnišnico. Na tej tombol; je večkrat prišlo do pretepanja in je eden odbornik miril pretepače z buteljko po glavi. Tako miren državljan ni več varen pred pijanci in nasilneži, ki se pijana lotijo vsakega in bi radi strahoval; celo okolico. Ali res ni zdravila Za take? Zdi se, dj. bi organizacije morale po- svetiti več pažnje takim svojim članom, ki zapadajo v takšne grobe napake, razen tega pa b; bilo potrebno zelo poostriti ka- zni za pretepače Le na ta način bi morda te zaostale državljane naučili kulturnega obnašanja * V vaseh okrog Ivanjkovc ši- rijo v zadnjem času posamezni- ki govorice, dj bo uveden da- vek na živino in da bo kme- tom odvzeta zemlja. Kakor so bile neumne govorice o Ame- rikancih m Angležih ter pozneje o Rusih tako se pametn: kmet- je m drugI ljudje smejijo takim F>arolam. k: nimajo z realizmom nobene zveze. Treba pa b; bilo, da bi ljudje sami zavračali takšno neumno govoričenje -at- GASILSKO DRUŠTVO STARŠE priredi v nedeljo, 9. t. m., pred gasilskim domom v Staršah veM ko ^omibolo z vrsto lepih dobitkov: radio aparat, debeli prašič, manjši prašič, moška obleka, ženska obleka, dva mala prašiča, ura budilka in nad 250 manjših dobitkov. Začetek tombole je ob 14 uri. Za jestvine in dobro p'ijačo v obilni meri poskrbljeno. Vabimo vse. da se tombole in prijetne zabave ob dobri godbi v čim večjem številu udeležijo! Brzotumir Šahovskega dru- štva Ptuj Za mesec oktober bo v torek, dne 11. t. m., s prčet- kom ob 19. uri v Sindikalnem domu železničarjev. z;acm>o nedeljo so Ptujčani gledali vrsto zanimivih šport- nih tekmovanj V dopoldanskih urah so se pomerili rokometaši ptujske Drave v borb za točke z moško tn žensko ekipo Odre- da iz Ljubljane. Ptujčanke so popolnoma razbilf Odredovke iz Ljubljane m jA premagale z visokim rezult.atom 11:1 (4:0). Ta uspeh naj jim ^ v spod- budo za resen trening, ki jim bo omogočil uspešno igro v slo- venskem prvenstvu. V moški rokometni vrsti Dra- ve nekaj ni v redu. Predvsem mislinio na sebičnost postmez- nih Igralcev, ki meji na sabo- tiranje igre, pa tudi na čudno obnašanje ptujskega vratarja, ki mu hitro popustijo živci in takrat enostavno noče več bra- niti. Odred je bil sicer odločno boljše moštvo, vendar bj Dra- va z resnejšo igro lahko dose- gla boljš: rezulttt, kakor ga je 9 5:20 (3:10). Etapoldne so ee na stadionu Drave pomerili pionirji Drave in (Kovinarja iz Mar bora. Z bolljšo igro 90 nepričakovano zmagali domačini 3:2 (2:0) Od domačih sta se odlikovala vra- tar in Marko Vič v napadu. Osrednji dogodek športnega programa Pa je bila tekma med STRELSKI TROBOJ PTUJ — MURSKA SOBOTA — MARIBOR V nedeljo, 2. oktobra, so pri- šli v Ptuj strelc] iz Sobote in strelci »Grafičarja« iz Maribora. Po uvodnih pozdravih pred- stavnikov OSO Ptuja, je pred- sednik »Graf carja« izročil lepa epomrinska darila strelcem iz Ptuja in Murske Sobote. Predsednik OSO Ptuja se je zahvalili gostom in oprostil zaradi pomanjkljivosti izvedbe, ki je nastala zarad. tragične smrti ptujskih letalcev Spomi- nu žrtev ®o se odzvali navzoči z enominutnim molkom Kljub temu, dj so bili ptuj- ski strelci nerazpoloženi, so bili izidi tekem ugo^i. Prvakom — mladine »Grafičarja« — pa se ptujska mladinci niso mogln približati. Članice iz Maribora so se odlično plasirale. Izidi članov: Ptuj 872. »Gra- fičar« Maribor 787 M. Sobota 577 in Maribor II. 508 krogov Cknice: Kepa 122, Postružmk 108, Pejič 94 krogov (vsi Ma- ribor). Mlad-ncd: »Grafičar« (Mari- bor) 555, Ptuj I. 346 in Ptuj II. 262 krogov. Z Zbori volivcev pDdročfu občine iešje Po čl. 118 in 121 statuta ob- čine Lešje sklicujem zbore vo- livcev za volitve krajevnih odborov na področju občine Lešje. in sicer: 1. Kraievni odbor Dežno za naselje Dežno dne 6 10, 1955 pri Zorku Valentinu v Dežnem št. 21 ob 18. uri 2. Krajevni odbor Stari grad za naselje Stari grad dne 10. 1955 pri Vantur Francu. Stari grad št 85 ob 18. uri. 3. Krajevni odbor Ložnica za naselje Ložnica dne 8. 10 1955 pri Verdnik Karlu, Ložnica 24, ob 18. uri. 4. Krajevni odbor Naraplje za naselja Naraplje Plajnskc in Sitež del. dne 9 10. 195^. v osnovni šoli Naraplje ob 14 uri. 5. Krajevni odbor Jelovice (Bolfank) za naselje Jelovice (Bolfank) dne 9 10 1955 pri Planine Janezu Jelovice št. 12. ob 17. uri. 6. Krajevni odbor Mostečno za naselje Mostečno in Pečke dne 10. 10 1955 pri Brglez An- tonu v Mostečnem št. 4 ob 18. uri. 7. Kraievni odbor Strufe za naselje Strug, Savinjsko Stopno in Varož dne 11 10 1955 pri Novaku. Strug ob 18 uri 8. Krajevni odbor Doklece za naselje Doklece in Janšk« vrh dne 12. 10. 1955 pri Mesarič Ru- dolfu v Doklecah ob 17 ari 9. Krajevni odbor Dolera za naselja Dolena in Bolečk^i vas dne 13. 10. 1955 pri Letonja Kon- radu, Dolena ob 17 uri 10 Krajevni odbor Stogovce za naselja Stogovce in Slape dne 14. 10. 1955 pri Gajšek Igna- cu, Stogovce, ob 17 uri. 11. Krajevni odbor Makole za naselja Jelovec, Makole in Stran- ske Makole dne 16. 10. 1955 ob 7.30 v osnovni šoli Makole. 12. Krajevni odbor Staten- berg za naselje Statenberg dne 16. 10. 1955 pri Vernik Metodu, Statenberg št, 48. ob 10. uri 13. Krajevni odbor Sesterže za naselja Sesterže in Medvedce dne 16. 10. 1955 ob 14. uri pri Sagadin Jožefu v Sesteržah. 14. Krajevni odbor Ptujska gora za naselja Ptujska gora in Podlože dne 23 10. 1955 v šoli Ptujska gora ob 7.30. 15. Krajevni odbor Stoperce za naselja Stoperce Cermožiše del in Nadole del dne 23. 10 1955 ob 8. uri v osnovni šoli Stoperce, 16. Krajevni odbor Grdii*. za naselje Grdina Sveča del, Sitež del in Nadole del dne 23. 10. 1955 ob 8. uri v osnovni šoli Stoperce. 17. Krajevni odbor Breg za naselje Breg, Preša Skrblje, Stanečka vas in Sveča de' dne 24. 10. 1955 ob 18. uri v kino dvorani Breg. 18. Krajevni odbor 2etale za naselje Zetale dne 30. 10 1955 v prosvetni dvorani v Zetalah ob 7.30. 19. Krajevni odbor Cermožiše za naselje Cermožiše del dne 30. 10. 1955 v osnovni šol^ Ze- tale ob 7.30. 20. Krajevni odbor Kočice za naselje Kočice dne 30 10 1955 pri Kodrič Jurju v Kočicah (Potni vrh) ob 14. uri. 21. Kirajevni odbor Dobrina za naselje Dobrina dne 30. 10 1955 pri Potočnik Avgustu v Dobrini ob 11. uri 22. Krajevni odbor Nadole za naselje Nadole del je bil izvo- ljen dne 25. 9. 1955 Na zborih volivcev bo predla- gan naslednji dnevni red: 1. otvoritev in ugotovitev sklej^nosti; 2. izvolitev delovnega pred- sedstva zbora; 3. izvolitev zapisnikarj? in dveh overovateljev zapisnika; 4. poročilo predsednika ObLO o delu, pravicah tn nalog^jh kra- jevnega odbora; 5. predlogi za kandidate za odbornike krajevnega odbora; 6. izvolitev odbornikov 7. razno. Smrt fršizmu - svobodo narodu! Lešje. dne 16 9. 1955 Predsednik Anton Kolenko ZAHVALA Ob tragična izgubi našega nepc-abnega in nenado- mestljivega moža, očka. sina in brata Liuba Vlher^a. upravnika Reševalne postaje v Ptuju in upravnika šole Aerokluba Ptuj fci nas je vsled letalske nesreče 1. oktobra t. 1. v Zagaji- čdh niže Ptuja za vedno zapustil, se globoko užaloščeni zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za osebne in pismene izraze sožalja ter za vso pozor- nost in pomoč, ki so nam jo kakorkoli izkazali ob tej ne- sreči, enako pa tudi za tako številno udeležbo v spre- vodu Ha zadnji poti na ptujsko pokopališče ter zt nešte- te vence, ki eo obdali njegov prerani grob. Posebno zahvalo dolgujemo Okrajnemu ljudskemu odboru Ptuj, Aeroklubu Ptuj in drugim Aeroklubom Slovenije ter upravam in kolektivom podjetij, uradov, ustanov in organizacij, kd so nam kakorkoli pomagali v nesreči. Prav tako prisrčna h valj. vsem govornikom za ganljive ix)slovilne l>esede ob odprtem grobu in »Svobo- di« Ptuj za odpete in odigrane žalostinke. Ob nepozjabnem spominu na pokojnega nam bo ostala neizbrisna tudi naklonjenost in sočustvovanje vseh, ki so nam lajšali bol in nas tolažili. Ptuj, 3. oktobra 1955. Žalujoča: žena Marija z otroki Martinko, S^denkom. Borutom in Alešem, mati TerezUa, sestra Ida, brat Zdravko in osta- lo sorodstvo. I Zahvala i Žalostnega, srca ee zahvaljujemo vsem sorodnikom. I znancem in prijateljem iz Vidina in okolice ter Ptuja 1 Za tolažilne besede ob nenadni smrti našega nepozabne- J ga moža, sina, brata in strica šoferja iz Vidma, uslužbenca »PANONIJE« v Ptuju ki nas je zaradi letalske nesreče 1. oktobra 1955 v 23a- gaji^čih niže Ptuja v svojem 27. letu starosti Za vedno 2SJpustiL Zlasti se zahvaljujemo vsem za vence in zadnje spremstvo iz Zelezničarskega doma v Ptuju na ptujske mestno pokopališče m odtam na F>okopiališče v Vidmu, enako pa tudi za pK>slovilne govore ob odprtem grabu v Ptuju in v Vidmu. 2Selo smo bili gin j eni ob izredno veliki pozornosti kolektivov Aeroklubov Slovenije m ptujskih podjetij, I uradov, ustanov "in društev z venci in številno udeležtx: v sprevodu in na pogrebu in se prav vsem iz srca za- hvaljujemo, ne da bi naštevali njihova imena. IVidem-Ptuj. dne 3. oktobra 1955. Žalujoča žena Judita in ostalo sorodstvc Vsebina Uradnega lista FLRJ št. 43 — 28. sep- tembra 1955 471. Odlok o prodajnih cenah za sol — 721 472. Odločba o dopolnitvi Se- znama vrst blaga in količnikov za obračunavanje razlik ori ce- nah pri uvozu — 721 473 Pravilnik o spremer.ibah in dopolnitvah pravilnik o kvalifikacijah ki so potrebnr za upravljanje parnih strojem in tnrbin, kotelskih naprav motor- ja z notranjim izgorevanjem (izvzemši prometna sredstva^ in vodnih turbin ter o pridobitvi teh kvalifikacij — 721, 474. Odredba o spremcmlai od- redbe o marži za uvoženo mast — 722. 475. Pravilnik o strokovni iz- obrazbi uslužbencev . gospodar- skih organizccij kf se ukvar- jajo z zunanjetrgovinskim po- ■^lovanjem — 722. 476. Odločba o obmejnih kra- jih. preko katerih je dovoljen uvoz, tranzit in izvoz pošiljk po suhem in po vodi — 724 Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 8. oktobra ob 20 uri: Napovedana predstava »CELJ- SKI GROFJE« odpad ! Nedelja, 9. oktobra ob 20 uri: dr. Bratko Kreft: -CEF^ISKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. Gostovanje v Središču ob Dravi (Dom »Partizrna«) Predprodaja vstopnic pr tov. Vitorijevi. (Na.povedana pred- stava »Celjski grofje« ob 15. uri v Gorišnici odpade) Sreda, 12. oktobra ob 16 uri: dr. Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE«. — Abonma red LMS-1. Četrtek, 13. oktobra ob 16 uri: dr. Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«. — Abonm« red LMS-2; ob 20. uri: dr Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE« drama v petih dejanjih. Izven! Mestni kino Ptuj Od 7. do 10. oktobra: »KRVAVA POT«, jugosl.-norve&ki film. Od 11. do 13. okt.: »POROČNI VENEC«, finski film. Zdravniško dežurstvo od 7. do 14. oktobra v Ptuju Dr. Franjo Rakuš Ptuj, Lju- tomerska cesta. — Dežurni 7-, 9., 11. in 13. oktobra od 16. ure do 7. ure naslednjega dne na svojem domu. Dr. Matko Mrgole, Ptuj. Bez- jakova uhca. — Dežurni 8 10., 12. in 14 oktobra od 16 ure do 7. ure naslednjega dne na svo- jem domu. Uprava zdravstvenegc doma prosi vse zavarovance in svojce, naj kličejo dežurnega zdra\Tiika res le v nujnih primerih proti takojšnji ali naknadni predlo- žitvi bolniškega Usta Glede klicanja dežurnega zdravnika na dom je priporoč- ljiv predhodni pomenek z zdrav- nikom razen v prav nujnih pri- merih v sredo. 5. oktobra 1955 (za liter, kilogram al; kos) Čebula 20—30, česen 60 lu- ščenl fižol 40, stročj, fižol 30, paprika 40 cvetača 40, kumare 20, kumare za vlaganje 50, peter- šilj 40, rdeč.5 pesa 30, «olata en- divij« 40, solata v glavah 40, ko- renček 40, ohrovt 30 parad žraik 50, koruza 45, pšenica 40, koruzni zdrob 60, surovo maslo 400, mle- ko 25. Smet'Tla 120, sir 40—80, kokoš: 400 piščanci 400, breskve 35, grozdje 60 hruške 40, ja- bolka 20 shve 30, orehi 80—100, gobe 140, l^čkc 35, jajca 15, kostanji 40, krompir 14, buče 10. Cenjenim gostom, izletnikon in letoviščarjem sporočamo, dj smo v nedeljo 2. oktobra za- ključ li letošnjo sezono in obra- tovanje gradu Borlu. Iskreno se zahvaljujemo ze izredno številen obisk ter s( priporočamo za prihodnjo se- zono. Preko zime obratuje naš bif< pri borliskem mostu. Uprava letovišč Koirisija za volitve in ime novanja pri Občinskem ljud skem odboru Ptuj po čl. 9' »Statuta« Občinskega LO Ptuj razpisuje naslednja delovna mesta pr Občinskem ljudskem odbon, Ptuj: Nižja izobrazba! 2 pomožnt pisarniška refe- renta, 1 finančni izvršitelj. Srednja izobrazba! 1 gradbeni tehnik, 1 kmetijska tehnik 1 pisarniški referent, 1 računovodja. 2 davkarjj, 1 davčni kontrolor. Strojepisje! 4 strojepiske. Prejemki po temeljni uredb o nazivih plačah uslužbence\ državnih organov in po odlokv ljudskega odbora o dopolniln plači in položajnem dodatku Nastop službe takoj alii po do- govoru. Pismene x>rošnje, pravihK kolkovane, je vložiti na tajni- štvo Obč. LO Ptuj do 25. okto- bra 1955. za volitve fn imenovanja Komisija Predsednik Ivan Vobič PROJEKTIVNI BIRO PTUJ je preselil svoje poslovni prostore Iz Ljutomerske ulic« na Kvedrov trg št. 2, I. nad- stropje. kjer bodo tudi v bo- doče izdelovali načrte za vi- soke in nizke zgradbe ter no- tranjo opremo. Tajništvo občinskega ljudskega odbora Ptuj RAZGLASA da po sklepu občinskega ljud- skega odbora Ptuj na seji dne 30. sept. 1955 krajevni urad v Marko vcih, Rogoznici, Grajeni, Hajdini in Staršah do nadalj- njega opravljajo tele zadeve: potrjujejo predpisane tiskovine »Potrdilo o premoženjskem sta- nju«. kdaj prosilec nima nepre- mičnin, izdaj t dovoljenje za klanje živine za prisilne zakole na podlagi obvestila veterinar- ja, izdajajo potrdila o skupnem gospodinjstvu, o ločenem živ- ljenju, potrdila, o bivši domo- vinski pristojnosti, potrdila o brezplačnem zdravljenju, potr- dila o samskem stanu, izpol- njuje določene rubrike na pred- pisanih tiskovinah za otroške dokliade brez overitve podpi- sov prič, izdajajo jKJtrdili. o bi- vanju, izdajajo potrdila o upo- rabi premoga v gospodinjske svrhe, sprejemajo in neposred- no odpremijo Vojnemu odseku vloge državljanov za izdajo po- trdila o ureditvi vojaške obvez- nosti, potrdila o ix)trebi obnove gospodarskih objektov potrdila o lastnem pridobivanju kmetij- ...kih proizvodov, opravljajo po cenilcih cenitev nepremičnin in premoženji, opravljajo vse za- deve civilno prijavne-odjavne službe, dajejo drugim organom pismene informacije o premo- ženjskem stanju in drugih osebnih razmerjih državljanov, vršijo izterjavo sodnih taks, stavljij.jo pripombe na tiskovine oziroma prošnje za sprejem go- jencev v razne zavode, usta- nove in šole. Po samem »Statutu« oprav- ljajo krajevni uradi tele zE,de- ve: vode matične knjige, držav- ljanske knjige in volilne ime- nike ter izdajajo izpiske iz njih, izdajajo živinske potne liste, sprejemajo vloge državljanov (Za občinski ljudski odbor). Obč. LO Ptuj - tajništvo GOZD IN STAVBENO PAR- CELO s sadnim drevjem in vinogradom ugodno prodam. Vprašajte v Podvincih 95. HlSO s preužitkom v Kicarju prodam ali dam v najem. V hiši elektrika in voda.. Zem- lja po želji. — Napast Peter, Ptuj-Ki car. OBNOVLJEN VINOGRAD z novo kletjo in gospodarskim poslopjem v občini Juršinci prodam ali menjam Za hišico v bližini Maribora t.li Ptuja. Franjo Holc. Heroja Bračiča. št. 6, Maribor. V^NSKO STISKALNICO, doge, razlitčne sode in kmečki voz prodam Vprašajte: Ptuj, Lac- kova ulica lO/I. PRODAM PO UGODNI CENI krznen plašč in ženske nizke škornje št. 37. — Naslov v upravi lista. INŠTRUIRAM NI2JEŠOLCE v matematiki in fiziki Na.slov v upravi Usta. GOSPODINJSKO POMOČNI- CO sprejmem Terpinc. Ptuj. PREKLIC Preklicu jem neresn.:čne bese- de, ki sem jih govoril proti Studu Avgustu iz Ptujske gore. Cemenšek Ludvik PREKLIC Preklicu jem neresn:ične bese- de, ki sem jih govorila o tov. Janžekoviču Ivanu. Kranjc Matilda PRETIRANO — PA VENDAR Možak do kolena v blatu me- ri cesto v Novo vas Naenkrat zagleda na sredi »tako zvane ce- ste« klobuk. Pograbil je bližnjo prekljo in pobral klobuk. .. Toda klobuK je pokrival glavo moža, ki je do vratu zdel v blatu .. — — Se čudite, pravi nesrečnež, laz sem še kar dob^-o odnesel, saj stojim na strelu avtobusa.— VSAKO KOLIČINO IKOPANE SLUMI kupi »PLETABNAt V PTUJu