bpfrQ *Tl EDO. pCSt. il. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Ut. 25.- VIDEM, 1.-15. APRILA 1954, Leto V. — Štev. 86 UREDNIŠTVO In UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. VISKORŠA — V OZADJU VELIKI VRH V slogi Furlanski pisatelj o beneških Slovencih Kadar v vasi izbruhne požar in bijemo Vi at zvona, tedaj pritečejo na pomoč vsi tisti, ki lahko pomagajo pogasiti ogenj. Razvrstijo se v dolgo vrsto in posode z vodo romajo iz rok v roke od vodnjaka Mi jarka do goreče hiše. Če gre vse dobro in rešijo poslopje, je to zasluga pred-Vsem tistega, ki je dal prvi alarm in je bil plat zvona, v drugi vrsti pa zasluga tistih, ki so pomagali prri gašenju. Znano je, da si v takih primerih lastijo vsi prvenstvo, ker hočejo doseči hvaležnost tistih, ki so bili rešeni večje nesreče pri požaru in hočejo doseči tudi večji ugled v vasi. Nekaj podobnega se dogaja danes tudi v Beneški Sloveniji. Njeni prebivalci, ki Se desetletja živijo v obupno težkih razmerah, čeprav so služili Italiji kot pošteni in zvesti državljani, so bili v zahvalo od te vedno izkoriščani in zanemarjeni. Pri tem pa niti ne govorimo o Preganjanju, ki so ga bili deležni od strani raznih vlad, ki so si sledile od leta 1866 do danes. Ne bomo se pregrešili proti skromnosti, še trdimo, da smo bili mi prvi, ki smo tolkli plat zvona, zahtevajoč pravico za naše ljudstvo, ki se je naveličalo trpeti, Ri mu je dovolj zatiranja in preganjanja. Bili smo prvi, ki smo odkrito po-Rezali javnemu mnenju vse protizakonitosti, katere se dogajajo v škodo Slovencev v videmski pokrajini. Intervenirali smo pri oblasteh, da naj ne teptajo naših narodnostnih pravic, ki so nam zajamčene v republikanski ustavi in da naj se napravi že enkrat konec tistemu položaju, Ri je nastal v Beneški Sloveniji in ki je sramoten za neko demokratično državo, za kakršno se proglaša Italija. Čeprav nočemo, da bi nas kdo nosil triumfalno na ramenih za zasluge, ki jih Imamo v tej aktivni, odločni in nesebični borbi, katero vodimo za dobrobit naše dežele in našega ljudstva, pa vendar smatramo, da imamo pravico zahtevati °d tistih, ki so prišli in še prihajajo za nami, da postopajo lealno m si ne lastijo tiste pobude, ki jo držimo trdno v naših rokah. Pač pa bi bilo mnogo bolje, da bi se postavili na našo stran, če ho-čejo v resnici pošteno prispevati v obrambi koristi našega ljudstva, ki sedaj trpi in zapušča svoje domove ter išče po drugih državah svobodnejšega življenja in možnosti, da si zasluži košček kruha, Ri mu ga. v Italiji nočejo dati. Ne smemo Pozabiti naš pregovor, ki pravi: v slogi je moč. In samo s složnim nastopom lahko računamo, da bo uspešno naše delo v korist Beneške Slovenije. Ne smemo pozabiti, da so naši nasprot-niki složni, tudi če imajo različne nazore, kadar se borijo proti nam in hočejo zavreti naš napredek. Da je temu tako, lahko vidimo iz primera občine Tipana, Rjer so se pred tremi leti združili demo-Rristjani, kominformisti in fašisti samo, da bi preprečili prehod občinske uprave a roke slovenske krajevne liste. Poleg tega so se posluževali vseh mogočih zvijač in spletk, da bi preprečili prihod Sloven-cev v občinski svet, pa čeprav samo kot manjšina. V resnici, čeprav je slovenska Usta dobila pri volitvah 296 glasov na 1.2G0 volivcev, je vendar ostala brez vsakega zastopnika v občinskem svetu. če bi tisti občani, ki se čutijo Slovenci, Pa so se takrat iz enega ali drugega vzroka pustili vpreči v demokrščanski ostali združeni z nami, bi šle takrat stvari vse drugače in občinske uprava bi bila danes v rokah zavednih Slovencev. Vsak si lahko sam predstavlja, kako velika korist bi to bila za tamkajšnje pre-°ivalstvo, ne samo v narodnostnem, ampak tudi v gospodarskem oziru, saj bi Njihovo občino upravljali ljudje, ki jim je v resnici pri srcu dobrobit lastnega ljudstva in lastne dežele. Potrebno je torej, da gremo vsi skupai Dokler v Beneški Sloveniji ni bilo nobenega slovenskega političnega gibanja, ki bi zahtevalo manjšinske pravice za naše ljudi, je bilo zelo mnogo italijanskih pisateljev in drugih učenih mož, ki so govorili in pisali o naši deželi. Nihče izmed njih, pa naj je bil še tako velik šovinist, ni nikoli zanikal, da je ljudstvo v Beneški Sloveniji v resnici slovenske nerodnosti. Pač pa so vsi priznali, da smo mi del slovenskega ljudstva, s katerim smo zemljepisno tesno povezani na severni in na vzhodni strani. V precejšnji meri se moramo prav tem ljudem zahvaliti, da smo imeli možnost spoznati se z našo zgodovino. Če se hočemo preveriti o tem je dovolj, da pregledamo celo vrsto italijanskih publikacij, ki so izšle v Italiji pred in za časa fašizma, vse tja do leta 1945. Ko pa so se beneški Slovenci politično organizirali in so začeli zahtevati svoje narodne pravice, od tedaj se nihče več ne upa govoriti o nas. če bi se kakšen italijanski pisatelj drznil danes pisati to, kar lahko čitamo v številnih spisih, ki so izšli pred drugo svetovno vojno, bi mu brez dvoma očitali izdajstvo. Da pa osvežimo spomin tistim, ki mislijo, da lahko potvorijo resnico glede naše narodnosti, bo prav, če na tem mestu ponatisnemo nekaj odlomkov iz zanimivega članka, ki ga je objavil znani furlanski pisatelj in pesnik dr. Antonio Pozzo o Beneški Sloveniji in o njenih prebivalcih. Ta članek je izšel v ))Alma-naco Veneto«, ki ga je leta 1915 izdal dnevnik »11 Gazzettino«. Ta pisatelj je pred nekaj meseci umrl v Vidmu in je bil med drugim tudi član odbora kulturnega društva »Dante Alighieri«. Takole pravi dr. Pezzo v omenjenem članku: Kje žive beneški Slovenci? » Naš narod, ki se razburja in jezi vsakokrat, kadar pride do njega žalosten odmev brutalnih dogodkov, ki se v Vzhodni Furlaniji in Julijski Benečiji vrstijo pri osvajalni akciji, ki jo na široko in predrzno razpreda nek narod, kateri je bogat na mladih in vedno pripravljenih energijah, prav gotovo v svoji veliki večini ne ve, da tvori 35.000 Slovencev kompakten in trden jezikovni etok v tej lepi Furlaniji, katerega naši sonarodnjaki ne poznajo, Ce torej slišimo govoriti o »Italijanski Sloveniji« ali, kar je še slabše, o »italijanskih Slovencih«, bi se na prvi pogled lahko zdelo, da je to nekaj nesmiselnega, če ne celo nespoštljivega.... Koliko je v resnici Slovencev v Furlaniji? Po gotovih virih znaša število Slovencev v Furlaniji 35.000 ljudi. Popolnoma slovenske so občine Rezija, Brdo, Platišče, Tarčet, Ronac, Grmek, Sovo-dnje, Dreka, Srednje, št. Lenart; deloma slovenske so občine Cizarje, Neme, Ah-ten, Sv. Peter Slovenov in Fojda. Slovenci v Furlaniji živijo torej skoraj izključno v Julijskem predgorju, zlasti v gorskem predelu. Cim stopamo z gora proti ravnini, izginja etnična in jezikovna strnjenost Slovencev, dokler v ravnini skoraj popolnoma ne izginejo vsi sledovi po južnoslovanskih elementih. Dejstvo je, kar dokazujejo tudi imena nekaterih krajev v furlanski ravnini in razni jezikovni sledovi, da je bilo število Slovencev mnogo večje in so bili tudi mnogo bolj razširjeni, predvsem v obliki razpršenih in oddaljenih otokov, kot pa veje nekega skupnega drevesa, po raznih krajih v ravnini. Tako je bilo prav gotovo slovensko v srednjem veku »gastaldla« v Codroipu. Vsekakor se lahko še vedno i-ajde med furlanskimi kmeti ljudi, ki spominjajo na Slovence ali na križanje s slovenskim narodom. Slovenci v ravnini so se tako temeljito strnili s Furlani, da o tem njihovem prodoru ni ostalo drugega, kot zgoraj navedeni ostanki. Celo Slovenci gorskih predelov, čeprav so na več mestih v stiku z avstrijskimi Slovenci, ki stoje kot trdnjava za njiho- in složno po isti poti. Naša pot je pravilna. Kreniti z nje, pomeni koristiti samo našim nasprotnikom, ki se na vse načine trudijo, da bi preprečili kakršno koli naše politično uveljavljenje. Zatorej držimo se trdno skupaj tako, kakor kadar iz-bruhne požar, če hočemo da bomo rešili našo narodno stavbo pred uničujočim šovinističnim požarom. vim hrbtom, morajo gledati iz leta v leto zmanjševanje območja njihovega vpliva; v nekaterih vaseh tik nad ravnino, kjer se še pred nekaj leti ni govorilo drugega kot slovensko, se sedaj govori samo furlansko narečje. To pa zaradi bližnjega stika in pogoste trgovine z ravninskimi prebivalci. Morda prav zaradi tega, zaradi izgub, ki jih je furlanski element prizadejal njihovi jezikovni enotnosti, čisti Slovenci, tudi če niso skrajni nacionalisti, hlinijo, da ne razumejo in da ne znajo govoriti furlanskega narečja « Šola za raznarodovanje Dr. Pozzo potem takole nadaljuje: »Omenil sem že, da predstavljajo Slovenci v Furlaniji trdno in kompaktno jezi-kovne-etnografsko skupino. Ta kompaktnost, ki je že v preteklosti morala prenesti precej stresljajev, pokaže paznemu opazovalcu številne razpoke, ki bi lahko jutri postale zanjo usodne. Ta močna skupina južnih Slovanov, ki spada pod Furlanijo morda še iz prazgodovinskin časov, in ki je bila v daljni preteklosti innogo obsežnejša, je bila povečini asimilirana po Furlanih tam, kjer je prišla z njimi v dotiko in stalno zgublja teren. Izgublja teren in jezik kot izgublja šege in navade; vendar, čeprav to propadanje Slovencev v Furlaniji dokazuje zgodovina, bi bilo potrebno, zaradi naklepov nekaterih fanatikov, da bi vlada intervenirala in se končiK) začela zanimati zanje. Potrebno bi bilo pospešiti delo na šolskem področju.... To bi bilo sveto in plemenito delo pravilno razumljenega in bolje izvajanega italijanstva. Potrebno bi bilo tudi napraviti ceste, železniške komunikacije, ki bi pravilno vrednotile enega izmed naj lepših alpskih predelov in odprle trgovino ter industrijo Vasi, katere so sedaj skoraj popolnoma ločene, ne samo od Italije, ampak celo od Furlanije. Tista instinktivna nezaupljivost in rezerviranost, ki so del značaja naših Slovencev, bi se polagoma zmanjšale ter končno popolnoma izginile, ko bi prišlo do večjih in lažjih stikov z ravninskimi prebivalci in z onimi iz sosednjih okrajev, ker bi na ta način končala tista osamljenost, v katero so sedaj obsojeni. Tu gre za močno raso, ki ima dragocene in nedotaknjene sile, katere bi lahko jutri predrzno izrabila bolj intenzivna panslovanska propaganda: podpreti njihov gospodarski in kulturni dvig, pomeni poleg velikega zaslužnega dela, tudi veliko korist.« Zakaj danes molčijo Pisec gornjih vrstic govori jasno, čeprav glede šol ni mislil na slovenske, ampak na italijanske šole, ki naj bi služile za raznarodovanje našega ljudstva. Njegovi nasveti so bili v praksi tudi izvedeni. Toda čeprav je minilo celih 35 let odkar je dr. Pozzo pisal zgoraj navedene stvari, se etnična in jezikovna strnjenost ni spremenila niti za centimeter. V vseh tistih vaseh se še vedno in izključno govori samo slovenski jezik in tako so dejstva temeljito demantirala njegove zaključke glede asimilacije beneških Slovencev. Vendar pa bi, kot smo že v začetku omenili, danes noben pisatelj ne hotel pisati tega, kar je zapisal Pozzo leta 1915. Slovenci so zanje obstojali samo do takrat, dokler naš narod ni zahteval svojih narodnostnih pravic in dokler se je lahko javno pisalo, kot v gornjem primeru, da je potrebno raznaroditi Beneško Slovenijo. Toda danes, ko bi taki nasveti samo potrdili kar mi pišemo in trdimo že štiri leta, to je da se pri nas izvaja zločinska politika, za katero smo dobili z besedo »genocid« nov izraz, je padla zavesa molka, medtem ko se raznarodovalni proces nadaljuje. Če protestiramo, če zahtevamo, naj se že enkrat napravi konec postopanju, ki ga je deležno naše ljudstvo, najde italijanski uradni tisk brž opravičilo v tem, da govori o nekih manevrih in političnih spletkarjih, ki so često »plačani od tujca«. Kar smo zgoraj navedli pa je vsekakor dovolj v dokaz, da je res kar smo mi govorili in pisali. Reforma davčnega sistema Vlada je sprejela dopolnilni načrt finančnega ministra Tremellonija za reformo davčnega sistema v Italiji, ki spada med najbolj zastarele v Evropi. Zlasti so se pokazale njegove nepravilnosti ob številnih davčnih utajah, si so prišle do izraza še posebno v zvezd z afero Montagna. Tako je n. pr. v poslanski zbornici on. Lombardi z dokazi v roki obdolžil veleindustrijce v Milanu in Turinu, da so prikrili davkariji 130 milijard lir. Časopisje je objavilo tudi davčne prijave Montagne in njegovih pajdašev, ki čestokrat niso dosegle niti plače navadnega uradnika, čeprav so dosegli njihovi mesečni dohodki milijonske vsote. Naravna posledica vsega tega je bila,, da se davčni zavezanci letos r.iso odzvali v običajnem obsegu pri prijavi svojih dohodkov po zakona Vanoni. Dopolnilni zakon Tremelloni predvideva zaporno kazen do šestih mesecev za tiste davčne zavezance, Ki bi prikrili nad 6 milijonov svojih dohodkov. Poleg tega pa se oprostijo plačevanja dopolnilnega davka (complementare) dohodki do 540.000 lir letno, ali 40 lir mesečno, namesto do sedaj, ko so bili oproščeni dopolnilnega davka samo dohodki do 480.000 lir letno. SZ hoče vstopiti v Atlantski pakt Sovjetski zunanji minister Molotov je preteklo sredo izročil trem zapadnim veleposlanikom v Moskvi posebno noto, v kateri predlaga važne spremembe k svojemu mirovnemu načrtu, kot ga je predlagal na konferenci v Berlinu. V tej noti izjavlja sovjetska vlada, da je pripravljena vstopiti v atlantski pakt, toda pod pogojem, da se zapadne države odpovedo evropski obrambni skupnosti in da se ne izvede ponovna oborožitev Nemčije. iiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii Država naj nam da delo doma Nad 3.500 beneških Slovencev je moralo za kruhom v tujino Dne 10. aprila se bo v Genovi ukrcalo 159 c-elavcev iz videmskè pokrajine, ki odhajajo v Kanado. To skupino delavcev je zbral pokrajinski urad za delo v Vidmu, ki je določil skupaj s papeško podporno komisijo, da bo 7. aprila posebna ceremonija za njihov odhod. Od teh delavcev jih je večji del iz Beneške Slovenije. Na 159 ljudi, ki odhajajo s tem transportom, jih je namreč 79 iz naših občin. Povečini so to mladi ljudje, ki jim ne preostaja drugega, kot da si poiščejo zaslužka v tujini. Proti koncu aprila bo odšel v Kanado drugi transport, s katerim bo odpotovalo nadaljnjih 200 delavcev iz videmske pokrajine, med katerimi je kar 123 beneških Slovencev. Tako se nadaljuje izseljevanje naših ljudi v daljne prekomorske dežele, tako se nadaljuje razljudenje naših krajev. Ce bi se sorazmerno v enakem številu izseljevali iz ostalih pokrajin Italije, kot se to dela pri nas, bi ne imeli kaj oporekati. Toda dejstvo je, da so prav Slovenci tisti, ki se morajo v največji meri izseljevati in iskati zaslužka v inozemstvu. Letos n. pr. se računa, da je odšlo iz videmske pokrajine v inozemstvo okrog deset tisoč delavcev. Od tega velikega števila je bilo približno 3.500 delavcev iz Beneške Slovenije, čeprav ima naša deželica komaj 8% celokupnega prebivalstva videmske pokrajine. Občine v Beneški Sloveniji, iz katerih je odšlo največ izseljencev, so Brdo, Tipana, Rezija, Gorjani in Neme. Samo iz tipanske občine je februarja in marca letos odšlo 223 delavcev, od katerih pet preko ocear.a. Ce se bo nadaljevalo v takem obsegu, bo Beneška Slovenija v kratkem popolnoma razljudena, kot smo že večkrat opozorili. Res, da naša zemlja ne more nuditi dovolj živeža tistim, ki na njej prebivajo in da ne bi umrli od gladu, morajo iskati dela drugje. Vendar pa se moramo vprašati, kako to, da je predvsem našim delavcem namenjena pot za kruhom v tuje kraje, ko pa vidimo, da prihaja v videmsko pokrajino vsako leto na desetti-soče ljudi iz južnih pokrajin Italije. Ali ne bi lahko namesto teh ljudi, našli tu zaslužek naši ljudje, ki žive na mnogo bolj revni zemlji, kot pa je ona v Južni Italiji? Kaj naj potem rečemo o »blagajni za Južno Italijo«, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi izboljšala življenjske pogoje na Jugu. Na ta račun trosijo na leto stotine milijard, ki prihajajo tudi iz žepov naših davkoplačevalcev. Ce bi bil denar, ki se steka v državne blagajne, razdeljen bolj pravično in sorazmerno med vsemi pokrajinami Italije, bi se prav gotovo tudi pri nas marsikaj izboljšalo. Nihče ne zapušča rad svojega doma, svojega rojstnega kraja. Toda, kadar se ima na izbero samo pot v tujino ali smrt od gladu, bo vsak rajši izbral prvo možnost. To je krivica. Država bi moiala poskrbeti za vse svoje državljane in za pasivne kraje bi bilo treba poskrbeti v enaki meri in z učinkovitimi ukrepi. Eden takih pasivnih krajev je tudi naša dežela in morda je celo najbolj pasivna v vsej Italiji. REZIJA Odšli so v tujino Naša dolina je ena izmed tistih predelov videmske pokrajine, kjer je preko leta najmanj moških pri niši. Kakor znano, hodijo naši možje križem sveta in opravljajo najrazličnejša dela: vežejo lence, brusijo škarje, popravljajo dežnike, prodajajo sadje itd. Mnogo se jih je za stalno izselilo v inozemstvo in tam skoraj vsi opravljajo svojo obrt. * Zadnja leta no vojni, pa hodi mnogo naših mož, posebno mladih, v inozemstvo na sezonska dela. Letos jih je odšlo več kot druga leta in sicer največ v Luksemburg. Zadnja skupina je odpotovala v to deželo pretekli teden. Sedaj je naša dolina mrtva, ne čuje se več veselo vriskanje in petje, a veselje se bo povrnilo na zimo, ko se vrnejo naši fantje in možje. Komaj so odšli in že jih pričakujemo. Vemo, da je težko življenje na tujih tleh in zato bomo mi vsi, ki smo ostali doma, v mislih vedno pri njih in to naj jim slajša grenki kruh na tujih tleh. OBČINSKA SEJA Na prihodnji občinski .seji, ki se bo vršila dne 8. aprila bodo razpravljali o zelo važnih problemih. Že dalj časa se govori, da bodo popravili in asfaltirali glavno cesto, ki vodi iz Reziute v našo dolino, in zato bo prišlo na seji tudi to vprašanje na vrsto. Stroške za asfaltiranje ceste bi morala kriti deloma občina in deloma pokrajinska uprava. Na seji bodo potrdili tudi načrte za gradnjo novega šolskega poslopja v Ra venci; pregledali bodo tarife o najemnini za občinska zemljišča; potrdili bodo nova pravila za občinskega zdravnika, živino-zdravnika in babico; razpravljali bodo o prispevku za šolski patronat in končno bodo pregledali prošnjo župnika za gradnjo mežr.arjeve hiše. FOJDA SMARTNA KOSA ZAVEDNEGA SLOVENCA Na dan Sv. Jožefa je umrù Kont Au-guštin iz čenebole, star 83 ljet. Ranci Auguštin je biu poznan po usej okuolici kot dobar an onešt mož an zaveden Slovenec. Na zadnjo pot ea je spremilo pou-no ljudi, ki so paršli tudi iz drugih kra-jeu Slovenščine. Družina an žlahta ran-eega se zahualjuje usjem, ki so jim u tjeh težkih momentih pomagal. MAŽEROLE — Cečica Cassina Vanda, ki hodi u drugi razred osnoune šuole, si je zlomila čamparno roko, kar se je igrala. Zdravit se bo muorala mjesac dni. SV. PETER SLOVENOV Kje bo potekala ejesta, ki bo peljala v Klenje? Preteklo nedejo to paršli u Klenjé naš župan (šindik) an kamunski poglavarji, de bi razrešil uprašanje naše ejeste. Ki-duoi je že kedaj biu u Klenjali vje, de peje iz Ažle-Sovodnje kos ejeste, ki je zlo starm an tud ta druga pot je zlo slabo prehodna Tuo djela sevjeda dosti težau našim ljudem an zatuó je kamun-ski konsej skleniu, de bo ejesto zraunù al pa ta drugo popravu, de se bo paršlo brez težau u našo vas. Ce boju dosedanjo Btarmo ejesto zraunal bo sevjeda buj douga an zavoj tega njeso zadovoljni ne-katjeri naši vaščani, ker čejč, de bi se popravila ta druga pot (mulatjera). Za rešit tisto uprašanje, kje bo nejala nova ejesta, so paršli n nam župan Birtič an odborniki (assessori) an so sklenil, de boju usi družinski poglavarji Klenjà volil (votai) katjero ejesto 'ejó, de jim ka-mun popravi. SUOLA U PETJAHU BO IMJELA DVOR Ni dougo ljet od tega, kar so u naši vasi zgradil nov šuolski lokal u katjerem Je osnouna Suola an otroški vartec (ita-lijanski sevjeda). Zavoj pomanjkanja soudou njeso mogli takrat poskarbjet tud za šuolski dvor an vart, ki spadajo h Suoli. Sadà pa smo zvjedal, de je naša občinska uprava (kamunski konsej) kupila velik kos zemlje, kjer boju uredil šuolski dvor an vart. Z djeli boju začel drugi tjedan. BIRTIC IVAN UMRU’ U BELGIJI Iz Belgije je paršla žalostna novica, de je zatisnu za nimar svoje oči Birtič Ivan, star 65 ljet, doma iz Podarja pri Gorenjem Bamasu. Renki Ivan je SÙ u Belgijo s trebuhom za kruhom že lje-ta 1929. Tam je djelu u minjeri an do-biu minatorsko boljezen zavoj katjere je IZ NAŠIH VASI umrù. Od Ijeta 1929 je paišu na svoj dom u Podar samo trikrat. Zapušča ženo, hčer an dva sinova. Pokopali so ga u Belgiji. Žalostni družini damo puno tolažila an kurajže! GORJANI GORJANSKI KUMUN PRISTAU ZAK BREG U BODI PRIKLJUČEN BRDU Uprašanje odcepitve vasi Breg iz gorjanskega kumuna an njena priključiteu h Brdu to se zaulačuje že od ljeta 1929. že tàboto so usi ljudje te vasi podpisali domando an jo poslali pokrajinski upravi (amministrazione provinciale), zak’ na jim bodi uslišana. Breg o njema te za prepira, ki e nastau med kumunom an vasjo, ma zavoj tega, ki edina pot, ki to vas na veže s Tersko dolino na peje skuozdre Podbrdo an Ter. S tjelem krajam r.o usi ljudje hodijo, s tjelem krajam so simpri njih roubo vozili. Zakuó alore naj bi Brežani bli parmuorani spadati pod kuir.un Gorjani, če s to vasjo no njeso mjeli an no nijemajo majedne povezave ne s ejesto ne z dolino. Pred kratkim gorjanski kumun e deli-beróu, ki u njema nič kuintri, zak’ u Breg se odciepi od tega kumuna. Še brdski kumun u je anjelé kontent, ki ta vas na pridi pod njim. Zatuó naj se pokrajinska uprava (amministrazione provinciale) pooni an usliši domando, ki so nardili ljudje te vasi. se odcepiti cd Gorjanov zavoj kakega ii>miiim:m:mii:m;mii:m miiimi' 11 n iti 11 i i ■ i ■ ■ ■ i it ■ ■ ■ i i i l i i 111 i I ti i l i i ti i i r i i:i i i ■ i i iti i i i i i • i i i i i i i i i i i m i i i i i m i i i TAJPANA Kar to nje može, hi no znejta braniti naše interese Ce bi bli a kapo naše kumunske mini-štiacjoni možje, ki no jim zarjes stoje par sarcu ekonomski problemi naših ljudi, dosti reči no bi tjele par nas kam-bjati. Na žalost pa, to gre sóuse po starem. To je usjem znano, ki tu našim kumu-ne no so velike možnosti za izbuojšati kritično stanje ljudi, bal na ba dobrà vuoja par možjeh, ki no majó redine od kumuna, a tezjelé no se malo interesajo. To je rat, če ve pomerkamo kemu :ie šla finiuàt tu roke električna