Neodvisno politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsak potek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K. za poi leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina so plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnino se ne ozira. — Posamezne številko po trafikah po 10 v. Pošilja so tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
]|[ Z mesečno prilogo
iji Slovenska Gospodinja
l!f
JÜ
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižano cone.
Vsebina: Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Enqueta o slovenskem gledališču v Ljubljani. — Avstrija in Ogrska. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Kandidatje koroških Slovencev. Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. — Mrtva sezona. — Gospodarstvo: O slovenski industriji.
Podlistek: Maščevalec.
Jugoslovanska ideja in Slovenci.
Dr. H. Tuma — Gorica.	(Dalje.
I.
Čimbolj opazujemo položaj Slovencev z geografskega stališča, tim lepši in znamenitoji se nam zdi. Slovenci zavzemljemo gorsko planoto, ki se dviga iz furlanske ravnine proti zapadu, iz posavske ravnine proti vztoku, iz dravske ravnine proti severu in morju na jug, kot prava prirodna trdnjava. Po dolinah Drave, Save in Soče smo zvezani Slovenci na eni strani z Balkanom, a na drugi strani z Italijo. Slovenija ima v svojih lukah Reka in Trst najvažnejši mesti za uvoz in izvoz v Sredozemsko morje in na Iztok. Planota, na kateri živimo Slovenci, se vleče preko hrvatskega Primorja pa do Hercegovine in do Črne gore ter dela neke vrste jugoslovanski klin, udarjen mod Magjare, Nemce in Italijane. In ta skupina je ohranila svojo narodno individualnost popolnoma Čvrsto.
Res je — in prav zato se sklepa napačno o neživljenski moči slovenskega naroda — da smo Slovenci nekdaj zavzemali vse podonavske kraje od Karpatov do Adrije, globoko na zapad in na sever v Alpe. Res je tudi to, da smo Slovenci izginili na Moravskem, Slovaškem, Ogrskem, v Alpah, v Furlaniji in na Hrvatskom in da smo danes omejeni na prej označeno gorsko planoto med Dravo in Adrijo.
A pogledati moramo nazaj v zgodovino in poiskati vzroke, vsled katerih smo so Slovenci morali omejiti na današnje tesne meje. Biologični proces pri rojstvu plemen in rodov je povsod enak.
Ves napredek in razvoj poedincev, rodov, plemen in narodov izhaja iz biologičnega aksioma diferencijacije in integracije. Kot se razvija najnižji življenski organizem, stanica, kakor poskuša vsrkati vase vse, kar jej je pristopno iz okolice, da raste in da radi množenja razpada na nove, enake stanice, a te zopet rastejo na enak način in se ločijo in množe, isto velja za razvoj poedincev. Vsak poedinec jemlje in skuša dobiti kolikor mogoče iz okolice, vsled česar nastopi diferencijacija poedincev, razlika moči in odvisnost enega od drugega. Vsak stvor teži po svoji moči, da so razvija zase, a slabeji mora služiti močnejemu. In s tem, da se naslanja poedinec na drugega, služeč moči in razvoju njegovemu, je nastopila tudi prva integracija, ki je našla svoj izraz v rodu s svojim starešino, vodjo. Kakor se je razširil poedinec na škodo drugega in podredil sebi cjlo število poedincev, tako se je nabral rod pob g rodu, vsi so služili premoči enega ter se združili v pleme, a pleme do plemena je ustvarilo narod. Čimbolj je delal poedinec, timbolj se je razvijal, večjo moč je zadobil in več drugih poedincev je podredil sebi, ki so manj delali in vsled tega prišli do manje moči. Isto velja za rod in pleme. Vsled tega nastopajo v zgodovini človeštva najprej ona plemena, ki so prodirala, ker so dobila večjo moč v tršem boju s prirodo. Čimbolj so se bojevala s prirodo, z divjimi zvermi, s klimo, timbolj so se dvigala nad plemena, ki so mirneje uživala plodove prirode. Razbojniške čete so bile one, ki so imele najprej oblast.
S tega stališča se moramo ozreti tudi na položaj Slovencev v davni preteklosti. Živeli so
Maščevalec.
Nikoli ne pozabim onega starega molčečega moža, ki me je spremljal na Gradišče, da mi pokaže prastare grobove. Še bolj kot njegovo obličje, ki se je zdelo vdolbeno v trdi granit, je bila njegova čudovita zgodba, ki je živela v mojem spominu, če zaprem oči, se mi zdi, da ga vidim pred seboj: koščen, rjav kot tobak in suh kot star klen. Kot sivo-beli kosmiči mu je visela brada ob obrazu, kot bi bile plasti suhega mahu. Njegove probkaste ustnice se niso zganile nikdar, in nobena beseda ni izdajala, da bi ga moglo kaj na svetu motiti v njegovi ravnodušnosti.
Ko je besnela meščanska vojna, je bil voditelj upornikov, in vse se ga je balo. Vsakemu svojih pet sinov jo dal puško v roke in se odpravil ž njimi v gore, v malo dnevih je imel močno tolpo zbrano okrog sebe.
Kadar je izgubil v bitkah kaj svojih ljudi, je izročil komando svojemu najstaršemu sinu Jožetu, sam pa je krenil v gorske vasi nabirat novih upornikov. Vrnil se je vselej z novimi močmi, z mladimi, neotesanimi korenjaki, ki so šli za njim, nekateri radi, druge pa je z grož-
njami prisilil k temu. Na onih izletih, če se je skrivaj kot volk plazil po votlinah in skalnih stezah, da se ne bo srečal z žandarji,je obiskal navadno tudi svoj dom, stari mlin, da pogleda k svoji ženi in k svojim unukom in se prepriča, če se kamni šo vrtijo in meljejo žito.
Ko je nekega poletnega večera zopet vstopil v mlin, je našel vse v največem razdejanju. Privezana na grčavo brajdo je stala mlinarica in klicala zaman svoje vnuke, ki so zbežali v vas. Priklenjeni pes je ležal krvavega gobca na tleh in žalostno tulil, hišne duri so bile vsled udarcev s puškinim kopitom razbite. Moka in žito je ležalo raztreseno okoli in tisto malo, kar je bilo lesenega pohištva, je bilo polomljeno. Dolgo je gledal ustaški vodja to žalostno sliko, ne da hi spregovoril besedo; pregledal in precenil je vso škodo, potem je vprašal svojo ženo z zamolklim, mirnim glasom:
„Kodaj pa so prišli žandarji? Koliko jih jo pa bilo? In kaj so ti rekli?“
Mlinarica je glasno jokala in mesto odgovora je začela kričati na one strašne ljudi, ki so ji vse razdejali in spravili v nesrečo uboge ljudi, ki nikomur niso storili nič žalega.
Stari mož jo je pustil, da se izgovori, in jo jo gledal mirno z nezaupljivimi očmi. „Takšna
v plodni podunavski ravnini stoletja kot poljedelci in pastirji, in zato so morali postati plen bojevitih čet, ki so prišle s severa in vzhoda v njihove dežele. In pri večih slovanskih plemenih so se razvile velike bojne čete, pripovedke o vodjih Čehu in Lehu, o Hrvatih, Srbih in Bolgarih so samo dokaz, da so maloštevilne, ali bojevite čete si vedno podvrgle velike množice plemen, ki niso bila primorana, da žive z orožjem v roki. Tako je zasedla bojna četa Čehov Moravsko in Slovaško, tako je bojna četa Hrvatov in Srbov zasedla Posavje, bojna četa Bolgarov dežele na vzhodu Donave in Ma-gjari sedanjo donavsko nižino. Tako so zasedle bojne germanske čete romansko državo, a Varjagi so ustanovili rusko državo. Vse te bojne četo so ustanovile države, v katerih so se prelilo s prvotnim prebivalstvom v eno celino, ko se je izvršila integracija na višjo stopinjo, ko so sprejele po istem biologičnem načelu vase vse moči, ki so jim bile dostopne in ko so asimi-lovale poedine elemente v eno telo. Po tej integraciji je morala priti druga diferencijacija, ki je nastopila v najnoveji zgodovini, t. j. diferencijacija po narodih. Zgodovina do konca 18. stoletja je diferencijacija in integracija poedincev po slojih in razredih, in njihov vrhunec je v kraljih in carjih, po katerih je prišlo do integracije, a s francosko revolucijo in s propadanjem društvenih razredov in slojev je nastopila viša diferencijacija po narodih, ki so danes končali z asimilacijo iz soseščine.
Slovenci so kot ostanek starodavnega poljedelskega in pastirskega plemena tako izgubili prirodnim biologičnim potom svoje dele med močnimi bojevitimi sosedi v onem Času, ko še ni bilo narodnostnega vprašanja, nego je odločevala samo premoč poedinca, rodu, plemena in sloja nad drugim. Slovence moramo torej vzeti,
prokleta baba kot ti me ne bo goljufala!“ je zaklical slednjič. „Ti si jim povedala, kje se naši ljudje!“
„Ali mož," je zaihtela, „pomisli vendar, kako so me zvezali ti rabelji! Prav kot našega gospoda Jezusa Kristusa!"
Vstaški poglavar je zavihtel besno svojo puško.
„Odgovori mi, kaj si dejala?" je kričal.
„Ali, moj Bog, kaj bi . . je jecljala in se ustavila, ker so prestrašila temne gube nad očmi starčevimi. Rekel ni besede več, stopil je k njej in potegnil svoj dolgi nož iz nožnice. Namestu pa da bi jo umoril, kot je pričakovala, je prerezal njene vezi. Potem jo je stresel za rame in ji velel, naj mu sledi.
Mlinarica ni nehala vzdihovati: „Ah, sinovi, zakaj se nisem dala raje sežgati, kakor da sem vas izdala. Vi ste kot solncv, kot orli, jaz pa že stojim z eno nogo v grobu. Tisoč let bi morala hoditi po božjih potih, da mi Bog odpusti.“
Grabila je v divjem obupu po sivih laseh in šla z njim. Kadar se je hotela ustaviti ali zavila z gorske staze, jo je sunil mož s puškinim kopitom naprej, ali ne jezno in neusmiljeno, temveč prav tako, kakor če bi gnal krotko kravo
ako proučujemo njihovo življensko moč kot narodnosti, v zgodovini šele od onega časa, ko je postala živa narodnostna ideja, t. j. od tedaj, ko se je pojavila diferencijacija človeštva po narodih. Ako vzamemo Slovence od tedaj dalje, nismo izgubili takorekoč niti stopinje svojega ozemlja in razvili smo so na svoji zemlji socijalno in ekonomski z brzim korakom, kar zasluži občudovanje. Mi nismo izgubili več, niti dobili manj od svojih sosedov Hrvatov, ali od češkega plemena in od plemena italijanskega.
Narodna meja Slovencev na severu, izhodu in zapadu in jugu je ista, kot je bila pred sto leti in dr. Tresič ni niti pogledal v statistiko, ko jo trdil, da smo Slovenci narod, ki umira. Slovensko slovstvo se je razvilo v kratki dobi enega stoletja samostalno in močno v enaki meri kot pri drugih narodih. Za temelj svoji sodbi ne smemo vzeti količine, temveč kakovost in koliko samoniklega daje vsak narod, v koliko se je torej razvila diferencijacija. V biologični moči diferencijacije moramo iskati tudi vzroka, zakaj se Slovenci nismo združili v ilirski dobi s Hrvati in Srbi, zakaj se Slovaki niso združili s Cehi. Slo se je za eksistenco dotičnih narodnostnih individualnosti. Da so se Slovenci in Slovaki razvijali kot taki, je samo proces diferencijacije in z njo rešitev od tuje premoči. A sedaj, ko je diferencijacija izvršena, nastopa vprašanje ekonomskega, socijalnoga in kulturnega združenja s sorodnimi plemeni, ki imajo vse predpogoje za višji organizem.
Sedaj torej pride za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare biologičnim potom vprašanje, njihovega zjedinjenja v višji organizem Jugoslovanstva. Tu smo Slovenci popolnoma diferenciran, samostalen individuum, ki ima odločevati toliko kot Hrvati, Srbi ali Bolgari, in mi smo v vprašanju integracije neobhodno potreben, ako tudi ne odločujoč organ. Slovenci moramo gledati v Jugoslovanstvu celoto in zato se mora tudi nas v prvi vrsti vprašati, kako pridemo do združenja in do zjedinenja s sosednimi slovanskimi plemeni, in kako se skupaj z njimi ustavimo najmočneji narodnostni skupini, ki preti požreti vso manjše narodne skupine okoli sebe. Popolnoma samostalni se moramo čutiti Slovenci tudi v vprašanju sporazuma z Italijani.
V svesti si svojega položaja in svojega močnega razvoja moramo Slovenci zaeno z jugoslovanskimi plemeni odgovoriti na vprašanje, kako uravnamo svoje razmerje z Italijani in Magjari v skupni namen, da se ubranimo germanskega navala. Snovanje Velike Hrvatske, ako pogledamo na prej razviti biologični princip, je samo gola in prazna sanjarija in ne more spremeniti dejanskega neodvisnega položaja Slovencev. Brez nas Slovencev se ne da rešiti vprašanje zbližanja Hrvatov z Italijani, niti vprašanje zbližanja Hrvatov z Magjari.
pred seboj. In molče sta hodila dalje, memo zelenih, dehtečih travnikov, nad katerimi se je nižalo avgustovo solnce v krvavem, škrlatnem žaru, memo sivih pečin in ob robu strmih prepadov, kjer so stali preprosti črni križi z žalostnim slovesom, dokler se ni slednjič ustavil starec na križpotju, kjer je bilo postavljeno Materi božji na čast leseno znamenje.
Splezal je na visoko skalo in se oziral oprezno na vse strani. Šele ko se mu je zdelo varno vse naokoli, je nasul premišljeno svežega smodnika v svojo puško; potem je položil nov kremen pod petelina in se počasi kot star kristjan prekrižal.
„Izabela, poklekni pod podobo naše prečiste device,“ je zapovedal svoji ženi.
Slušala ga je trepetaje.
„Izroči Bogu svojo dušo!“
„Ne umori me,‘ gaje prosila. „Počakaj vsaj toliko, da izveš, ako so postrelili žandarji angele mojega srca.“
Ustaški poglavar je potegnil samo z roko čez oči, vzel izza pasa rožni venec s črnimi, robatimi, lesenimi biseri in ga dal svoji ženi, ki ga je vzela z vzdihom.
„Naš gospod škof ga je blagoslovil,“ je rekel, „in ga obdal z odpustki za zadnjo uro.“
Stiqueta o slovenskem gledališču v fijnbljani.
II.
Iz krogov slovenskega meščanstva:
Naše gledališče je umetna cvetka. Pevci in boljši igralci so do malega tujci, ki se pri-uče našemu jeziku le s trudom in zvečine za oder. O operah ne govorim, kajti pri operah jo glavno glasba, in če jo ta glasba italijanska, potem nam je dosti sorodna. Tudi se mora ravno nekaterim tujim povcem-solistom priznati, da so se v toku let popolnoma dobro naučili slovenščine.
Na tem mestu moramo tudi pohvaliti operni zbor, ki je — če slučajno v nedeljo malce ne distonira — res izvrsten in kos svoji nalogi. In kar je glavno: pri zboru so same domače, slovenske moči. O kostumih pa ne govorim. Dokler ni denarja, seveda tudi ni kostumov !
Torej summa summarum: z opero smo lahko zadovoljni.
Drama pa je potrebna korenite reforme.
Pri drami čutimo pomanjkanje domačih dobrih igralcev uprav kolosalno. Seveda je tudi temu pomanjkanju vzrok slabo financiranje našega gledališča.
Hvalevredno je, da je intendanca sklenila otvoriti takoj po končani sezoni — dramatično šolo. Dobra dramatična šola je „conditio sine qua non“ za razvoj naše dramatike. Artistiško vodstvo se naj poveri režiserjem, v jezikovnem oziru pa je nujno potrebna pomoč intendance same, oziroma drugih odbornikov „dramatičnega društva.“
Še le, kadar bomo imeli dobrih domačih igralcev — na izbero, potem bo gledališče res slovensko.
Naj bo igralec še tako dober, če ne zna pravilno izgovarjati slovenskih samoglasnikov, potem se lahko prigodi, da najresnejša scena — komično vpliva.
Pri presojanju finančnega vprašanja se mi zdi najprej potrebno povdariti, da smo si Slovenci sedaj že vendar enkrat vzgojili takozvano „gledališko občinstvo*, ki napolni gledališče tudi šestkrat zaporedoma, če se igrajo igre, ki ne nasprotujejo naravnost njegovemu ukusu. Da, še več: dosegli smo tudi že, da ima intendant nekakšno svobodo v sestavljanju repertoarja in mu ni treba vselej, kedar hoče napolniti blagajno, uprizoriti igro ii la „Pot okoli sveta.“ Občinstvo je dovzetno tudi za boljše igre in se je navadilo, da ne sliši več krakovskega žargona z odra. To nas navdaja z najboljšim upanjem.
Zdi se nam, daje prišel moment, ko lahko zagospodarimo sami v de-
Potem jo začel sam hladno in mrmraje moliti rožni venec. Ko je končal, je zopet pazno pogledal na vse strani.
Žena se je pomirila in po čestitljivih gubah njenega obraza so se začele raztakati solze, ki so ji tekle po obrazu. V njenih trepetajočih rokah je rožljal rožni venec. Molila je goreče in se večkrat dotaknila s čelom mokrih tal.
„Ali si pripravljena?“ je rekel starec.
Sklenila je ponižno roki:
„Naj se zgodi Tvoja volja, moj gospod Jezus Kristus!“
Ko je pa videla, kako je strašni starec dvignil puško in mirno začel meriti, se je kri-čaje vzdignila in stekla z odprtimi rokami proti njemu.
„Za Kristusove rane, ne ubij me! Usmili se me zaradi duš mojih otrok!“
Tedaj je počil strel in s prestreljenim čelom se je zgrudila k njegovim nogam.
Mirno je pobral okrvavljeni rožni venec in pobožno poljubil kovinski križec. Potem je naglo vrgel puško na rame in zbežal po gorski stezi. Na bližnjem griču je opazil bajonete žandarjev, ki so postrelili njegovo četo in njegove sinove.
E. p. U.-S.
ž e 1 n e m g 1 e d a 1 i š ču. To naj bi imeli poklicani faktorji vedno pred očmi. Nemci si bodo itak v kratkem postavili svoje gledališče, in mi jim bomo želeli: Srečno pot. Cim prej pa so to zgodi, tem bolje za nas. Na ta način si osvojimo slovensko občinstvo popolnoma (kajti hoja v nemško gledališče bo potem istovetna s hojo v kazino) — in morda se nam tudi posreči, da z dobrimi opernimi predstavami pridobimo del nemškega občinstva.
Dežela naj bi dala gledališče za malenkostno „priznavalno" najemščino mestu v najem. Mestna občina pa naj bi do preklica dovolila dramatičnemu društvu, da prireja v sezoni predstave v gledališču, in naj bi pošiljala svojega zastopnika v odbor „dramat. društva.“ Vse dohodke iz gledališča bi dobivalo „dramatično društvo“, mesto bi zvišalo svojo redno letno podporo za 6000 K, 4000 K pa naj bi na leto zložili slovenski denarni zavodi, v prvi vrsti „mestna hranilnica ljubljanska“. Kar bi pa bilo še deficita, naj bi — do najvišjega zneska 12.000 K — pokrila kranjska dežela.
S kranjsko hranilnico v Ljubljani naj bi dežela sklenila pogodbo, po kateri bi se zavezala dajati ljubljanskemu nemškemu gledališču toliko letne podpore, kolikor bi vsako leto prispevala kranjska hranilnica za — slovensko gledališče. Tako bi tudi Nemci ne mogli reči, da jim je dežela odpovedala vso podporo.
Najemščina lož naj bi se zvišala za 25%, sedeži za 20°/n, stojišča in zadnja plačilna vrsta sedežev na balkonu pa se naj bi po možnosti še znižala. Vstopnina za lože naj bi se določila na 2 kroni. Višja vstopnina pri premijerah pa naj bi se sploh odpravila; razloček v vstopnini naj bi bil le med opernimi in dramskimi predstavami, pa tudi ta malenkosten.
Precej bi neslo „dramatičnemu društvu“, če bi Nemci imeli svoje gledališče, letna najemščina za lože, kor bi najemščino onih 4 dnij v tednu, katero dobiva sedaj nemško gledališče, odnosno dežela, dobivalo „dramatično društvo“, vrhu tega pa bi se še letna najemščina lož — kakor projektirano — v skupnem znesku zvišala za 25%.
Nastane vprašanje, ali bi sploh no kazalo prodati lože slovenskemu občinstvu na javni dražbi, kakor so bile v starem gledališču last posameznikov, od skupljenoga zneska odšteti manjši del deželi, večji del pa naložiti v hranilnici za — „dramatično društvo“ ? To žrtev bi dežela pač lahko doprinesla — slovenski umetnosti!
„Gledališko društvo" naj bi se preosnovalo in zbiralo doneske v „gledališki sklad", ki se naj bi rabil izključno za vzdrža-vanje dramatične šole in za pen-zijski zaklad slovenskih igralcev.
Ta načrt jo izvršljiv, ker ne stavi do nikogar pretiranih zahtev; če ne bode manjkalo dobre volje in gorečnosti za prospeh slovenske umetnosti, se bo tudi res izvršil v procvit slovenskega gledališča in v čast slovenskemu narodu in poklicanim faktorjem.	Franjo.
III.
G. Franc Kobal, literarni in gledališki recenzent, se je odzval našemu pozivu s sledečimi utrinki:
— Slovensko gledališče je kakor tisti bolnik, ki mu je njegova duša že uhajala, ko se je šele spomnil zdravnika in ga dal poklicati, da bi mu po vseh pravilih svojo umetnosti tiščal nos, da mu duša ne uide docela. Ali ker je bil mož zelo pošten in zelo ubog na duhu, se je njegovi duši na vso moč mudilo v sveta nebesa in izmotalo se je je, ko je dospel zdravnik, že toliko, da jo je ujel samo še za zadnji konček — pa mu je končno še ta spolzel izmed prstov. Potom pa je bil vse nesreče kriv zdravnik.
Morala: Če bi bilo Dramatično društvo vsikdar vršilo svojo dolžnost, bi zdaj ne bilo treba tiščati nosu.
— Slovensko gledališče opravlja „Slovenec,“ upravlja ga pa Dramatično društvo. „Gledališče je izmed prvih kulturnih inštitutov!“ — Zato šteje Dramatično društvo okroglih sto članov, Mohorjeva družba pa, ki bi me tožila, če bi
dejal, da ima s prvimi kulturnimi instituti kaj opraviti, — šteje 82 tisoč članov. Dramatično društvo je kakor ranjca Danaja: čaka, da se odpre nebo in se usuje ploha cekinov. — Mali računar kaže, da je n. pr. tisočkrat po 4 K 40U0 K, 1000 X 12 K pa že precej več — ampak računstva nismo izumili mi Slovenci in zato rajo ne računamo. — Tudi reklama je tujka, zato je ne delamo, ampak si raje tiščimo nos. — Ker bi izdajanje Talije, če bi jo izdajal veščak — utegnilo prinesti kaj dobička, imeti privlačnost za vstopanje korporacij kakor posameznikov — zato je izdajati ni smeti. Ampak, ker smo kulturni Sovenci — z dušom, telom — pustimo, da krasni, literarni prevodi gnijo in razpadajo v arhivu slav. Dram. društva. In na ta način dosežemo razno: 1. da zaboga noben kulturen Slovenec ne čita resnih dramskih del, kor se jih ni navadil čitati in uživati; 2. da mu ravno vsled tega nedostaje dramske naobrazbe in 3. da ima večji interes, pristopiti Mohorjevi družbi in prebirati Lurške čudeže nego pa pristopiti Dram. društvu in čitati n. pr. Ibsenove Stebri družbe. Vrhu vsega pa ima Dram. dr. glasom svojih pravil pravico svoje publikacije kolportirati. Vsi protiugovori so ničevi, samo olepševanje nepodjetnosti!
— Dohodki, ki bi se stekali od društve-nikov, so gotovo najskromnejša postojanka v gled. budgetu. Ali dohodki so le!
— Ni potreba, da bi vsako leto kdo ušel z večjim ali manjšim predujmom. Ta pojem treba definitivno črtati iz slovarja dramatičnega društva.
— Eng a zevanje jo velika umetnost in engažirati kar auf ein ehrlich Gsichtl je financijelna in artistična budalost. Videli smo, da se je krasno plačan engaževanec izkazal kot čisto neporaben. Kdor hoče biti engaževan, naj prestane strogo preizkušnjo — in če je dotičnik lepo dekle, naj prisostvuje examinu tudi kak mož v kanoničnih letih. Če nečete, raje odprite okna in mečite denar skozenj utegne so kdo ujeti, ki bo toli hvaležen, da bo zanj celo nastopil na odru.
— Prava dobazaengaževanje je tik pred Veliko nočjo in takoj po njej. V dobri svesti si tega, sklicuje Dram. dr. kolikor mogoče pozno po Veliki noči svoje zbore, tako da more novi odbor sklepati pogodbe šele tedaj, ko je izber igralskih močij že kolikor mogoče majhna. Potem pa mora vzeti izbirek in še tega za drago — dražje denarje. In to se imenuje pri nas Slovencih umno gospodarstvo! Tiščimo nos!
— Triumf umnega gospodarstva in discipline je, če uposlenci Dram. društva samega ljudi pregovarjajo: „Ni treba danes v teater! Ni nič za smejati in Govekar je svoje drame odtegnil.“ Kamen na kamen — palača.
— Mesto da bi se domačine honoriralo kot umetnike, se jih honorira kot Slovence. Če ima domačin 200 K na mesec, tujec, ki jo če le mogoče slabši od domačina, ima čisto gotovo 300, in to zato, ker so severni in južni Slovani naši bratje. Slovenci pa tako hitimo objemati jih, da smo si pri tem drug drugemu na poti in se brcamo, samo da bi prej padli milemu bratu krog vratu. — Kdor ima vzlic temu, da je Slovenec, kaj zdrave egoistične pameti, naredi ravno tako, kakor so storili oni bratje in gre drugam, da ga tam nk sličen način pritisnejo na rahlo slovansko srce. Mi, žalujoči ostali, pa javkamo, kako grdo je to od njega, da neče za milo našo domovino stradati ob sicer obloženi mizi! — In potem se še čudimo, da neče biti naraščaja! —* Grenke so te besede, ali sl. Dram. dr. naj si le izpraša vest — pa dobro naj si tišči nos pri tem, da mu ne uide duša, ki se jej zelo zelo mudi v presveta nebesa! — Naslov temu poglavju: Weitsichtige Politik.
— Edina zdrava parola, ki bo sanirala marsikaj: Slovensko gledališče Slovencem! Potem šele Slovanom! Ne pa narobe. Le bodimo odkritosrčni in poboljšajmo se!
— Uredite plače, potem bo naraščaja in z naraščajem odpade zopet kos pr e-visokih plač.
— Za strašno drag denar najemati povprečno nedostatno godbo tudi ni ženijalno. Prijatelj dr. P. Kozina ima v tem pogledu naravnost imeniten načrt, ki bi se dal prav lahko realizovati; imeli bi mahoma lasten orkester, ki bi bil vedno izvežban in vedno na razpolago. Obrnite se nanj — ne maram krasti njegove duševne lastnine.
— Opero opustiti ne kaže; to bi uplivalo kakor mrtvilo, preveč smo je vajeni in preveč smo muzikalični. Pač pa bi se dala po mojem mnenju najti nekaka razbremenitev slov. Dram. društva. Kavno te dni žanje slovenska opera v Varaždinu baje nezaslišane uspehe. Kaj, č e bi se ustanovil med Ljubljano in Zagrebom nekak „Pendelverkehr“: Naštudirane opere bi se pele en teden v Ljubljani, en teden v Zagrebu. Jezik ni nikaka ovira, naj se poje tudi včasi pri nas hrvatski, v Zagrebu pa slovenski. In kolike važnosti bi to bilo za pobratimstvo! Podajem samo idejo, g. dr. Ilešič bi jo gotovo znal spretno izvesti. Moralnemu dobičku bi se gotovo pridružil še materielni. Stvar treba premisliti!
Avstrija in Ogrska.
Nagodbena pogajanja v Budimpešti med avstrijsko in ogrsko vlado so prinesla prepričanje, da ne moremo računati, da se sklene dolgotrajna nagodba. Vsled usodepolnega vpliva Košutovega, ki s svoje strani stoji zopet pod terorizmom svoje stranke, si ogrska vlada sedaj ne upa, skleniti nagodbo čez 1. 1917. Vse na-godbeno vprašanje gledajo na Ogrskem v prvi vrsti kot politično zadevo, in političen napuh zmaguje nad mirnim gospodarskim premislekom.
Prepričani smo, da še dolgo ni spregovorjena zadnja beseda in da Avstrija ničesar ne izgubi, če mirno čaka, da bodo slednjič Magjari začeli misliti na to, da plačajo „ceho“ za svojo prijaznost. Naj se Magjari bahajo še tako z lastno banko in zeleno-modro-rdečimi carinskimi koli, kot je že to njihova navada, naše orožje je ostrejše, Čeprav so to samo številke. Naj skušajo gospodje Magjari svojo deželo celo s kitajskim zidom zavarovati, razmere bodo močnejše kot njihov šovinizem, in čeprav bi bilo zelo zdravo, vendar ne bo prišlo do tega, da bi se zadušili v svoji lastni masti in tolšči.
Sedanja ogrska vlada je prevzela dolžnost, da vpelje splošno volilno pravico in čeprav ne misli na njo, vendar skrbi, da jo bodo nemagjar-ske narodnosti vedno odločneje spominjale na to. Nova Apponijeva ljudsko-šolska reforma, ki je drugim narodom na Ogrskem vzela malone vse pravice, je povzročila, da je Rumunom, Slovakom, Nemcem zavrela kri. Zadnji so že za svojo obrambo ustanovili nemško ljudsko stranko. Novi volilni red pa je še samo vprašanje časa, ki bo gotovo v teku petih, ali vsaj desetih let rešeno. Kadar pa bo na Ogrskem govorilo ljudstvo, bodo sedanji prevzetni politični pustolovci s svojo zastarelo kramarsko politiko in svojimi malenkostnimi spletkami pomedeni na smetišče in nikdo si ne bo upal več misliti na carinske kole.
Avstrija bo pri tem razvoju stvari, ki leži najprej v interesu Ogrske, samo pridobila, ker obe državni polovici se morata med seboj podpirati, mestu da zapravljata moči v pogubnem prepiru.
politični pregled.
Cesar odstopi? Listi prerokujejo, da se namerava cesar ob svoji šestdesetletnici vladanja, kar bo drugo leto, odpovedati prestolu, ali pa bo vsaj imenoval že sam svojega naslednika na prestolu in ga upeljal v vladarstvo. Njegov naslednik pa ne bo menda nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je veljal dozdaj za „mladega cesarja", ampak najstarši sin umrlega nadvojvode Otona. Istočasno izda cesar važne določbe.
Dolgovi Avstro-Ogrske monarhije. Za plačevanje obresti in odplačevanje dolgov je potrebovala Avstrija predlani 439,296.809 kron, Za skupni državni dolg, ki znaša pet in pol milijarde, se je porabilo 237 in pol milijona kron.
Nagodba z Ogrsko. Državnopravno in gospodarsko tako važno nagodbeno vprašanje jaku zanima vkljub valovom volilnega boja celo politično avstrijsko javnost. Pogajanje med ministri se nadaljuje in dasi so se pri zadnjih konferencah na Dunaju pokazala med obema vladama nekaka zbližanja, vendar ni prišlo do pozitivnih zaključkov. Kandidatje za drž. zbor izrekajo svoje stališče glede nagodbe na volilnih shodih, med njimi se je oglasilo tudi nekaj sedanjih ministrov. Več deželnih zborov je obravnavalo nagodbeno vprašanje precej obširno, tako so solnograški, moravski, predarelski, zgornje in nižje avstrijski ter šlezijski dež. zbori zavzeli svoje stališče. Vse te korporacije pa so edine v tem, da je z ozirom na avstrijske koristi boljše, da se nagodbo z Ogrsko sploh ne sklene, kakor pa da bi se sklenila le kratka ter drago odkupljena konvencija. Vendar je jako dvomljivo, da bi ne prišli obe državni polovici do spo-razumljenja. Avstrija in Ogrska sta gospodarsko in politično odvisni druga od druge in vspevati moreta le, če na zunaj tvorita enotno monarhijo, da tako izpolnjujeta zgodovinsko misijo, ki je temelj obstoja tako avstrijske kot ogrske polovice.
Proti Nemčiji. V Kartageni, na Španskem, sta se srečala priletni angleški kralj Edvard in mladi španski kralj Alfonz. Listi pripisujejo temu sestanku veliko važnost in pišejo o novi zvozi zahodno-evropskih držav, obrnjeni zoper Nemčijo, da onemogočijo bojevito politiko, ki jo vodi cesarja Viljema hudomušna domišljija. Nemčija naroča nove vojne ladje in se oboro-žuje na suhem in mokrem.
Rusija. Minulo je že par tednov, kar je zbrana druga državna duma; zboruje po štirikrat na teden, seje so jako dolge, kor imajo vsi poslanci mnogo povedati in bi si radi olajšali srce, zato so prvi teden seje navadno nehale šele, ko poslanci vsled preutrujenosti niso mogli več ne govoriti ne zbranim duhom slediti razpravam. Poslanci druge dume imajo mnogo pametnejši nastop od onih v prvi; ne zahtevajo nemogočega, ne revolucionirajo in hočejo le z mirno besedo doseči od vlade, kar se da. Nadjati so je, da se opozicijonalne stranke tesneje združijo ter zadobe tako odločno moč nad pretiranimi reakcionarji na desnici, ki zahtevajo od carja, naj razpusti dumo, in nad revo-lucionarci in socijalnimi demokrati na levici, ki hočejo z oboroženim proletarstvom razbiti rusko državo. — Ministrski predsednik Stolypin je napovedal poleg več reform tudi novih davkov in vojaških zahtev. Odgovorjal mu je poslanec Kutler, finančni strokovnjak, ki je ostro obsodil brezmejne davke, slabo upravo železnic in nepotrebne stroške za nepotrebne urade. — Se vedno se slišijo govorice, da meni vlada dumo razpustiti. — Po deželi delujejo tajni odbori za splošno ustajo. Na raznih univerzah so dijaški nemiri. — Na Finskem, ruski provinci, kjer so dobile tudi ženske volilno pravico, jo izvoljenih v deželni zbor 80 socijalnih demokratov; med njimi 19 žensk.
V Riuuuniji so zaprli okoli 100 ruskih mornarjev uporne ladje „Potemkin“, ki so svoj čas ostali v Rumuniji iz strahu pred ruskimi ječami. Za gostoljubje, ker jih ni kraljestvo izročilo ruski vladi za njihov upor na črnomorski ladji „Potemkin“, so po Rumunskem razžgali viharne gromade revolucije.
Štajersko.
Peti neodvisni kandidat, ki ga bo podpirala narodna stranka, je posestnik V. Žurman iz Št. Petra pri Medvedjem selu v kozjanskem okraju proti dr. Korošcu. Na shodu v Mestinju se je izmed 1000 navzočih volilcev izreklo najmanj 800 za Žurmana. Navdušenje zanj je veliko.
Šesti in sedmi neodvisni kandidat še nista določena, a se to zgodi na shodu volilcev v najbližjem času. V poštev pridejo: Paromlinar Zadravec iz Središča, učitelj Zupančič, posestnik Mursa iz Krapja.
Državnozborskih volilcev je v Celju 1075, v Mariboru 4990. Slovenci postavijo v
Mariboru lastnega kandidata, najbrže v osebi jermenarja Karola Tratnika. Nekaj Slovencev je za to, da volijo že pri prvi volitvi soc. demokrata. Ako so so pa Slovenci že odločili za lastnega kandidata, naj tudi pridno agitirajo zanj, da ne bo blamaža prevelika. Ako bo naših volilcev neznatno, izgubimo v mestu še oni vpliv, ki ga imamo sedaj. No, pa preštejmo in preglejmo svojo politično moč, veliko število slovenskih volil-eev bo govorilo pri vladi za slovensko ljudsko šolo v Mariboru. Mislite nanjo!
Ncmskutarske kandidature. Stranka ptujskih sleparjev, renegatov okrog „Štajerca" išče, a ne more dobiti kandidatov. Kandidirala bi orehovskega Wratschka v ptujskem okraju, pa prorok vidi v duhu polom, na levem dravskem bregu kandidira mariborski Girstmayer, na desnem slov. bistriški župan Stieger. Rešitelj štajerskega nemškutarstva, rdeči begun Linhart bi rad kandidiral, pa nima volilne pravice.
Dva volilna shoda priredi Vinko Ježov-nik, neodvisni kandidat v Velenju, in sicer dne 14. aprila ob 8. uri zjutraj v Mozirju pri Zdravko Vasle, popoldan ob pol 3. uri pri Sv. Frančišku Ks. v gostilni pri Slatinšku preje Časel. Kmetje, udeležite se tega zanimivega shoda, da bodete slišali iz ust kmeta kandidata, kako bo nas zagovarjal v državnem zboru. Volilci, pridite!
Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Gospod urednik, gotovo se čudite, da tako malokdaj kaj izveste iz našega zakotnega kraja. Pa ni čudno, kajti pri nas še vse spi, a želeti bi bilo, da se že vendar enkrat vzdramimo in zapustimo ta nesrečni položaj, da dvignemo svoj prapor ter stopimo vsi v vrsto delavnih, za narod vnetih mož. To lahko pokažemo pri prihodnjih volitvah. Delajmo vsi za kandidata kmeta-sotrpina, ki zna ceniti žulje naših rok, in ta kandidat je Vinko Ježovnik, veleposestnik v Velenju. Čas je, da pokažemo izkoriščevalcem, da nismo samo zato kmetje, da bi nas komandirali gotovi ljudje. Naj se pokaže zdrava kmečka narodna volja!
Nova želez, zveza Kranjske s Štajersko. Že dolgo obstoja želja, da bi se spopolnila sp. štajerska železniška mreža na ta način, da bi se postaja Velenje, Savinske železnice Celje-Velo-nje, in postaja Kamnik, proge Ljubljana-Kam-nik, zvezala, da bi šla nova železnica čez Gornji grad. Železniška uprava utegne ugoditi tej želji.
Šostanjska narodna godba je svirala na Veliko soboto pri procesiji v Bočni pri Gornjem gradu, v nedeljo pa v Šmarnem ob Dreti. Poroča se nam, da je vse točke izvajala zelo spretno ali bolje rečeno umetno. Ta godba, ki je po Slovenskem že precej znana, zasluži splošnega priznanja, prvič zaradi svojega izvrstnega sviranja, drugič pa, ker podpira narodni živelj v Šoštanju in okolici. Dolžnost posameznikov in društev je, da jo gmotno podpiramo.
Koroško.
Xandidatje koroških Slovencev.
Na občnem zboru političnega društva za koroške Slovence so bili imenovani kandidatje za šest volilnih okrajev, ki jih bodo volili Slovenci.
V slovenskem volilnem okraju Pliberk-Bo-rovlje je postavljen kandidatom Fr. Grafenauer. V tem okraju je po uradnem volilnem štetju 37 tisoč 600 Slovencev in 7.400 Nemcev. Vkljub tej ogromni premoči slovenskega življa ni gotovo čisto nič, da bi bil izvoljen slovenski narodni kandidat. Na eni strani upa na zmago nemški kandidat Seifritz, ki ima za seboj še slovenske liberalne in nemškutarsko kmete poleg Nemcev, in slovenski socijalni demokrat Kristan. V tem okraju je industrija zelo razvita, in poleg delavstva bo volilo tudi neka, kmečkih volilcev delavskega kandidata, ker zna Kristan s svojim poljudnim, treznim programom pridobiti množico zase. O razpoloženju v tem volilnem okraju piše „Rdeči prapor“: Vsi shodi kažejo, da je položaj ravno za socijalno demokracijo izvrsten. Kar je bilo doslej shodov v Borovljah, Podgori i. t. d. so se vsi krasno obnesli. — \ Prevaljah so bili zadnjič vsi pro-
stori Ahacove gostilne tako polni, da skoraj ni >ilo mogoče ustreči — poročal jo sodrug E. iristan. Njegov govor je naravnost elektriziral toslušalco. Videli smo med udeleženci ljudij, ki so bili do zadnjega časa naši nasprotniki, a ob nepopisno živem Kristanovem govoru so jim stale solze v očeh."
Prorokovati torej, kak bo uspeh volilnega toja v slovenskem koroškem okraju, ni lahko. Vse tri stranke imajo mnogo upanja, in ako zmaga Kristan, nam ni obupati. Morda z drugačnim zastopanjem koroškega Slovenstva kaj več dosežemo. Doslej so bili naši uspehi enaki ničli. V velikovškem volilnem okraju, 11.300 Slovencev in 23.000 Nemcev, kandidira slovenska stranka Grebinjskega župana, Florijana El-orsdorterja, in v celovški okolici 12.000 Slovencev in 21.600 Nemcev, duhovnika Valentina Podgorca. — V teh dveh okrajih ni upati na zmago, mogoča bi bila v velikovškem volilnem okraju, ako bodo nemški klerikalci storili svojo dolžnost in agitirali v okrajih Svinec in Stari dvor za slovenskega kandidata.
V	treh okrajih, v rožeškem, 7.500 Slovencev in 27.700 Nemcev, podpirajo Slovenci kandidaturo nemškega krščanskega socijalista, dunajskega odvetnika dr. Pupovca, v beljaškem okraju 6.300 Slovencev, 25.900 Nemcev, podpirajo istotako nem. kršč. socijalista, in v zilskem okraju — Podklošter-Trbiž, 11.800 Slovencev in 29.200 Nemcev podpirajo grofa Khevenhiillerja, nem. kršč. soc. Koliko koristi bodo imeli Slovenci od tega kompromisa, ne vemo, skušnje pa uče, da se nemški klerikalci vkljub kompromisov že parkrat niso dosti brigali za Slovence. Pri ožjih volitvah bodo Slovenci najmanj v treh volilnih okrajih odločilni, in srečna poteza, ki jo bo treba napraviti pred ožjo volit-vijo utegne zavdati nemškim nacijonalcem na Koroškem hud udarec. Na vsak način pa nem-škosocijalna stranka na Koroškem v bodočem državnem zboru ne bo tako sijajno zastopana, kakor v starem. — Vsi koroški državnozborski mandatje, 10 po številu, so bili v rokah nem-čkih nacijonalcev.
V	Celovcu, kjer so našteli 1700 Slovencev
in 21.500 Nemcev postavijo slovenskega kandidata delavskega stanu.	D.
Slovenci v Celovcu. I z C o 1 o v c a poročajo, da sta se slovenska inteligenta, g. dr. Oblak in g. Kreft udeležila plesa na korist nemškega „Schulvereina,“ društva, ki ima namen Slovence narodno usmrtiti. Dr. Oblak je Ljubljančan in s seboj v Korotan je prinesel površno narodnost, nikakega narodnega ponosa in tako pomaga korumpirati slovensko poštenje Korošcev. In s takimi ljudmi — kaj hočemo v Korotanu! Brez načel, z blaziranim omalovaževanjem vsega izdajajo narodni čut! Zdaj pomaga še Ljubljana širiti na Koroškem narodno malomarnost in korupcijo!
Primorsko.
V Tržaškem deželnem zboru je stavil dr. Daurant resolucijo, ki zahteva popolno italijansko univerzo v Trstu. Posl. dr. Ry bar je zahteval za 2000 slovenskih otrok v Trstu slovensko ljudsko šolo in se izrekel za dvojezičnost tržaške univerze. Ko je hotel nadaljevati svoj govor slovenski, je nastal velikanski hrup na galeriji, ter jo je dal glavar izprazniti. Govorniku je vzel besedo, na kar je bila resolucija sprejeta, in zasedanje zaključeno.
Volilno gibanje na jugu. V Trstu je vseh volilcev nekaj nad 38.000, pri zadnjih drž. zborskih volitvah iz splošne kurije je bilo 35.61-: volilcev. Italijanska nacijonalno-liberalna stranka še ni postavila svojih kandidatov; v nedeljo ima svoj prvi volilni shod. — Slovenci kandidirajo v Trstu v I. okraju Staro mesto in Sv. Jakob dr. Gregorina, v okolici pa odvetnika dr. Rybafa. Tudi krščansko socijalna stranka postavi v mestu lastne kandidate.
Jugoslovanska socijalna demokracija v Trstu ni sklenila, kot zanika „Rd. Prapor" nikakega kompromisa z ital. liberalno stranko. — V tržaški okolici kandidira slovenski socijalni
demokrat, v mestu štirje italijanski sodrugi. — Shodi slovensko narodne stranko so po poročilih socijalistov večinoma slabo obnesejo. „8000 sloveuskih delavcev, ki pri zadnjih državnozborskih volitvah niso poznali niti sledu strokovne organizacije, je danes organizirah v mogočnih organizacijah — mestu manifestirati slovenski živelj v Trstu bo narodna stranka pokazala svetu, da slovenska narodnost v Trstu gineva. — To in nič drugega bo posledica kandidatur slovenskih narodnjakov v mestnih okrajih v Trstu in tiste njih dosedanje protinarodne )olitike, ki so jo kot prisiljeno zeljo delali proti tržaškemu razredno zavednemu slovenskemu de-avcu.“ — („R. P.“) Pozor!
Društvo „Ljudski oder" v Trstu naznanja, da ima svoj II. redni občni zbor v torek, dno 9. aprila ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani „Delavskega doma“ v Trstu. Na vsporedu so tudi to zanimivo točke: ustanovitev javne judske knjižnice in javnih čitalnic za Trst in okolico; otvoritev večernih kurzov za analfabete, za pouk v zgodovini in o socijalnih predmetih; razširjenje elementarnih in poljudno znanstvenih predavanj po mestnih okrajih in okolici; dramatična šola in dramatične predstave.
Kranjsko.
Ljubljanske občinsko volitve. Prihodnji teden bodo v Ljubljani občinske volitve. Na shodu, kjer se je župan Hribar predstavil kot državnozborski kandidat, je poročal tudi o občinskih volitvah. Kandidatje so razen žel. uradnika Sajovica in knjigoveza Zirkelbacha vsi tisti stari gospodje, ki imajo na magistratu že toliko in toliko let svoje mehko stoličke. Mandat je potekel tudi Hribarju, poleg katerega kandidira dr. Tavčar v II. razredu. — Vodno isti ljudje! Malo dolgočasno je že volilcem. Obraze, ki zro na ponižnega občana iz zlatega okvira slike cesarjevega obiska v Ljubljani o potresu, vidiš tudi po foteljih. Letos kandidira liberalna stranka tudi zastopnika delavstva Zirkelbacha. Njegov nastop na volilnem shodu preteklo nedeljo ni bil ravno srečen. Liberalni volilci se ne navdušujejo zanj, med delavstvom pa menda tudi nima preveč zaslombe. Občinskega programa ni razvijal nihče, Zirkelbach se samo predstavil, izmed ostalih kandidatov ni uikdo nastopil. Volilni boj za občinski svet ljubljanski se bo vršil le v III. razredu, kjer se je poskusijo liberalci s socijalnima demokratoma, sodru-gom Kristanom, katerega so liberalci hoteli kandidirati, sedaj pa so postavili Zirkelbacha mestu njega, in pa sodrugom dr. Dermoto. So-cijalno-demokratičnih volilcev v III. razredu ne bo toliko, da bi zmagal Kristan z Dermoto. Račun, da pritegnejo za soc. demokrate nekateri liberalci, bo napačen. Veliko večje upanje kot soc. demokracija, bi imela v tem razredu Slov. ljudska stranka na zmago, če bi kandidirala.
Ljubljanski napredni kandidat Ivan Hribar. Minulo nedeljo so je vršil v Ljubljani v „Mestnem domu“ volilni škod liberalne stranke. Obiskan je bil jako številno. Dvorana je bila napolnjena bolj nego na velikonočni pon-deljek, ko so nastopili socijalni demokrati in ko smo zapisali do 1200 volilcev. Na dnevnem redu so bile občinske in državnozborske volitve. O kandidaturah v občinski svet poročamo na drugem mestu. Za državni zbor je bil določen kot kandidat župan Ivan Hribar, ki se je tudi predstavil. Koliko truda, časa, razmišljevanja je stalo liberalno stranko, da se iz vesoljne zmešnjave rodila kandidatura Hribarjeva in koliko prošenj, moledovanje ter prigovarjanja je bilo treba, da je ta kandidatura postala meso. Kandidat je slednjič sprejel kandidaturo. Neprestano čakanje glede edinega kandidata liberalne stranke, ki pride resno v poštev, je delalo v začetku vtis, da liberalna stranka iz previdnosti nekoliko odlaša za to, da položaj jasnejše spozna, pozneje se je pa pokazalo, da je kriva temu cincanju notranja razbitost. Za stranko je to slabo izpričevalo. Liberalci so končno bili prisiljeni obesiti se na osebni vpliv Hribarjev, ker stranka kot taka ni imela nobene privlačne sile. To dejstvo osvetljuje strankino
moö, kakor smo že v „Našem Listu* povdarjali, šo jasnejše. Stranka in nje načela stopijo v ozadje, osebnost v ospredje. Kandidira pravzaprav župan Hribar, ne stranka. Tako naj bi smatrali stvar volilci. Hribar je izjavil sam na volilnem shodu: „Program sem jaz!* Govoril je o svojih zaslugah, o gospodarskem delovanju ter obljubil celo vrsto načrtov, ki jih namerava izvršiti. Dejal je tudi, da prijavi, če bo izvoljen, pristop k dr. Šušteršičevemu drž. zborskemu klubu. Značilno je, da je Hribar nastopil z gospodarskimi zadevami. Velik del teh načrtov spada seveda le deloma v delokrog ljubljanskega poslanca ter jih bo težko izvesti samemu. Politike se Hribar ni dosti dotaknil in v kolikor se je je, je govoril pomirjevalno. Ko je dr. Tav-
w i;j; i .. j-ä—-i ;.. •»..J:---*—.;i
vilkah je pisal „R. P." v posebnem zmagovitem tonu, češ, da se bo dne 14. maja Šušteršiču slaba godila. Tudi smer svojih govorov na volilnih shodih je spremenil; prej jo besnel za vero proti liberalnim antikristom, zdaj mu jo vseeno, če ljudstvo nima vere. Zdaj hodi v šolo, ker še ne pozna „socijalne abecede.“ Znamenje časa !
Slovenski umetniki in cerkvena umetnost. V naših skromnih razmerah, kjer posvetna umetnost že zaradi gmotnih razmer ne more priti na domačih tleh do krepke rasti, so edino cerkve tisti hrami, kjer bi lahko kraljevala domača, resnična umetnost. — V potresni dobi se je nad njo ravno v cerkvah mnogo grešilo. Vsa večja dola so izvršili tujci, pa tako, da tudi cerkveni krogi niso bili zadovoljni z delom.
Raznoterosti.
Cesar Fran Josip pride dne 15. t. ni. v ponedeljek v Prago na obisk. S tem hoče pokazati Cehom svojo naklonjenost in dobro voljo. Cesar obišče razne zavode ter bo delil splošne avdijence, gospodu in kmetu. Razen tega bodo na dvoru gostije in pojedine. Na Češkem ostane do 27. t. m.
Grozilno pismo carski rodbini. Bero-linski časniki poročajo o skoro neverjetnem dogodku. Ko so pred dobrim tednom zvečer slačili carjevo hčerko, Tatjano, našli so na notranji strani krilca z iglo pripeto pismo, naslovljeno na carico. V tem pismu se grozi, da umori carja ženska roka, ako nemudoma ne odpravi vojnih sodišč ter ne pomilosti političnih kaznjencev.
Boj med kmeti in socijalnimi demokrati na Češkem se nadaljuje ter je dobil že ičaj. V Lusanu, volilnem ega poslanca grofa Stern-olilnem shodu do pobojev, ličnemu kandidatu trgali ga do krvi pretepli, me-:amenje. Mnogo soc. demonih.
Halleyev komet, ki se v ebu in bo sijal dolgo časa, ernih duhovih strah pred ’aj bi se zgodilo, ako bi zadela ob našo zemljo ?
, najslavnejši zvezdoslo-opisuje nesrečo tako: S bi se razletela zemlja na Istvo, velikanska ognjena sebe zemeljski drob, in i razlilo razdivjano morje se zgodilo v slučaju, ako s kometom, ki preleti 25 m prostoru. Manj nevaren, asen in vesel bi bil konec
0	objemajoči komet popil V tem slučaju objame člo-:o čustvo. Popolna harmo-judjo bi se sprijaznili med
orožje bi mirovalo, samo li, kamor pogledaš. Rajski oliko krasnejši in svetlejši, 'ak izgubil. Brezmejna rabi pelo, rajalo, vriskalo, tulile, v bahantični razpo-iveštva. Možje, žene, otroci ti, med vriskom in petjem a na zemlji bo dan veselja, [ja ob komet z vso močjo, rca taka vročina, da se bo nperatura zvišala za tisoče u se bo zemlja po Flameno samo ognjeno morje, bodo zgorele kot snop suhe led se bo spremenil v paro, ocepali vsled ognjene sape etnijo, še predno jih doseže imen oblak sopare se bo in iz njega se bo vlival miljo. Električne iskre in i, ki si jih ne more pred-domišljija, bodo spremlje-trobi zadnji sodbi. Modri-ki, švigajoči bliski, rumeno-
1	plameni gorečih plinov krasen umetalen ogenj,
enem spominu prebivalcem dno hujša postaja vročina in skorja žari, tekočine v izpremene v paro, ki s :ženo njeno skorjo kakor te zemlje polete v vesolj-ivezdoslovci drugih svetov radiva nadolgo in široko ni prikazni in bodo vezali
Priloga „Našemu Listu“ št. 21. dne 12. aprila 1907.
Vaše blagorodje!
lipnano je, da mi Slovenci kupujemo hote ali nehote večinoma * i pri nasprotnikih, nekateri zaradi nevednosti in drugi, ker drugje tega ne dobi in mora pri nasprotniku kupiti.
Da bi torej dosegli neko edinost, to je: da bi kupovali le pri Slovencih, da s tem ne sitimo več tujcev, ki potem z našim denarjem našo narodnost potujčujejo, in s tem delajo pogin Slovencev, se je izdala knjiga „Slovenci in politika“, katero blagovolite naročiti takoj, cena ji je 1 K. Denar se pošlje po priloženi položnici, samo naslov se mora natančno označiti. Knjiga se pošlje takoj, ko bode dotiskana.
Knjiga obsega: pomen tuje glavnice in pouk, kako doseči slovansko edinost ter še drugo posebno zanimivo razmotrivanje, tako da naj bi brez te knjige ne bil nobeden Slovenec. Dalje obsega oglase narodnih tvrdk, to je: tovarn nalašč za trgovce, in trgovcev,
katere naj bi Slovenci podpirali.
Geslo: „Svoji k svojim“, množimo narodno glavnico in uničujmo tujo, le po tem dosežemo višek, katerega imajo drugi, ki nas izčrpavajo sebi v korist, a nam v škodo.
Naprošeni ste, da knjižico priporočate vsem svojim prijateljem in znancem, za kar sprejmite že vnaprej najsrčnejšo zahvalo.
Teč knjig ko je skupaj naročenih, tem cenejša je poštnina.
Pošilja se na nevarnost naročnikov. Prosi se, da sc pri naročilu več knjig tudi denar naprej pošlje, ker inače je več poštnine kot stane knjiga.
Pri naročilu 10 knjig se da ena povrhu brezplačno.
Knjige se pošiljajo pri naprej poslanem znesku poštnine prosto.
Pozor! Prosi se, da se naslov posebno natančno označi v položnici, to je: Ime, stan, kraj in pošta ter dežela, in naj se piše zelo razločno.
bilo 80, med njimi pa so vštete tudi ženske in otroci. — Sam je opazil, da ga kmetje ne ma-rajo, pa se je začel sladkati, da bi jih pridobil. Ali bilo je vse zaman. Ugovori župana Kušarja 80 ga spravili čisto iz tira. — Že v več šte-
stajališče gorenjske železnice. Oddaljeno bo od Belopeškega jezera le kakih 25 minut in bo torej dobrodošlo turistom, ki si žele ogledati to divno gorsko jezero.
»zor! Ker rastejo zadnje bodoče volitve tudi med gobe po dežju, hočemo logodek: Tvorničar Lenz, a Avstrijskem, je na volilnem sliodu volilcem obljubil, če izvolijo njega za poslanca, da ne sprejme nikakih poslaniških dijet (te znašajo 20 kron na dan v času zasedanja), ampak prepušča ta denar svojemu volilnemu okrožju. Ker pa pravi § 3 zakona za varstvo svobodnih volilcev: Kdor namenoma vo-
lilnim opravičencem ponudi kako premoženjsko korist, da ga s tem podkupi, ee kaznuje s strogim zaporom od 1—6 mesecev, pozivlje dunajska „Arbeiter-Zeitung“ državno pravdništvo, naj nastopi proti temu kandidatu glasom zakona. — Če bi to veljalo, bi morala večina slovenskih kandidatov sedeti v strogem zaporu.
Mrha sezona-
III.
Upoštevam vse neugodnosti in težave, s katerimi se je boriti slovenskemu intendantu, in pripoznam g. Juvančiču njegovo dobro voljo. Seveda je to premalo, zakaj kjer ni zmožnosti, ni invencij, ni talenta, tam so moramo uljudno, a odločno zahvaliti na dobri volji. Kaj smo videli, in česa nismo videli ? Videli smo letos največjo budalost pod novim „umetniškim režimom,“ namreč glumo „On in njegova sestra.“ Nikoli še ni padlo nižje slovensko gledališče. Vsa razlika novega kurza od prejšnjega je bila v tem, da nismo videli „Martina Krpana.“ To pa zato ne, ker je pisatelj Govekar prepovedal vprizarjati svoje igre.
In vkljub nad vse žalostnemu finančnemu položaju bi se dalo storiti kaj novega. Poskusimo 1 — Slovensko gledališče bi stopilo v tesno zvezo najprej s hrvatskim in potem z ostalimi jugoslovanskimi gledališči. Slovenski igralci naj bi se izmenjavali z drugimi jugoslovanskimi, torej prirejala naj bi se gostovanja, ali često, da bi videli vsaj glavne zagrebške igralce in igralke na našem odru. Parkrat v sezoni naj bi igrala pri nas hrvatska drama s hrvatskim en-semblom, in slovenska nasprotno v Zagrebu. Tako bi pridobilo gledišče mnogo na vsestranski zanimivosti, da bi ne bilo tako monotono, in na privlačni sili, jugoslovansko kulturno vzajemnost bi razširili dejanjsko, s tem bi pridobili novo duševno vez, ki bi vezala naša plemena. Letos n. pr. bi se bilo dalo to imenitno urediti. Hrvatje niso imeli svoje opere, kako navdušeno bi pozdravili slovensko v Zagrebu! In to ni nemogoče, Ljubljana ni mnogo dalje od Zagreba kakor od Celja, kamor je hodilo nemško gledališče. Tako bi si mi izposojali od Hrvatov umetnike, repertoir in v posameznih slučajih ves ensemble, a mi jim vračali svoje! To bi bilo kulturno edinstvo dveh bratskih narodov in gledišče bi vršilo krasno svojo nalogo. In za Zagrebom bi prišel na vrsto Beligrad, Sofija.
Ako bi imel intendant kaj duha in originalnih misli, bil bi spremenil dramski repertoir! Namesto burk bi dal naši publiki lepo uprizorjene klasične igre, cel ciklus iz klasičnega re-pertoirja, in to bi bilo poučno in zanimivo tudi za nedeljsko publiko! Ali ciklus klasičnih veseloiger, s sistematičnim repertoirjem, bi gledališče pridobilo na vzgojovalnem momentu! Dal bi nam lahko slovanske večere, vsaj jugoslovansko ali ruske, pokazal naj bi nam domačp slovensko dramo! Tri drame Cankarjeve, ali niso vredne, da bi se ponovile V In — svojo narodno, slovensko zavest smo skoraj čisto izgubili — ali ne bi naše gledališče tudi v tem oziru lahko pokazalo svojega pomena, ako bi igrali enkrat Tugomerja! Ako ne javno, vsled cenzure, bi predstavljali samo povabljencem! Vsak bi se takoj odzval povabilu, in s tem bi zopet pridobilo gledališče neizmerno na popularnosti, na ugledu, na kulturnem pomenu! —-Vzgajati narod, buditi slovensko zavest! To bine bilo odveč! Po § 2. bi lahko dali tudi letos Meš-kove „Na smrt obsojene“, ki jih ni pustila cenzura, češ, da bi se ščuval narod zoper narod.
Še en čisto konkreten slučaj! Ga. Polakova je gostovala — dasi se jo branila — v neslanosti „On in njegova sestra“. Zakaj ni bila poklicana na gostovanje v „Nabobu“? Letos nismo imeli svojih operetnih moči in zato ne operete, a g. intendant si ni znal niti malo pomagati! Polakova nam bi bila letos rešila opereto, tako je pomagala g. Juvančiču, ki je spreminjal gledališče v cirkus!
Dalo bi se napraviti marsikaj, seveda, kdor nima smisla za gledališče, bo mečkal in se butal užaljen ob prsa, češ, pri nas ne pustimo delati človeku, in ga ubijemo, ako poseže v skrajnem silobranu po sredstvu samopomoči!
Prosim, samo ne zamenjati terorizma s poštenostjo! „Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen —“
Stat nominis mnbra.
Gospodarstvo.
6 slovenski industriji.
Na Slovenskem se na večjo industrijo prav nič ali prav redko, redko misli, in sicer zato ne, ker je splošna vzgoja naša napačna, ni v sorazmerju z duhom časa. Mladina se mora vzgajati s prvega početka v znamenju praktičnih, gospodarskih naukov, gledati nam je pri vzgoji bolj na trezen razum, na računjajoč duh, kot na čuvstvo. Posledica nespametne vzgoje je, da nam primanjkuje podjetnosti; ker vzgajajo slovenski starši deco malone z istimi nazori kot pred petdesetimi leti, ni v nas in v našem naraščaju sedanjega časa. Vzgojeni smo in vzgajamo v smislu klasičnih naukov, zato nimamo smisla za praktično vsakdanjost.
Mi nimamo ljudi, kateri bi si upali seči na industrijsko, tako važno polje, ki je za našo narodnost življenskega pomena. Tuja industrija nas raznaroduje, sedaj so začeli celo iz nemške države, iz Prusije zahajati k nam podjetni tujci in ustanavljajo velike tvornice. Vsako leto po eno velikansko podjetje od tujo strani, in ne dolgo, pa bodo izčrpani ali zasedeni naši podzemeljski in naravni zakladi.
Sproži se včasi pač kaka taka misel, a končno nas le prehiti tujec in zabije nov kol v naše meso, naši narodni nasprotniki dobe v vsakem takem slučaju novo, močno gospodarsko postojanko sredi naše zemlje. Tega je kriva naša počasnost in malomarnost, ki jo podpira nezadostni narodni čut, nezadostni čut za narodovo moč. Politična razkosanost je vzela naši javnosti vsak smisel za gospodarsko delo, za složno, veliko delo, ki bi koristilo vsemu narodu in nas rešilo narodne smrti. — Vladajoči krogi imajo preozko obzorje, preomejen je krog njihovih idej, mislijo od danes do jutri, kakor če bi se dal rešiti narod z enodnevno politiko!
Tega važnega vprašanja o industriji pa ne smemo razmotrivati samo z narodnega stališča, saj je vendar na prvi pogled vsakemu lahko umljivo, da je industrija ona točka, ki pride glede ojačenja denarnega stanja pri vseh prosvetljenih modernih narodih v prvi vrsti v poštev. Industrija je danes oni važni faktor kjer se nalaga kapital najplodo-nosneje, in kjer se tudi kapital dela. Ako pa premišljujemo to vprašanje z našega narodnega stališča, spoznamo nemudoma, da je politična moč vkljub najrazličnejšim drugačnim naukom še vedno v najtesneji zvezi s kapitalom, torej s tistim činiteljem, ki dola, vzdržuje in množi kapital, in to je industrija. Nemec, ki ustanavlja v naših krajih razna podjetja, dela to najprej seveda z željo, da obogati. A kakor hitro poseže v naš narodnostni boj ter se postavi proti nam, kako velik je vsakokrat njegov političen vpliv! Z eno tovarno nam ubije kar
po več občin! In to je, kar naj razmišljuje slovenski realni politik. Ne danes in ne jutri ne umremo, ali sedaj zabijajo tujci v naše narodno telo žeblje in kole, mesarijo nas in sekajo, in tekom stoletij umre narod, razmesarjen in razkosan!
Dejstvo, da prihaja vedno več tujenarod-nih podjetnikov v naše kraje, nam živo priča, da so tla za industrijelna podjetja na Slovenskem vseskozi prav ugodna. Vemo, da imamo n. pr. celo vrsto vodnih sil, katere bi bile prav primerne, da se jih izrabi za industrijalna podjetja. Zlasti ob novi karavanski železnici se je odprl kar nekak vhod v obljubljeno deželo, zakaj naravni pogoji so tam dani za najrazličneja gospodarska podjetja. Ali — ob Soči zidajo tovarna Italijani, ob Savi pa Nemci. Pa tudi povsod drugod po Slovenskem se še najdejo mesta, kjer bo prej ali slej stala tvornica, če ne slovenska, pa nemška, italijanska, angleška . . .
če bi znali Slovenci misliti in računati, če bi hoteli živeti, bis pomočjo združenega slovenskega kapitala ustanovili močno industri-jelno družbo. Ne mislimo samo na to, stopimo na delo! Mislimo na slovenske tehnike, opozarjamo jih, da je ležeče premnogo na njih, da organizirajo slovensko industrijo. Sedaj imamo zlasti v Pragi nekaj prav izvrstnih, nadepolnih moči. Ako so značajni in polni življenske ener-žije, ne pojdejo za kruhom na tuje, temveč nam ustanove industrijsko družbo, organizirajo naš kapital in tako pomagajo rešiti narod!
Pozor starši I
Bijašlti dom t Ijiljaoi!
s šolskim letom 1907/8.
Podatki pod naslovom „Konvikt“ poste-restante v Ljubljani.
trla^ureirce žene
zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K 1'20, prospekt zastonj. 'L. Piervas, Kalk 245 b. Köln a. Rh.
Priležaiostnega nakupa
kakor je ta, ne bo nikoli več!
73 komadov za 3 gld.!
SledeGa garnitura za gospodo št. 43, obstojeCa iz 73 kom., vsi praktični in koristni predmeti, stane samo ! 3 gld.! 1 okovana pipa z elegantno cevjo, 3 svilnato kravate, najmodernejše, 3 ovratniki trojni (povedati je debelost vratu), 1 par manšet belih, 1 par manšet barvastih, 6 parov nogavic najfinejše kakovosti v raznih barvah, 1 usnjata denarnica I-a kakovosti, 1 smodkovnik z imit. jantarjem, 1 žepni nožič s 3 klinjami, 1 toaletno zrcalo z belgijskim steklom, 1 rožnato milo, 2 kravatna igla s similibriljantom, 1 garnitura gumbov za manšeto in srajco iz doublo-zlatu s patent, zaponko, 50 stvari za dopisovanje, potrebnih vsakomur. Teh 73 komadov razpošiljamo za nenavadno nizko ceno 3 gld., ker imamo majhne upravne stroške in računamo na vsestransko priporočilo. — Razpošilja se po poštnem povzetju, dovoljeno je zamenjati, zato nobenega riziko! Razpošiljaluica Fr. Steiuer, Dunaj II/3. Naš trgovski princip je, svojim naročnikem reelno postreči.
Najboljši izmed vseh
obstoječih posnemaloikov za mleko je in ostane neopc
oripalni Meys-posnetnainik
D. R. F*£vtOHt Ta je prvi posnemalnik na Nemškem, pri katerem se uporablja prosto viseči izločilni bobnič, in edini nemški posnemalnik, kateremu je bila prisojena
vela srebrna sponisba svetinja nemške kmetijske družbe
(a:£i iio-v-o orodje 15)03)
Mlekarska strokovna razstava v Pragi 1900: Častni diplom. Prvo darilo. Mednarodna kmetijska razstava v Pragi 1906: Diplom k zlati kolajni kmetijske osrednje družbe za kraljevino Češko.
Prosto viseč, na krogi,jastih ležiščih tekoč izločilni bobnič,
igraje lahek tek, kolesovje je popolnoma pokrito, olja se porabi zelo malo, posnemanje je najnatančnejše, trpežnost največja. —
Spričevala o 12- in večletni uporabi.
Edini izdelovti/fcelji:
JOS. MEYS & Co., Hennef|Sies (Nemčija)
Oglasijo naj se le taki prekupci, ki bodo kupili stroje za
lasten gotov račun.	6—2
---------------
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medalje.
Patentirana v 30 državah.
Mr Streha prihodnjcsti!
iz portlaml-ecnienta in iteska
Praktična !gsufr'" Lepa !
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrsto strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun

izdelovale!] cementnin na pri Ljubljani.
Glincah
_______
Samo 3 krone
stunc dobra
1»
la nadomestna baterija 80 vin.
Razpošilja po povzetju
Henrik Weiss * Dunaj
XIV./3, Sechshauserstrasse 5/7.
Steckenpferd-Lilijino mlečno milo
Bergmann-a & Go., Draždane in Dečin ob Labi
je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnie navspošnejše izmed vseli medieinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožno polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
Pozoi'nost vzbujajoča novost!
Poceni!	' Praktično!
fj	1 komad
F'
Na vsako sprehodno palico so lahko natakne
most vzbu.
&

samo 3 K, 3 komadi
5 K 50 v.
DaljnogBed — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik Weiss Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!!
Zakonito zavarovane. Vsako ponarejanje kažnjivo,
Edino praVi je le
Thiernpjev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic
ali 1 velika poschna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
Tliieiry-jevo ceifolijsko mazilo
za vso še tako zastarane rane, vnetja, poškodbo itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sla kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila jo nasloviti na
Lekaroar l IliieiTj v Pregradi pri (logaški Slatini.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
[ichoien]
Allein echlerBalsam
»us der Schwtzenjel-Äpothek»
diu
A.Thierry in Preproda
bti Rehitich-Swirbrnrn.
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ga.A. Kaupa, Berlin S.W. 296 Lindenstrasse. 50.
Nad 5000 filijalk po vsem svetu
.«*
a
3*
v
c
a*
c
a
c
L*
Ljubljana
Sv. Petra cesta 4.
Kranj
Glavni trg 15)2.
Novo mesto
Veliki trg 88.
Kočevje
O lavni trg: 79.
&9
2.
te
a.
cn
N
P
3
»
B
S—.
a.
o
Zaloga olja, šivanj in posameznih delov * /fajboljše je najceneje
sgsasassssissssssiSBSSsasasssa ■ szsssassasBasssssasssssss!
Wf~ Pozor, gospodje in gospodične! "♦si
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOll štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnie. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se
samo od mene pod naslovom
15 I	JTrir^i^io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
jlitnska cesta 2.

tfišlerjeve ulice 5.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
7. |fl|ARBINEK-ov' ~
™	piani so neprekosSjivi! ™l
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
JU
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
Noprekosljlvi za obrtna namene,
šivajo naprej in nazaj.
I Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana * Kočevje
|S1 Mestni trg 9. v gradu. jtiP_____________________56
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9'60, boljše vrste K 12 —, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobelo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachself Lobes 369f P. Plzen, Češko
I
w
Žene!
Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervas, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je hitro pomagalo.“ — (Prosi se povratne poštnine.)
I
Pozor gospodje in mladeniči j
V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, se mi jo posrečilo iznajti najboljšo sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPIIiOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnie in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
i* I	Jvir*isK*io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
£e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je prani slovenski izdelek!
Schneiden Veroušek
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.
Ljubljana] Dunajska cesta IS
priporoča so za dobavo železnino vso vrsto, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavite in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene!
[Jeronima	s' SYetin^e: Berlln'Pariz’Rl,n
Zjubijana, Dunajska cesta 20
Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna ^aloga )of. Petričevih verzov
rn
Fran Čuden
■a L
"A
Najtiolj. Rosni, zobo-üistilEO sredstvo !

V	Izdelovatelj
0. 5eydl
Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

LEKARJA PICCOLI-JA
vLJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperFje telesa. Cenik brezplačno.
Ena stekleničiea 20 vinarjev.
V Ljubljani ^ V Prešernoviti ulicah
- Urar -
Delničar tovar-iiišlie Mtie ..UNION“ za izdelovanje najholjčih ur v Žvici
frpvec z zlaliio in srebrnii. Eksport
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
^Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union".
© Anton Turk ©
knjigovez in založnik v Ljntiljani na Dunajski cesti
priporoJa: ----------
ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) K 3'20, s poštnino 10 v. več. IšLulJiciivii 1'ivcHiiviofi.
(IT. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. -Vovji. ltnl>i<>ii£L Icnjlgfv ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali nieterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
Drogerija^ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustno vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletno predmete, fotografi js k e aparate in potrebščine, obvozila, sredstva za desinfekcijo, paste in vosek za tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
k lojna v Ljiljani
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
čipk oliie po meri
^ iz pristnega angleškega blaga.
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsolid. postrežba.
©
Julija Štor
<91
v Prešernovih ulicah štev. 5 poleg Mestne huanilnice
■----------Največja zaloga-----------
noši, ženskib in olročjili čevljev
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
rv.	Solidna postrežba.	.
iS)c---------------------------------3<2j
<*
£
u
'S
c3
C
c3
c?
73
0
u
d
<5!_
Ustanovljeno leta 1832.
-na
Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji naj novejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
/[dol/ Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirneža,
------ laka in steklarskega kleja. -----------
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Hustrovani ceniki dobe $e brezplačno.
-\3
Najcen. in najhitrejšavožnjav Ameriko je s parniki ,Severoneinškega Lloyda‘
iz Bremnii v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.	1 vj
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za 5^
vse proge ameriških železnic dobite v I^JUld&L-vJAIVI edino le pri
gdvardu Tavčarju, Koioiborske ulice št. 35
* * * nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“
Cd
rD
Odhod iz Ljubljauc je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna-
Potnikom, namenjonim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno cono črez (šalveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostalo dele svota, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singaporo v Avstralijo itd.
Hrup
vzbujajoče!
Namesto
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kron
Tovarna za ure: Heinrich Weiss
Dunaj, XIV/3., Soehshauserstr. 5/7.
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih nr, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine iu srebrnine. fene nizke.
Cenovniki zastonj in franka.
Fr. P. Zajec, Ljiljana, m in

oglejte si — nnlipdpkkih cfrnipn N|amnrezn>t', «»tunic,
največjo zalogo	JUUJCV, mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ---------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.

Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Ljubljana, Prešernove ulice Največja izbera izgotovljene obleke za gospode, dame in obte.
U)
I
o —I
'ctf
O °
P C/D
o
<5
o
•5- ^ _
£ z
■K
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v Domžalah
-------(Kranjsko).------
SH2SHaSH2SH2SsaSH2SHaSB2
nervozne in bolehave osebe kakor tudi
____Krepča edino le

* E LE Z N ATO VINO
LEKARNARJA
Piccou ja v Ljubljani
F* i- o d ivj rt n rt d r o V» n o