Portret Franca Kurinčiča Brazde v srcu Kateri del življenja Franca Kurinčiča je naj-zanimivejši? Življenje mladega vojaka v I. sve-tovni vojni, boj narodno zavednega kulturne-ga in uporniškega mladeniča, člana organiza-cije TIGR, trdo delo izseljenca v Argentini? Francu samemu je zanesljivo najlepši čas po-vratka iz daljne južnoameriške dežele v svo-bodno domovino svojih staršev. • Maja 1948 je ponosna »Parlizanka« za-plula v rcško pristanišče. Na ki-ovu vitke ladje je stotnja izseljencev-povratnikov s solzami v očeh zrla na domača tla. Na prem-cu bele lepotice je vihral napis: Mussolini nas je izgnal, a Tito nas je vrnil. Tudi Franc z žcno in hčerko je stal na krovu in jokal: • »Bilo jc nepopisno lepo. Z vlakom šmo potern odpotovali domov na Idrsko. Oče je slal prcd hišo in se veselil. Sinovi so se vendarle vračali pod domačo streho. Imel je prav, ko je dejal Italijanom: »Noč vas jc prinesla, noč vas bo odnesla.« Franc Kurinčič se je kasneje zaposlil v Ljubljani in je že 32 lct Šiškar. Novembra ietos je dopolnil 80 let. Zanj, ki je resnično okusil trdi kruh tujine, je najlepše živeti v Jugoslaviji: • »V Argentini smo lahko napravili kar-koli, vedno smo bili le tujci...« • ' Idrsko pri Kobaridu 1917. Avslrijski preboj italijanske fronte. Crnožolti žolnirji poberejo primorske fante in tudi Franca strpajo v 97. tržaški regiment. Vcžbanje za ubijalski stroj v radgonskih kasarnah. 900 mladih, zdravih in boječih kmečkih fantov. Upor z rdečo rusko revolucijo okužcnih po-vratnikov: • »Nam mladim so dali ostre naboje in nas razmestili po mestu. Hudičevo jc reglja-lo, upornike so polovili in postavili pred vo-jaško sodišče ...« Avstrijci so dvakrat streljali upornike. Enkrat je v molčečem polkrogu soldateske stal tudi Franc Kurinčič. Uporniki so padali pod kroglami razgaljenih prsi in nezakritih oči... Tirolska fronta: »Tam smo zlezli. v blatne jarke in povem vam, nismo. se posu-šili vse do konca vojne ...« - Razpad monarhije. Kobariško pod Italijo, prihod domov... Italijani se silno veselijo zma«e... —0— • Lela 1922 se tudi v krajih ob Soči po-javijo fašisti, Zatiranja, klofutanja zavedaih Slovencev. Tudi Franca imajo takoj na piki. Izdan kot član organizacije TIGR, znan kul-turni organizator. Pretepen, zaprt, vendar lokav. Ukinjajo slovenska prosvetna društva, godbenike siiijo igrati fašistične koračnice, črnosrajčniki pritiskajo na Franca: • »Sredi Kobarida mi je fašist pljunil y obraz. Kako da si upam biti proti njim, ki so toliko žrtvovali za našo osvoboditev.« Francu pod nogami gori, odloči se preseliti v Argentino. Italijanom je prav, na domove zavednih Slovencev naseljujcjo Kalabrij-ce... —0— i 0 Buenos Aires, Argentina. Franc s svo-jim dekletom v tuji deželi, y žepu skoraj ni prebite pare. Jczik tuj, dela ni. Zgrabi kar-koli: pomivanje posode, pleskanje, delo v umetniški galeriji, gre za natakarja... Na-zadnje delo pri španski tvrdki, ki prodaja vino. Dvanajst let. 1948. leta se izkoriščani organizirajo v federacijo Irgovskih usluž-bencev, španska iirma je užaljena, domotož-je je vcliko in France z ženo in hčerko, ro jeno v Argentini, se odloči za vrnitev v sta-io domovino. • Vendar se je Franc Kurinčič že v prvih letih težkega življenja v Buenos Airesu, v času gospodarske krize, udeleževal kultur-nega- življenja v slovcnskem društvu »Ljud-ski oder« in Slovenskem prosvetnem društ-vu. Velike oddaljenosti so botrovale usta-novitvi Slovenskega prosvetnega društva II v četrti Parque de los Patricios. Clani so bili večinoma Tolminci, predsednik pa Franc. V času II. svetovne vojne se jc tudi Kurinčičeva družina znašla v težkem polo-žaju, delo društva je zamrlo. Po izboljšanju razmer so društva ponovno delovala, Franc pa si je prizadeval vsa društva združiti v eno samo. Leta 1943 je postal predsednik organizacijskega odbora 100-letnice rojstva Simona Gregorčiča. Proslava je izredno uspe-la. 1945. je bil izmed zastopnikov slovenskih društev izvoljen y odbor za Jugoslovansko Primorje. Postal je tudi njegov predsednik. Seznanjali so javnost, komu pravzaprav pri-padajo Slovensko Primorje, Trst in Istra. V svojem dveletnem delovanju so razširili dejavnost tudi na tla Brazilije in Urugvaja. Vneto so zbirali podpise za pariško konfe-renco, pošiljali prošnje vsem vidnejšim zu-nanjim ministrom sveta. Franc Kurinčič je bil tudi. podpredsednik tako imenovanega »Slovenskega sveta«, ki si je prizadeval zdru-žiti vsa slovenska društva v eno samo. 21. decembra 1948 je namera uspela, štiri slo-venska društva so sč združila v »Slovenski ljudski dom«. Franc Kurinčič je še zadnjič prisostvoval seji enotnega društva, predal posle, dobil razrešnico z zahvalo in se vrnil v staro domovino. —0— 9 Dandanes je Franc upokojen. Videti je korenina. Smeje se. Pa mu v življenju ni bilo vedno do smeha. Veliko sva se pogo-varjala, vendar ne bi rad izdajal skrivnosti, ki jih bodo prinesli kraalu tiskani »Spomini« Franca Kurinčiča' Piše. Pretanjeno se spo-minja. Bolečine slovesa od rodne zemlje. Strelskih jarkov. Blata. Upora y Radgoni. Potujoča tuica v Argentini. Dela. Dela in de-la in dela. Borbe za življenje, kruh, družino. Vzhičenih solz radpsti prihoda: • »Ampak občutek svobode, prostega živ-ljenja, petja slovenske pesmi...« Red Republike s srebrnim ¦vencem je vi-soko odlikovanje, ki ga je nedavno prejel Franc Kurinčič. Zahvala za delo in njegov način mišljenja. Bogomir Šefic Foto: Jaka Bregar