ШЖ 92 Temilin ; 1714« Vilko Nooak Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a PISMO FRANCA TEMLINA NEMŠKIM PIET1STOM Pismo F r a n c a Teml ina nemškim pietistom v Halle je prošnja , da bi omo- gočili i zda jo prevoda Luthrovega Malega ka tek izma v slovenski dialekt P r e k m u r j a (1715). The letter wri t ten by F r a n c Ternlin to the German Pietists in Hal le contains the request tha t (hey might make the publ icat ion of the t ranslat ion of Luther ' s Small Catechism into the Slovene dialect of P o m u r j e (1715) possible. Ko bi SBL napredoval z zaželeno hitrostjo in bi bil v njem obdelan tudi Franc Temlin, bi tam ne izvedeli o njem nič več, kot so od Štefana Kiizmiča dalje (1754) prepisovali vsi v raznih jezikih: da je bil doma na Krajni v Prekmurju in da je njegov Györszki katekizmu« bil »štain- pami v - Halli 1715« — kot prvi tisk v pirekmurščini. Tik pred začeti - kom druge svetovne vojske je D. Čyževskyj v članku Die Trubarschen Drucke an der Universitätsbibliothek Halle a.d. S.1 mimogrede omenil, da je v knjižnici sirotišnice v Halle (danes Haupitbibliothek der Franckeschen Stiftungen) uvezan med drugimi knjižicami tudi slo- venski »Mali Katechismus, Halle 1715«. — Ne vem, da bi se bil tedaj v i NUK ali na SAZU kdo ustavil ob tem podatku in storil svojo dolžnost. Na svoje pismo Čyževskemu zaradi razmer nisem dobil odgovora. V razpravi o Š. Kiizmiču pa sem v opombi povedal, da je to verjetno Temlmovo delo.2 Na srečo se je ob zapisu Čvževskega ustavil tedaj ali pozneje Mirko Rupel, ki je pri svojem iskanju slovenskih tiskov in rokopisov v tujini pridobil 1955 za NUK v Ljubljani mikrofilmski posnetek Temi i nove knjižice. Rupel je tudi o delu in njegovem pisatelju obširno razprav- ljal.3 Ni pa razrešil vprašanja izvirnika Tcmlinove knjige; navaja le avtorjevo trditev, da je prevedel »na naš slovenski jezik« nemški kate- 1 Südost forschungen VI, 622. 2 Küzmics Is tvân hazai bibl iafordi tö . Egyetemes Philologiai Küzlöny 1944, 48—64. 3 P rva p rekmurska knj iga — Temlinov Mali katekizem 1715. Razprave 11. 2. razr. SAZU, 1956, 105—114. YYTbtcb n tnfi lu Arn Csrrv-tevv-iUa- л т у ? /iW rtdrli Љг-ër i n p - -rt/ъЛ ^ ' г ^ С г C / U r . W 0yrrifit; è) d ^ ^ J . - f Ù r ^ ^ нт t ^ V p v p i U i Jlrrlo-rÛ^^ / n * W VoU V?K? r^kJc^U е^Љлњ^јс. CjtZSvb- CàctJle^tlsfvb; Ĵ v tfvtviv ъ ы ^Cv, Ыг cJč/tiv 1ГПл%Ь ^ ПртЈ^М^ jt'V^y^ CKO'l-tL CrbîZi -evu t w ^ -XS-СубуЛ t-frub Ъ&НуОъГ o-ru -&Г- l/ry^y"-*"- Т^-луд. c/Utb-; p-auy-J iwZïhbYn. tä^i ftxA^-f Cn^SSert. ПлгТпА nü' ^tsrug / ïvwvi t-rJxr'Ty'n т&у-о с-0 tt-t-ctii^ агп p~r-oh ! "С- с^ъплп-ел-*!/*^сир е^слг^Ы^ ryie^tsfyûZ^]j,vi/ < ùom vx. ^vjc-Mn иЖ-rywrn W ЉЈс^Х**'* i M ^ J ^ ^ И ^ / Л " l+tvr» mtr^a. T U T V - r n - t j ^ A w ; O l j , ^ Ч ^ сХ^муел-ё, c-x. ^f^rntvrnAA^.ftvi-ruj (ydwrn &tav&rulСГ6ТП.Ј e-jra^h <Ь ИкМ frrV^r^H) ЛЛ-СГО.Г r^ptà^CMlM л J^rn (s/il nvJJt»^ њ о - ј t n - e T^p-yiYb •Lo -e? (VK cllu-f, & Luvvl /TrfTrWbJtV&f E Л П гч'сЛ/л drti'Jp btSixTv^-. • nvho, tu.и ^ггууо a J W ' ' « » ^ /rrUcav-crai>e / и л е ^ •}nCr>i. Ьг&л' fnCWM-M^t jy^v f-^tvt-OL. у&иСе^ frvv њсл., елЉ-с a j ^ kizem Martina Luthra. Nadalje pa se sprašuje: »Ali naj verjamemo Kiizmiču, ki je trdil, da je Temlin prevel györski, tj. madžarski kate- kizem, ali avtorju, ki pravi, da je prevel Lutrovega nemškega? Dokler ne bo kdo poiskal gyürskega katekizma, ki pa je najbrž prav tako prirejen po Lutru, in pokazal, da je Temlin po njem prevel in uredil svojo knjižico, bomo verjeli Temilinu. Primerjava z Lutrovimi teksti, ki so mi na voljo, temu ne (v izvirniku napaka: .ve, V. N.) nasprotuje, zlasti če upoštevamo, da je Temlin tu in tam kaj »privrgel«.4 Ob pisanju članka o Temlinu za SBL sem se loiil tudi tega vpra- šanja. Dr. Lajos Kiss mi je poslal iz Budimpešte naslov madžarskega prevoda Luthrovega Malega katekizma iz 1709, kar je bilo že omenjeno.5 Ker je pa D. Cyževskyj v razpravi o A. H. Franckeju in njegovih stikih s Slovani® zapisal, da »je v Franckejevi zapuščini ohranjeno. . . tudi pisnvo slovenskega protestanta F. Temlina, žal brez kraja in datuma«,7 sem prosil in dobil iz Drž. biblioteke v Berlinu kopijo tega pisma, ki ga z dovoljenjem njenega rokopisnega oddelka lu objavljam s prevodom Kajetana Gantarja. Odlični , vsega spoš tovan ja vredni , p res lavni in učeni gospodje , cenjeni in čast i t l j ivi oče t je v Kr i s tusu! Ne dvomim, velespoštovani gospodje , da so vsa vaša dela, vsi Vaši n a p o r i in p r i z a d e v a n j a u s m e r j e n a v to, da hi se v o j s k u j o č a se Cerkev bož ja na tem svetu v a r n o ohran i l a in o h r a n j e n a pos ta l a še s i j a jne j š a , da bi si mogla in m o r a l a iz dneva v dan p r ivzema t i vse večji p r i r a s t ek v d u h o v n i h s tvareh . Če za ka te ro od teh s tvar i ni bilo us t rezno poskrb l j eno , t e d a j tega ne gre pr ip i - sovati uč i te l jem ali g l a v a r j e m l juds tva , še m a n j p a Vam, božj i možje , t emveč lastni brezdelni lenivosti in s k r a j n i nevednosti . Ka j t i , velespoštovani gospodje , na moj i rodni zemlj i , ki je Sk lavon i j a in ki leži ob mej i s p o d n j e Ogr ske prot i zahodu , med Š ta j e r sko in Ogrsko , in k j e r se tud i neki del in okrož je Železne ž u p a n i j e p o n a š a s t em imenom, je s k u p i n a l jud i , n e m a j h n a po številu, ki je p r e d a n a evange l ičansk i veri. Moj Bog, če bi hote l p o d r o b n o naštet i , v k a k o goste ob lake teme so ti l j u d j e z a g r n j e n i v d u h o v n e m pogledu, bi mi z m a n j k a l o besed. T a zmota pa se bohotno r az rašča za rad i vel ikega p o m a n j k a n j a k n j i g v las tnem d o m a č e m jeziku, ko hoče jo l j u d j e spozna t i t emel je svojega ve rovan j a iz kn j ig v d r u g e m na reč ju , pa za rad i nevednost i d rs i jo v n a j g l o b l j e l ab i r in te zablod. De loma pa je t emu kr ivo tud i p o m a n j k a n j e učenih mož, ki bi si j ih l j uds tvo v n a u k u in v ž iv l j en ju jemalo za vzor . In ker se je za to doslej le m a l o k a t e r e m u ali p a — razen m e n e — sploh nobenemu sinu moje domovine 4 N. m. 110. 5 V. Novak , O slogu p r v e p r e k m u r s k e kn j ige . SR XVII, št. 2, 1969,"227. e D. Cyzevsk i j , D e r Kreis A. H. F r a n c k e s u n d seine slavist isehe Studien . Zfs lPh XVI, 1939, 16—18. 7 N. m. 68. posrečilo obiskat i z u n a n j e dežele kra l jes tev , sem hotel vsa j kot nekak m a j h e n zd ravn ik odpomoči n j ihov i bolezni; kot zdravi lo pa sem izbral osnovne temel je našega ve rovan ja , ki p r i h a j a med l jud i z oznako »katekizem« in ki ga nepo- pačeno in osebno p r e v a j a m iz nemškega, ogrskega in la t inskega jezika. Toda medtem ko se vse pogos te je u k v a r j a m s to knj iž ico , me od moje n a m e r e vse bol j odvrača n e m a j h n a ov i ra — p o m a n j k a n j e d e n a r n i h sredstev, s ka te r imi bi si pomaga l p r i i zda j i tega dela ; s redstev seveda, ki jih je t reba plačat i t i ska r ju in kn j igovezu . Zato s svoj imi sodelavci k leč im pred obl ič jem Vašega velespoštovanega dos to jans tva in Vas, z a n a š a j o č se n a Vašo blagohotnost , n a j p o n i ž n e j e prosim, da toliko vaše očetovske zavzetosti , kol ikor je gori za j avn i b lagor , posveti te t ud i temu delu. J az in moj i sodelavci pa si bomo šteli za svojo dolžnost , da v zahva lo za tol ikšno nak lon jenos t u t r u j a m o Boga z nenehnimi mol i tvami za Vaše do lgo t r a jno ž ivl jenje , ki n a j ga ne ogroža nobena nevarnos t . Imen Vaših velespoštovanih dos to jans tev t r a jn i in na jpon ižne j š i častilci j F r a n c Teml in s pa t r ic i j i Pismo je naslovljeno na Augusta Hermanna Franckeja (Lübeck 1663 — Halle 1727), enega od začetnikov pietizma, in na njegove sode- lavce. Pietizem je zavoljo svojega prizadevanja, da bi po vsem svetu širil krščanski evangelij, močno vplival —- posebno preko nemških manjšin — tudi na slovanske dežele. Posebej je iskal zveze s protestanti in njihovimi pisatelji v teh deželah. Halle je bilo njihovo središče, tu so vzgajali tudi slovansko mladino in tu so tiskali tudi slovanske pro- testantske knjige. Najmanj stikov so imeli prav s Slovenci — le »nekaj Slovencev« se je tu šolalo,8 med njimi 1714—1715 tudi Franc Temlin.9 Čeprav je potem živel drugod, je gotovo vsaj delno pod vplivom delo- vanja tamkajšnjih pietistov prevedel prvo knjigo v svoje narečje. Pri tem ga je še posebej podpora nemških pietistov slovanskemu tisku spodbudila, da se je obrnil nanje s prošnjo za natis svojega dela. Ker o Temlinovem življenju po vpisu na univerzo v Wittenbergu 9. avgusta 1715 doslej ničesar ne vemo, ostane neznan kraj, iz katerega je objavljeno pismo pisal. Da ni navedel kraja, je tem bolj čudno, ker so sopod pisani »patriciji« nekega kraja verjetno v Prekmurju. Napisano pa je bilo pismo zelo verjetno v letu 1714 ali 1715, ko je bilo delo v Halle ju tudi natisnjeno. Mogoče ga je napisal za bivanja v Halleju, za kar bi govorilo to, da kraj ni naveden in tudi čas, ko je moralo biti napisano. Lahko pa pomenijo »patriciji« tudi — rojake. 8 N. d. 22. » Rupel , n. d. 110. Temlinovo pismo je pomembno ne le zato, ker govori o pripravi in izdaji prve prekmurske knjige, marveč tudi kot prvo znano pismo prekmurskega izobraženca. Zato vsebuje tudi nekaj mest, ki zbujajo pozornost ali spominjajo na avtorjeve izjave v predgovoru njegove knjige. Iako mesto je na jpre j stavek, v katerem predstavlja nemškim pietistom svojo domačo pokrajino, ki jo imenuje Sclaoonia, ne pa mo- goče Vandalia ali podobno, kakor so jo v 18. stol. tudi že imenovali (prim, pisma Mikloša Kiizmiča škofu Szilyju!). Svojo »rodno zemljo« postavlja med (!) Štajersko in Ogrsko. Ali je bil nenatančen ali pa je mislil le tisti tlel prekmurskih Slovencev, med katerimi živijo tudi evan- geličani, ko pravi, da je to »del in okrožje Železne županije« — pri čemer je prezrl Žalsko županijo, kjer so prav tako živeli Slovenci. Na tožbe o veliki duhovni temi glede verskega znanja v Temlinovem predgovoru (glej v Ruplovi objavi) spominja naslednji stavek z omembo »gostih oblakov teme«. Pomanjkanje knjig v domačem jeziku poudarja tako v pismu kot v predgovoru. Pomemben je podatek, da ni poznal sodobnika iz domače pokrajine, ki bi bil študiral v tujini. Formulacija »sploh nobenemu sinu moje domovine« je sicer pretirana, ker vemo npr. za škofa Jaklina. Za način njegovega pr i re janja Luthrovega Malega katekizma je pomembna izjava v pismu, da ga prevaja (ne imenuje ga sicer naravnost) iz nemškega, ogrskega in latinskega jezika. Ob današnjem poznavanju madžarskega Györszkega katekizmusa lahko do- polnimo Ruplova ugibanja iako, da je Temlin v glavnem prevedel madžarsko verzijo Malega katekizma, toda nekoliko jo je priredil po Luthrovem izvirniku — o tem bo treba natančneje govoriti ob drugi priliki —. dodal pa je ka j tudi po kakih latinskih besedilih. Temlin poudarja, da knjižico^ prevaja »osebno« — zato mu »sode- lavci« ne pomenijo pomočnike pri prevajanju, marveč gotovo pobud- nike, domače evangeličanske duhovnike in učitelje. Nerešen mora ostati pomen »patricijev«, pripisanih avtorjevemu podpisu. Tudi taka navidezna malenkost, kot je objavljeno Temlinovo pismo in usoda njegove knjige, dokazuje, kako nam je potrebno sistematično in skrbnejše raziskovanje posebno našega starejšega slovstva, ki ima tudii splošnolkulturni in narodnostni pomen, posebno v t. i. »obrobnih« pokrajinah. Spremljati in preverjati bi morali vsaj to, kar odkrivajo tujci o njej . Prav v zvezi s Temlinom imamo primer neodgovornega ravnanja, ko nihče od slovenskih slovstvenih zgodovinarjev ni poročal o knjigi Eduarda Winterja: Die Pflege der west- und südslawischen Sprachen in Halle im 18. Jahrhundert (Berlin, 1954) in bi bil moral v lej zvezi popraviti tudi napake v n je j o Slovencih. Poročilo o tem delu j e z a SR ( V I I I , 138—140) n a p i s a l N . P r i b i č , k i j e n e s a m o s t o j n o p o n o v i l a v t o r j e v e a n a h r o n i s t i č n e n a p a k e . Že Čvževski je v navedenem spisu sprejel po Kidričevi Zgodovini mnenje, da je avtor Malega katekizma F. Temlin. (Obliko T. rojstne vasi navaja po Grafenauerju, Kratka zgod., 94: Krajina m. Krajna, do- daja pa še »bei Tišin« — m. Tišina — oboje je prevzel Winter, str. 160). Kljub Čyževskega opombi o ohranjenem Temlinovem pismu Winter dvomi, ali sta si Temlin in Francke dopisovala, češ da »od tega doslej v Halleju niso mogli ničesar najti«.10 Po univ. matriki v Halleju navaja W. Temlinov vpis tam 1714, toda on ali njegov posrednik ga je slabo prebral: » . . . aus Muraj Bomberiensis« — pravilno obliko je objavil Rupel: »Muraj Szombathiensis«.11 O Tenilinovi narodnostni pripadnosti ugiba Winter: »Es kann sich natürlich nicht um die eigentlichen krainischen Slowenen handeln, sondern nur um die in Westungarn wohnenden Slowenen und Kroaten, die lutherisch waren«.12 Poleg tega. da omejuje »prave« Slovence samo na Kranjsko, pritegne po nepotrebnem še Hrvate, kar nadaljuje v naslednjem razpravljanju. Po sili hoče dokazati, da Temlinov Mali katechismus »war wohl auch liir die lutherischen Wasserkroaten (= gra- diščanski Hrvati, V. N.) in den west ungarischen Komitaten bestimmt«.13 Tudi ima gradiščanske Hrvate za ostanke panonskih Slovanov.14 Še več: prekmurske tiske, izdane v Halleju (M. Sever, Küzmic) hoče narediti za h rvaške . . . S tem prav anahronislično nadaljuje tradicijo nekritič- nega amaterja F. Szedenicha (Naši pisci i književnost, Sopron 1912). ki je Š. KUzmiča in druge prekmurske pisatelje razglasil za Hrvate (prim. V. Novak. Opombe k Štefanu Kiizmiču, CZN 1934, 63—64). Žal prepisujejo nekritično iz tega Szedenicha tudi še v Zagrebu, ko npr. 1. Esi'h obravnava 1 in reja Augustiča kot Hrvata (Hrvatska enciklopedija I. 741, Enciklopedija Jugoslavije I, 236) — celo s ponarejenimi (polirva- tenimi) naslovi del. Pribič je Winterjeve trditve in formulacije nekritično ponovil, saj govori o »hrvaško-slovenskih pisateljih« Severju in Kiizmiču. Razen Kidriča in Grafenauerja menda ne pozna slovenskih slovstvenih zgodo- vinarjev, ker po Čvževskcin in Winterju navaja le ta dva v zvezi s Temlinom in trdi, da se vsem štirim »ni posrečilo z gotovostjo identi- ficirati prevajalca Malega katechismusa«.15 Posebej še poudarja, da 10 Winter , n. d. 160. 11 Rupel , n. d. 110. l a Winter , n. d. 160. 13 Win te r , n. d. 161. 14 Winter , n. d. 160. 15 SR VIII , 139. Kidričeva domneva o Temlinovem avtorstvu ne drži. Vse te »domneve« pač temeljijo na izjavi Štefana Kiizmiča v predgovoru knjige Vöre krstšanske kratki nâvu'k (Halle, 1754), ki pravi v op. a) o Temlinu: »Od toga je vö dani zvogrskoga Györszki katekismus štampani v Halli 1715. kakšiva sem jaz li dva moje dni vido.« Temlinov lisk ni bil zadnji, ki so ga izdali v Halleju, zakaj sledile so še knjiga Miliala Severja 1747 in Kiizmičevi deli 1754 in Nomvi zakon 1771. Vse to govori o tesnem sodelovanju nemških pietistov s prekmur- skimi evangeličani. Začetnik tega pa je bil prav Franc Temlin. РЕЗЮМЕ Франц Темлин, который учился в 1714 1715 гг. в Халле и Виттенберге, перевел Малый катехизис Мартина Лютера на прекмурский диалект отчасти по венгерскому переводу этой книги (1709), а отчасти по подлиннику. В недатиро- ванном письме Аугусту Г. Франке и его сотрудникам в Халле он просит дать ему возможность напечатать этот перевод. Перевод был напечатан в 1715 г. в Халле и является первым печатным текстом на прекмурском диалекте. Автор сообщения «Письмо Франца Темлина немецким пиэтистам» коммен- тирует публикуемое письмо, чей подлинник находится в Государственной би- блиотеке в Берлине, а в то же время указывает на ошибки, которые в связи с Темлином допустил Э. Винтер в Die P f l e g e der wes t - und süds lawischen Sprachen in Hal le im 18. J a h r h . Среди них главная ошибка в том, что автор считает Темлнна и следующих за ним словенских писателей из Прекмурья прямо или посредственно за хорват. Эти ошибки повторил в обозрении этого труда и Н. Прибич в SR VIII , 138—140. POPRAVEK V č lanku Vilka N o v a k a : S lovenska in s lovaška pesem iz 1774 v« SR t8, št. t—2, str . 135 se je vr ini la n a p a k a . V 3. vrsti je t r eba č r t a t i : »t. j. u p r a v n o središče ž u p a n i j e Somogy«, ker Siimeg to ni. A v t o r j u se je t ako zapisalo, ker je pri vseh d i j a k i h iz Somogya v bra t i s lavski mat ic i vpisan kot k r a j izvira: Siimeg. Ve r j e tno je tak zapis nas ta l zavol jo podobnost i tega imena s Somogy.