Liât a* koristi dcltv« •k*«* l| udi —- U«Uv cl «o opravičeni do vaaya kar produclra|o. Thia papar la davotad to tha initrMl« of tha workini clan«. Work» •ra ara «milled to all what thav producá. Kun.j» *- 'oi oc,ft,lzcm J® tudi produkt teh svoj glas, delavci, ki pozivajo svo-'r zmep- 4 4 Well, kapitan Jim Wilson iz Hecle je zahajal v prodajalnico za sladščice, katero je imela gospa Puhek. Zaklenila sta se v posebno sobo in pila sta ter se zabavala," odgovoril je Butala. (Ta famozna ženska, Mary Puhek, katera Je je brate v Michiganu in Coloradu, Socializem je torej tisti faktor, da se naj združijo in združeni kateri J® delavcem odprl oči toli-preprečijo take umore v bodoče, ko» da »o _ spoznali krivične raz-ti delavci so aretirani, tepeni, na- mere» ki jih obdajajo; socializem Slovenka, je našim čitateljem že badani na bajonete in tudi umor- J® vzbudil delavce, da so prišli do znana iz dopisov naših poročeval-jeni za svoje človeške zahteve. prepričanja, da se lahko otresejo cev iz bakrenega okrožja. Njeno Delavci, organizirajte se in mo- teh «*mer, ako le hočejo. Glavni "prijateljstvo" z bossom \Vilso rilci se bodo tresli pred vami! , y*«-ok boja krivica in izkoriščan-____ja4- Je bil že prej in za ta ; Mehika $22,- ni odredila štrajka, niti ni zavzela nobene aktivnosti v istem; edino delo, ki ga je izvršila stranka in še vrši, je, da pomaga štrajkar-jem moralno potom časopisja, po-mogla je doseči vladno preiskavo in skrbi za materijalno pomoč stavkarjem. Socialistična stranka "00.000 (leta 1911. $24.880.000) ; je do 1. februarja — rekel je Ber K"iida $12.559.288 (1. 1911. $9,-762100); Sibirija v Rusiji $27,-635 500 (leta 1911. $$32.154.600); Angl. Tndija $12.115.162 (1. 1911. $11 054100); Japonska $7.165.-000 1. 1911. $6.896.900) ; Južna A-merika $12,425.000 (1. 1911. $10,-421 800), ger — dala strajkarjem $24.689.53 v gotovem denarju in poslala za $3,287.16 obleke in obuČe. Poslala je tudi dva vagona malo ponoiene toda dobre obleke. To je poleg tega, kar je stranka poslala fttraj-karjem v Colorado. Dalje je stranka poslala posebni preiskovalni hoče svoj denar, toda McNaughton je rekel proti drugim: "Sfik-sajte ga!" In res so ga "sfiksali". Odpeljali so ga na kolodvor in vrgli na prvi vlak, kateri je vozil proti Chicagi. Mathson je pa skočil iz vlaka, toda bil je takoj aretiran in peljan pred sodnika, kjer so ga obdolžili, da je 44hujskač" in da je preklinjal ameriško zastavo. Nato je dobil dvajset dni zapora. Pričalo je še drugih bivših stav- kokazov in sicer slično kakor Mathson. Dejali pa so, da pozneje, ko je bila zasigurana kongresna preiskava, da so rudniški bossje naenkrat postali boljši z njimi in da so jim dali več svobode. Preiskava se nadaljuje prihodnji teden. Dvorana, kjer se vrši preiskava, je vsak dan natlačena štrajkarjev, ki pazno poslušajo razprave. Morilci obsojeni. Houghton, Mich., 18. feb. — Trije Wadell-Mahonovi detektivi in deputij "Tolinghorne so bili spoznani krivim umora dveh štrajkarjev, Steve Putriha in Luja Ti-.iana in v pondeljek jih je sodnik Flannagan obsodil na sedem let ječe v Marquette. Polinghorne je dobil dvajnast let zapora. Preiskava v Coloradu. Trinidad, Colo., 20. feb. — Kongresni pododsek je dospel semkaj v nedeljo, da i.adalj.ije preiskavo stavke premogarjev. Najprvo bodo zaslišani Štrajkarji, ki imajo «krog 2000 prič, potem pridejo na vrsto operatorji Pozneje bodo kongresniki obiskali naselbine in (Nadaljevanje na 6. strani.) Wheeling Creek, Ohio. Cenjeno uredni&tvo: — Pred kratkem se je pri Lorain Mine pripetila nesreča, ki je zahtevala zopet delavsko žrtev. Eks-plodiral je namreč plin in na mestu ubil Frank Hura, rodom Čeh. Pokojnik je bil zaveden delavec in splošno priljubljen v vsej okolici. Kako je bil priljubljen, je pa pričal njegov pogreb. Moloh kapitalizem je dobil zopet svojo žrtev. Če bi se kapitalisti malo bolj zanimali za zdravstveno stanje rovov, bi se nikdar ne pripetila nesreča, toda zdravstveno «tanje rovov je gospodarjem deveta briga; njih glavna zadaea je profit. Ali to se ne dogaja samo v pre-mogovih rovih, ampak po vseh kapitalističnih institucijah, kjer si mora delavec služiti vsakdanji kruh. Kateri delavce neče poznati svojih interesov zbog tolikih nezgod in žrtev, ki bi bile pod drugim sistemom lahko dpravljene, ta ni druzega vreden, kakor da mu zraste rep, da bo laglje mahal o-koli kapitalističnih hlapcev in zajeda cev. Joseph Mat ko. Breezy Hill, Kana. Cenjeno uredništvo: — Prosim sprejmite v predale Proletarca sledeče: Z delom gre pri nas prav žalto-va. V splošnem se trdi, da tako «la bih časov glede dela že ni bilo pri nas nad šest let. Demokratska prosperiteta je torej od muh. — Sporočiti imam tudi žalosten slučaj, ki se je pripetil v enem tukajšnjih rovov. Neko jutro so delavci šli kakor po navadi k us-penjači v rov. Toda pri drugem spuščanju se je utrgala vrv na »vapenjači in vspenjača je padla v globino. Rezultat: trije mrtvi, drugi trije so pa pozneje v groznih bolečinah iadahnili. Po narodnosti so bili vsi — izvzemši enega, ki je bil Italjan — Ame-rikanci. Ta nesreča — ali bolje zanikrnost kapitalistov — je vse tukajšnje delavce silno razburila, posebno ko se je dognalo, da je bila vrv že preje načeta in da so nadzorniki rova zato dobro vedeli, kajti mule niso spuščali z ono vspenjačo v rov. Kajpak, inula ima za kompanijo večjo vrednost k-ot pa delavec, ki ne stane nič. To je jasen dokaz, kaliko je kapitalistu mar za delavca. Čas je ze, da se torej sami brigamo bolj zase, kakor smo se do zdaj; da se otresemo suženjskega jarma enkrat za vselej. Tukajšnji socialistični klub ima na razpolago več podučljivih knjig. Želeti bi bilo, da bi se rojaki — delavci bolj pridno zanimali zanje, poleg pa da bi posta-li tudi člani socialističnega kluba. Socialistični klub se je tudi zavzel, da se je vstanovila večerna šola za pouk angleščine. Brez angleščine je človek v Ameriki z vsemi svojimi zmožnostmi ničla. Kakor je tudi politična ničla brez državljanskega certifikata. Delavec brez državljanskega papirja je podoben barki brez krmila. — Naj torej aedaj nihče ne zamudi prilike, ki se nudi za pouk angleščine, kajti kdor bo znal angleški, mu bodo tudi v dobavi državljanskega certifikata pogoji olajšani. Pozdrav vsem zavednim delavcem širom Amerike! Martin Smolšnik. v Wa*hingtonu demokratični osel ali pa republikanski slon. Treba je torej propagirati za socializem. Čimprej prodre socializem v ameriški politiki, tem preje bo ljudstvo gospodarsko osvobojeno. Agitacija seveda ni lahka, ker imamo opraviti z nevedno v vra že »verujočo maso. To vem iz lastne izkušnje, ko seiu agitiral za Proletarca. l*riael sein v neko slovensko hišo in priporočil Pro letarca. Ker človek ni imel ko-rajže povedati v obraz, da ne mara lista, da so ne etrinja s socialisti, je dejal, da bo list naročil. Ko sem pa odšel, je vrgel list v peč in rekel svoji družini: poglejte peklenske eajtengo kako gori. Kaj bi človek z zdravim razumom rekel temu človeku? I)a je blazen! ln takih blaznožev je še ¿al — precej. Zato je pa tudi agitacija za predrugačenje družabnega sistema trnka. Toda brez žrtov ni vspeha. Naša dolžnost je, da te zaspance prebudimo in jim pokažemo življenje, kakršno je v resnici. Konečno pozdravljam vse za vedne delavce, Proletarcu pa že lim tisoč novih naročnikov l John Pezdirc. Reading, Pa. Cenjeni sodrug urednik: — • Z delom gre v Readingu slabo. Pred predsedniškimi volitvami se je reklo, da bo šlo bolje, ko bo iavoljen demokratski predsednik. Sedaj bo kmalu v pridi štrajkar-jev v Michiganu in Coloradi. — Slovenci in delavci druge narodnosti v tej okolici, pridite na veselico in storite svojo delavsko dolžnost, da se pomaga našim so-bratom štrajkarjem in tako olajša njih bedni položaj. Socialistični pozdrav! Ignac Žlemberger. Radogiro, Frank Skok, Leopold Rozman, Louis Kurreut. Po 35c: John Albrht, Mary Vr-hovnik. Po 2öc: Jacob Zamornik, Hart. Kovčan, Martin Potisek, M. Las-nik, (lospa Lasnik, Peter Bibih, Mike Zauusek, Georg Krašek, Fr. Kanisser, Stela Aiubrosini, Frank Ose p, Simon Osep, Boštijan Osep, Joseph Uračnar, A. Demko, John Jarc, Mike Vozel, Martin Cezar, Apntou A/.be, Frank Prašnikar, Uirt Rait, Jacob Galuh, John Kirš ary Riehtar, John Rozman, Ant. Tratnik, Frank Bregar, C. M. Ro-berston, John Topolovjjtek, Paul Mižer, Frank Makue, Frieda Wehner, Anton Kipeli, Mike Ke-Imater, Th. Oholcva, Victor Zupančič. Frank Rošel, Anton Ro-šel, Anton Jarc, John Smalc, ml., Ignac Musar, Martin Mraulak, .I.John Smalc, st., Mike Jucht, Joseph Sodar, Frank Littner, Šarite Forte, Lucas Kaizer, Anton Primožič, Louis Knaebel; Joe Plat, Frank Sehober, Martin Trsten-¡jak, Anton Patron, And. Cizej, Peter Ezjen, Joe Fratnik, Ferdinand Kiepe, Rudolf Cezar, Frank Mrak, And. Kast ran, Alois Va-lante, Mike Zapušek. Po 20c.: John Žaube. Martin Mohär, And. Ladilia, Stepan Bauiiikar, And. Brisar, Frank Herzog John Barko. Po 16c: Mary Gračner, Frank Stern. Angela Stern, Mary Osep, Jacob K ran je, Joseph Zvonar, Viljem Stariha, Louis Podrgais, Joe Zerovnik, Frank Štur gel, Mary Smalc, Paul Gegorič. Po 10c: Valentin Podobnik, Joe Pucel, Frank Ropovš, Frank Viv-nik, Valetnin Lushnik, Antonija Prašnikar, John Zaje, Joe Cvet-kovič. Frank Masler, Anton Jan-kel, John; Basso, Anton Kolenc, Herman Schneppendahl, Louis Lipovšek, Anton Kastran, Dora .Ladiha, Emilija Vedečnik. j Potrjujem prejem vsote $29.15 j od društva št. 68. S. I). P. Z. za stavkarje v Colorado. Cenjeni so-bratje in darovalci, v imenu stav-karjev vam iskrena hvala! Prepričani bodite, da vam bodejo šli sedajni stavkarji na pomoč, kadar zmagajo in se bodete vi nahajali v enakem slučaju. Krasno povračilo bodem priobčil v eni prihodnjih izdai lista, kako neko drutsVo S. D. P. Z. iz Westmoreland, Pa., pomaga sedaj stavkar-jem z darovi to se pravi, da je društvo hvaležno in ima še vedno v snominu štrajk Weatmore-landski, ko je potrebovalo pomoči, ravno tako bodejo hvaležno povračali roiaki iz Colorado, kadar bode stavka dobljena, oziroma. da se bode delalo in bode kje dnigje štrajk. Louis Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z. Trditi smemo, da se Pittaburgii zbuja. Že pretečeno leto se je «govorilo in tudi pisalo o ustanovitvi konzumi^e trgovine. Žal, da se še do danes ni uresničil nameravani korak napredka. Ne bom povdar-jal važnosti in potrebo zadružnih trgovin v Zjed. «Iržavah. Omenim naj le na tem mestu, da se je organizirala enaka organizacija v Pittsburghu, katera je dobila "charter" na ime "Federated Co-operative Association". Ime-if^ana organizacija je osnovana nj iuternationalni delavski podla-gr^pam, da tudi naš narod ne bode zaostal in se potrudil dobiti filialko naše narodnosti. Za vsako filialko je potrebno 250 Članov. Delnice so po 5 dolarjev. Torej rojaki in bratje Hrvatje, katerim je na tem, priti do cenejših vsakdanjih potrebščin, pristopajte v to podjetno organizacijo. Na političnem polju tudi lepo napredujemo. Klub J. S. Z. je v najlepšem razvijanju in se splGŠ-no opazuje vedno več zanimanja za organ izovan je. Soc. klub štev. 131 namerava prirediti zopet javen shod zadnjo nedeljo v marcu — seveda to pot v Poljski hali na Plummer St. Naveličali smo se predbaeiva-nja. da je naš narod zadnji. Z delavstvom ostalih narodnosti odločnim korakom, naprej po začrtani ooti do cilja. Delavski sovražnik je od časa do časa poražen — vedno pogosteje — vedno hujše — in prišel bo čas, ko moramo zmagati na celi črti. Pozdrav zavednemu delavstvu širom Amerike! Poročevalec. Superior, Wyo. V premogovem rovu so našli mrtva dva brata po imenu John Fin in John Piuk. Vzrok — pomanjkanje zraka. Prvi je bil Član J. S. K. J. in d ni št v a sv. Barbare, drugi pa S. S. P. Z. Pogreb se vrši 15. febr. L. Orosser, poročevalec. Clinton, Ind. Cenjeni urednik Proletarca: Prosim Vas da mi ne zamerite, ko Vas tako hitro nadlegujem zopet z dopisom. Časi so pač taki, da ni drugače. To pot smo bili na delu za zbiranje doneskov za štrajkarje v Coloradi, kjer bi.iejo naši bratje ljut boj z nenasitnimi kapitalisti. To delo smo prevzeli podpisani in še neka i bratov društva Balkan štev. 68 S. D. P. Z. Vsem darovalcem in darovalkam bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala! Nabrali smo $29.15 in poslali tajništvu S. D. P. Z., da odpošlje društvu Triglav v Tercio, Colo. Dali so. kakor «ledi: Po $1.00: .Tohn Močnik. Frank Krbes. Doetor Reese. Po B0c.: .Toe Rom, John Speh, John Potisek, Frank Sturm, Peter SMhr&der, Anton Trziner, M. Roundup, Mont. Priporočilo. Zdi se mi potrebno sprožiti misel glede slovenskih garjcvcev.— Proletarec in glasila slov. jednot in zvez prinašajo od časa do časa imena slov. garjevcev. To je hvale vredno. Toda samo to še ne služi trajnemu spominu in namenu. Garjovce mora zadeti malo hujša kazen, kakor samo začasna sramota. Vsled tega sem mnenja, da naj vsak naročnik l*roletarea, v katerem so objavljena imena skebov, shrani za poznejšo izpričbo, kajti kar gotovo je. da se bodo ti gar-jevci, ko se štrajki končajo, hoteli pomešati z organiziranimi delavci in v tem slučaju bo dobro vedeti, kdo ie kdo in kdo je bil kdo v času, ko je bil štrajk. Tak človek, ki ie vstanu v štrajku izdati svoje tovariše delavce s tem, da gre skebat, ne more vlivati od zavednih delavcev zaupanje, tudi če pozneje spada v unijo. Take judeže je treba rezervirati in nanje paziti kot na hudodelce. Plevel naj se loči od pšenice. Dobro bi bilo, če bi kdo vodil popolen memorandum vach slovenskih rfkebov v Ameriki. . . Ali ga ima kdo? Priporočljivo je, da se sestavi, ker tudi to spada v zgodovino ameriških Slovencev. Glavnega skeba poznamo, to je Luka iz Ca lumeta, njega bomo lahko proglasili predsednikom slov. skebov v Ameriki. Izvzeti bi bili le oni skebi, ki vstopijo v unijo še v času štrajka. Socialistični pozdrav! Frank Novak. Pittsburgh, Pa. Gotovo bode i naše rojake zanimalo zvedeti o najnovejšem delavskem gibanju naše naselbine. DISKUZIJA. Vera in socializem. Čital sem v enem članku pod tem naslovom, kjer je pisec navedel. da člani prve postanejo lahko tudi člani druge, kar pa jaz dvomim. Kajti vera sloni na ne-mislečih, socializem pa na mislečih. Vera nas uči, da je božja volja. da so brezsrčni b< gatini, kateri sesajo kri in mozeg delavcev. Socializem nas pa uči, da je vse bogastvo, katero obstoja, proiz-velo pridno delavstvo iz narave, ter da nimajo pravice posamezniki posedovati tega bogastva, pač pa človečanstvo v obče, ker ga je kot tako proizvedlo. Vera nas uči: bodi pokoren svojemu gospodarju, vzemi vse nad- 0 loge, bedo in trpljenje za dobro, ker ti jih pošilja bog; ne godrnaj ako te tlači rmščina, kajti božja volja je to, kateri se ne smemo upirati. Vera nas uči tudi, da je bog vsegainogocen in vsegaveden, neskončno moder, dobrotljiv in u-smiljen, ter da brez njegove volje ne pade nikomur las z glave* uči nas tudi. da on ustvarja in kreta vse po njegovi volji in modrosti. To je pa teško verjetno mislečemu človeku. — Ako je bog res asegaveden in ustvarja in dopušča vse po njegovi volji, je tudi on ustvaril Ilans Schmidta, pustil ga študirati za duhovna, da je lahko luksurziozno živel, pač pa mu ni dopustil, da bi se bil javno poročil in zato mu je poslal Ano Auinuller, katera mu je bila udana, da je srkal pri nji slad kosti življenja. I«i ko mu je počelo presedati življenje poleg nje, jo je umoril, razkosal ter znosil njene ostank«' v reko. in naposled bode moral tudi on umreti. — Res čudna taka modrost, usmiljenje in dobrosrčnost. Brez njegove volje niti las na pade nikomur z glave — pravijo duhovniki. Spominjam se še, ko je v Collimvoodu, O., zgorelo nad petdeset nedolžnih otrok. Volja in čin njegov? — V Calumetu, let; so slavili Cristmas — rojstvo od-rešenikovo, — je bilo uničenih 72 življenj, po večini nedolžnih otrok ln pred 1914 tirni leti, ko se je rodil sin božji, je dal kralj Herod pomoriti vse dečke do enega leta starih radi njega, — sina božjega .ie pn angel otel za to, da so ga po 33 tih letih izdali in izročili smrti na križu veliki duhovniki in služabniki božji. Res čudna taka modrost, katera je dopustila, da se je na tisoče in tisoče ljudi pobilo in pomorilo na na.jkrutejši način. Ako brez njegove volje ne pade nikomur niti las z glave, čeirava 'volja je bila, da so John Husa sežgali na gromndi, ni pa bila volja nobenega, da bi sežgali Luter Martina. To se razume. Njega niso sežgali zato, ker so bile razmere drugačne in ker je bila papeževa moč že omajena. Res čudna taka modrost. ki dopušča, da en razred .umira lakote, zmrzuje in trpi najhujšo bedo, drugi razred pa živi v izobilju ter umira radi preobilega uživanja. Ne vem, čegava volja je bila, da je vodiška Johanca potila telečjo kri, ter da ho jo nesramni ljudje izročili sodu i ji in bode morala za plačilo jesti ričet. lil ako premišljujemo enake stvari, moramo biti trdno prepričani, da zvesti podaniki veram morajo biti popolnoma brez sa-mostalnih misli, ter ni pričakovati, da bi zamogli zapopasti socializem v kratkem času, ker verski faktorji imajo še vedno dosti moči, s katerimi zadržujejo še lahko po večini svojih pripadnikov, dokler bodo to razmere dopuščale! Socializem mora računati bolj na ljudi, kateri so že raztrgali verske predsodke, kajti to je dokaz, da imajo več misli jo energije in so lažje pristopni socializmu. Socializem ne more strmeti samo za številom članstva, pač pa mora večjo pozornost polagali na moč, eneržijo, značajnost, terna trezno misleče ljudi, kateri so pripravljeni in zmožni vstraja-ti v boju z duha »vitlim mečem, ter da ne prodajo svojega značaja za vsako ceno. A. Bogataj. Človeški kostnjak star 200.000 let. Znamenita najdba, ki je velikega pomena za znanstveni svet, je bila pravkar odkrita v svetovno znanih asfaltovih jamah v L» Brae blizo Los Angeleaa, California. Globoko v asfaltu so izkopali kosti pradavnega človeka, kateri je po mnenju najditelja Fr. S. Dragetta ¿¡»vel najmanj pred 200.-000 leti. Kostnjak je tri čevlje visok in precej dobro ohranjen. Asfalt je namreč tvarina, katera ne razkraja trših snovi, vsled čeaar zamore take snovi ohraniti v sebi /a večno. Poleg človeka so našli tudi kosti danes popolnoma neznanih živali, ki so živele v tedanji takozvani pleirtoceni dobi, to je kakin dvesto tisoč let nazaj. Eden živalski kostnjak je podoben volčjemu, samo da je velik kot današnji slon; drugi je podoben konju, toda namesto kopit ima po «Iva parklja. Nad kostnjaki je ležala 20 ČcvTjcv debela plast asfalta. D age 11 je vzel kostnjake v Smithsonian Institute v Washington, kjer bodo predmet potoni natančnega proučavanja pregledali. On prav nič ne dvomi, da je najdeni kostnjak ostanek odraslega pradavnega jamskega človeka, kateri je živel svoje tužno, brez malega živalsko življenje pred 150 do 200 tisoč leti. ..— Maksim Gorki. V meščanskih listih čitamo, da «e je slavni ruski pisatelji in bojevnik za pravice proletariata po osem letnem bivanju v pregnanstvu vrnil v domovino. Ob času revolucije je Maksim Gorki odprto nastopil za ljudske zahteve. V prognanstvu je pošiljal ostre strelice proti korum piranim ruskim vladnim krogom in dvignili so proti njemu mnogo obtožnic. Ob času proslave tristoletnice ruske vladarske družine so pomilostili tudi njega, ki je odšel po kratkem bivanju v Ameriki iskat zdrav »a na otok Kapri. O njegovem prihodu v Petersburg niso smeli poročati listi. Ruski vladni beriči so se bali. da bi mu ljudstvo priredilo velikanske ova-cije. Pa tudi sam ni želel nobenih hrupnih pozdravov, k« r je težko bolan in so njegove ur«- štete. Naselil se bo na deželi, da preživi zadnje dneve svojega življenja V miru. — Pred nekaj dnevi so Hear- stovi listi v New Yorku prinesli članke, v katerili se je zahtevalo pomnožite^ mornarice in armade na suhem. , Ravno takrat je pa "Examiner" v San Franeiscu, ki je tudi njegova lastnina, prinesel članek, v katerem se glasi: "S tisoči miljonov, ki jih Evropa izda vsako leto /a spopolnitev armad in mornaric, bi lahko v enem letu — ako bi se rabili v kulturne namene — civilizacija napredovala za tisoč let. Vsaka bojna ladja je ena univerza. Vsak armadni zbor bi se lahko spremenil v inteligentne ljudi, ki bi odstranjevali puščave in močvirja. Vzlie temu — grade še vedno bojne ladje in kawirne, ali že se jih sramujejo .. . Tako piše šinok za denar in priporoča v eni sapi barbarizem in kulturo. Ive p dokument, za dostojnost ameriških kapitalističnih Časnikarjev. « ADVERTISEMENT SLOV, DELAVSKA UaUMMvijaoa dn« I*, «vumu» l**. lnSort»»rir»na » aprila IHU» v drlftvi 1'enn. , Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI UKADN1KJ: Predsednik: FBAN PAVLOVCuC, bo* 705, Coneuiaugh, Pa Podpredsednik: JUS1P ZOHKO, H. F. D. 3, bo* Vl|a, West Newton, P». Tajnik- ALUJZ1J BAVDKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Clevelaud, Ohio, pom o tu i blagajnik: JOSIP MARINČlC, 3536 K. 80 St., Cleveland, Ohio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDR1H, bo* 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: viljem sitter, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Couemaugh, Pa. FRAN TOMA2IC, 2. nadzornik, Gary, lnd., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POV6e, 3. nad*., 1 Craib st., Numrey Hill. N. s.'Pittsburg, Pa POROTNIKI: IVAN GORfiEK, \. porotnik, West Mineral, Kansas, bo* 211. JAKOB KOCJAN, porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARUNGER, 3. porotnik, Oirard, Kansas, KJF. D. 4. bo* 86 VRHOVNI ZDRAVNIK. "r" q F. j. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I GLAVNI URAD v hiii it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Dremelj Jo tet, bo* 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, R. F. D. 3, bo* 54, Johnstown, Pa. Zaman Frauc, bo* 556, Conemaugh, Pa. Kliuar Martin, 812 Chestuut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, bo* 238, Soth Fohk, Pa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa. Delegatje za združtveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, bo* 57, Coneuiaugh, Pa. , Rebolj Ivan, Ulencoe, Ohio. Ate ta u Zabric, bo* 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glass a ve.; Cleveland, Ohio. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, »o uljudno prosefti, poSiJjati vm 4opise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •• pošilja glasom pravil, edino potom Poituih; E*presnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi. 8EJA GL. ODBORA S. D. P, Z. Conemaugh, Pa., 15. Jan. 1914. Brat preda, otvori sejo točno ob 4 uri popoldan. Navzoči so sledeči: Fr. Pavločič, Alouis Bavdek, William Sit ter, Jacob Rupert, Ivan Gačnik, Math. Gabrenja, in Ivan Rebolj. Zapisnikarjem je izvoljen M. Gabre nja. Prečita se zapisnik zadnje letne seje in se sprejme z malim popravkom, od br. tajnika, radi člana Jerneje Per-ne. Dotični čl. spada k društvu št. 37 in ne 31, kot je stalo v Glasilu. Nadalje se tiče čl. Josipa Sive; on ipada it. 71. Brat Sitter pojasnuje glede zadeve čl. Frank Švigelj, od dr. št. 45. 8itter pravi, da se je dotični član obrnil na Odvetnika, da bi sodnijskim potom izsil podpore od Zveze, ter jo isti pozval gl. Odbor da se izplača dotične-mu članu podpora. Ker pa se je že prej izkazalo, da sta on in njegova soproga sama povzročila dotično poškodbo, ter sta oba na ta način hotela izkoriščati zvezino blagajno, nadalje tudi dejstvo, da se je obrnil dotični naj prvo na Odvetnika mesto na porotni Odbor, kot predpisujejo pravila. Predloga se, da se milostno postopa žnjim ker je bil baje zapeljan po neki gotovi osebi. Soglasno se sklene, da se njega in njegovo soprogo suspendira za dobo en mesec. Nadalje brat tajnik poroča zadevo sestre Katerine Bežan od dr. št. 36. Ona jo bila sprejeta v društvo v blagoslovljenem stanu, kar je pa zanikala pri zdravniški preiskavi, dasi-ravno je bila takrat približno že sedem mesecev v blagoslovljenem stanu. Skle ne se, da so ne izplača nobena podpora /a ta slučaj, ostane pa še nadalje lahko «lanica, ako se da na novo zdravniško preiskati. Odbor opozarja vse društvene tajnike(ice), da bolje pazijo in podučijo nove kandidatinje in kandidate, kajti nadalje se bodo Mlj strogo postopalo v jednakih slučajih. Nadalje poroča br. taj. od dr. št. 8 člana Vucho Ivan in Zemlias Ivan. Omenjena sta bila zatozena radi skebanja, zadeva se prepusti g), tajniku, da dobi bolje informacije za ta slučaj. Zadeva br. Zi-danšek glede operacije so rnu i splača 25 dollarjev, kakor je zdravnik dolo-éil. Ako uvideva. da se mu y o d i kri-v ica, naj se obrne na porotni Odbor. Kadi zadeve Mnrije Virant članica dr, št. 35 se postopa po odloku vrhovnega zdravnika; sklene se, da se odklonijo stroški operacije. Zadeva člana B!a šler Gašper od dr. št. 17 se prepustil vl. tajniku. Zadeva Anton Oostinčič od retUe njegovem življenju. Kot mlad astnik je bil začetnik mladoturš-ke revolucije. Dolgo je bil duša upornega gibanja zoper Abdul Hamida. svojega sultana in vrhovnega poveljnika. Potem je organiziral mladoturško stranko, bolj s strastnim temperamentom kakor s preudarjajočim razumom in za njene politične grehe je zelo soodgovoren. Ko je Italija napadla Tripolitanijo, je pohitel tja organizirat, arabski upor. Njegova vlada je sklenila mir z Italijo in prepustila svojo afriško posest, ali Enver beg se ni zmenil za to, temveč je nadaljeval neregularno vojno. In kdovc, kaj bi se bilo izleglo iz tega, da ni zadela Turčijo večja nesreča — balkanska vojna. Enver beg se je vrnil v Evropo. Nekaj časa ni bilo slišati nie posebnega od njega, le tu-patam kakšen fanatičen govor, kakšna izjava, kakšen protest. Naenkrat pa. je bil zopet v prvi vrsti, ko je hotel Kjamil poti pritiskom velesil skleniti mir, izročiti Odrin Holirnrom in prepustiti odločitev v Egejskih otokih Evropi. Preko noči je Enver beg improviziral rfvolto, naskočil Po rt o,; p ci čemur je bil ubit vojni minister Nazim, pridobil Kja-mila za demisijo in izsilil otl sul-tnna imenovanje mlnd^turške vlade. Tedaj so prišli zanj slabi Časi. Njegovo življenje je bilo v večni nevarnosti. Skrivati se je moral, pa 'vendar ni ušel vsem atentatom Enkrat je bil baje ranjen — še danes se ne ve natančno, kako je bilo si tisto epizodo. Ko se je obnovila balkanska vojna, ae je udeležil vojnih operacij, brez src-ee. Nadaljevanje vojne sploh ni nrineslo Turčiji nspeba. Ko je morala naposled venda" sklepati mir, so bile njene izgube Se večje kakor pred padcem Odrina. Enver- jeva zvezda je popolnoma poble- dela. Naenkrat je prišel veliki preobrat. Balkanski zavezniki so se "popadli mod aaho. Kumunija se je vmešala. Bolgarska je morala takorekc* zailnjcga «vojaka dirigirati na novo bojišče. Tracija je ostala skoraj brez vsakega vojaškega carstva, v Odrinu je bil neznaten oddelek, ki sc ne bi mogel menda niti enemu polku uspešno upirati. Tedaj je zaplamtelo En-verju v žilah. Ne da bi vprašal vlado, ne da bi se brigal za višje poveljništvo, je zbral kakor kakšen condottiere iz srednjega veka, toliko vojaštiva, kolikor je mogel, pa odkorakal čez mejo, v Traki-jo, v Odrin. In topot je bil uspeh na njegovi strani. Pomagal mu je ugodni pokižaj, zmagal je brez količkaj resnega boja, Turčija je dobila velik koa izgubljenega ozemlja nazaj, sveti Odrin je ostal v njeni oblasti, oamansko carstvo je zopet evro|>ska država. In zdaj je Enver beg njen vojni minister. Tupatam, zlasti v Parizu, gledajo pisano na ta preobrat. Turčija se trudi na vso moč, da bi reorganizirala mojo vojaško silo. Pozvala je cel trop nemških generalov in časluikov ter jim izročila veliko večjo oblast nego so jo nekoč imeli nemški inštruktorji v njeni armaui i generalom fJoltzem. Celo zborniško poveljništvo v Carigradu je izročeno nemškemu generalu. Vlada je otl Brazilije kupila nadrednot in pripravlja splošno obnovitev svoje mornarice. Ali vse te vojaške reforme ne bi zbudile toliko nemira kolikor imenovanje Enver bega. Njegovi impulzivni naturi je mir zopern in kakor hudiča kadilo. Misel, da je Turčija premagana je fej glavi neznosna, in v njej živi gotovo misel na revanšo„ Mogoče; da gledajo črnogledi prečr-no. Tako hitro kakor se marsikomu zdi, ne pride do vojne na Balkanu. kjer je vse tako izčrpano — in Turčija ne najmanje — da je vsem nočitek potrebnejši od vsega drugega. Utajiti pa se ne da nikakor, da imenovanje Enver bega ni najboljše znamenje za balkanski mir, zlasti ker je raz bita balkanska z»veza, ki bi že s svojim obstankom zmanjšala nevarnost nove vojne. ALBANIJA BREZ KONCA IN KRAJA. Avstrijski oficiozni listi že delajo iz princa Wieda junaka. Mla-doturška zarota, «v katero je bil zapleten tudi njegov prerok in naš prijatelj Izmajil Kenia 1. ga ni u-plašila. Prinčeva prtljaga «o že odpravlja v Drač. Za svojimi kov-eegi pa pojde sam izvrševat svojo zgodovinsko misijo v Albanijo. Bercfhtoldova "Albanska korespondenca'' poroča obenem iz Bukarešta, s kakšnim hrepenenjem da pričakujejo v Rumuniji živeči Albanci prihod gosiioda Wieda, ki ga že imenujejo \ lljema I. Prijetneje bi bilo za nemškega princa, če bi prihajale take vesti iz Albanije. Seveda bi moral biti tedaj zelo lahkoveren, če bi jim zaupal. Tudi Izmajil Kemal je slovesno izjavljal, da ni nič na svetu nujnejšega od imenovanja in prihoda albanskega kneza ter je za-eotavljal Wiedu svojo udanost. To ga pa ni nie motilo, ko je pripravljal tla za lzet pašo; in kakor je on znal ločiti besede od dejanja, tako bi znal še marsikateri dru ei Albanec poetično pozdravljati protestantovskega kandidata, in praktično pa delati za mohame-danea. Na vsak način je velik pogum, ki ga sedaj pripisujejo Berchtol-dovemn pretendentu, nekoliko dvomljiv z ozirom na dolgo obo-taivljenje ffö^potln prinon. Zdi so, da se mu .je korajža povečala bolj v.sled zunanjega pritiska knkor iz notranje odločnosti. Odpošiljatev njegove ffrtljago izgleda knkor de monstraeija, ki naj bi napravila vtisk na Albance in na Turke, pa učinkuje doslej prav toliko kolikor glasovita demonstracija bro-dovja proti Črni pori. Sočasno z zanimivo vestjo o Wiedovih kovčegih, v katerem je menda shranjen že tudi knežev-ski ornat, prihajajo nekatera dm-ira poročila, ki niso pra-vzaprav nič manj interesantna. Čete Esad paše so baje zavzele Elbasan, ter povzročile v mestu, ki pori, velik masaker. Mladoturki pa pripravljajo po vesteh iz Soluna novo ekspedicijo y Albanijo in so vto deželo preplavili s svojimi genti. Zelo mikavna torej ni situacija za gospoda princa na noben način. Kar žele Albanci v Bukarešti!, ne pride posebno v poštev, dokler je očitno, da žele Albanei v Valoni in Draču, v Skadru in Tirani vae kaj druzega. Povrh se tudi še zdi, da se pretkani Izmajil Kemal še nikakor ni dal ugnati v kozji rog; v Parizu imajo naiured poročilo iz Valone, tla ostane plo-meniti mož ne čelu provizorične vlade in se mu ne sanja, da bi opustil javno delovanje v prid med-nardoni kontrolni komisiji. Če se vse natančno premisli, tedaj se to pravzaprav ne vjema popolnoma s prvimi telegrami, ki so oripovedovali, da ie navihani gospod demisioniral in obljubil, da zapusti Albanijo. Sicer ni bilo mogoče, da je kaj obljuboval; ali obljuba in izpolnitev se pri njem očividno razlikujeta. Če pa jo mednarodna kontrolna komisija, ki zastopa takorekoč velesile, zahtevala. da naj gre žlahtni beg v tujino, pa ji on tako kljubuje, da ne odstopi niti od vlade, tedaj mora biti vpliv komisije že v Valoni čudovito majhen. I)a ga nima v deželi prav nič, pa dokazuje pro diranje Esadovih čet, ki so po zadnjih «vesteh iz Ohrida zavzele vse vasi med Elbasanom in Pod-bradcem, razpostavile ob albansko srbski meji straže in napredujejo skoraj brez odpora. Princ Wied nima torej v Albaniji nikogar razun brezmočne kontrolne komisije in holandskih žandarekih oficirjev, ki imajo menda dosti opraviti, da varujejo sami sebe. Proti njemu je albanska vlada, proti njemu so mohame danski bayraktarji in mohamedan ska plemena. V deželi operira Esa-deva armada: od zunaj pripravljajo Turki napad. V Albanijo priti ne bo princu Wiedu težko: y Albaniji ostati bo teže. Odločno pa bi se morali zahvaliti za to, da bi šli avstrijski vojaki varovati njen na pesek postavljeni tron in da bi avstrijski narodi žrtvovali poleg denarja še kri za nemškega princa. Neki. strajkar piše, da ie kralj McNaughton obljubil Švajgerju za zasluge lepo medaljo iz "ku-fra", na kateri bo naslikana flaša "nemške"! Čestitamo! SODRUGI! Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list ii-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral ilritfl "PROLETARCA", kajti to }• prva naloga nase stranke. Vsak socialist bi moral točna plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način m zamore osigurati napredek nase-mn liitn. "NAŠI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je «o-socializem in kaj socialisti hočejo, ta naj se naroči na ' N ase Zapiske * katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnih člankih. "Naši Zapiski" so edina slovenska znanstveno socialistična revi-ja, ter jih ureduje sodrug dr. H. Turna, odvetnik v Gorici. 'Naši Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (m&-gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primorsko, Austrija. naroČite se na dnevnik "zarja" 1 Kdor želi čitati podučne članke o aociiilizmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "zarja." "Zarja" izhaja v Ljubljani. Selenburgove ulice št. 6 II in stene za Ameriko $6 za celo leto. Ali že imate prvi državljanski papir? /.ko ne, pojdite precej iu-tri poni I Ako ga imate, vzemite kakor Mtro mogoče druzega. Delavec h ve* volilne pravice, je čolnar brea vesla. Kdor bi lahko volil in nt voli, je zločinec, ker je kriv, da drogi trpe zaradi njega Ali si je ie vaSa organizacija naročila 100 iztisov "8ociali-stične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici, — Ako tega še niste storili, skrbite, da se U zgodi PROLETAREC LIST ZA INTERESE D I* LAVSKIGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOWfcli. —— Lastnik ui udsjmUtji —— dtfoslovtnska dilivtki tiskovna družbi v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo letu, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivališča je poleg novega naznaniti • tudi stoti nas/ov dmüo •lowcnak« or|nnii«ci|» Jugo.l. — MwItliiliiM mM v Aurtkl. - Vse pritožbe «le»ie nered nega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, jo poAiljati predsedniku družbo rr. Podlipcu, 5039 W 25. PI Cicero, III. PROLETARIAN Owned and publi*H«77 KORAKANJE NAPREDKA. V zraku čez Atlantik. Najbolj mamljiva "sanja" današnje dobe je bila brez dvoma — polet z aeroplanom čez Atlantiški ocean. Ta "sanja" se bo .brez dvoma vresničila leta 1914. Tako nas zagotavljajo najhLadnokrvnej-še glave na polju aviatike. Vprašanje je le, kdo bo Krištof Kolumb zraka! Kdor bo doživel to čast, di prvi preleti Atlantiško morje T Za kontest se pripravljajo najznamenitejši ameriški in evro-pejski letalci. Orville Wright in drzni letalec Harry Atwood se že delj časa bavita s tem problemom, med tem ko je Glenn Curtis že izdelal poseben aeroplan, s katerim bo baje poskusil svojo srečo John II. Towers, lajtnant v ameriški mornarici. Zadnje dni se je pa oglasil Abrain Haygorodski v New Yorku, kateri je znan že dalj Časa med letalci pod imenom Ray. Izdelal je načrt za mogočni letal-nik, kateri bo imel gonilne sile 800 konjskih moči in bo vagal tri in pol tone. Letalnik bo imel štiri stroje z 200 konjskimi močmi vsak in štiri propeller je. Narejena bo tudi kajita za spanje. Ta letalnik že gradi Curtis Co. in sicer v strogi tajnosti. Raygorodstoi namerava začeti s poletom sredi julija in ▼ letalniku ga bota spremljala še dva letalca. On upa. da bo vozil 100 milj na uro 10.000 čevljev visoko v zraku in računa, da bo prišel čez morje v 15 urah. Dvignil se bo najbrž v St. Johns, Newfoundland in letel naravnost na Irsko blizo Queenstowna, koder je najkrajša pot čez ocean. Zvedenci trdijo, da bo letalcem iz Amerike pot veliko milejša kot pa evropejskim letalcem iz Anglije proti Ameriki. Iznašli so nam reč. da zračni tok visoko nad oceanom drvi enakomerno od zapada proti izt-oku, kar bo od velike koristi letalcem kadar splezajo na ta tok, mod tem ko bodo morali njih tekmeci iz Evrope leteti bolj nizko, kar pomeni »več nevarnosti Tekme se bo vdeležilo najmanj deset letalcev. Vsak letalec bo imel seboj aparat za brezžični br-aojav in spremljali jih bodo mnogi parniki na vodi. Zmagovalca, kateri prvi prileti skoz, to je i najkrajšem času, čaka nagrada o krog $100.000. sarenje j« le potrata časa. Mi bomo konfiscirali te stvari ravno na tak način, kakor bomo konfiscirali demokrasko in republikanska stranko, namreč: preskrbeli bomo nekaj boljšega. Sodr. Warren pravi, da bi •vzel konja nazaj, Če mu ga kdo ukrade. Toda če on vidi, da je točo j že stara, na pol crknjena rarha, ali se bo res potrudil zan j t Ameriške železnice niso zaplenile niti kupile starih potniških vo-zov ; železniške družbe ao enostavno gradile nove načrte, s katerimi stari konjski vozovi niso mogli konkurirati in morali »o izginiti. "Everybody's Magazine" je prinesl v decembru 1913 članek pod naslovom "Better Business" in pisatelj tega Članka dokazuje, da skoraj ni stroja v celi Ameriki. kateri bil bil popolen in dovršen. Naže železnice so po mnenju najboljših strokovnjakov že zastarele in nevarne iti lastnikov Železnic bi ne mogli hujše kaznovati, kakor da iste prepustimo njim, da poginejo z njimi. Železnice s svojimi neštetimi progami, tovarne s sedanjimi "modernimi" stroji, ki jih še vedno goni voda spremenjena v paro itd. bodo se kmalu konfiscirale same. Victor Berger je imel najbolj prav, ko je rekel v kongresni zbornici: "Konkurenca ubije konkurenco." Naša paketna pošta je lani naredila čistega 30 milionov dolarjev in vsi ti milioni so konfiscira-ni ekspresnim družbam. Letos bo Parcel Post konfiscirala ekspres-nim družbam lahko še enkrat toliko. Ves napredek, katerega naredi vlada z neprestanim izbolj-šavanjem glede industrij, gre na kredit social i stični propagandi in izobrazbi. Treba je le učiti delavsko ljudstvo, kaj je dobro in potrebno, tako da bo zahtevalo boljše stvari potom zakonodaj in ob času. ko bodo soeialisti pripravljeni. da 'prevzamejo vodstvo te republike v svoje roke, ne bo jim treba beliti si glav o konfiskaciji. Socializem jih bo že čakal na pragu kapitola v Washingtonu." BAJKA O ENAKOSTI. "Socialni demokrat je hočejo, da bi bili vsi ljudje enaki; bo je neumnost. Narava sama je naredila ljudi neenake. Nikdar se to ne da izpremeniti." Take govorice se lahko sliiijo od ljudi, ki so sicer pametni. Človek jim na to odgovori, da se socialisti ne bore za enakost, ker imajo sami toliko razuma, da ne zahtevajo nemogočih reči, ampak da so enake pravice njih cilj. Pa je že zopet pripravljena modra opazka: "Tako! Lenoba in pridnost naj imata torej enako življenje. Te-^>ec naj uživa to kar modrijani Ce imajo socialisti take namene, naj le ostanejo daleč proč od nas! Tak mož bi. imel popolnoma prav, če se le ne bi motil o namenih preklicanih socialistov. Ne bi se pa mogel tako kruto motiti, če bi se le nekoliko ozrl po sedanji družbi. Kakšne pravice imata lenoba in pridnost, kakšni užitki ali onem slučaju sposoben za pravo uživanje. S svojim denarjem si lahko kupuje kujige in slike; če jih razume, je postranska Btvar. V njegovi knjižnici in po njegovih sobanih je prostora zanje in za baharijo so tudi take reči primerile. Drugim ljudem je dala pri* roda nemara več sposobnosti, da bi jih uživali z dobičkom za svoje znanje in za svoj okus; priro-da pa jim je pozabila dati tudi denarja, ki je v tepčevi blagajni. Le tepci in lenuhi morejo želeti, da bi ostale te razmere neizpre-menjene. Socijalizem pa ne mara privilegij za tepce.in lenuhe; bori se zato, da poda življenje ljudem enake pogoje, poteiu pa naj pride do boljših užitkov tisti, ki je več vreden, ne pa tisti, čigar očetje so znali bolj in intenzivno ropati in izkoriščati. Ljudje ne poetanejo "enaki", če mine kapitalizem ; po naravi bodo eni veliki, drugi majhni, eni plavi, drugi črni, eni delavci, drugi zaspani, eni razumni, drugi zabiti. Ta pri-rodna različnost ostane, ker se ne se ponujajo tepcu in modrijanu, to se lahko imenitno študira v da-Ida meni nič tebi nič odpraviti; ali pravo izkoriščanja je rodilo pravo odpora. konfiskacija. Mnogo je sadrugoov — zlasti med Amerikanci — ki si belijo glave in zapravljajo dragoceni čas z mislijo, kako bodo socialisti razlastili kapitaliste in podruža-bili kapital. Mučijo si glave, da li je konfiskacija ali zaplemba zasebne lastnine zakonita ali ne in druge podobne stvari. Mesečnik "The National Socialist" v Girardu, Kans., posvečuje že nekaj časa po celo stran temu vprašanju v obliki člankov, v katerih razni sodmgi diskutirajo o tem. V zadnji številki tega lista ima neki W W. Green iz Nelsonville, O., glede tega vprašanja sledeče pametne misli: "Smešno je poslušati naše so-druge, ko govore o konfiskaciji zemlje in orodja za proizvajanje, kadar pridejo socialisti na krmilo. Vsako tako govorjenje in pi- Kapitalistu je vsak delavski voditelj "agitator", kateri po mnenju prvega "izrablja potrpežljivost drnali (mob) v svojo osebno korist." * Kapitalist naravno sodi po sebi in to kar očita "agitarorjem", izvršuje do pičice sam. Kapitalist kuje iz potrpežljive delavske mase osebni profit. Samopašniki v Bostonu, ki posedujejo (po krivici) rudnike v Caluinetu in okolici, imajo po kapitalističnih zakonih krivično pravo do izkoriščanja. Zato se organizirajo in kličejo na pomoč vse politične sile obstoječe kapitalistične vlade. Toda samopašniki ne vedo, da je pravo izkoriščanja rodilo pravo odpora, ki je moralo priti. In rezultat tegp, odpora je štrajk. Namen samopašnikov je profit za nekatere. Namen rudarske organizacije pa ie korist za rudarje Knkor si prvi lastijo pravo organiziranja z namenom izkorišča ti, tako imajo rudarji človeško pravo organizirati se z namenom odbijati izkoriščanje po prvih. Dejstvo, da ie bil poprej "mir" dokler ni bilo agitatorjev", ne ovrže ničesar. Mir je bil tudi prej dokler ni bilo kapitalistov — mir puščave. Ali vnrašanje je: Dali je bila pravica prej dokler ni bilo agitatorjev T Če ie bila pravica, če je vladala taka zadovoljnost in taka sreča med delavci kakor jo opisujejo kapitalisti in njih plačani hlapci, ali je potem mogoče, da bi šlo 15.000 rudarjev kar tako za 'Spas' na štrajk? Ali je kateri delavec tako bedast, da bi poln sreče in zadovoljnosti pri svojem delu, vrgel to srečo od sebe, ko je prišel "agitator" in stradal ter preže bal pol leta in še več na štrajku, samo zato da bi ugodil "agitatorjem"! To ni mogoče! Kdor to trdi, je največji lažnik pod solnccm! Delavci, ki so zaštrajkali so imeli povod zato, imeli so tehtne vzroke brez ozira na "agitatorje" in izrabili so prvo priliko, da so šli v boj Prignal jih ie odpor proti ne-človeškemu izkoriščanju — odpor, kateri j® logično moral priti, odpor, kateri je rodil delavsko organizacijo. našnjih razmerah, in kdor se s tem kaj bavi, ne bo mogel želeti, da bi ostalo tako kakor je. Delavec v tovarni, v jami, na železnici, v plavžu mora biti priden, tudi če bi rajši »včasih malo polenaril. Kajti zanj velja kazen stradanja za zanemarjenje pridnosti. Nanj gledajo oči paznikov, mojstrov, vsakovrstnih predpostavljenih, da spoštuje pregovor: "( as je denar!" Vsakovrstne bistroumne kontrole vpeljujejo pod jetniki, da preprečijo vsako potrate» časa "svojih" delavcem. Če pa uganja ?roletarec lenobo, ne dela tega prostovoljno; kajti kiju če tovaren imajo gospodarji, in če gospodarska kriza omeji naročila, ne ve fabrikant kaj početi s pridnostjo svojih delavcev. Kadar se zmanjša reka profitov, so delavci prvi, ki se morajo pokoriti za grehe kapitalizma. Lenoba in pridnost nimata v kapitalistični družbi enakega življenja, tej resnici se ne da ugovarjati. Ali razmerje vendar ni tako, kakor si navadno domišljajo nasprotniki socialistične enakosti, ampak ponajveč ravno narobe. Lenobi se bolje godi kakor pridnosti; kajti dobro življenje po kapitalističnih zakonih ni odvisno od tega. koliko človek dela, temveč od tega, koliko dela prevali na druga pleča, koliko drugih ljudi vpreže v svojo službo, skratka kako zna izkoriščati ljudi. Ugodno življenje daje posest. Bogastvo omogoča lenobo in užitke obenem; pridnost pa se večinoma tako poplačuje, da mora biti človek, ki jo uganja, vesel, če zasluži zanjo vsakdanji kruh. Včasi pa se tega skromnega cilja ne doseže. Idealisti, ki trepečejo pred so cialističnim uniformiranjem, bi nemara vendar priznali, da to ni najlepše razmerje. Morda bi bilo vendar nekoliko pravičnejše, da bi užival dobrote življenja v več ji meri tisti, ki jih ustvarja; na mesto da dobiva lenoba nagrade. Toda ta zahteva je lahko pravic na, etična in moralna, pa se v kapitalistični družbi vendar ne more izpolniti. Kajti dobrote življenja se ne morejo izdelovati golimi rokami v zraku. Treba je za to orodja, strojev, tovarn, zemlje, jam — poleg tega pa dela kot najvažnejši element. Zakaj ruda ne pride sama iz rudnika, jeklo ne raste na trati in sukno ne de-žuej iz oblakov. Delo pa ne pride do strojev, v plavže, v fabrike, na železnice, na paraike, na laboratorije, čov, ki prirejajo veselico. Na veselici bo govoril sodrug K. Seidel, kandidat za majorja. Kdor hoče imeti dobro zabavo in duševnega razvedrila, naj ne zamudi to lepe prilike. S socialističnim pozdravom! Thos Stepich, tajnik. La Salle, 111. (v,lane Jugosl. socialističnega kluba št. 4. opozarjam, naj se vdeleže prihodnje seje, ki se vrši v marcu. Sedaj žc ni bilo tri mesece nobene seje. Kaj je temu vzrok? — Ali mislijo Člani, da jc dovolj, če plačajo svojo članarino, tistih 25 c. Ne. nikakor ni dovolj. Socialističen klub mora imeti vsak mesec enkrat svojo redno sejo, ker ic vedno kaj važnega na dnevnem redu. — Sodrugi! Če vem ni všeč, da w seje obdržavajo vsako prvo nedeljo, pridite na sejo in datum predrugačite. Prosil bi torej vse člane, naj pridejo na prihodnjo sejo, da o tem odločimo. Na dnevnem redu je tudi drugih več ali manj važnih reči. Na svidenje torej dne 1. majca v dvorani JoS. Mikločiča! Socialistični pozdrav! — Vencel Obid, organizator. Fond za mich, štrajkarje, Zadjni izkaz št. 336......$324.58 Nabrano na zabavi drust. Sloga" S. N. P. J., Wau- kegan. 111. ............ 5 85 Frank Mikuš, Waukegan, III.................... .50 Frank Zore, Waukegan, III......................50 L. Zimmerman, Farrell, Pa. 1.00 Skupaj do 24. febr.....$332.43 Fond za coloradske štrajkarje. Zadnji izkaz v št. 336... $111.12 P. Zmrzlikar. Winterquar-ter, Utah....................4.85 Skupaj do 24. febr.......$115.97 Klobuk doli pred neumnostjo! "Učen" slovenski farmar, ki se ni podpisal, je priobčil v "Glas Svobode" z dne 30. februarja neko skup zmešano broago pod naslovom "Pobeljeni grobovi in nji", ki bi imponiraala le norcem v norišnici kot učen članek. Na to brozgo, v kateri misel pobija misel, ki nima začetka ne konca, ne bi bilo vredno reagirati, tla se pisarček ni povzdignil o socializmu do teh učenih stavkov, ki se glase doslovno: "Kaj pa je pravzaprav socializem? Nič drugega ni, kakor nevidna naravna moč. katera združuje ali napaja našo "dušo" z mislijo do delovanja telesa, da kako dobro stvar pričnemo in jo dokončamo v prid celega (!) človeštva." "Slovenski farmar" brez imena je torej pogodil s prvim strelom ptiča tako zvrst no, da se je farmar mesto ptiča zvrnil mrtev na tla. Marsikakšna neumnost se j»' do danes zapisala o socializmu, ali priti je moral "slovenski farmar', seveda brez imena, da je posekal vse Pavlihe, ki so obrnili svojo topo kopje proti socializmu. Zdaj s«1 pojdite solit »vsi socialisti, ki trdite in ste prepričani da je socializem gospodarski nauk, ki uči, da na i s*' današnji roparski kapitalistični sistem nadomesti s socialitičnim, po katerem hoda vsi ljudje imeli enake pravice do produktivnih, razdelivnin in prometnih sredstev! Good bye! utopistični socialisti: Robert O-wen, Saint Simon in Favrier! Z Bogom socialistični misleci Kari Marks, Liebkneeht, I>asalle, Bebci, Jaures in drugi! Slovenski farmarski Pavliha vas je pobil s par stavki. Po njegovem nauku je Neki siromak v Freeportu, K I., je bil obsojen na 60 dni zapora, ko je ukradel kos kruha. To je zločin! Po postavi bi moral mož umreti gladu iii potem bi prodali njegove kosti za gnojilo. Taka je kapitalistična civilizacija! Rusija namerava dati Sibiriji samovlado (home rule). Tisti, ki trpe pod železno peto kozakov v Colo rad u in Michiganu, si bodo kmalu želeli, da so v Sibiriji. «lohn .lacob Astor, dveletni sin Astorja, kateri je utonil s Titani-eom vred, ima že tri milione dolarjev premoženja. Dveletno dete ima tri milione! "V potu svojega obraza boš jedel kruh", je nekje zapisano. Kje si* pa to izpolnjuje? Ne pozabite na veselico s proslavo Pariške Komune 15. marca v Pulaski Hali na So. Ashland Ave. bli/e 18. ceste, Cnicago. Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino fn žganje, na: ^f*! c? D r D \T 4 nn 1903 BLUE ISLAND AVENUE, JUij« DLKll/iKUf (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS. Narodni demokraški komitej je izdal brošuro, v kateri hvali predsednika Wilsona in jegoivo vlado, češ kaj je vse storila dobrega za ljudstvo. Ljudstvo? Ali so v tem "ljudstvu" všteti tudi tri milioni brezposelnih dalveev? John D. Rockefeller se brani plačati davke in vlada ga name rava tožiti. Ali se vam meša. ljudje božji? Davki so vendar zato, da jih plačajo reveži — ne pa milionarji! Praviio, da je Bog rekel prvi dan: "Bodi svetloba." Rockefel-er je pa tisti mož. ka*eri je na svetolobo udaril pečat zasebne lastnine. Sedem največjih čudovitogti. . "Lokal Anziegcr" v Berlinu je ruthivno razpisal nagrado tistima, katerj imenuje sedem največjih čudes moderne dobe. Nagrado je dobilo sledečih sedem čudovi-tosti: brezžični brzojatv. Panamski prekop,» zračna ladija (dirigible). aeroplan, radij, kinematograf in parnik "Imperator". — V West Virginiji nameravajo uvesti državno policijo na Konju po vzoru Pennsvlvanije, ker stopi z dnem 30. junija v veljavo državna prohibicija. uverjeni smo. da bodo kozaki takoj na mestu, ako bodo delavci zaštrajkaii. VABILO NA SLAVNOST $ Pariške Komune ki jo prirede j Jug. socijalistični klubi v Chicagi j DNE 15. MARCA 1914 • -- —---;-—--- v Pulaski dvorani, Ashland Ave.. med 17. in 18. cesto. Začetek to»'no ob 2. uri popoMne. Igra v slovenskem in hrvatskem Jeziku. Vstopnina Je 26c za osebo. VZAJMKNI ODBOR. ROJAKI V MESTU IN OKOLICI! Poskusite Bernardovo Kapljico! NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna — 214S-M Blue Island Avenue. Chlrago. lil. . Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vae delo garantirano. {| FOTOGRAFIJE _i__... najfinejšega dela, najsibo ženitovanjske, druAtve-ne aii družinske, vedno dobro in okusno izdeluje 1 v IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist 1634 Blue Island Ave.f med 18. In 16. uL, Chlcago. t vsakim tucatom slik damo krasno darilo. Telafon: Canal 2599. Itavnokar sem prjel žalostno porodilo iz moje rojstne domovine, da je dne 21. januarja 1914 nemila smrt pokosila mi edinega brata Jožefa in ga položila v prezgodni grob. Mladenič* bil je 21. in ga nisem veliko poznal, ker ob ¿asu, ko sem se ločil od njega in moje rojstno domovine,'jo bil Se otrok, sedem let star. V stari domovini, vas čreAjevec, fara Semič, na Dolenjskem zapuAča žalujoče stariAe in eno sestro omožena Skala. Pogreb se je vriUI dne 23. januarja 1P14. Ker mi ni bilo mogoče biti pričujočemu, ko so položili ostanke dragega edinega brata k večnemu počitku, me srce tem bolje boli. Svojo ža!o«t in sočutje mi ni mogoče opisati, kot da izkipim i z žalostnega srca. -i Oh! Ti bela žena nemila, Kaj si vendnr mi storila, Položila si mi edinega brata v prezgodni grob. žalost ki si jo mi povzročila Srce moje bode v solzah utopila, Ker položila si mi edinega brata v prezgodni grob. Podi mu lahka mati zemlja! žalujoči brat. John Movero. 460 Mesaba Ave., Duluth, Minn. i' k o i. k T A ii k C Mich. štra|k. (Nadaljev«uje s prve strani.) ne prepričali o mnogih zločinih na licu mesta. Nešteta hudodelstva milice napram štrajkarjem bodo vsekakor glavni fsktor preiskave V nedeljo zvečer so miličarski baditi ustrelili drugega kozla. A-retirali so kcngresuika Johna M Kvansa iz Montane, kateri je nepoznan hodil po ulicah Trinidada in se zapletli v pogovor z enim vojakom. Opazil ga je eden "višjih" v bližini in prijel Kvansa, češ kaj .šče. Kongreamk mu odgovo ri, da kaj gi briga. Miličar je nato vzel Kvanta seboj in na postaji so šeta zvedeli, »'a je "drzni tujec" eden izmed kongresnikov, ki preiskujejo štr.ijk. Seveda so ga ta koj izpustili ni prosili za oprošče-iijc Evans ima pa lahko sedaj ve iz lastne skušnje, kako gospodari jo kozaki v Coloradu. V pondeljek so zastopniki pre mogarjev izjavili, da hočejo mater Jones za pričo prid kongresnin komitejem. K. 1* Cost'gan, glavni pravni zastopnik štrajkarjev jc izjavil, da komitej mora slišati iz njenih ust, zakaj je bila aretirana in zakaj je sedaj zaprla v bolnišnici sv. Rafaela. General Chase, vodja milice, je pa odgovoril, da ne bo pustil materi Jones pričati. Nastalo je vprašanje, kdo je močnejši, ali kozaška vlada v Colora-du ali zvezni kongres? Zadevo je imel rešiti guverner Amnions, kateri je že prej izjavil, da je mati Jones zaprta na njegovo odgovornost. Guverner je v torek kapituliral in dovolil, da sme mati Jones pričati, toda prosil je, da jo naj zaslišijo v Den ver ju, ne pa v Tri-nidadu, v središču boja. Kongres niki še niso odločili, kje bo. zaslišan*. 'x Tekom zadnjih dni je bilo zaslišanih nebroj premogarjev, ki so trpeli pod barbarsko vlado milice, privatnih policistov in zločinskih baronov premoga. Mario Zamboni, lHletni fant, je povedal, da so policisti devetkrat ustrelili nanj iz strojnih pušk in bil je le lahko zadet. Drugi so povedali, kako so vojaki nalašč povzročili eksplozije v bližini rudnikov na kar so imeli vzrok za aretacije in pretepanje štrajkarjev. Bryan orf iz Ludiowa je izpovedal, kako je lajtnant Linderfell rekel štraj-karjem, da jp Kristus in vsi njegovi vojaki na konjih so Kristusi, vsled česar jih morftjo ubogati kakor Kristusa. Zaslišani so bili tudi stavkokazi, ki so ušli iz pesti tiranskih bossov. Povedali so, da so jih zvabili iz Pittsburga in ostalih iztočnih krajev pod pretvezo, da bodo dobili v Coloradu "homestead". Predsedatelj Poster je pozval operatorje, da morajo osebno priti pred komitej na zagovor. Frank Gove, kateri zastopa operatorje, je protestiral, da bi visoki gospodje operatorji šli pred komitelj, kjer bi se morali srečati iz lica v lice * voditelji štrajka. Do tega jih ni mogel prisiliti guverner niti delavski tajnik Wilson. To bi bilo za nje veliko ponižanje! Foster je pa odgovoril, da on hoče barons premoga predse in če nečejo zlepa, ima on moč, da jih privede zgrda. In operatorji so se udsli. Preiskava se nadaljuje drugi teden. Pisma štrajkarjev v Michiganu. Calumet, Mich., 18. feb. — Cenjeni čitatelji " Proletarca"! Neka slika v eni zadnjih številk tega lista je našega žegnanega korpo-rala Klopčiča tako dregnila, da je kar besnel jeze in v tem besnenju so mu sline kar curkoma letele iz ust. Sreča, da ni bilo takrat nobenega štrajkarja blizo, kajti mogoče bi ga bil vgriznil in če bi se to zgodilo —■ štrajkar bi gotovo nikdar ne ozdravil in luka tudi zaprt ne bi bil. Zavedni delavci in štrajkarji! Njemu ni dovolj, da vas bla^i v svoji cunji, temveč napada vas tudi na cerkvenem odru, kateri je zgrajen z vašimi teško zasluženimi novci. Ali se bote vi zavedni delavci Se bratili s takim žandar-jem kakor je Klopčič? Z njim, ki vas imenuje lenuhe in vas goni na vašo lastno Škodo v skebstvo? Ali bote takemu črnemu nasprotniku vaših pravic Še dalje nosili vaše teško prisltižene novce, da se bo mastil ob vaših žuljih in jezdil na vaših plečih! Mislim, ds nel Prepričsn sem nsmreč, ds ste spregledali; oči vsm je odprl žegnani žandar Klopčič in ne Savs, Junko, Mikič sli drugi. Ako se hočete posluževsti verskih obredov — ksr vsm nihče ne brsni — pojdite k drugemu duhovniku, kateri še ni niti ne bo nosil puške proti vam in kateri kolikor toliko simpstuira z vami ali Raj ne deluje zoper proti vam in »vašim pra vienim zahtevam. V slučaju krata, pogreba itd. pojdite drugam. Hrvatski župnik Mcdin — kar je meni znano — je boljši, čeprsv ne kateri pravijo, da je boljši le zato ker so večinoma vsi Hrvatje na štrajku. Ako vam pa eden ali dru gi noče ustceči, kar zalite vato — pa tudi dobro! Bodo vam saj osta li v žepu še oni dolarji, ki bi jih imel vzeti pop. Isnensden sem bil, ko sem slišal, da je šel neki štrajkar iz Copper City k korpo ralu Klopčiču, «ta bi mu otroka krstil. Toda "kaprpl" Luka je vprašal štrajkarja če ima kaj de narja in ko ga zadnji ni imel, ni bilo krsta. Dotični štrajkar se je potem obrnil na nekega nemškega popa v Lauriurau, kateri je krstil otroka. Zakaj torej še greste k te mu žandarju, kateri na vse krip lje dela, da bi Vas stri z ženami in otroci vred t S tem mu samo dajete potuho, da potem misli, da brez njega ne morete živeti. Vi neunijski Slovnici! Zakaj vendar ne opustite delo ne vstp-pite v vrste svojih bratov? V večini vas slišim, ko pravite, da so štrajkarji na pravičnem potu in la naj vstrajajo v boju. Kaj to pomaga — nas vzpodbujati, da naj vstrajamo, a vi pa delate in s tem pomagate kompanijam, ki bi že davno bil«' poraž«tA\ da ni vas. Ako ne bi vi delali, «ntein^ie bi delali tudi importireni skebje, ker sami so nezmožni in nevešči rudniškega dela, ker šo niso nikoli delali v takih rudnikih. Ali res nimate srca? Ako se vpmne smilimo mi štrajkarji, ki smo vaši bratje po razredu, mogli bi se vam smiliti saj otroci stavkarjev, ki jih je na tisoče in ki trpe toliko gorja radi vas. Ne verjamite tistim, ki pravijo, da vas neeemo v našo sredo. Se ni prepozno. Up» no tako böte sprejeti kakor so bili drugi pred štrajkom in garantiram Vam, da nihče vam ne bo rekel žal besede. To vam lahko potrdijo tisti, ki so zadnje čase delali in opustili delo ter vstopili v unijo, ko so sprevideli, da je tako najbolj prav. Ne poslušajte "Glasnika" in njegovih lažnjivih dopisovalcev. Ti zajemajo svoje laži in obrekovanja iz kompanijskega stranišča z imenom "Mining Gazette". Ne poslušajte žatidarja Klopčiča, kateri je brez dvoma za svoje sramotno delo dobro plačan. Vem, da vas je veliko, ki ne bi nikdar šli v skebstvo, da vas niso vto prisilili razni trgovci, žegna-ni žandar in njegova umazana cunja Gl. Ali še ne veste, kako slabo ime ima stavkokaz, pa naj gre kamor hoče med dobre delavce? Ali niste čitali v "Proletareu" in v "Nar. Vestniku" kak sprejem je imel v Minnesoti puškar Ludvik Bahor? Ni mogel obstati med zavednimi delavci v Minnesoti, zato je moral pobrisati nazaj v skebski Caluinet, kjer ima še nekoliko tal pod nogami. (Omenjeni mi je enkrat rekel, da je moj so rodnik v 3., 10. ali vragsigavedi v katerem kolenu in nieni je prav žal, če je to res.) Kako pa jc kaj kapitanu Mary Grče sedaj pri srcu? Kako se počuti. ko razne priče pripovedujejo pred kongresniki, kako je ona svoječasno prodajala 'tremarijo' "minerijo" in "timbermanijo" in bila v zvezi z bossi C. & H.? Ali te ni nie sram, ko po celi Ameriki na milione ljudi čita tvoje ime in zgodovino svoje preteklosti, ko jc bUo mnogo delavcev «p0. $75 in sto dolarjev? Pred kratkim je Grcetovka v Gl. — se veda skoval je tisto reč Muks — naštevala nekakšne 'štrukeljčke'. Le tiho! Tvoji Struklji, čibe, torte, konjak, cigare in še nekaj drugega, kar pa ni za v list, se ravno danes obrača na žerjavici pred ¿'lani kongresa. Ta godla je menda že tako dišeča, da že polovica ljudi po Ameriki kar kiba od nje. — Bodoli Muks, Luka & Co. tudi sedaj pomagali prikrivati smrad, ki ga razkrivajo zavedni delavci v kongresni preiskavi? Mogoče. Kajti Mukati ona postreže z raki-jieo, a Trnki je pa kupovala zlate psliee, srebrne dežnike in mu pripenjala šopke svežih cvetlic na njegova črna prsa — seveda vse na račun nekega katoliškega dru- štva. Pri nekem strogo katoliškem 1 Picm* 1*1* ¿trinoln.. društvu, ki na svojih sejah točil™111* JdK3 ^'ngelnU. rujno vince Klopčiču, je ta ženska izvoljena za delegatiujo za prihodnjo konvencijo S. H. Z. Kakor čujem, bo na tej konvenciji mnogo zavednih, unijskih delavcev, ki bodo brez dvoma posto: pali s štrajkolomstvom v svoji sredi kot se spodobi in kakor so že storile vse slovenske in hrvatske organizacije izvzemši K. S. K. J. — Kofe-kolektor alias calu-metski Zotti alias Happy Huligan pride tudi na dotično konvencijo Pravi, da bo s seboj nesel postavo, to se pravi puško. On je tisti Človek, kateri je lagal, da nam je rekel Janko Terzitf vzeti puške v roke — a zdaj bo pa on vzel puško na konvencijo S. H. Z Zavedni delavci — delegat je ne bodo vzeli pušk seboj, ker njih «rožje jc beseda in upam, da bodo s tem orožjem pometli z delavskimi pijavkami kot so Happy Huligan, kapitan Mrs. (Irce in nekaj drugih. Vam pa. ki še skebate, priporo-čani, da greste iz rudnikov ¿D vstopite v naše vrste dokler še ni prekasno. Leo Junko. Mohawk, Mich.—Cenjeno uredništvo! Sprejmite teb par vrstic v nas delavski list "Proletaree". Kakor vam je znane, je tukaj še zmiraj štrajk. Ne- morem si kaj, da ne bi odgovoril na nesramne laži "Glasnikove". Ta list pravi, da se je vrnilo 50 štrajkarjev v Keweenaw County nazaj na delo. To jc grda laž! Nam so razmere tukaj bolj znane, .kakor "Glasniku". 1400 nas je še zmiraj tukaj na štrajku. ki dobivamo podporo in to vas peče pri "Glasniku" in deputija Klopčiča. Zadnji teden sta se-vrnila samo dva kimov-ca nazaj na delo in "Glasnik" je napravil iz dveh 50. Dalje pravi isti list, da je bilo zadnjo soboto 15 Štrajkarjev aretiranih. O vi lažnjivei! Povejte nam samo za nega. ki bi bil aretiran zadnjo oboto. Ti skebska cunja, laži ti ne bodo (fbmagale! Mi se čvrsto držimo g«tda: Naprej di zmage! Tu kaj v Keweenaw nas je okoli •200 Slovencev in okoli 400 Hrvatov, pa še nobeden ne nosi skeb-skega imena. To vat peče pri "/•Issniku", kaj? Zakaj nam pošiljate «vojo cunjo toliko éasa brezplačno? Radi bi videli tukaj vašega zastopnika, koliko naročnikov bi dobil za "Glasnik"! Mi beremo nspredne dtJavske liste :n jih bomo, ne pa usiKega 'Glasnika". Pozdrav vsem zavednim delavcem sirom Amerike. Štrajkar iz Keweenaw. Dodgeville, Mich., 19. feb.—Sedem mesecev že traja naš boj in mi Mino še vedno na čvrstih nogah. Naša zmaga ni več daleč. Kongresna preiskava bo brez dvoma nam v korist. S«'daj je prišel zadnji ki ngresnik Hamlin iz Missou-ri. Zagovorniki kompanij se trudijo na vse sile. «la bi kako "na-hlufali" preiskovalce, ali p«>nia-galo ne bo nič. W. F. oof M. je ;ia pravi poti, to se pravi, da štrajkarji delamo po postavi in nihče nam ne more očitati takih zolčiiK v, kot se lahko dokažejo kotnpanij&m. Naš boj je pravičen in potreben. Zato pa družbe bolv-najo v svet, da nam ne bo preiskava nič koristila. Samo poeaai, <»a si« malo zdani! Do sedaj je vladala tema v tem sibirskem kosu Michigana, ali danes jc že precej svetlega solnca. pa ga bo še več. Do s«'daj smo delavci volili K«*rri-saa, republikanca in demokrata, kakor so nam že priporočali boss-je, ampak odslej bo drugače. Sedaj vemo, da voliti za republikance ali demokrate pomeni voliti za kapitaliste in za našo lastno suz-nost. Zato pa bomo odslej volili lako, «la bo najprvo nam prav — kapitalisti naj si pa sami porna gajo, kakor smo si morali dozdaj mi. O. ne bo nas peščica oholih kapitalistov več imela v strahu in pokorščini! V št. 335 sem poročal, da je bil finski štrajkar John Laitia ob-stfeljen po dveh skebih. Zadnji četrtek ponoči je izdihnil in /a-pusttil ženo, ter sedem nepreskrbljenih otrok. Vidite, nesrečni skebje, kaj delate? Koliko gorja ste že prizadjali, a Se vam ni zadosti. Odprite oči in pridite v naše 'vrste, dokler je Se čas. Štrajkar. Pri k ga 1. Drag Jaka: — Letos mamo pa res smolo spic-buršk Slovenc. Spet t' mam eno žalostno novico *poročt. Ni dovg tga k' sm t' pisu d* smo napravi velko »veselico za krajnak cerku. Profita smo h«* |>recej naredi, pa kaj se je zgodil: tist k je profit po varžet nosu pravja, d' je bin okradn. Souze m' alija u ači k' inislm na tu kaj boja zdej gspuil počel. Ta okradn je pa t ud revež kukr pravja, je ves opraskan i p» glav tku «C še na zadno mitn-go ni mogu pri«lt. Zdej bo pa mor-bit š*» orauftaii gnar mogu založt. Kakšnih tristu tolarökev pa ni malenkost za tacga, k' jh nema. • Jest sm t ud zdej preej na kant pršu, dovg cajt nktm inogu del dubt. Zdej ga [>a mam, pa še ko-ku izi zob — po št rit cajtnge pr-dajam. Ob petkih in «abotali pr-dajem nejraj «icilist pepers. Od kar j«' Bili Sandy v Špicburg pršu »«• iw>sebn velik Minas in Justice prda. Za tu ni pa m« persnal po večat. Naš «icilist sa |»a sadnjo sejo kar na hitr «klical «v poltk hal. Zvedu seru pa šele druh dan. Tist k' m' jc pravu m' reče "ti nrjatu polak".pa nisa t ku independet kukr Kranei. kulkr več Idi pride v halo, tulk na hulšm smo prav nirnežer. Prinejruhanc ta ma pa prov. Ce jm druh narodi kaj not prneseja pa mu nej treba tulk špen«lat Krajnci si pa še med zastarano sušico že *več let. Veste Gospud «1 takrat ko so hotl Mo-leka linčat v cerkvi, takrat se ga je bolezen prijela Vc«te Guspud takrat je bil taku žalosten da prec ta drug dan je zbolu, in ako ne dobimo Jacka. bo teákio ozdravel advkktiskmknt Avstr. Slovensko UmmmvIjciiu M. januvarj« mL Bol. Pod. Društvo lakorporirano M. (m bru »ar* iM v drU«i Hidmm Sedet: Frontenac, Kans. GLAVNI CHADNIK1: » Predsednik : M H AT IN OBERŽAN, Box 72, E. Minorai, Kans Poilpreds. : JOHN GOBČEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOllf ČKRNK, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Kana Blagajnik: FRANK STAlU'lC.Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar : L01J18 BREZNI KAR, L Box 38, Frontsnsc, Kana. NADZORNIKI: PONUKAC JUHŠK. Box .i57, W Mineral, Ksna M A HT IN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZ.MAN. Frontenac, Kana. PORtrrNI ODBOR JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. KRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SET1NA, Box 23, Kranklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. FRANK K RAJ SEL, Box 108, Frontenac, Kans. rtprej.'mna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50. Vsi dopisi se i.«j blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vae denarne poéiljatve pa gl. blagajniku. Jast Strigeljua dobro poznam, njemu je znan vsaki teru, in vsaka cvetlica, njemu je znanu stran karstvo, njemu «o znane take bo lezni kakur jo ima Glasnik, on je delal useučilinče in je že star ok«>-li 50 let, ima vse sku.šne na tem svetu, »aj upam, da ste ga že vi-«loli v Proletareu, ima svoj fotK/ graf. To vae, kar Vam moram ja«t svetovati. Zraven tega Vam garantiram, da on Gla«nik ozdravi, ako ga dobimo na Caluinet in ako ga vzamete za zdravnika. — Tako ve« Jaka sem prau Muk.su in tisti upravitelj je pa tam na stran poslušu in prec se je stan gor in stop pre«l me. Upraša taku. Matevž, ali vti kje bi dobili Strigeljua ravno zdaj? Jast mu o sem mu naznanil, da v«i tisti bojo šli iz mesta, kateri «o pivi i uniji. Na kar se rafkači i n zakriči: marš ven, buš ti mene gunil stran. Vrah ti de vsreči, in išče palico. In jast sem jo pobral, sm rekel: eBdak si bil, bedak s Jugosl. Podporno Združenje "SLOGA" Sedež: Milwaukee, Wis. GLAVNI ODBOR: Predalnik: Martin Hopp, 450 8. Pierc« Bt., Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Prank Zakrajit-k, Box 443, (Jraftown, Wis. I. tajuik: Frank Matltx, 311 Madison 8t, Milwaukee Wis. II. tajnik (zapis): Johan Kraini«, 371 Natioual Ave., Milwaukee, Wis. Blagajnik: Frank Bauko, 5048 Natioual Avtt., West Allis, Wis. NADZORNI ODBOR: I. predsednik: Matevž Atiglie, 415 Florida St., Milwaukee, Wis. II. Autou Tcn;iu3ek, 283 Heed 8$., Milwaukee, Wis. III. Johan Turk, 445 — 54. Ave.. West Allis, Wis. IV. Martin Jelene. Miueral 8t., Milwaukee, Wis. V. Frank Cirej, 458 Natioual Ave., Milwaukee, Wis. VI. Johan Oevirk, 274 Grove 8t., Milwaukee, Wis. VII. Johan Uerga, 5035 8bermau St., West Al)is, Wis. POROTNI ODBOR: Matija Šimenc, 444 Park St., Milwaukee, Wis. Josip Janeiit, 423 — 53. Ave., West Allis, Wis. Frauk Robida, 268 — I. Ave., Milwaukee, Wis. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. P. Lantfland, Stumpf & Langhoff Bhig., Grove 8t. & National Ave.» Milwaukee, Wis. Seje so vsaki ietrti torek v mesecu. . . . Roka je bila bela, močna, po- "To se pravi — to pravii me-raačeua a svetlim, zlatnatim pu- nit je vprašal vojak, bom. ' • | "Tebi . . ."» "Noge, prii — v vaeiu naj bo "Kaj naj to pomenit" moč ... In zopet — da je človek "Nič . , . zavrženo!" oblečen . . . kakor zahteva lepo-1 "Ne, le počakaj ti- Čemu gret ta reči . . . Mene. ljubijo ženske. Katera kaiureka T" Ne kličem in ne vabim jih sa- 1 P® me prihajajo, kar po pet ae mi ostaaieš. loríala je noč, katere aetu ae veselil celi dan in prec ob .se-stih sem ae podal na veselico. Luka je bil že Um, njegova dekla in še par drugih, katere so urtno pri-pravlale okuano več ero. Nato pride polski Capin in bili »rm> vsi. Vaedemo se okoli mize. Jast, kakor lačen človek, pograbim nož in vilce. Nato Luka zatvpije: Nismo áe molili, počakaj. Pree so mi izpadle nož in vilce. Luka počne naprej, mi te drugi za njim. Ko amo bili gotovi, spet pograbim za vilce, in jo udarim po pečenki in ravtno tako vsi drugi. Med jedjo ni nhče dosti govoril. Ko se najemo poljski Capin praša po hrvatski: CM k ud a ie ovi prijatelj do-jšel Tj Luka odgovarja. To je en popotnik. Ime mu je Matevž Krtača, peča ae le z delavstvom. On je proti nam kakor voda proti ognju in jast želim z njim govoriti, zato sem ga sem povabil. Nato »pet vsak enega pijemo. Ln »Jaka, yes, ravno ko smo se tako fajn unterfaoltal, je pa tint zgonc na vratih taku počnel drgnit, da je bilo strah. Medin stopi k vratom in upraša, kdo jet Odgovor je bil: jast. Kako je vase ime? Gabriel —5 in prec je vrata od-perl. Ko stopi mož noter, vpraša ga, kaj je «novegaT Pojdite z menoj, imam vraga v kuči, prosim, da ga odstranite. "Ali right", k nial i pridem. Mož odide. Hitro ae spravijo vsi trije in odidejo na Ratnbowtouu, to je 2 milje od Calumeta. Luka pravi: Matevž tukaj picčakaj, dokler ne pridemo nazaj. Smo trije, bomo hitro gotovi. Luka si dene zvezdo na prša, revolver v varžet in odidejo. Ko pridejo v omenjeni prostor — dajo klobuke dol. Mož sedi pri mizi. ictoa pri peči. Luka vpraša: kje je Hudoba! Mož odgovori: tam pri peči sinii. — To je pravi hudič, pravi mož in pokaže na ženo ter nadaljuje, pravi: da moram iti skebat a ne bi rad nosil tega imena. Haba postane jezna, pograbi metlo, omoči jo et v kratkem pisou. In imam tud majhna prošno kuker sem ti zgoraj poročali, da Glasnik je jako slab. piši mi, če je ne kakšna pomoč za njega. Tvoj Matevž Krtača. jih oboii ,na vrat . . ." Sedel je na vrečo fuofce in I pripovedoval, kako ga ljubijo žen ske in kako pogumno občuje z njimi. Potem je odšel. Ko so se škripajoča vrata zaprla za njim, smo dolgo molčali in mislili nanj in na njegovo pripovedovanje. In potem m«o pričeli govoriti vsi vprek naenkrat nam je bilo jasno, da je bil vsem všeč. Tako pri prost o in prijazno je prišel, sedel je in se pomenkoval. K nam ni drugače prihajal nihče, nihče se ni pogovarjal z nami tako ljubeznivo... Vedno smo govorili o njeni in njegovih bodočih vspehih pri vezi-ljali, ki so vedno tako razžaljirvo zategnile usta. kadar »o nas srečale na dvorišču, ali pa šle kar naravnost proti nam, kakor da ne bi bili na njihovi j>oti. Radovali &iuo ob njih, kadar smo jih videli na dvorišču, ali če so šle mi- SOLNCE JETNIKOV. n i odgovoril, temveč le hitro delal z lopato v peči; metal je kuhane preste v peč, pečene je gra bil in jih z ropotom metal na tla k vajencem, ki so jih nanizali na nit iz lipovega bičja. liilo je, ka-kor da je pozabil vojaka in pogovor z njim. Vojaka se je hipoma lotil nemir. Vstal je, šel proti peči in vedno je bil v nevarnosti, da ga nasadi pek na ročaj lopate, s katerim j(. krčevito mahal po zraku. "Ne, povej ti — kdo je T Ti si me razzalil. Jaz T Meni se ne ustav Ija nobena, n-ne! In ti mi mečeš v obraz take razžaljke besede . A' V rcsniei je bil razžaljen. Pač ni cenil aam na sebi prav nič dru-zega, nego spretnost v zapeljevanju ženskih; morda ni bilo razen te možnosti prav nič živega v njem in le vsi cd te možnosti, se je čutil kot živega človeka. Saj so ljudje, kateri.imajo ka-terosibodi bolezen svoje duše in mo naših oken — po zimi so no-* svojega življenja. Vae življenje sili neke poaebne vrste čepic in jo goje in žive le vsled nje, trpe kožuščkov, po leti pa slamnike z vsled nje, se hranijo ob nji, proti rožami in pisane solnčnike v ro-j drugim tožijo o njej in zbujajo kah. Zato pa smo govorili o teh tako pozornost pri bližnjih. Zahte-dekletih sami med seboj tako, da vajo za njo sočutje od ljudi, in ra bi, če bi nas slišale, od sramu in zentega sočutja nimajo ničesar Maksim Gorkij. (Dalje.) In nekoč smo izvedeli, da je pričel eden od pekov pijančevati, mojster ira je za to odslovil in že najel drugega, ki je bil vojak. 0 njem t»o slišali, da noai telovnik iz atla-sH in da ima uro in zlato verižico. Silno radovedni smo postali na toga gizdalinu in da bi ga »videli, smo» letali drug za drugim na dvorišče. Ali on je prišel sam v našo delavnico. Z nogo je najprej sunil v vrata, potem jih je odprl, se vstopil na prag, smehljal se in nam rekel: "Hog pomagaj! Dober dan, otroci!" Mrzli, zimski zrak je prihajal v gosti megli skozi vrata, se vil okolo njegovih nog, on pa je stal na pragu, gledal nas od vrha do tal in izza njegovih podjetno zavihanih plavih brk »o se svetlikali »veliki, rumeni zobje. Njegov telov nik je bil res neke posebne vrste — modre barve, z uvezanimi rožami, in zdelo se nam je, kakor da žari od njega, gumbi na njem so bili iz rdečih kamnov. Tudi verižico smo videli . . . ('eden je bil, ta vojak, tako visok in zdrav, z rdečimi lici, njegove velike, svetle oči so gledale dobrohotno, prijazno in jasno. Na glavi je imel belo, trdo zlikano čepico, izpod čistega predpasnika, ki je bil brez vsakega madeža, so gledali modni, bliščeči čevlji. Naš pek ga je spoštljivo prosil, naj zapre vrata; zapiral jih je pa prav počasi in nas izpraševal o mojstru. Povedali smo mu, drug drugega prekašajoč, da je naš mojster lopov, krvoses, hudobnež, birič — vse, kar nam jc prišlo na misel. Veja k je poslušal, migal z brkami in nas opazoval z mehkim svetlim pogledom. "Ali imate kaj mnogo deklet tukaj . . ." je vprašal nenadoma. N°kateri izmed nas so se spoštljivo nasmejali, drugi so napravili prav sladak obraz, eden je pa prinovedoval vojaku, da je tukaj devet deklet. Ali, imate kaj od tega!" je vprašal, mežikajoč z očmi. Zopet smo se zasmejali, n«» posebno glasno in nekoliko v zadregi . . . Mnogi izmed nas bi se bili radi pokazali vojaku nrav tako predrzne fante, kakršen je bil on sam, ali nihče ni tega razumel, nihče ni znal tega. Kden je to priznal, prav tiho je rekel: "Kako bi mogli . . ." "N-ja, za vas jc to res težko!" je dejal vojak prepričevalno in nas pri tem neprenehoma opazoval . . . "Vi niste . . . taki . . . Vi nimate nobenega ugleda . . . nobene primerne oblike ... to se nravi nobene prave zunanjosti! In ženske — ljubijo zunanjost pri moških. Hočejo pošteno ohišje ... vse mora biti — natančno! In ra-zentega cenijo moč . . . roke — takšne!" Vojak je potegnil »vojo desno roko s privihanim rokavom do komolca iz žepa in nam jo pokazal žalosti strepetale. "Ali da nam ne pokvari Tanju-ške", se je oñla&il iienaduim pek. drugega Vzemite jim to bolezen, •ozdravite jih — nesrečni bodo, ker ste jih oropali edine življenake na lajno pozaoni; vojak nam je stopnje ubozno, da so neprost jo takorekoč zakril s svojo veli-J voljno prisiljeni izkoriščati svo. ko. le|>i/ posta»vo. Potem smo se grehoto. da lahko žive; dostikn pričeli hrupno prepirati: nekateri postanejo ljudje le iz dolgočas Vsi smo obmolknili, besede so možnosti — prazni so potem. Živ-nas zadele. liilo je, kakoi da smo j Ijenje nekaterih ljudi je do take na Tajno pozabili; vojak nam je stopnje ubožno, da so neprosto ; oj*> j krat i asja so* menili, da Tanje ie ne bo do-1 grehotni. bil, drugi so trdili, da ae ne bo Vojak je bil razžaljen silil je' mogla ustavljati vojaku, tretji so! v našega peka in se drl: prdelagali, da naj polomijo voja-; "\e, povej ti — kdo?" ku rebra, če bi hotel začeti razmerje s Tanjo. Končno smo škle- i nili vsi, da bomo opazovali vojaka in Tanjo in .svarili njo, da naj se čuva pred njim . ^ . S tem je bil prepir končan. IV. En mesec je minul. Vojak je pekel zemlje, izprehujal se z vezi-ljami, prihajal k nam v delavnico, ali o zmagah pri dekletih ni govoril, temveč je le neprestano vihal brke in lizal ustnice. Tanja je prihajala vsako jutro po preste in bila je, kakor »vedno, vesela. Ijubeznjiva in prijazna z nami. Večkrat smo napeljali pogovor na vojaka — ali ona ga je imenovala "tele z bolščečimi očmi" in mu dajala še razne druge smešne priimke. To nas je pomirilo. Pon «i&ki BFLL PHONF IJIS-I FISK Matija Skender SLOVENSKI JAvNl NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Buller St. PMsbnrgh, Pa. Za $1 ae lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U M. W, Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno gla silo organiziranih rudarjev. Ob« lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. SuSnarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st., Chicago, m. POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON • modernim kerljt&eo ñrmim piv« v «odtkik im fcvtaijfca» im drmfa raaaomts« pijmU Um mmipkrn Ptteiki dob« fedao Poatraaba toö&a im latacma. V aam BtovssM— ia dragim UmaM M tipio pfipotdit MARTIN POTOK AR, 1625 Se. Centre Ave. Chioaf« LOUIS RABSEL moderno urejen nalun NA 460 6RAID AHE., IEN0SHA, VII Telefon 1199 Mi A. , M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47fi. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 89S6. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse sit vari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vae w najnižjih cenah. Na zahtevo M dovaža na dom. • G. Mamčllovlch & Co„ 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. W V^Važno Uprašanjet 1 C Tli) mi opravflr WMS PSjbolje m Mjctnije Kbnznlarr sodnijske vojaSke /ílQ/®07 h»»«»« ,"m "^lihcnukce. Wi*. J I' K 0 Ii K T A K K C Katoliška cerkev in socializem. Spisal McGrady. - Prevd M. (Dalje.) Ce bi cerkev priznala poraz, potem bi s tem priznala, da ho je poprej motita, ko je preklinjala nekaj, kar sedaj sankcionira in s takim priznaujeiu bi uničila svojo dogmo nezmotljivosti . Ker so pa včasih nesoglasja in pro-tislovlja te dogme le prevelika, tako da bi znale nastati teškoče, izogne se cerkev vsem tem tesko-čam na ta načiu, da priznava v papežu dvojni karakter; z enim karakterjem igra papež vlogo človeka z vsemi zmotami in napakami, dočim predstavlja drugi karakter uamcstuika Nazaren-ca in vse besede in dejanja, ki jih vrai papež v mejah tega karakterja, prihajajo iz nebes. Po-znješi papeži so neštetokrat preklicali to, kar so proglasili prešnji papeži, toda cerkev lepo pravi, da so prvi papeži govorili iu delali s človeškim . značajem, kar je bilo napačno a sedanji papeži pa da govore in delajo z božanskim značajem, V8led česar ni pomote pri njih. Seveda »vprašanje nastane, kedaj govori papež s človeško in kedaj z božjo oblastjo. To je nemogoče dognati. Edino cerkev ve to. Iiavuo ta negotovost je za rimsko cerkev tista luknja, v katero se skrije, kadar je poražena. Cerkev lahko v strašnih besedah preklinja znanost in istočasno je varna pred vsako kritiko, da je storila napako. Kajti v slučaju poraza zvrne vso odgovornost na papeža kot človeka z vsemi človeškimi napakami, med tem ko je cerkev nezmotljiva. V takem slučaju je papež govoril kot človek, ne pa kot Kristusov namesnik v imenu cerkve. Tako pravi eerkev in stvar je končana. Ena sama primera. Cerkev je s pomočjo uajvečih ženi je v, kar jih je mpgla najeti, izdala tisoče knjig, da bi ovrgla dejstvo, da je papež nekoč proklel helioeentriško teorijo (vrtenje planetov okrog solnca). Doktor McGlynn je bil iizol*»en iz cerkve zato, ker je advokatiral "single tax" in papeževa enciklika o delavskem vprašanju leta 1891 je jasno omenila zemljiško vprašanje, ter obsodila Henry Georgejo glede ''single taxa*' . Dve leti pozneje je bil doktor McGlynn »prejet nazaj v cerkev, brez da bi z eno samo besedo kaj preklical in cerkev se je delala, kakor da ni bil dr. McGlynn nikdar izobčen. Rimska cerkev je uasledila rimsko cesarstvo in podedovala je ustanove, literaturo in zakone svojega poganskega prednika. Gospodstvo Cezarja raztezalo se je široko po svetu. Vleklo se je od vinorodnih goric Kaledonije do Goga in Magoga . Bilo je najmogočnejša velesila na zemeljski krogli. Rimljani so stremeli za svetovnim cesarstvom. Sanjali so s sanjami pesuika in s ponosom državnika; s temi sanjami so navduševali svoje legije in slavne vojskovodje. Toda osvajajoč narod mora kultivirati znanost prava. Zakon mora slediti meču. Rim se je seznanil s šegami in navadami podjarmljenih ljudstev in iz te velike mešanice različnih navadnih zakonov ustvaril je najčudovitejši sistem prava, kakorš-nega le ni poznal svet. Papeštvo je bilo ustanovljeno na tronu Cezarjev in z njimi je podedovalo nagon za svetovnim cesarstvom. Da se vresni-Čijo te slavne sanje, potrebna je bilo študiranje tedanjih zakonov in tako so rimski* cerkveni očetje kmalu postali mojstri rimskega prava. Sprejeli so zakone poganskega Kima za temelj cerkvenemu pravu. Kanonsko pravo in civilno pravo sta poročena in kjerkoli zaide cerkev med barbare, tam istočasno s pokristjanenjem divjakov ustanovi tudi vlado. Rimski cerkveni očetje so najbolj prebrisani advokatje in diplomatje, kar jih je rodila krščanska civilizacija. Celih tristo let so odbijali sodišča na Angleškem, ki so hotela uveljaviti zakon za omejitev posestev v rokah samostanskih zavodot. Rimska cerkev je mogočen psihologični -fa-ktor od začetka svoje zgodovine. Prisvojila in vtrdila je v sebi modrost državnikov iz petdesetih generacij, pravi lord Macualav. Ona ve, kako se je treba prilagoditi okoliščinam in kako vpbrabiti zmožnosti posameznikov in različnih človeških značajev. Mladeniča zna navdušiti s fantazijami glorije in iz verskega sanjača lahko naredi fanatičnega križarja; armada Lojole je kljubovala vsem nevarnostim na suhem in mokrem, samo da bi pridobila papežu večjo moč. Cerkev zna izrabiti ženi je od najmanjšega do največjega; prilagodila si je silo in trmo moških in udano8t, ter čutstvenost žensk. Potom spo-vednice posliiša glasove milionov. Pozna njih misli in želje ,teškoče in žalost, veselje in radost, grehe in zločine, ter njih moč in slabost. Pozna njih družabne in domače razmere. Pozna srce kmeta in dušo kralja, skromnost koče in sijaj palače, Cerkev ve, kako je treba obljubiti plačilo in kako groziti s kaznijo v dosego svojih namenov. Rimska cerkev je zelo krotka s slabotneži in okrutna z močnimi, zlasti kadar vidi, da bo izgubila v konfliktu. Rori se s hinavsko bojaznijo in s podcenjeno srčnostjo; kjer ne pomaga ukaz ali ostra beseda, tam nastopi s hlimbo in li-cemerstvom. Zveste in zaslužne pristaše obdari in obsiplje z najvišjimi častmi, med tem ko plane na nepokorneže z ekskomunikaeijo in s sra-močenjem. Njeni obredi so očarujoči ,njene ceremonije prikupne :.n njene alužbe omamljajo možgane priprostih ljudi. Obdarjena s temi čudovitimi darovi, vpcrabljajoča vsako orožje, ape-lujoča na sleherni čut človeškega area, prüago-divši se vsim fazam človeške družbe in temperamentom ,ter posebnostim vsakega posameznika, prezirajoča vsako nevarnost in pripravljena vsak čas za izadjstvo in rebeljon, ter izkorišču-joča največje talente, raoftke in Ženske iz vseh ljudskih alojev — je rimska cerkev preživela fevdalizem, kateri je bil njen naturni zaveznik. živi i moderno demokracijo in kljub temu, da pada njena moč, še vedno kontrolira mišljenje milionov ljudi. Njena oblast in njene iustitu cije «o tajnost ujeue sile in sredstvo, s katerim vzdržuje svoje gospodstvo. Protestantizem ni bil nikdar odet s Cirkini-mi čari rimstva . Luter je rebeliral proti Vatikanu, zavrgel papeževo avtoriteto in ustanovil je princip zasebne verske interpretacije ali razlage. Nezmotljivost cerkve je bila ovržena. l.ajik je dobil privilegij, da sme vero iskati iz svetih bukev. Ceremonija je postala pri prosta iu odprta; očarujoča misterija, ki vlada v katoliških cerkvah, je protestantom nepoznana. Na ta način je duhoveu izgubil svojo superioteto, to je da ni več kakor drugi človek. Uazkolna cerkev je izgubila svojo supremaeijo v svetu duhov in prižuiea ne služi za ukazovali je vernikom. Pastor je najet hlapec svoje fare in njegova služba zavisi od volje njegovih župljanov. Protestantizem je uničil cerkveno aristokracijo in namesto iste vepljal je duhovno demokracijo. Ko je torej nad Ameriko viselo vprašanje zamorske suž-iioKti, bil je protsefautovski pastor kateri je predsedoval župniji sužnjedržcev, takorekoč prisiljen, da brani sužnjedržee obdolžene in farni je. Pastor ni poznal samostojnosti. Ako je bila sužnost po njegovem mnenju krivična, bila je njegova dolžnost ,du jo obsodi, toda tega ni mogel storiti, ker se je bal župljanof, ki so bili obenem njegovi gospodarji. Suženj je bil lastnina ,zato se ni smel vtikati v lastninsko pravo, ki mora biti po nauku cerkve sveto in nedotakljivo. Vsled tega ni pastorju preostalo drugo, kakor da je zagovarjal sužnost zamorcev in blagoslavljal bič, pod katerim so se zvijali črnci. Rimskega duhovna postavi škof, škofa postavi papež iu cela hierarhija je neodvisna od lajikov. Katoličan nima poguma rebelirati proti oblastem cerkve, kajti rebeljon pomeni izbočeuje in "večno pogubljenje". Edino le celotna verska revolucija bi prodrla oblast cerkve. Vsled železne oblasti Rima in vsled grozečih posledic izobčenja, ki jih cerkev slika lojalnim katoličanom, so revolucije v papeževem cesarstvu zelo redke in pripetijo se šele po sto in sto let^t izkoriščanja. V srednjem veku se je kuhal rebeljon, •v cerkvi celih tristo let. preden je zadobil obliko protestantovske reformacije. Monarh ob Tiberi še vedno vlada v mestu dvojčkov in njegovi zvesti pristaši še vladajo katoliško cerkev po celem svetu. V napadu na socializem se rimska hierarhija skrbno ogibjje diskuzij o gospodarskem vprašanju in izogne se tudi kritiki, da s«- meša v politiko s tem, da postavlja celo stvar na duhovno sta-lišče in pobija marksistično filozofijo na temelju dogmatičnih iu etičnih principov. Ta način boja učinkuje na katoličane, kajti katoličan ne more biti katoličan in obenem prezirati papeževo oblast. Kar eerkev reče, proti temu ni priziva. Vpogniti moraš glavo in ubogati ali pa iti iz cerkve; toda kot veren katoličan boš teško storil zadnje, ker kot tak veruješ, da edinole rimska eerkev ima ključe do nebeških palač. Celo bivši katoličan ,kateri ne veruje več v božansko misijo cerkve, se ne more dolgo časa otresti njenega psihologiškega vpliva. Nikdar ne bom pozabil svoje lastpe izkušnje. Teško sem storil odločilni korak.„ žrtvoval sem najdražje prijatelje in tovarišerrHSkušal seju zatreti spomine iz detinskih let in iz poznejših dni duhovniške službe, toda vstajali so mi pred očmi kakor oča-rujoče sanje polne vizij. V mojem slučaju je bil boj med srcem in glavo. Mišljenje, moja pamet me je vlekla proč od cerkve, toda srce me je pa vleklo nazaj k altarju. ( e bi bil na mojem mestu slabotnež, omagal bi pod združeno silo srca in glave ,ter ostal pod vplivom cerkve. V Nizozemski, Franciji, Belgiji, Nemčiji iu Italiji je nekaj katoliških duhovnov sprejelo načela socializma ,toda navadno niso aktivni v gibanju. V javnosti molče in njih vpliv je majhen, kar se socializma tiče . Pri tem pa v omenjenih državah ne prevladuje katoliška misel. Nizozemska je protestantska. V Belgiji porabljajo vse katoliške moči v obrambo kraljevega prestola in gradov.; rimski vpliv dosega le na ženske in otroke. Na Francoskem je republikanizem v zvezi z brezverstvoin; rojalisti, ki kooperirajo z rimsko cerkvijo, se poslužujejo vraževrstva, katerega trosijo med nevedno kmetsko ljudstvo, da bi ga dvignili proti demokraški vladi in posadili na tron Dourbonce, dasiravno nima duhovščina niti plemstvo nobene nade več, da bi se to zgodilo. Devetdeset odstotkov Francozov se ne briga za monarhijo niti za cerkev ne. V Italiji je vera docela mrtva. Cerkve so prazne, duhovnom plavijo prnsjaki in iz papeža povsod brijejo norce. Bil sem pričujoč v cerkvi sv. Petra v Rimu, ko se je vršila maša v nedeljo in ne vem, če je bilo petdeset oseb takrat navzočih v cerkvi, ki je največja na svetu. V Rimu je štiristo cerkva, toda teško če je ob nedeljah v vseh skupaj dvajset tisoč ljudi navzačih. V državah, kjer se je vtrdil protestantizem in postal gospodujoča vera, tam opažamo, da je rimstvo znova oživelo. Vroči boji med katoličani in reformatorji ,boji, ki so v imenu Naza-renea škropili s človeško krvjo suho zemljo in vodovja, so v masah razpalili verski fanatizem. Večni ravs iu kava krščanskih razumnikov radi veljave in pristnosti biblije je takorekoč v teh državah porinil v ozadje važna znanstvena razkritja in vsled tega je priprosto ljudstvo padlo zopet nazaj v praznoverje, ki je najizvrstnejše gnojilo za rimsko cerkev. Ali v državah, kamor niso zašli evangelisti nove Vere in kjer vsled tega ni ljudstvo trpelo nobene duševne razburjenosti — kar je največja ovira za natančno opazovanje — bila je rimska cerkev izpodstavljena najstrožji in nevstrašeni kritiki. (Dalje.) Cenjeni rojaki! potovanje v staro domovino potom Kasparjeve Državne Banke rje na|cfne|e In naIbol| sigurat. Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- NttAa parobrudria poalovnica je največja na Zapadu in ima vat» naj bol j Ae oceansko (rte (linije). Sifkarte prodajamo pa kompanl|aklli cenah. poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta naj-bolja. Anton Mrvar ml. 1162 E. 61. Str., Cleveland, Ohio. NASELNIÔKA DRUŽBA "ILIRUA". Naznanjamo vsem onim, ki se zanimajo za farme, da smo prevzeli večji del sveta v Lincoln c> pojasnilo.—Ilirija 'olonization Co., 908 Michigan. Ave.. Sheboygan, Wia.—(Adv.) Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expeler". kakor je popisano v knjižici. v kateri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameri-e banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vložen v naJo banko noet tri procente. Bo*it« uvejerent da Ja pri nas denar naložen varno tu dobičkanosno Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. < 0\ 1 M M OH, P4. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulopre plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. Delavei ua Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite poset iti Kovačev "Saloon" kjer vam bo.le sodr. Movlan postrepel s hladno m «vežo pijačo in unijskimi omodkami iVlavri. podpirajte ovoje organizira ue tovariše. ANA KOVAČ, Main ulica. Aurora. Minn Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnic sa notranje bole«ni In raaocelntk. .sdravaiika preiskava brezplačne—pi» čati je le zdravila i924 Blue Islan« Ava.. Chicago Ureduje od 1 de 3 p< pol.; ad 7 do 9 sveder, izven Chimjr liveči belniki naj piftejo slovensko ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. » Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, IU. E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, II}. je največja čeakoslovenaka de avnica zastav, znakov, čepic in v'seh društvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vara pošljem — popolnoma zastonj. Za vsakega. Mr. John S. Ilolly iz Mc Adoo, Pa. je prav sodil našo špecialite-to, katera je toliko let dobro znana našim družinam. On piše sledeče: "Prejel sein vaše krasne koledarje, /a katere" prejmite srčno hvalo. Želim še pristaviti, da Tri-nerjevo ameriško zdravilno gren ko vino je jako dobro za razne bolezni in da daje dober apetit. Isto se sme priporočati vsakemu bolniku, ker je dobra za vsakega. Z odličnim spoštovanjem, .John S. Holly." Necvrgljivo dejstvo je, da je to zdravilo dobro za vsakega, ker isto ustvari zdrav in do ber tek, regulira prebavo in drži drobje čisto. V lekarnah Jos. Tri ner, 1333—13.40 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Za revmatične in ne-uralzne bolečine rabite Trinerjev Liniment. Unijski linotypist dobi službo. Ponudbe je nasloniti na "Narod->i Vestnik", 405 W. Michigan St., Duluh. Minn. (3x) A in to so: 5 pristnih pijač, Kranjski Brtnjevec, Slivovlc, Tropinovec, Grenko Vino in Ilighlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnoet iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik. A. IIORVVAT, 600 N. Chicago, St., Jollet, I1L Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ »24 BROAD STREET TRL. 1475 JOHNSTOWN, PA. ZAVAROVALNINA. trincrs ELIXIR 'CAa, ir t BiTTER-WlNE "N Vsak pameten človek skuša potom * zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje svoj prebavni sistem v vedno dobrem činu-jočem redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje Težkočo v želodca Kosmat jezik Zaprtje Bolečine v črevih Bolečine v križu Zapeke Naglo slabost naj takoj rabi Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta zeli*čina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano. Ista bo tudi ojačila bolne kr|fie v črevih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postranske pomoči. Ista bo odstranila natrib za zaprtje in odstranila vse posledice. Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simptom in s tem s» bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Halo i s m bo: Naravrt apetit, telesno moč, čilost duha l>alo vam bo tudi ljubezen do življenja, „ura vo polt, stalno zdravje, kjerkoli mogoče. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. v lekarnah. Na sprejemajta ponaredkov. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, III. H HORKE VÍN0 ^•' •«vjoilh» ta»««* .J