916
Pisma uredništvu
Uredništvu Sodobnosti,
Ljubljana
Prosim Vas, objavite mi kot svojemu sodelavcu to kratko pismo, naslovljeno pravzaprav na ljubljansko radijsko kulturno (literarno) redakcijo. Njim ga ne pošiljam, ker vem, da ga ne bi objavili, nekako pa se smem braniti, ali ne?
Dne 5. 8. je v ljubljanskem radiu neki peroprask Iztok Saksida-Jakac objavil spis o moji novi knjigi »Sporočilo« in v njem vsej slovenski radijski publiki razkričal, da sem pesnik, ki ga »kri — zemlja očetov, domovina, bog in zemlja — mati ter spone družine tesno priklenejo . .. nase, ga trdno pri-vezejo na svoj trebuh in pomirljivo klokotanje črnega vina, ki nadomešča kri« In tako dalje. Nikomur ne morem prepovedati, da o moji knjigi piše negativno, lahko pa mu prepovem, da žali mojo osebo. In ker so bile v spisu poleg agresivnega »literarno-kritičnega« čvekanja tudi osebne žaljivke, prepovedujem od danes naprej RTV Ljubljana objaviti ali kakorkoli in kjerkoli uporabiti kakršenkoli moj spis. Agresivni nadebudneži naj se raje naslajajo nad kom drugim.
Tovariško vas pozdravljam,
Lojze Krokar
PRIPIS:
Morda bo kdo vprašal, zakaj se ob klokotanju črnega vina v trebuhu matere zemlje nisem razjezil samo na Saksido, ampak tudi na RTV. Zato, ker je prišel stavek z gornjo »podobo« in drugimi »ugotovitvami« skozi vsa radijska šivankina ušesa do mikrofona in med poslušalce, ki so me na cesti spraševali: zakaj pa je radio tako hud nate? Zdi se mi, da RTV ne objavlja osebno polemičnih in dvomljivih tekstov. Sam sem bil nekaj let radijski novinar in vem, da naj bi vsak tekst pogledali vsaj trije ljudje: novinar, ki ga je napisal ali naročil, urednik redakcije in odgovorni urednik. Morda je zdaj drugače. . .
Sicer pa Saksidov tekst, se mi zdi, ne zadeva samo mene, ampak načenja tudi vprašanje »mladih« in »starih«, t. j. današnjih petdesetletnikov v slovenski kulturi. Ali smo res že za v staro železje? Če smo, naj nam to nekdo odkrito pove.
L. K.
DOBILI SMO V OCENO
Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I. Opremila Jakica Accetto. Državna založba Slovenije 1978.
Pavle Zidar, Mahatma Pandit. Opremil Vili Vrhovec. Državna založba Slovenije 1978.
Fran Levstik, Zbrano delo, X. knjiga. Državna založba 1978.
Tito na Kitajskem. Prevedel Janko Moder. Izdali TOZD   »Jugoslovenska revija« in Državna založba Slovenije 1978.
Lev Nikolajevič Tolstoj, Izbrano delo ob 150-letnici rojstva, Ana Karenina I. in II. del.
Prevedla Gitica Jakopin. Opremil Vili Vrhovec. Državna založba Slovenije 1978.
Lev Nikolajevič Tolstoj, Detinstvo — otroštvo — mladost. Prevedla Severin Šali in Vera Brnčič. Opremil Vili Vrhovec. Državna  založba  Slovenije 1978.
Lev Nikolajevič Tolstoj, Kavkaške povesti. Prevedla Vladimir Levstik in Janko Moder. Opremil Vili Vrhovec. Državna založba Slovenije 1978.
Vitomil Zupan, Igre s hudičevim repom. Opremil Lojze Logar. Pomurska založba 1978.
Predvidoma v prihodnji številki
Andrej Hieng, Igra Radomir Ivanovič, Jugoslovanski roman z vojno tematiko
Milan Kleč, Pesmi
Peter Kolšek, Pesmi
Janko Kos, Marksizem In problemi literarnega vrednotenja (III)
Vinko Moderndorfer, Pesmi
Tone Peršak-Zvone Šedlbauer, Pogovor
Tomo Rebolj, Proza
Rozka Štefanova, 0 prevajanju poljskega verza v slovenščino
Ciril Zlobec, Pesmi
Nekatere novosti naših sodelavcev
Lojze Kraka r
SPOROČILO pesmi
Tone Pavček
GLASOVI ČASA (antologija desetih ruskih pesnikov dvajsetega stoletja)