List 46.
Politiški oddelek.
Pred deželnozborskimi volitvami.
Žalostnejšega prizora še Slovenci gotovo nismo imeli kot so letošnje deželnozborske volitve. Na Dunaji smo že razcepljeni v državnem zboru, a sedaj je pa še doma najhujši boj. In tukaj ne gre za nobena načela, temveč so vse le bolj osebne mržnje. Ko bi šlo za politična načela, bi pač gospod Klun ne kandidoval proti gospodu Višnikarju v ribniškem okraji, ko vendar oba sedita na Dunaji v jednem in istem klubu, zastopata jedno in isto politiko, naj je že jeden podpisal program katoliškega shoda, drugi pa ne, vsaj držita se ga oba ne, in ko bi se ga strogo držala, bi tudi ne mogla dolgo ostati v Hohenwartovem klubu.
Na Dunaji gospod Klun pobija krščanskosocijalno politiko, in je še baš minoli teden glasoval proti krščanskim socijalistom in sicer poleg gospoda Robiča jedin slovenski poslanec. Mi gospodu Klunu tega ne zamerimo, kajti politika krščanskih socijalistov ni nikakor vzorno katoliška, nam Slovanom je pa naravnost nasprotna. Le to bi pa smeli pričakovati od njega, da doma ne bi igral drugačne vloge. Na Slovenskem pa gosp. Klun sedaj ob volitvah hodi roko ob roko s tistimi ljudmi, ki prisegajo na krščanski socijalizem. Gospod Klun ima povse dvojen obraz.
Ni še dolgo tega, ko se je po slovenskih konservativnih glasilih izražala želja, da bi se Slovenci zopet zje-dinili na Dunaji v Hohenwartovem klubu. Pač to ni mogoče, če doma vlada tak razpor. Najprej je treba skrbeti za slogo doma, potem bode še le mogoča sloga mej Slovenci na Dunaji. Nekateri ljudje hočejo zapovedovati na Slovenskem, in ti ljudje dobivajo podporo od zgoraj, to je jedro vsega narodnega prepira. Kdor neče povse ravnati se po njih komandi, pa padejo po njem in ga proglase za slabega katolika in kdo ve kaj še vse, vsako njegovo besedo zavijajo po svoje.
Seveda se pri volitvah mnogo obeta, kako se bode skrbelo za kmeta. Toda dotični gospodje nikakor dosedaj niso kazali take skrbi z* kmetski stan, večkrat je bilo njih delovanje ravno nasprotno. Samo z lepimi besedami še ni nič opravljenega. Pred vsem je pa treba, da do-tičnik, ki hoče zastopati kmeta, tudi njegove težnje v resnici pDzna. Tudi razmere v tem oziru niso povsod jednake in je zlasti treba, da se ozira na potrebe vse dežele. Le poglejmo naše vinarstvo, katero je hudo zadela carinska pogodba z Italijo. Za to pogodbo so pa vendar glasovali nekateri slovenski poslanci, ki se sedaj radi ponašajo s skrbjo za kmeta, dasi se je ž njo skoro skopal grob dolenjskemu kmetijstvu. Res da okraji, katere zastopajo dotični gospodje, ne leže v Dolenjski in so zatorej gledali bolj na interese živinoreje.
Dobro je treba pagledati poslanca, predno se ga voli, če bode res mogel in hotel izpolniti, kar obeta. Navadno tisti, ki največ obetajo, najmanj store. Čez šest let se bodo morda že tu ali tam kesali, da so volili tega ali onega prijatelja kmetov, ki pa za kmeta ni nič storil, pač pa glasoval za kako stvar, s katero se je kmetom naložilo novo breme.
Sedanji volilni boj, je duhove tako razburil, da ni več misliti na skupno delovanje vseh slovenskih poslancev v deželnem zboru. Zato ne bode več potrebnega zaupanja. Posledica temu pa bode, da bodo igrali zopet važno vlogo naši Nemci, zastopniki veleposestva, katerih koristij se na Kranjskem kaj malo vjemajo z interesi kmetskega prebivalstva.
Opaža se pri letošnjih volitvah velik pritisk na vo-lilce. Marsikdo bil bi drugače volil, da se ni imel tega ali onega bati. Zato je pa potrebno, da se tudi jeden-krat že tudi za kmečke občine vpeljejo direktne volitve s tajno volilno pravico. Dosti upanja ni, da bi kaj ta-cega sklenil novi deželni zbor, ker bodo v njem sedeli možje, ki bodo dobro vedeli, da bi se jim ne bile odprle vrata deželne zbornice, da niso volilci prisiljeni voliti po komandi. Dokler ni tajne volilne pravice, volitve niso izraz pravega narodnega mnenja, ker nanje vplivajo razni
456
premožnejši zasebniki, denarni zavjodi itd. Tudi pri sedanji volitvi po volilnih možeh ne pride vselej pravo ljudsko mnenje na dan, ker razmerje mej-volilnimi možmi jedne ali druge stranke ni v nobenem razmerji s prvotnimi volilei, ker se pri volitvi volilnih mož ne ozira na manjšino. Tako so letos v Št. Jerneji voljeni vsi konservativni volilni možje, da si je v primeri z do šlimi volilei imela katoliška stranka le majhno večino. Vidi se torej, da se baš pred volitvami pokažejo razne take pomanjkljivosti)', katere bode potrebno odpraviti.
Volitve volilnih mož so sedaj že končane in torej je tudi volitev v kmetskih občinah že blizu odločna. Sem-tertja se bode pač kak volilni mož še kaj premislil, posebnega vpliva vse to ne bode imelo na volitve.
Opozarjati pa moramo svoje narodne volilce me3t in trgov, da naj bodo previdni, kajti tudi tukaj nasprotna stranka močno deluje. Seveda v prvi vrsti skuša obrtnike pridobiti na svojo stran, nadejamo se, da se ji ne usedejo na limanice. Naši konservativci niso dosedaj za obrtnike dosti storili. Na Dunaji so celo s svojim bratenjem z liberalci preprečili, da ni vlada predložila državnemu zboru premembe obrtnega reda, ki je neobhodno potrebna, da se ohrani rokodelski stan. Volitve v mestih so tudi zaradi tega posebne važnosti, ker pri njih se bode odločilo, če bode naša konservativna stranka sama imela večino v deželnem zboru, ali pa jej b^de treba za to pomoči narodne stranke. V poslednjem slučaji se bode pač ozirala nekoliko na narodnost, v prvem bode pokazala svojo pravo barvo. Dolžnost narodnih volilcev je torej, da do zadnjega pridejo na volišče pod našo stiro narodno zastavo.