Ob kulturnem
prazniku
podelili
Gallusova
priznanja
Godbeni zanesenjak iz Revirjev
še vedno pod močnim vtisom tega priznanja, je pred nami v odlomkih razgrinjal svojo god-beno dejavnost in svoj pogled na to zvrst glas-be. »Godba na pihala je zelo atraktivna zvrst glasbe zaradi posebne zvočnosti, rekel bi, da je mogočna, veličastna ter sprejemljiva za vsako priložnost tako na prostem ali v zaprtih prosto-rih, seveda z ustreznim repertoarjem. Še kot fantič sem globoko doživljal njeno slavnostno in atraktivno veljavo, zato je razumljivo, zakaj sem se že v osnovnošolskih letih odločil zanjo. Sicer pa ima godba na pihala v revirjih zelo dolgo tra-dicijo in je znana ne samo pri nas, ampak tudi izven naših meja.«
Ernest Križnik je že 24 let Šiškar. Rodil se je 1942. leta v Trbovljah, živel pa v rudarski družini v Zagorju ob Savi. Tu obiskuje osnovno šolo in »guli« tudi šolske klopi takratne niž}e gimnazije. Da bi lahko uresničil svojo veliko željo, postati godbenik na pihala. se vpiše na nižjo glasbeno šolo v Zagorju, kjer ga uči glasbene abecede in trobente profesor Miha Grašičar, sicer tudi ka-pelnik Rudarske godbe v Zagorju.
»Že kmalu po vpisu v nižjo glasbeno šolo sem postal član mladinske godbe, iz katere je ka-sneje Rudarska godba pridobivala svoje bo-dočečlane. Ne samodamiježevtistihletih nu-dila kulturni razvoj in največje razvedrilo, ampak mi je hkrati dolgoročno osmislila ter oblikovala tudi odnos do življenja. Zato se imam samo godbi zahvaliti, da se je moj kasnejši življenjski razvoj usmeril tako, kot se je,« pripoveduje Er-nest.
Med razgovorom se Ernest razživi. Njegove temnorjave oči razžare. Bakreno potemneli obraz se razigra v simpatično prikupnem na-smehu. Pripoveduje o uspehih in načrtih svoje godbe ter se zanje navdušuje.
»Odlično se počutim med svojimi člani godbe. Vsi si prizadevamo, da bi kot amaterji dosegli šc večje uspehe. Med drugimi bi rad posebno poh-valil predsednika godbe, Hermana Lukana Zelo si prizadeva, da bi v godbo pridobili novih glasbeno izobraženih članov. Zaradi tega na glasbeni šoli štipendiramo kar 18 štipendistov. Naj omenim, da smo dosegli že doslej nekaj lepih uspehov. Lansko leto smo na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Krškem dosegli zavidljivo drugo mesto. Velik uspeh smo doži-veli septembra lani v Italiji, in na novoletnem ju-bilejnem koncertu lani za Bežigradorn,« je raz-predal svoje misli.
»Po takratni nižji gimnaziji sem se odločil za poklic gostinskega natakarja. Po prihodu z od-služitve vojaškegarokasem sezaposlil vhotelu »llirija«, kjer sem že 24 let. Naj bo delo nočno ali ne, ne zamudim nobene vaje ali nastopa, saj je to zame po napornem delu edino razvedrilo. Zato je zame podelitev srebrnega Gallusovega znaka in priznanja za dolgoletno aktivnost v godbi samo še spodbuda več za nadaljnje delo-vanje v godbi.
Tekst in foto: Ivo Osolnik