Poštnina plačana v got-vinl.
Brezplačno za člane!
Izhaja okoli 20. vsakega meseca.
Cena 3 Din.
60STILNI(AB$HI VESTNIH
SI ROKOVNO GLASILO: »ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V LJUBLJANI IN »ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V MARIBORU"
Oglasi s* računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Člani obeh gostilničarskih zvez dobijo list brezplačno.
Telefon 2467.
Cek. rač. št 11.430.
Štev. 5.
Maribor, dne 27. maja 1931.
Leto L
POZOR! Gostilnl£arskfl vestnik se dostavlja vsem Članom brezplačno.
Veliko zborovanje gostilničarjev Dravske banovine.
Skoraj postaja mesec majjl tradicionalni mesec za naše gostilničar st vo v Dravski banovini, ker se je tudi letos priredilo za časa vinske .razstave in sicer dne 11. maja v Mariboru veliko impozantno zborovanje zastopnikov gostilničarske obrti naše banovine. Človeka je pretreslo srce, ko je videl polno dvorano Zemljičevega hotela samih resnih mož, ki so se v dolgi dobi svojega poslovanja iztekli neprecenljivih izkušenj v naši obrti. Ta kader, ki se je zbral v Mariboru, je pokazal zrelost našega stanu, moč naše organizacije in našo stanovsko disciplino. Točno ob pol 11. uri dopoldne, ko so prispeli zadnji zastopniki ljubljanske zveze, je otvoril načelnik mariborske gostilničarske zveze g. Zemljič zborovanje, pozdravil z navdušenjem vse navzoče zastopnike, pred vsem zastopnika banske uprave g. obrtno-zadruž-nega zastopnika Ig. Založnika, g. ravn. tujsko-prometnega sveta Narte Velikonja in zastopnika Zbornice g. dr. Ivana Pretnarja, kakor vse zbrane tovariše, ki se niso ustrašili časa, ne denarnih žrtev, le da so prihiteli kot dobri vojščaki na poziv svojih načelstev v Maribor, da se vsaj enkrat skupno poglobijo v stanovske težave, pregledajo delo v preteklem letu, izklešejo načrt dela za bodočnost in da v neomejeni tovariški zvestobi manifestirajo za solidarnost naših vrst. Ko je zvezni tajnik g. Peteln pobral pooblastila delegatov, katerih je bilo 151, se je z vzklikom izvolilo za predsednika letošnjega skupnega zborovanja načelnika ljubljanske zveze g. Franjo Kavčiča, kar je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Nato je zvezni tajnik g. Peteln podal v daljšem referatu pregled o položaju gostilničarske obrti v Dravski banovini. Iver ne moremo v celoti prinesti vseh teh poročil, povzamemo iz njegovega referata le bistvene točke, ki ilustrirajo vrlo težaven položaj naše obrti. Omenil je, da je bilo tudi v preteklem letu organizacijam pred vsem na tem, da odpravijo one zapreke, odnosno ovire, ki ovirajo napredek in razmah našega poslovanja. Pred vsem ima v mislih preobdavčenost, ki je napram ostalemu obrtništvu najhujša, če pomislimo, da nam v današnjem času — ko ve in pripozna vsak človek, da je naša obrt popolnoma skrahirana — ne prizanaša davčni vijak in ker se nam rie nudi v nobenem pogledu olajšav. Ocenjuje se nas še danes tako, kakor advokate, zdravnike itd. Če Pogledamo, kako se je razpaslo vavno šušmarstvo v naši obrti, in vidimo, da se otvarjajo vinotoči Pod vejo kar v masah, da posegajo delikatesne trgovine brez potrebnih koncesij v naše obrato-vanje in da išče vsakdo, ki je po-hesrečil v drugem poklicu, svoj obstanek v različnih točilnicah na boječe goste, je umevno, da mora Pasti pri taki zmešnjavi, ki je rav-ho nastala v obrtnih predpisih, brez dvorano promet v naših lokalih in z njim tudi naša davčna hioč. Vsak še tako globok vodnjak
vsahne, če ostane brez dotoka. In tako se je zgodilo tudi naši gostilničarski obrti, da smo dali od sebe vse, kar se je zahtevalo od nas, da pa nam je danes ravno preobdavčenost onemogočila daljni obstanek. Državna uprava se bo morala konečno le zavedati, da zahteva moderni čas razdelitev dela v veliko večji meri, kakor pa v oni dobi, ko je nastalo to temeljno načelo politične ekonomije. Vsakemu svoje in vsakega na svoje mesto, pa bo večje zadovoljstvo na svetu. Take preobdavče-nosti ne onažamo v ostalih kraljih, to pa radi tega, ker je ravno pri nas kontrola najostreja, — ne morda vsled večje agilnosti finančnih organov, pač pa radi boljšega, izvežbanega davčnega aparata. Bistvena napaka, finančne uprave je žal ta, da se pobira trošarina v naprej, predno se omogoči gostilničarju izkupiček blaga, ter mu izbije iz rok ves obratni kapital, ter onemogoča s tem, da bi s tem denarjem ustvarjal nove dobrine, kar je vendar bistvo vsakega gospodarstva. Če pomislimo, da znaša danes trošarina običajno 50% kupne cene, da mora gostilničar založiti — seveda če ima — veliko denarja v trošarino, da lahko preko leta raci-jonalno gospodari v svojem obratu z zalogami vina itd., vidimo, da so vsi pojavi neposredni vzrok našemu hiranju. Omenil je borbo zveze za odpravo trošarinskih registrov, ne morda zaradi komodi-tete gostilničarjev, pač pa zaradi tega, da se uvedejo po celi državi revizijske knjige, ki so desetletja in desetletja dajale državni oblasti popolno garancijo točne kontrole,. ker le na podlagi te sigurnosti, ki jo ima državna uprava po svoji kontroli, lahko pričakujemo pobiranje trošarine od soda, ki ga nastavimo na pipo. Dosegla je zveza v Mariboru vsaj' to, da se je začelo to vprašanje resneje raz-motrivati v finančnem ministrstvu in da je konečno upati, da bo prišla finančna uprava do tega sklepa, kakor mi, češ, da je le ona kontrola najboljša, ki jo izvaja državna uprava sama, ne pa ona, ki odvisi od državljanov. Toda to spoznanje dozoreva vsekakor prepočasno, ker si državna uprava, predvsem pa finančno ministrstvo, ni na jasnem, kolike vrednosti in kake važnosti so gostilne ravno za narodno gospodarstvo enega naroda. Obžaljujemo, da se kljub dobrim nameram državnih fukcijonarjev ni posrečilo pripraviti svoje organe do tega, da pri sestavljanju predpisov pazijo na naravne zakone življenja, ne pa, da uravnavajo življenje državljanov po onih načelih, ki jih izcimijo pri zelenih mizah.
Edina rešitev iz tega kaosa je le novi obrtni zakon, ki se obravnava že pred Vrhovnim zakonodajnim odborom in ki bo vsakemu sloju, odnosno vsaki obrtni panogi določil meje, kakor je bilo svoječasno. Po tem zakonu, vsaj kakor pravi že njegov načrt, bodo prišle organizacije tudi do veljave, ne pa tako, da se dela mimo njih, kakor je ravno slučaj v naši dobi. Če smo že imeli ravno radi poenostavljenja predpisov in raz-ličitoisti razmer v naši državi v preteklosti trpke izkušnje, upamo, da bo bodočnost nekoliko bolj
mila našemu gostilničarju in mu odkazala v človeški družbi ono mesto, katero je svoičas zavzemal in katero tudi zasluži.
Izvajanje zveznega tajnika je bilo z pritrjevanjem sprejeto, nakar so se oglasili k besedi gosti, predvsem zastopnik kr. banske uprave «•. Ignac Založnik, kateri je izročil pozdrave banske uprave, Češ, da zasleduje banska uprava najživahneje gibanje hotelirjev in gostilničarjev v Sloveniji ter se veseli njihovega razmaha, posebno kar se tiče organizatoričnega in kulturnega delovanja v pro-speh te obrti. Nato je povzel še besedo g. dr. Ivan Pretnar kot zastopnik Zbornice ter povdarja! ozko vez, ki je vezala pri delu Zbornico in gostilničarske organizacije. Posebno se je obširno ba-vil z novim obrtnim zakonom po-vdarjajoč, da je Zbornica skoro vse predloge gostilničarjev spravila v okvir tega zakona, tako da se bodo brezdvomno z izdajo tega novega obrtnega reda zmanjšale različne težave in ovire, ki za-branjujejo vsako redno poslovanje. Veseli ga tudi, da sta se zvezi v vseh važnih prilikah obračale na Zbornico, kar kaže, da ima go-, stilničarstvo Dravske banovine popolno zaupanje v najmočnejšo gospodarsko ustanovo naše banovine.
Po teh pozdravnih govorih je imel načelnik mariborske zveze g. Zemljič referat o vinotočih pod vejo. Iz njegovega referata povzemamo, da je zadeva glede vinotočev pod vejo dospela do kulmina-cije. Če pomislimo, da je samo okoli Maribora odprtih 70 vinotočev in da so ti vinotočarji predvsem najbolj situirani meščani, predvsem industrijalci, veleposestniki, veletrgovci, advokati in druge osebe svobodnih poklicev, potem kaže dovolj, da se ta stara pravica malega vinogradnika zlorablja do skrajnosti od strani onih, ki imajo dovolj dohodka za svojo eksistenco in za eksistenco svoijih družin. Če pa vpoštevamo še dejstvo, da odpirajo vinotoče pod vejo celo ino-zemci in spravljajo naš denar, ki naj bi prišel v prid našega narodnega gospodarstva, preko meja, se mora človek konečno vprašati, ali je vredno, da se človek trudi in muči, ker bi bilo mogoče bolj v interesu tujskega prometa, če ostanejo samo vinotoči pod vejo. Prišli smo konečno do odločitve: ali gostilne ali pa vinotoči pod vejo, oba pa nikakor ne moreta obstojati drug poleg drugega. Izvajanje zveznega načelnika je bilo s takim odobravanjem vzeto na znanje; da je kazalo samo po sebi, da govori vsem navzočim poslušalcem iz srca.
Po tem referatu je povzel .besedo ravnatelj Tujsko-prometnega sveta g. Velikonja Narte, ki je v
daljšem govoru razlagal pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo in da so temelj tujskemu prometu le dobro urejene gostilne. Omenil je, kako je treba voditi gostilno, da se priklene tujca stalno na sebe. Ta referat je imel značaj podučnega predavanja, ki pa je povzročilo tudi prav obširno debato od strani različnih govornikov, pred vsem naj omenjamo g. Bernardija, načelnika
zadruge v Celju, g. Petschucha in ostale, kateri so vsi povdarjali potrebo tujskega prometa, vendar pa so izražali mnenje, da bode le tedaj mogoče obvarovati dobre gostilne propadanju, če bo državna uprava nudila pri stremljenju gostilničarjev za izboljšanje svojih obratov tudi potrebno podporo cenene kredite, kakor opazujemo to v nekaterih drugih državah, in znižanje previsokih davščin. To bi bila pač najboljša sredstva, da bi se poživilo med gostilničarji zanimanje za tujski promet v Dravski banovini, ki je po naravi že določena za razvoj te gospodarske panoge. Tak gostilničar, zadovoljen s svojim stanom, bode brezdvomno kos oni nalogi, ki mu jo nalagajo zahteve današnjih gostov. Uverjen je, da zna naš gostilničar postreči tujca dobro, treba mu je le dati možnost, da ga postreže tako, kakor bi sam želel.
Pri teij točki dnevnega reda se je oglasil k besedi tudi g. načelnik Franc Kavčič ter izvajal sledeče:	Na	vseh shodih, zborova-
njih in občnih zborih nam gg. zastopniki oblasti dokazujejo, da so njim znane vse težkoče, s katerimi se ima redno gostilničarstvo boriti in kako nam bodo šli z razumevanjem na roko. Bodrijo nas gostilničarje k vztrajnemu delu, izobraževanju v stroki in kako naj tvorimo privlačno silo za pritok tujcev, kako naj tujce in domačine poceni pogostimo, uredimo stanovanja in prenočišča udobno in moderno, obrazno na zunaj, elegantno na znotraj, ter čim cenejšo postrežbo, da bo tujec z veseljem prihajal v naše kraje v dobri veri, da se bo ceneno in zadovoljno počutil. Vsi ti govori se slišijo prav prijetno, vendar pa še ni še nihče spustil v razglabljanje, od kod dobiti sredstva in sicer cenena sredstva za izboljšanje naših lokalov, hotelskih naprav in drugih modernih privlačnosti, ki naj jih nudimo posetnikom naših (livnih krajev. Resnično je, da tujce, letoviščarje ne pridržijo le samo lepi kraji, gore in planine, temveč tudi dobra postrežba in udobno bivanje. Jasno je, da ima od obilnega tujskega prometa največji dobiček država, zato se nam zdi, da je na mestu, da na današnjem zboru povzdignemo glas, da naj tudi država razmišlja, kako iti na roko podjetnikom, ki se trudijo in stremijo za izboljševanjem njihovih podjetij, bodisi s stavbami ali za izpopolnjevanje že obstoječih podjetij. Predvsem imam v mislih gmotno stran, pri kateri ni sleherni primerno založen, dasi ima drugače naljboljše šance in izgle-de na dober uspeh. Zaradi tega priporočamo danes, da i&e naj gostilničarskim organizacijam naroči, podati na merodajnih mestih z razlogi dobro podprte spomenice in resolucije, da se ustvari zakon, ki bo vseboval določila, potom katerih bo mogoče podjetnikom dobivati cenene kredite po najnižjih obrestnih merah ter z daljšimi roki za amortiziranje v od države favoriziranih denarnih zavodih, bank, hranilnic itd. Gospodje pri državni upravi naj bodo potem prepričani, da bo taka odredba sijajno pripomogla k pro-spehu narodnega gospodarstva — specijalno tičoč se tujsko-promet-nih okolnosti. Predlog g. zvezne-
ga načelnika Kavčiča je bil enoglasno sprejet.
Med samostojnimi predlogi sta bila posebno dva predloga, ki sta jih stavila g. zvezni načelnik Fr. Kavčič in g. Ciril Majcen, jako važna. Prvi predlog se tiče proste žganjekuhe in se glasi sledeče: Že dolgo časa opazuje svet, kako se je žganjepitje po deželi razpaslo in da so razne nesreče, poboji in tepeži pripisovati le samo temu dejstvu, da obstoja prosta žganjekuha kmetovalca. Privoščili bi to svobodo našemu kmetu, ako bi v to porabljal le domače pridelke, oziroma tvarino, ki mu drugače na trgu ne more dosti odleči. Ker pa se v novejšem času poslužujejo te svobode na ta način, da nakupujejo surovine v velikih množinah od drugod in vrše tako prosto žganjekuho že skoro na tovarniški način.
Na Gorenjskem n. pr. so pričeli uvažati fige in varijo takozvane-ga figovca. To stvarjanje rodi ter ima za posledice velike napake. V prvo se ljudstvo prekomerno vpi-jančuje po deželi, pretepa in pobija, v drugo je redni točilni obrti odvzeta skoroda vsaka prilika točenja žganih pijač, ker se ta na kmetih razprodaja v vseh mogočih do najmanjših množin na drobno in tretje, kar bi morala država sama opaziti, izgublja ta milijonske zneske na neplačanih trošarinah in pristojbinah.
Zaradi tega menimo, da je prav na mestu, danes skleniti, da podajo gostilničarske organizacije na merodajna mesta opozorenja na položaj, kateri je vsled tega nastal, ter priporočilo, eveintuelno tudi zahtevo, da se žganjekuhar-ski kotli zapečatijo in stavijo pod enako kontrolo, kakor vseh drugih proizvajalcev žganih pijač — sprejeto.
Drugi predlog je stavi g. Ciril Majcen, hotelir iz Celja, odnosno restavrater iz Zidanega mosta, o sestavi odbora iz zastopnikov Tuj siko-promotnega sveta pri kr. banski upravi, kakor tudi iz zastopnikov obeh gostilničarskih in Tujsko-prometnih zvez. Njegov predlog se glasi: Obe zvezi skupno z banskim Tujsko -prom e t n im svetom in obema Zvezama za tujski promet v Sloveniji naj sestavijo poseben odbor v svrho proučevanja proračunov javnih samouprav in države. Ta odbor naj sestavi vsa potrebna navodila in razmišljuje:
1. Kako kriti preračunane izdatke, da bi se bremena gostilničarjem olajšala.
2. Da sestavi potrebno davčno statistiko in vzame v obzir vse okolščine, da se dohodki, odnosno preračunane javne dajatve porabijo tako in v take svrhe, da se odvrne še nova bremena, ki so v bodočnosti gotovo neizogibna.
3. Da je Slovenija dežela, lcjer se more pričakovati gospodarsko zboljšanje edinole iz hotelske industrije, ki tvori temelj tujskega prometa. V to svrho naj vodi ta odbor v evidenci osnutke bodisi državnih, banskih, občinskih ter cestno-okrajnih proračunov, predvidenih dohodkov in izdatkov. — Dokazati se mora merodajnim či-niteljem čimpreje neizpodbitno resnico, da mora biti gostilničarski stan deležen največjega obzira, ne pa tako, da se upošteva danes najmanje izmed vseh stanov.
G. Majcen je utemeljeval predlog s tem da se danes čuva predvsem druge sloje, da pa se vsi primanjkljaji po možnosti krijejo^ iz dajatev našega stanu. Skrajni čas je, da se ta praksa predrugači, ker U'e sicer popolnoma iluzorno govoriti o povzdigi tujskega prometa v naši banovini, če se gostilničarskemu stanu naprtuje v taki. izmeri dajatve, da jih nič več ne zmore. Tak odbor bi torej bil vrlo važen posvetovalen činiitelj pri sestavljanju različnih proračunov. Predlog je bil soglasno sprejet.
Konečno je prečital zvezni tajnik še resolucije, ki so se glasile:
Resolucije:
I.	Davki. Gostilničarji Dravske banovine, zbrani na svojem let-
nem zborovanju, ugotavljajo, da so davčna bremena neznoslijiva v tej višini, kakor šnjih morajo danes nositi. Vsled občutne konkurence, ki se pojavlja v brezštevilnih vinotočih pod vejo, v točilnicah na stoječe goste, prosimo, da se v našo korist v večji meri obdavči točilce lastnega pridelka, to-čilce na stoječe goste in delikatese, ki se splošno opravičeno in neopravičeno bavijo z točenjem alkoholnih pijač na drobno. Opozori se naj davčna uprava v Sloveniji, da se naj prilagodi danim gospodarskim razmeram v naši banovini.
II. Trošarinski registri. Gostilničarji Dravske banovine, zbrani na svojem letnem zborovanju v Mariboru, prosijo finančno ministrstvo, da vendar enkrat odpravi trošarinske registre, ki so popolnoma nezadostno sredstvo za izvajanje kontrole. Priporočali smo in ponovno priporočamo, da se uvedejo v celi državi nemudoma revizijske knjige, katere je bila primorana uvesti finančna direkcija v Ljubljani, ker so se trošarinski registri v praksi vsaj v Sloveniji pokazali za popolnoma pomanjkljive. V slučaju, da smatra finančno ministrstvo iz katerikoli vzroka splošno uvedbo revizijskih knjig v državi za nemogoče, prosimo, da se uvedejo v študijske svrhe revizijske knjige najjprvo v Sloveniji in šele potem razširijo na ostale pokrajine. S tem bi si državna uprava prihranila premnoge izdatke, ki jih ima pri do-sedaj uvedeni kontroli, na drugi strani pa bi razbremenila gostilničarski stan različnih sitnosti in stroškov, ki jih ima pri izgubi časa.
III. Plačevanje trošarine. Gostilničarji Dravske banovine, zbrani na svojem letnem zborovanju v Mariboru, priporočajo nujno finančnemu ministrstvu, da uvede nemudoma plačevanje trošarine od one količine, ki se stavi neposredno v promet za razprodajo pijač na drobno v današnjih ohratih. S takim načinom pobiranja trošarine bi se v izdatni meri omilila vinogradniška kriza, ker bi bilo gostilničarjem omogočeno nabaviti si v pravem času izdatne zaloge vina, kar pa je sedaj popolnoma nemogoče. V slučaju, da se finančno ministrstvo brani ugoditi našim prošnjam radi preslabe kontrole, ki jo ima pri prometu z alkoholnimi pijačami v ostalih pokrajinah naše države, prosimo, da se naj ta sistem pobiranja trošarine uvede za poiz-kušnjo najprvo v Sloveniji in sicer vsled točne kontrole, ki jo ravno s pomočjo revizijskih knjig izvaja finančna kontrola. Omenjamo še, da se v taki obliki pobira trošarina v vseh državah.
IV. Vinotoči. Pi ■osimo nujjno, da se konečno reši vprašanje vinotočev pod vejo, ki uničujejo gostilničarsko obrt posebno* v vinorodnih krajih. Ker ni mogoče radi že nepopravljive škode še nadalje čakati na izdajo obrtnega zakona, ki bi naj uredil to vprašanje, prosimo merodajna oblast-va da do nadaljnega prepovejo izdajanje točilnih pravic vsem vele-vinogradnikom, odnosno veleposestnikom, inozemcem, osebam svobodnega poklica in drugim obrtnikom, ki imajo svojo eksistenco že v drugi obrti. Vkljub našim ponovnim prošnjam in neštetim predstavkam, kakor tudi očividni škodi, ki jo trpi s tem gostilničarski stan, se ni dosedaj nič bistvenega ukrenilo. Mislimo, da bi se lahko omejila vinotočem všaj policijska ura do 18. ure in pa poostrile kazni pri prestopkih. Tudi v tej priliki prosimo ponovno oblastva, da naj odpišejo naši obrti različne davščine, razlika na izgubi pa se naj nadoknadi pri naših šušmarjih.
V. Točilna taksa. Pozivamo in prosimo fimačno ministrstvo, da odpravi točilno takso. Ce pa jo iz fiskalnih vzrokov ni mogoče odpraviti, se jo naj vsaj modificira
tako, da bi se taksa plačevala od iztočenega litra alkoholnih pijač.
VI. Sodelovanje strokovnih organizacij. Prosimo oblastva, da poslušajo v vseh vprašanjih, ki tangirajo našo obrt, mnenja naših strokovnih organizacij, ker je vendar v interesu države in nadaljnjega razvoja obrti, da sodeluje uprava z onimi činitelji, ki imajo vendar največji vpliv na svoje članstvo.
VI. Točilnica na stoječe goste.
Pozivamo oblastvo, da nemudoma izvede splošno revizijo obstoječih točilnic na stoječe goste, ki so se neizmerno razmnožile po celem območju Dravske banovine. Opažamo, da se izigravajo ravno v teh točilnicah najvažnejši oblastveni predpisi s tem, da se ignorira policijska ura, ne upoštevajo zdravstveni in gradbeni predpisi. Prosimo, da se komisijelno pregledajo in to najrigorozneje take točilnice in dovoli nadaljno obratovanje le takim osebam, ki se izkažejo, da so na pravilen način dobile osebno pravico in da se obratuje v lokalih, ki odgovarjajo vsem onim predpisom, kakor so predvideni v Dravski banovini. Gleda naj se predvsem tudi na krajevno potrebo. Odločno pa vztrajamo na tem, da morajo biti lokali popolnoma ločeni (zidani) od ostalih ubikacij in da morajo te točilnice imeti samo en vhod iz ulice, da se omogoči policijski nadzor.
VII. Izdaja obrtnega zakona.
Gostilničarji Dravske banovine zbani na svojem letnem zborovanju, prosijo g. ministra za trgovino, da izda nemudoma nov obrtni zakon, upoštevajoč od nas stavljene predloge.
K besedi so se oglasili še različni govorniki, predvsem gospod Cerar, načelnik zadruge v Kamniku, ki je odločno protestiral proti dosedanjemu načinu poslovanja različnih nabavljalnih zadrug in raznih konznmn. društev. Opažamo namreč, da prodajajo imenovane zadruge in društva predvsem nečlanom svoje blago, izzivajoč na vse načine svoje predpise. Govoril je tudi g. Dolinšek, načelnik zadruge Trbovl)je-Hrast-nik o šušmarenju z alkoholnimi pijačami na drobno' v trboveljskem okraju. G. Grčar, načelnik zadruge v Trbovljah je omenjal, da se od nepoklicanih kar na debelo razprodaja nezatrošarinjena alkoholna pijača, in sicer od hiše do hiše. Posebno zanimivo pa je bilo poročilo g. Podlinška iz zadruge Kozje, ki je poročal stvari, ki so začudile vsakega prisotnega zborovalca. V njegovem okraju prodajajo kmetje kar javno neza-trošarinjeno vino in celo grozijo kontrolnim organom, v vinotočih svira godba, se nijančuje po cele noči, ne da bi oblast mogla nastopiti proti tej razvadi. Prosil je, da bi se z ozirom na razloženo dejstvo pojačila financijska in žan-darmerijska postaja v Kozjem. Končno je g. Podlinšek še omenil, da se v zadnjem času močno razpravlja med obrtniki vprašanje za ustanovitev samostojne obrtne zbornice po onem načinu kakor-šna je Zanatska komora v Beogradu. Mnenja je, da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v vsakem oziru šla na roke gostilničarski obrti, da pa je obenem razumljivo in človeško, da ni mogla prodreti z vsemi predlogi. Zato smatra, da so vsi napadi na Zbornico popolnoma ne-osnovani in priporoča, da se naj današnje zborovanje odločno izreče za obstoječo skupno zbornico, katero pa se naj izpopolni z gostilničarskim, hotelirskim odsekom!, kateremu se naj prideli tudi evidenca o tujskem prometu v Dravski banovini. Ko je še zvezni tajnik g. Peteln povdaril v kratkih besedah neosnovanost tega boja, so se vsi zborovalci z glasnim pritrjevanjem in ploskanjem izrekli za skupne zbornice. S tem je bil dnevni red tega važnega zborovanja končan.
Tako so se ta dan razgovorili zastopniki gostilničarske obrti na tem zborovanju v vseh težavah, ki obstojijo in ki bi se dale le pri najmanjšem razumevanju državnih organov skrčiti na splošno, predvsem pa na korist same države na najmanjšo izmero. Naše članstvo postaja od dneva v dan vedno bolj apatično ter se udaja v svojo usodo. To so slabi znaki vsakega organizma in pričajo o propadanju in nazadovanju. Storili smo vse, kar se je dalo storiti, radi tega imamo mirno vest. Drugo pa je vprašanje, kdaj se bodo merodajni činitelji resneje poglobili v naše probleme, ki niso problemi samo nas gostilničarjev — temveč ki tangirajo tudi najširše plasti našega ljudstva Če ne pride rešitev kmalu, je katastrofa tu —: po toči zvoniti pa je že prepozno!
Oset Andrej: .
rasi
s poučnega potovanja gostilničarjev Iz Dravske banovine po Solnograš-kem, Tirolskem, Predarl-skem, Švici in NemCiji-
Ivo mi je naš zvezni tajnik g. Peteln pred pol letom omenil, da namerava organizirati poučno potovanje gostilničarjev iz Dravske banovine, sem zmignil z rameni, ker sem bil pesimist, da bi se poučni izlet mogel vršiti. Pomisleke sem imel radi tega, ker se tako poučno potovanje ni nikoli vršilo in je treba tozadevno »prebiti led«. Saj je res, da danes težko zmoreš 2—3000 Din in da ne greš lahko za 8 do 10 dni od doma in tudi kot »začetniki« nismo vedeli, ali se nam bode poučno potovanje izplačalo in če bomo res kaj takega videli, kar bi bilo za nas poučno in za naš poklic koristno. Zelo vesel sem bil, ko se je javilo 60 udeležencev iz cele banovine, kar je dokaz, da uvidevajo naši gostilničarji »novo dobo«, ko je treba vsled današnjih težkih razmer postaviti naše obrate na takšno »bazo«, da bomo sposobni sprejemati tujce ki bodo radi naših lepih in zdravih krajev začeli »romati« v našo deželo.
Vožnja od Maribora čez Koroško, Solnograško do Jenbacha na Tirolskem.
V soboto, dne 2. maja, zjutraj mi je pred odhodom moja ženka dala nekaj »dobrih naukov« za na pot in že nam je na kolodvoru z vsemi potrebnimi dokumenti naš potni maršal Peteln odkazal poseben vagoin. Po Dravski dolini do Prevalj so vstopali novi tovariši »kruhoborci«. V Prevaljah in Pliberku so nas naši, kakor tudi avstrijski obmejni organi zelo prijazno sprejeli in odpravili brez vsakega preiskovanja in gnetenju. V Beljaku so se nam pridružili še tovariši in tovarišice od ljubljanske Zveze, tako da je štela naša armada 60 oseb. V Beljaku smo dobili od železnice na razpolago poseben velik Pulinan-vagon, da nam je bila dolgotrajna vožnja ugodnejša. Od postaje Spital-Mil-stattersee je vožnja zelo zanimiva ob robu strmega hriba skozi nešteto malih tunelov do postaje Mallnitz, ki leži 1180 m visoko — kot Pohorje. Od tu smo pihali skozi 10 km dolgi tunel, kjer smo zapustili Koroško in prestopili solnograško mejo proti znamenitemu Bad Gasteinu, ki ]‘e bil še v snegu. Proti Sch\varzach-St. Veit je popoldan pritisnilo solnce, nekateri so odprli kovčeke ter steklenice, nekaj nas pa je iz radovednost^ »■nogi e dal o« v jedilni voz: 2 štej klenici kisle vode, 1 bela kava ih 2 kosa peciva — 48 Din. Zadosti sem imel jedilnega voza in vode.
Solnograški trg Schwarzach šteje 1400 prebivalcev, leži ob reki Salzach. Gostilne, hoteli in vile napravi jo lep vtis in je okrog »oglov« vse čisto in pometeno. Veliki napis »Gemeindegasthaus« mi pa nikakor ni ugajal. Tukaj smo se
prvič vsedli na dvotirno železnico na električni pogon, ki vozi brez sopihanja s hitrostjo brzo vlaka, in lahko brez skrbi gledaš skozi okno. Ko smo se vozili po romantični Solnograški proti Tirolski, smo opazovali lepe asfaltirane ceste regulirane reke, v hribih se vidi polno pastirskih koč, ob železnici za je razvita lesna industrija. Na večjih postajah vidiš napise, da se pred odhodom vlaka ne kliče. Vsak potnik mora sam skrbeti, da vstopi pravočasno in v pravi vlak brez opozoritve.
Kitzbuchel, prva postaja na Tirolskem, je krasno letovišče, kamor zahajajo premožni: »Ameri-kanci«, katere bi lahko pritegnilo letovišče Kranjska gora ali Logarska dolina, ako hi se nudile boljše prometne razmere in hoteli s komfortom, kakor ga zahtevajo bogati inozemci.
Ker ni v teh krajih še sezija, vlada mrtvilo in nisem cele 4 ure vožnje do Jenbacha videl nobenega voznika ali avtomobila na cesti. V vlakih je snaga, vendar pa moram omeniti, da 'so v straniščih celo no dve brisači, ni pa bilk najvažnejšega — vode. Brisače so pa iz previdnosti zelo dobro pritrjene. Od Worgl, kjer se odcepi železnica proti Kufsteinu in Nemčiji, smo se vozili po Inski dolini ter po 12urni vožnji zvečer ob 7. uri izstopili v Jenbachu, ki leži 530 m visoko, kjer nas je sprejel odposlanec Tujsko-prometne zveze za Tirolsko, ki nas je ves čas po Tirolskem spremljal ter nam dajal pojasnila o zanimivostih vsakega posameznega kraja.. Tako smo prvi dan našega potovanja od Vrbskega jezera na Koroškem opazovali letovišče za letoviščem: Schwarzach na Solnograš-kem, Bad Gastein, Zeli am See, St. Johann in Tirol, Kitzbuchel itd. itd.
V Jenbachu je odposlanec Tuj-sko-prometne zveze imel za nas vseh 60 popotnikov preskrbljene postelje v najlepših hotelih, kjer smo po kopanju imeli prvo sikup-no večerjo. V Jenbachu stane pen-zijon 9—12 Šiil. Ob tej priliki sta spregovorila tajnik Zveze gostilničarskih zadrug in vodja izleta g. Peteln ter ravnatelj Tujsko-pro-metnega sveta g. Velikonj aiz Ljubljane, češ, da naše potovanje ni za zabavo, ampak hočemo opazovati in se podučiti v važnih tuj-sko-prometnih deželah, kjer živi ljudstvo večinoma le od tujskega prometa, da bomo tudi mi znali zadovoljiti tiste naše goste, ki prihajajo ik nam. Če bomo pri potovanju po Koroškem, Solnograš-kem, Tirolskem, Predarlskem, po Švici in Nemčiji videli, da smo v tem pogledu še zaostali, naj bode stremljenje nas vseh, da se v vsakem oziru tako izpopolnimo, da bo tujec rad prestopil našo mejo in prag naše gostilne.
(Dalje prihodnjič.)
Nauk o serviranju.
Ferdo Jelenc, strokovni učitelj Zveze.
(Nadaljevanje.)
Ko gost vstane, mu odmaknemo stol, da se more svobodno kretati, ter mu pomagamo do stvari, ki jih je odložil, posebno pa mu pomagamo obleči vrhnjo obleko. Suknjo ne smemo držati pri tem z ovratnikom v pesti, ampak gremo s palcem pod ovratnik. Ko je vrhnja suknja oblečena, jo potegnemo z eno roko navzdol, spodnjo suknjo pa obenem z drugo roko gori.
Naj še na tQ^n mestu obravna-mo obleko in nego gostilničarske-
ga pomočnika in pomočnice. Nezapisana mednarodna postava predpisuje natakarju črno obleko. Suknja je lahko navaden sako, to je suknjič brez svilenega obši-va na ovratniku, smoking, to je kratek suknjič s svilenim obši-vom ali frak. Telovnik za frak je lahko bel ali črn, drugače pa le črn. Tudi čevlji in nogavice so črne. Kravata je za pomočnika bela, za glavne natakarje pa črna. Perilo je snežno belo.
Ženskam je predpisana črna obleka, črne nogavice in črni čevlji, bel predpasnik in bela zaveza za lase.
Svoje telo in vse, kar ima na sebi, mora pomočnik imeti čisto, to pa že zaradi zdravja in iz obzira do gostov. Posebno pa si morata pomočnik in pomočnica negovati roke in noge, kajti skozi njegove roke gre vse, kar postavi pred gosta, noge pa morajo vzdržati neprimerno večje in trajne napore, kakor pri drugih poklicih. Roke se čistijo z milom in ščetko, madeži pa, ki se jih drže bolj trdno, pa še s citrono. Nohti morajo biti pristriženi ter črno za njimi s pomočjo ščetke odstranjeno. Strganje črnega izza nohtov s pomočjo noža ali druzega ostrega pripomočka, ni priporočljivo, ker postaja zareza za nohtem s tem vedno bolj globoka ter se nesnaga od tam vedno težje odstranjuje. Koža, ki raste črez noht, naj se z drugim nohtom potisne nazaj. Če se ta koža reže, nastanejo tako-zvani sovražniki, prst pa postaja vedno bolj grd.
Noge naj se vsak večer umijejo z milom. Pomočnik, ki dela to dosledno, se bo ohranil delazmožne-ga mnogo dalje, 'kakor oni, ki si nog ne umiva. Kajti tisto, kar je noga izločila med dnevom, prehaja zopet nazaj vanjo ter zastruplja njo kar celo telo.
Položaj gostilničarskega pomočnika je v bistvu oni trgovskega pomočnika, saj mora gostilničarski pomočnik prodajati jedi in krepčila ravno tako, kakor prodaja trgovski pomočnik blago svoje stroke. Načela prodajanja so torej v gostilni ista, 'kakor v trgovini, pravila o serviranju pa so le njegova zunanja oblika. Gostilničarski pomočnik mora torej iz istega razloga poznavati jedi in krepčila, njih izdelavo in pridelavo, kot mora poznati trgovski pomočnik n. pr. manufakturo ali špecerijo. Čim več ve o tem, tem bolje, tem višjo stopnjo bode mogel kot nastavljene« doseči in tem vzomejši bo njegov obrat, ko postane samostojen. Naj torej v naslednjem poglavju preidemo k splošnemu orisu onega, kar se je in pije, glavni namen tega orisa pa naj bo, dati pobudo za nadaljnjo in bolj temeljito pečanje s teni predmetom.
Jedi, pijače, krepčila, obroki.
Pri nas se zauživa zajutrek (das Fruhstuck) zjutraj, kosilo (das Mittagessen) opoldne, večerja (das Abendessen, das Nacht-mahl) ipa zvečer. Dnevni razpored obrokov v zapadni Evropi in v Ameriki, ki. velja tudi kot mednarodni razpored, bomo obravnavali koncem tega poglavja.
S sporedom jedi med temi po-samnimi obroki se bomo najlaglje seznanili, ako začnemo pri obilnejšem meščanskem kosilu ter navedemo potem, s čim se tak spored more še izpopolniti in kaj lahko odpade. Spored (das Menu, le menu) obilnejšega meščanskega kosila je sledeč:
Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
uporabljajte
ROGAŠKO SLATINO
vrelec „TEMPEL“
ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bikarbonato v prašku ]e osvežujoča in ima dober okus.
   Dobi se v vseh boljših trgovinah, zrr
Spored:
Juha (Suppe)
Riba (Fisch)
Meso s prikuho (Fleisch mit Beilage) Pečenka s salato in kompotom (Braten mit Salat und Kompott) Močnata jed (Mehlspeise) Desert (Dessert)
Črna kava (schwarzer Kaffee). Oglejmo si torej jedi tega sporeda po vrsti:
a)	Juha. Razločujemo čiste in goste juhe (klare Suppen, dicke Suppen).
(Dalje prihodnjič.)
MALINOVEC
pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan z čistim sladkorjem Zahtevajte ponudbo In brezplačni vzorec
Stara lekarna „Pri orlu“ Mr. Ph. IVO TONČIČ CELJE, Glavni trg - Aleksandrova ul. ©SS$l9(5l55&9®<SSl955Sa9(5E^a£)<
Naivažnetse odredbe novega zakona o vinn.
1. Pojem »vino«.
Vinski zakon točno določa pojem vina. Po § 1 zakona o vinu se sme imenovati »vino« samo ona pijača, ki je proizvod alkoholnega kipenja mošta iz presnega grozdja, domače »žlahtne« vinske trte. »Šmarnica« ali »©telo« i. dr. tedaj ni vino v smislu zakona, ker je samorodnica im ne žlahtna trta, zato moramo to pijačo označiti le z imenom »šmarnica.«, »otelo« itd.
Sadjevec nosi ime po onem sadu, iz katerega je bil napravljen, n. pr. »jabolčnik« ali »hruško-vec«.
Z »domačimi sortami vinske trte« se razumevajo vse evropske vrste vinske trte, imenovane tudi »domače«, »plemenite«, ki so od-gojene brez križanja z divjimi ameriškimi sortami vinske trte.
Vsaka druga pijača, ki ne odgovarja temu predpisu, pa se ji v prometu daje ime »vino«, se smatra za nepravilno in oseba, ki jo spravlja, pušča v promet in prodaja, mora nositi zakonske posledice.
2. Slajenje mošta.
Vinski zakon dopušča pogojno slajenje. Ob nenormalnem razvoju grozdja lahko zahteva občina za sve svoje vinogradnike, ali pa posameznik zase dovoljenje za to izboljšanje od banske uprave. Banska uprava dovoli po potrebi pridatek največ do 4 kg rafiniranega sladkorja na vsakih 100 1 mošta. Prepovedano pa je, tako oslajenemu moštu pridaj ati vinsko, oziroma citronovo kislino. Brez posebnega dovoljenja lahko
povišamo odstotek sladkorja v moštu na ta način, da mošt vkuhamo in ga tako zgostimo. Tak zgoščen mošt lahko primešamo tudi drugemu moštu. Zadnji način slajenja mošta se prakticira v nekaterih južnih delih naše domovine (Dalmacija).
3.	Razkisanje vina.
Za odvzemanje preobile kisline so dovoljena sredstva: ogljikovo-kisli kalcij (kalcijev karbonat), ogljikovokisli kalij (kalijev karbonat) in vinskokisli kalij (kalijev nevtralni tartrat). Navedena sredstva morajo biti enološko čista. Koliko pa in v katerem vinskem okolišu se more odvzeti vinske kisline, določa banska uprava na predlog kmet. poskusne in kontrolne postaje v Mariboru.
4.	Okisanje vina.
Če vsebuje vino premalo kisline, lahko dodamo vinsko ali citronovo kislino. Dopustno množino vinske kisline predpisuje banska uprava. Redkokedaj bode pri nas treba vino okisati; največkrat bo to treba pri obolelih vinih.
5. Žveplanje mošta ali vina.
Žveplanje mošta ali vina se more vršiti:
a)s sežiganjem žvepla, ki mora biti čisto, zlasti pa ne sme vsebovati arzena, niti ne sme biti aromatizirano; ako se pa uporabljajo žvepleni traki, ne smejo biti iz papirja, me iz platna, temveč iz azbesta;
b) s čistim plinskim ali kondenziranim tekočim žveplovim dioksidom;;
c) z enološko čistim kalijevim metabisulfitom (pirosulffit) v količini, ki ne presega 30 gramov na hektoliter.
Vino ali mošt, ki sta določena za neposredno potrošnjo, ne smeta vsebovati več nego 20 miligramov svobodnega ali 200 miligra- . mov celokupnega žveplovega dioksida na liter. Skupna količina žveplovega dioksida, ki jo sme vsebovati kako vino ali mošt v prometu, ne sme biti večja kakoi 500 miligramov na liter, od tega največ 40 miligramov svobodnega,
6.	čiščenje, filtriranje vina.
Dovoljuje se uporaba teh sredstev za čiščenje:
a) izmed mehaničnih sredstev: španska prst, kaolin in celuloza,
b) izmed kemijskih sredstev, želatina, ribji mehur, beljak od jajc ali njegov proizvod albumin, posneto mleko ali njegov proizvod kazein;
c) čiščenje vina z rumeno krvo-lužno soljo (kalijev ferocijanid) je do volj eno le pod kontrolo kmet. poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, ki na podlagi kemične analize vina, predpiše potrebno
immraraffMrnramrairararaKMMBimmramHBBBHigSISSHBfflSCMgSHBBBBSSSEfflSSHBBIS
Najstarejša juvančičeva klel v Spodnji Šiški, Celovška c. št. 81, sedaj
Osrednja vinarska zadruga
v Ljubljani
ima na zalogi prvovrstna vina: haloško, ormoško, ljutomersko, cviček, dalmatinsko belo in črno vino po najnižjih cenah.
Pisarna: Kongresni trg st. 2, v veži desno.
a
- 1 Jugoslavijo g
f
množino tega čistila. Ko se je vino očistilo, mora postaja isto pred uporabo ponovno pregledati, ako ni ostal mogoče del tega eventu-elno zdravju škodljivega čistila v vinu.
7. Odprava tujega okusa in vonja.
Za odpravo tujega okusa in vonja, kakor tudi za izboljšanje barve smemo uporabljati pri vseh vinih čisto živalsko ali rastlinsko oglje <eponit, enokarbon, čisto lipovo oglje). Za izboljšanje slabega vinskega okusa in vonja je poleg tega dovoljena uporaba čistega rastlinskega in vazelinskega olja. Z rastlinskim ogljem smemo razbarvati črnine le tedaj, ako niso kipele na drozgi več kakor 24 ur.
8. Uporaba čistih vinskih kvasnic.
Dovoljeno je uporabljati čiste vinske kvasnic e, da mošti, oziroma vina, ki so ostala sladka, brezhibno prevrejo.
9. Bolna in pokvarjena vina.
Kot bolna in pokvarjena vina se označujejo vsa cikasta vina, to je bela vina s preko 9.14%, rdeča s preko 0.15% in črna vina s preko 0.16% hlapljivih kislin, ako se ocetna kislina jasno pozna na okusu in vonju. Ostala vina se smatrajo za pokvarjena, ako kemična analiza nedvomno dokaže bolezen vina, oziroma jo konšta-tira strokovni odbor za presojo vina v Mariboru. Bolna in pokvarjena vina se ne smejo prodajati za pijačo, temveč le v industrijske svrhe (za destilacijo in za izdelavo vinskega kisa). Pod s pokvarjenim vinom mora nositi napis: »pokvarjeno vino«.
10. Zaščita izvora vina.
Ne sme se prodajati vina z označbo bodisi vinorodnega predela ali kraja, bodisi ikleti, sorte, starosti in kake druge posebnosti, če ne odgovarja označba resničnosti. Mnogo se je prodalo banatskega in dalmatinskega vina, mešanega s kakim kislim slovenskim vinom pod imenom »Ljutomerčan«, »BizeljČan« itd. Po novem vinskem zakonu je to strogo kaznjivo. Sortna vina, kakor renski rizling, traminec, portugalka itd. lahko nosijo svoje ime le tedaj, ako je bilo vsaj 50% vina iz grozdja dotične sorte. Vina, ki se prodajajo v zaprtih steklenicah do 0.7 litra, morajo nositi na steklenici etikete z označbo vina in producenta, oziroma prodajalca.
11.	Petijotovano vino in petljot.
Prepovedano je izdelovanje pe-tijota, to je pijače, ki se napravlja iz tropin, sladkorja in vode.
Dovoljeno pa je vinogradniku, ki ni obenem gostilničar ali vinski trgovec, da sme dodajati tropinam le čisto vodo in tako napravljeno tropinšnico uporabljati za svojo družino. Na vsakem sodu s to pijačo mora biti označba: »Tropinšnica (ali petijot) ni za prodajo.«
12.	Dovoljenje za začetek trgatve.
Trgatev grozdja za zobanje je dovoljena vršiti ob času, kadar je kaka sorta zrela. Obča trgatev grozilja za napravo vina se ne sme vršiti pred rokom, ki ga ugotovijo občinska oblastva v spo-
razumu z najbližnjimi zato pooblaščenimi strokovnimi državnimi ali samoupravnimi poljedelskimi organi. To je važno, ker so neraz-sodnejši vinogradniki trgali grozdje, še preden je dozorilo, in tako prisilili tudi ostale vinogradnike za resno trgatev. To je pa seveda znatno vplivalo na kakovost pridelka, saj je znano, da se poviša odstotek sladkorja v grozdju v lepih jesenskih dneh tekom enega samega tedna za cela dva odstotka.
13.	Kontrolne mere.
Obvezna prijava trgatve. Vsak vinogradnik je dolžan, čim izvrši trgatev, ustmeno ali pismeno prijaviti občinskemu oblastvu, kjer se nahaja vinograd, ikoliko je pridelal grozdja in ga predelal v vino. Od te dolžnosti so oproščeni člani vinarskih zadrug, za katere napravi uprava zadruge skupno prijavo. Te prijave so zgolj kontrolnega in Statističnega značaja in nimajo z davčno oblastjo nič skupnega.
Prijava sladkorja. Kdor spravlja (hrani) vino v svrho prodaje, mora vsako večjo količino od 25 kg sladkorja prijaviti ob. oblasti, odnosno kletarskemu nadzorniku.
Označenje pijače na sodih. Vsak kdor prodaja na drobno vino ali druge pijače, ki spadajo pod kontrolo zakona o vinu, mora na svojih sodih, iz katerih toči te pijače, označiti ime, pod katerim jih prodaja. Vse te označbe morajo biti na sredini prednjega dna soda tako, da napis pade v oči, ko se stopi v lokal. Napis mora biti dobro čitljiv in napravljen s takim sredstvom, da se ga ne more odstraniti z navadnim brisanjem, temveč le s strganjem ali premazanjem ali uničenjem z drugim sredstvom.
14. Nadzorni organi pa zakonu o vinu.
1. »Šef vinarske kontrolne službe« pri ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu skrbi za čim uspešnejše funkcioniranje kontrolne službe v vsej državi.
2. Pri banovinah vrši kontrolno službo kletarski nadzornik, kateremu po potrebi pomagajo eden ali več pomočnikov.
Vinarski nadzorstveni organi morajo vršiti v svojem območju redne preglede kleti, delavnic in prodajalnic vseh drugih podjetij, ki spadajo pod kontrolo po tem zakonu, zlasti ob času, ko se vrši delo v njih.
Lastniki ali njih namestniki morajo puščati drž. kontrolne organe v svoje kleti, delavnice in prodajalnice ter jih spremljati skozi vse oddelke, kjer hranijo mošt, vino in druge proizvode in tvarine, spadajoče pod kontrolo po tem zakonu, jim dajati vsa potrebna obvestila ter jim predlagati na zahtevo na vpogled raa-terijalne in denarne knjige.
3. Kot kontrolni laboratorij za analizo mošta, vina in drugih proizvodov, podvrženih zakonu o vinu, je za Dravsko banovino odrejena ban. kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru.
15. Kazni.
Kdor prekrši odredbe zakona o vinu, se kaznuje z zaporom od 7
dni do 3 mesecev in v denarju od 100 do 30.000 Din, ali z eno teh kazni.
Poleg prisojene kazni se mošt ali vino ali drugi proizvod, če ne odgovarja zakonu o vinu, zapleni in uniči, ali pa se denaturira in kot tak proda v korist drž. kmet. sklada.
Če se kaznjivo dejanje ponovi, sme prisoditi sodišče: 1. da se obsodba ob obsojenčevih stroških razglasi v listih in da se na vrata obsojenčevega stanovanja nabije razglas o obsodbi ter ostane tamkaj sedem dni, in 2. da izgubi obsojenec za dobo petih let pravico, točiti in prodajati na drobno in debelo alkoholne pijače; v tem slučaju se obsojencu odvzame dovolilo za točenje pijač, če ga že ima.	F.	V.
In zopel „vinotoči pod ve|o“!
Tolikokrat in iz vseh vidikov obdelana, pa vendar vedno aktualna je ta tema, ker obravnava panoge točenja alkoholnih pijač, ki je upravno silno neenakomerno in vsled tega tudi nesmotreno urejena, vsled česar ne odgovarja na eni strani svojemu namenu, namreč omiljenju krize vinogradništva v prav nobenem oziru, na drugi strani pa škoduje obrtni panogi gostilničarjev v tako znatni meri, da zahteva sedaj, ko je točenje lastnega pridelka pod vejo v polnem razmahu, marsikako žrtev iz vrst gostilničarjev.
Ponovno je treba na dejanskih primerih pokazati škodljivost sedanje ureditve točenja lastnega pridelka pod vejo; ponovno je treba opozoriti na premilo in pre-popustljivo prakso oblastev v izvajanju obstoječih predpisov in ponovno je treba prositi bansko upravo v Ljubljani in dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, da se v zaščito z javnimi dajatvami težko obremenjenega gostilničarskega stanu storijo primerni koraki za odpravo tega zla, to je za odpravo vseh kvarnih posledic vinotočev pod vejo, kar je z umno urejenimi, sedanjim prilikam odgovarjajočimi predpisi vsekakor mogoče doseči. Doseči je mogoče to na tak način, da bodo predpisi v korist onim slojem, ki jim je točenje lastnega pridelka res nujno in neobhodno potrebno v svrho olajšanja težavnega materijalne-ga stanja in da bodo zli vplivi na gostilničarske obrate v znatni in pretežni meri omiljeni.
Pred vsem je treba povdarjati, da čutijo kvarne posledice vinotočev vsa naša mesta in trgi, ki ležijo v bližnji okolici vinorodnih krajev in da čutijo to zlo najbolj gostilničarji Maribora, ko se jim v neposredni bližini na periferiji mesta odpre vsako leto krog 150 vinotočev. Pogledati je treba, iz kakih ljudi se rekrutira ta dolga vrsta točilcev lastnega pridelka pod vejo. So to v pretežni meri hišni lastniki, obrtniki, industrij-ci, trgovci in slični ljudje, ki pripadajo dobro situiranim in imo-vitim slojem, ki so torej drugače gmotno osigurani in imajo v okolici svoje vinograde ponajveč za oddih in zabavo. So tudi med nji-
mi inozemci, ki prebivajo zlasti v Grazu in na Dunaju ter imajo tu svoje vinograde, kjer pobašejo izkupiček vinotoča in ga prenesejo ] v tujino ter tako s prenosom ka- | pitala v inozemstvo škodujejo na- ! rodnemu gospodarstvu. Le neznaten je odstotek onih, ki res pose- j dujejo edino svoj vinograd in še j morda zraven malo posestvo in ki v pretežni meri žive le od dohod- ] kov posestva ter vinoerada. Tem ljudem in le tem so namenjeni ti vinotoči pod vejo in ti vinotoči tudi ne bodo povzročali tako znatne škode. Da pa dobro situi- ] rani, drugje osigurani ljudje z malimi javnimi dajatvami potom vinotočev pod vejo na lahek na-čin pridobivajo znatne svote in to na Škodo gostilničarskega stanu, je gotovo nepravilno, ker je nepravično, ne glede na to, da je neekonomično iz državnofiskal-nega stališča ter tudi gospodarsko neutemeljeno. Upravičena je vsled tega zahteva po reformi v tem pogledu, da se naj izdaje dovoljenje za prodajo vina lastnega pridelka pod vejo le ekonomsko šibkim in v eksistenci ogroženim posestnikom, katerim je vinogradništvo glavni vir dohodkov; pri tem je brezizjemno Izključiti vse inozemce.
Vse premilo in prepopustljivo prakso oblastev, ki se ne zavedajo v toliki meri škode, katero prizadevajo vinotoči gostilničarjem, zlorabljajo mnogi v ta namen, da prinašajo potrdila občin, češ, da v vinogradu nimajo primernih prostorov za izvrševanje vinotoča pod vejo in da iSe jim naj vsled tega dovoli, da smejo točenje pod vejo vršiti na kraju rednega bivališča. Sreska načelstva v mnogih slučajih taka potrdila občin kratkim potom overijo, le redko se izvrši tudi prevera resničnosti navedb. To milo prakso zlorabljajo premnogi in množijo se vinotoči pod vejo v naših trgih in na periferiji mesta, ne bo pa dolgo, ko se bodo na ta način otvar-jali tudi v sredini mest morda našim hotelom in kavarnam nasproti. Res je banska uprava izdala že zadevno okrožnico, kjer strogo naroča sreskim načelstvom, da navedena potrdila izdajajo le v izjemnih prilikah, pa vendar se izognejo predpisom prosilci z zatrdilom, da so morda viničarije vse zasedene, drugega primernega prostora pa ni. Gre v stvari le edino za pravilno tolmačenje, kaj je razumeti pod »primernimi prostori«, odnosno »stanovališču«, kakor to slednjo besedo rabi gu-bernijska naredba iz leta 1833, ki za bivšo Štajersko urejuje točenje vina lastnega pridelka. Zakonodajalec pri določilu, da se sme lastni pridelek točiti le »pri stanovanju na kraju pridelovanja«, ni mislil na to, da mora tam, kjer se izvršuje točenje, biti urejeno stanovanje, primerno in stavbeno- ter zdravstveno-policijsko sposobno za vršenje točenja, ampak je zgolj rabljena ta označba »stanovanje na kraju pridelovanja« kot nasprotje s pojmom »stanovanja na kraju rednega bivališča«, ker pač v redkih slučajih vinogradnik-gospodar stanuje ter redno biva v samem vinogradu. Le radi razlikovanja in radi ostrega ter brezizjemnega povdar-ka, da se izven kraja pridelovanja lastni pridelek ne sme točiti, je rabljena v naredbi označba »pri stanovanju na kraju pridelovanja«. Finančna uprava tolmači to označbo povsem napak in v nasprotju z voljo zakonodajalca, ko izvaja, da se mora točenje vršiti i »v stanovanju« — odnosno v primernih prostorih in da se torej lahko dovolilo točenja izda tudi za kraj bivališča izven kraja pridelovanja, ako tam — v vinogradu — ni stanovanja ali pa drugih primernih prostorov. 2e samo besedilo gubernijske naredbe rabi označbo »pri stanovanju«, ne pa »v stanovanju«, vpoštevajoč dejstvo, da se vinotoč pod vejo nikdar ne izvaja v stanovanjih, to je v sobah, temveč brezizjemno le na prostem, in da je ravno to dejstvo točenja »pod vejo«, torej v
srati k »»»jim; Gostilničarji m (tovarnarji, pozor! s«m h stonm
Po iclo nizldli cenah dobile namiTnA in CAr«ranft res nafboljše pristno HOmiinO 111 SOrtirailO ¥1110
veletrgovina z vinom v SLOVENJGRADCU
Lastni vinogradi Razna odlikovanja Vzorno kletarstvo
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst Viško črno dalmatinsko vino za zdravila
Zajamčena solidna in točna postrežba — Ceniki na razpolago Zelo ugodni plačilni pogoji
FRANJO CAJNH0
iz vseh vinogradnih krajev pri
zelenju in v prosti naravi, najvažnejši privlačni moment vinotočev. Stanovanje, odnosno streha sploh je potrebna le za slučaje nepredvidene nevihte, ko je treba iskati trenutnega zavetja pred elementarno silo; sicer pa nikomur ne pade na misel, sedeti v zatohlih in nizkih sobah, ko mu je dana najlepša prilika, odpočiti si v zelenju na svežem zraku. V izvajanju ter doslednem zasledovanju zahteve po primernih prostorih pridemo pač do zaključka, da higijensko redkokje najdemo primerne prostore po vinogradih, kjer se nahajajo le začasna in le nujni potrebi služeča stanovanja — vsled česar bi se zamoglo po tolmačenju finančne uprave ko-nečno tudi v vseh teh slučajih podeliti dovoljenje točenja vina lastnega pridelka na kraju rednega bivališča, s čemur pa bi se v temelju izigrala volja zakonodajalca in smisel zakona. Oprti na dejstvo, da naredba iz leta 1833 nikjer ne predpisuje primernih prostorov za izvajanje vinotočev pod vejo in tudi vse poznejše, na tej naredbi temelječe okrožnice ter tolmačenja takega predpisa ne poznajo, oprti na dejstvo, da se slej kot prej povsodi izvaja točenje vina lastnega pridelka le na prostem in da je ravno prosta narava »primerni prostor« za izvajanje vinotočev, zahtevajo gostilničarji od strani merodajnih čini-teljev. da se na temelju enotnega, duhu in smislu naredbe odgovarjajočega tolmačenja prekine z dosedanjo prakso ter izda breziz-jemno dovoljenje za točenje vina lastnega pridelka le za kraj pridelovanja, to je za vinograd ter klet, kjer je lastni pridelek shranjen. Le za slučaj, da bi v vinogradu, torej na kraju pridelovanja, ne bilo kleti in da bi bil lastnik primoran shranjevati pridelek drugje, bi se zamogla ustvariti izjema ter izdati dovoljenje točenja za kraj shranjenega pridelka.
Tihotapci!
V zvezi z obema člankoma »Gostilničarskega Vestnika« št. 1 in 3 je snov vinotočev pod vejo obširno in do voljno obdelana ter je na temelju stvarnega izvajanja in dokazovanja zadostno podprta zahteva po preosnovi zakonite podlage za izvajanje točenja vina lastnega pridelka v smislu gori-preciziranih zahtev. Te nove predpise naj vsebuje ali novi obrtni zakon, ali pa posebna uredba, ki naj bo vsekakor tehnično toliko na višku, da v glavnih vprašanjih ne bo dopuščala dvoma ter da bo pravična tako vinogradnikom kakor gostilničarjem. Vinogradništvu pa bo naredba koristna le, ako bo zaščitila malega vinogradnika, ki živi le od donosa vinograda, ne pa, kakor do sedaj, favorizirala dobrosituiranega po-sestnika-meščana na škodo gostilničarskega stanu. Vsi izgovori, da se z vinotoči rešuje vinogradniška kriza, so jalovi in sama stanovska organizacija vinogradnikov se z današnjim izvajanjem uradne prakse pri podeljevanju dovoljenj ne strinja, ker splošno vinogradništvo od tega nima koristi. Dovolj je sredstev, da se krizi vinogradništva odpo-more, le izvajati jih je treba pričeti dosledno in strogo, pa se bo kmalu pokazal (razveseljiv učinek. Krizo vinogradništva bo re šilo uničenje šmarnice z zatiranjem in precepljenjem, opustitev nasadov na slabih legah, selekcija cepičev, maksimiranje trošarine, ustanovitev banovinskih cen tralnih kleti, brezobrestna poso jila vinskim izvoznim zadrugam, izvozne premije — ne pa forsira nje vinotočev, ki povzročajo vse splošnemu gospodarstvu znatno yeč škode kot koristi ter ogrožajo gostilničarski stan, kot važne Sa tujskoprometnega činitelja, i eksistenci. Dovolj se je razpravljalo o vprašanju vinotočev in dovolj tehtnimi razlogi dokazala ^vzdržnost sedanjega stanja. — Upravičeno pričakujejo gostilni Larji uvidevnosti na merodajnih pestih in temeljite reforme v zahtevanem pravičnem smislu. F.
Svoje čase smo imeli o tihotapcih drugačno mnenje, kakor danes. Carinski zakoni, pa tudi mi, smo si pod tihotapci predstavljali osebe, ki na skriven način, torej brez vednosti kontrolnih organov prenašajo monopolsko robo ter s tem škodujejo državno blagajno. Ti ljudje so bili vsekakor nespo-štovani od poštenih ljudi in smo jih stavili prilično v isto kategorijo, kakor prave hudodelce. Danes pa so se pojmi o tihotapcih popolnoma predrugačili. Današnji trošarinski zakon označuje za tihotapce tudi poštenjake, ki so se najmanjše bodisi po slučaju ali po nesreči brez slabega namena pregrešili proti čl. 33 zakona o trošarini.
Kako se lahko postane tihotapec, naj priča tale slučaj:	Ugle-
den in premožen gostilničar je kupil vino ter že pred pretakanjem naznanil finančni kontroli dotičnega kraja. To vino je izvozil v kraj, kjer stalno stanuje in ga postavil v ledenico, češ, da bo vkletenje vina prijavil takoj, kakor hitro prejme večje plačilo, ker ni imel — kar se danes kaj lahko pripeti vsakemu zemljanu — takoj pri roki razpoložljivega denarja. Nesreča je hotela, da je čakal na to plačilo šest dni, meneč, da je itak pristojna finančna kontrola obveščena od one finančne kontrole, ki je izdala kontrolni list. Ker pa ima tudi nepremičnino v lepem obsegu, se pa itak državi ni treba bati, da bi morda izgubila trošarino, zato je mimo čakal kontrolne organe, da pridejo z kontrolnim listom na pregled in da jim pokaže nedotaknjene sode, ter izprosi za nekoliko odloga za plačilo. Toda finančni organi se niso strinjali z njegovim mnenjem, temveč so ga enostavno označili, da je tihotapec, ker ni prijavil vkletenja in odlašal s plačilom trošarine ter ga kaznovali za današnje razmere s primemo srvoto 16.000 Din. To je drastičen slučaj, takega tihotapstva, co je oblast točno podučena o prejemu blaga in ko je popolnoma sigurna, da ji ne izpade zapadla trošarina. Mislimo, da je označba takega dejanja za tihotapstvo le vendar prekruta in bi Ml dosežen popolnoma namen, če bi se to dejanje ne smatralo za tihotapstvo, temveč kot navaden dobodarstve-ni prestopek, kakor je bilo to svo-ječase navada. Beseda »tihotapec« je za vsakega poštenega državljana nekaj preostra in bi bilo primemo tudi iz vzgojnega vzroka, da bi finančna uprava nekoliko omilila te predpise, ker vendar škodi ugledu države same, če ima med svojimi državljani toliko — »zločincev«.
1
KV
Jak.
Konsum
Radenske zdravilne vade
stalno raste. To je zadosten dokaz, da ljudje to mineralno vodo izredno čislajo.
V Vašem interesu je, da svojim gostom ustrežete ter jim servirate
Radensko zdravilno vodo,
ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitno.
A. SiC:
Naroden inacal naših podeželskih gostiln.
Če potujemo po raznih krajih izven naše banovine, zlasti pa po inozemstvu, moremo opazovati, kako se drugi prežeti od spoštovanja in ljubezni do svojega naroda. Temu svojemu globokemu čutu pa ne dajejo izraza le v besedah, marveč tudi v dejanjih. Kamorkoli prideš, povsod dobiš po večjih podeželskih krajih gostilne in restavrante, ki imajo kako posebno sobo opremljeno v svojem narodnem slogu. Ta soba ima svoj naziv, n. pr.:	»Tiroler
Weinstube«, »Munchner Stiiberl« i. dr. ter je znamenita točka za vsakega tujca, ki prihaja v dotič-ni kraj. Nikdo ne bo zamudil prilike, da ibi se je ne ogledal, zato je navadno taka soba zasedena do zadnjega prostora po dnevi in na večer do pozne ure. Tako je drugod, in pri nas? Odkar smo gospodarji v svoji hiši, smo postali narodno indiferentni. Vsaka tuja stvar nam je ljubša in se nam zdi lepša in imenitnejša kot naša. Nekoč sem čul, da ima nekdo v našem okraju v svoji vili »gorenjsko kmečko sobo«. Ker se zanimam za našo folkloro, me je ta
vest nad vse razveselila. Ko dotičnega posestnika kmalu nato srečam na ulici, ga prijazno nagovorim in pravim: »Čul sem, da ste si v svoji novi vili omislili gorenjsko kmečko sobo, to je vrlo lepo od Vas!« A hitro mi odgovori: »Ne, ne, nimam jo jaz, ima jo tale inženjer«, in pokaže na bližnjo vilo. Jaz imam pa lovsko in turško sobo.« Ko sem čul besedo »turško«, nisem vedel, ali bi se jezil, ali bi se smejal. Beseda mi je zastala, priklonil sem se in odšel. Inženjer, poznam ga osebno, je rojen Čeh, ima v svoji vili »kmečko sobo«, ker je zaveden Slovan, in zavedna je tudi njegova gospa Slovenka. Oni gospod — iz pridobitnih krogov — pa ima »turško« sobo, ker je tuja, zato tudi veleimenitna. Nehote se mi je vsililo vprašanje, če je dobiti v vsej Turčiji kaikega domačina, ki bi imel v svoji hiši kako, — recimo vsaj slovansko sobo. Prav gotovo ga ni, pa tudi če bi ga iskal z lučjo po dnevi. Taki so torej naši »magnati«, imajo dovolj denarja za kakoršno koli tujo stvar, a kar je domačega, prezirajo, jim je »prekmeč>ko«. Bog jim daj boljšo pamet in srce, ki bi čutilo vsaj nekoliko bolj narodno! Glede na-ziranja o narodnosti drugorodcev, naj navedem tu značilne besede Nemca, šolskega svetnika Schmi-ta, ki jih je izustil pri svojem predavanju, namenjenem sicer narodni šoli, a so važne ne le za vzgojitelje mladine in ne le samo za Nemca, marveč za vsakega, pa naj si je karkoli in katerekoli narodnosti. Dejal je: »Kjer so učitelji tujci, se kmalu izgube narodne noše in stari običaji, ker jih tujec ne more ceniti tako, kakor doana-čin. Vendar pa je te stare značilnosti naroda treba obdržati, ker narod, ki zapusti svojo starožit nost, zapusti tudi sebe in svojo dušo.« Uvažujmo te njegove velepomembne besede in spoštujmo, kar so vstvarili in nam zapustili naši pradedi. Ne zametujmo njihovih del, nasprotno ohranimo si jih v hvaležen spomin in obnavljajmo jih, kjer bi bilo to umestno. Zato bi bilo prav, če bi si tudi naši podeželski gostilničarji, kamor zahajajo tujci, n. pr. po Gorenjskem, opremili po eno sobo v našem domačem kmečkem slogu Saj je naša »kmečka soba« nekaj posebno krasnega. Le zamislite se vanjo in oglejte si jo v duhu, ka ko lepa je od lesenega stropa pa doli do tal. Vsa njena oprema, peč, mize, stoli, omare, skrinje, svetila, vse, vse je jako dekorativno. Naša narodna umetnost se more okusno aplicirati na vse pohištvo in na vse orodje, ki ga zahteva sedanji moderni čas. iZato bi bilo prav, da posnemamo v tem oziru naše sosede in tujce. Posebno ljubo bi bilo tudi, ko bi v taJu »kmečki sobi« gostom tudi streglo »kmečko dekle«. Torej na delo!
(Opomba uredništva:	K temu
članku priznanega poznavalca narodnega blaga v Sloveniji g. prof. Al. Siča dostavljamo, da se lahko vsakdo obrne nanj po nasvete, odnosno po informacije. Njegov naslov je: Profesor Albert Sič, Ljubljana, Gradaška ulica št. 18. G. profesorja pa prosimo, da se nam še večkrat javi s sličnimi Članki.)
Krulej Ernest, Sevnica:
Brez nas!
številka 3 »Gostil. Vestnika« od dne 23. 3. t. 1. je prinesla pod gornjim naslovom članek, ki je načel vprašanje, o katerem je treba vsekakor razpravljati javno. Domnevam namreč, da je vsebina izašle-ga članka samo mnenje ožjega kroga naših tovarišev. Mi gostilničarji na deželi, zlasti pa v vinorodnih krajih, bi znali biti drugega mnenja n Je torej gori citirani članek izšel res brez nas, da ne rečem »proti nam«. Ljubljanski osebni motivi pa so, v odločanju tako važnega vprašanja, brez trohice vrednosti.
Govorim v imenu »Gostilničarske in mesiarske zadruge v Sevnici«, katere odbor se je izrekel na seji dne 10. t. m. soglasno za ločitev obrtne zbornice od trgovske in industrijske.
Odločilno je bilo spoznanje, da skupna T. O. I. zbornica ni bila v stanju zavarovati razne obrtniške Sikupine, pred vsem gostilničarje, čevljarje, krojače, peke itd. pred zakonodajo in upravnimi ukrepi, ki so tem in drugim obrtim škodovali in jih v obstoju ogrožajo. Med tem, ko se je vse ugodnosti in prednosti dovolilo trgovini in industriji, v katerih mnogi grani prevladuje tuj kapital, med tem, iko je naša obrt ves naš kapital, naše delo in naš znoj, in če hočete tudi naša kri, ki bo branila državo mogoče celo pred lastniki tu pri nas favoriziranega kapitala. Mali obrtnik mora razmeroma celo več davka plačati kot pa trgovina in industrija. Gostilničarji in obrtniki pač nimamo na razpolago mest konzulentov in upravnih svetnikov. Kratko, mi čutimo, da so naši interesi vitalno ogroženi in da jih v skupnosti s trgovino in industrijo ne moremo braniti, kajti jasno ije, da nihče ne more istočasno služiti Bogu in Belcebubu. To, mislim, je zelo enostavno in razumljivo.
Trgovini na ljubo ne bomo mogli podeželski gostilničarji kupovati večjih zalog vina, kakor nam tudi trgovina povsod v posel fuša; druge obrtnike pa smatra, da so dolžni proizvajati samo za trgovino. Zgodilo se je, da je ugleden organ T. O. I. nekoč vzkliknil, ko se je šlo za varstvo neke ohrtne skupine: »Kaj bodo pa trgovci rekli?« To je značilno! Industrija nas pa duši. Ko bi ne bilo te nesrečne taktike, kaj! bi bila naša obrt že storila in kako bi se bila razvila. Mi nimamo nobenega razloga, ustvarjati velike industrije s tujim kapitalom, pač pa veliko malih z našim kapitalom.
Ni samo denar kapital, ampak tudi možgani in mišice, lako pa danes naša obrt katastrofalno peša in propada, industrija, predvsem ona tujega kapitala, pa se valja radi privilegijev v masti. To so bili naši razlogi, ki jih je rodila gospodarska bol. V tej boli pa se je rodilo tudi spoznanje, da smo dolžni tudi ostalim delom države, da se jim približamo in končno izpopolnimo naše notranje gospodarsko zastopstvo v prospeh države. Pozno sicer, pa še vedno pravočasno.
Ravno zato pa ni res, da so dali »povod tej gonji, katero so vpri-zorili nekateri obrtniki na svojo roko in da izhaja inicijativa za ločene zbornice od zunaj«. (Manjka samo še beseda o plačancih!) Vsekakor pa je konstatacija dopisnika, da je povod zato neznan, značilna. Čudno pa je, da se spoznanje in preoričanje obrtnika ali celo obrtništva, ki je deljeno od dopisnikovega ali kogarkoli mnenja, imenuje gonila proti skupni zbornici. Ravno v hudih krizah, ki naj bodo ikakoršnegakoli značaja, se pojavljajo akcije, ki teže vse v pravcu sanacije te krize. Tudi mi težimo za sanacijo obrtniškega vprašanja in njeffa gospodarskega stanja. Krivo bi bilo akcijo zavirati, dvi teži za tem ciljem. Mi obrtniki hočemo sami brez kura-torjev sodelovati na zakonodaji, državi pomagati in ščititi svoje Interese. Ne vem, zakaj bi bila gospodarska fronta še bolj izpopolnjena in jačja, ako nas trgovina in industrija tišči ob tla. Premislili smo in vemo, da je skupna zbornica storila za obrtništvo veliko, toda pred leti, sedaj pa je njena sposobnost, naše interese varovati, popustila,zato jo nehva-ležniki zapuščamo, ker nam več koristiti ne more ali noče in si hočemo sami pomagati.
Premislili smo tudi to, da bi nas znalo vzdrževanje samostojne obrtne zbornice stati več denarja kot doslej. Pa naj se to tudi zgodi, ako treba, bomo imeli vsaj zavest, da smo za svoje stanovske interese storili vse, kar smo mogli in bili dolžni samemu sebi, v očigled rapidnemu propadanju naše obrti. Zato je tudi vzklik o rovarenju posameznih oseb in o ambicijah kogarkoli neokusno de-plasiran, kakor je tudi svojevrstno, da se je vprašanje ločenja zbornic s silo držalo do sedaj za kulisami. Če se gre za našo kožo, je žaljjivo podtikanje tujega vpliva (kakor da smo nesposobni samostojno misliti), kakor tudi, da bi ravno kritično misleči obrtniki rušili edinost in slogo gospodarskih krogov itak že revne dravske banovine. To so fraze, in ne vem, komu naj imponirajo ali ga prestrašijo. V veseli borbi, kjer se krešejo iskre duha in dela, gospodje, je bodočnost, ne pa v neki sentimentalni edinosti in slogi heterogenih struktur. To diši po mo-rostu. Verujemo pa neomajno v revnost dravske banovine, predvsem pa v svojo.
To so odkrite besede, iskreno in pošteno mišljene, z edino željo, da bi se pomagalo ne samo obrti — ampak tudi trgovini in industriji, kateri skupini naj1 vsaka sama sebe v svoji zbornici zastopa. Potem bo skupno delo šele uspešno ter plodonosno v vsestransko korist.
Opomba uredništva: Priobčujemo radevolje odgovor na članek, ki je izšel pod naslovom »Brez nas« v štev. 3 našega glasila, čeprav se ne strinjamo v celoti s temi izvajanji. Članek »Brez nas« je pisan v smislu kongresa gostilničarjev, ki se je vršil dne 21. avgusta 1929 v Beogradu in kjer je vseh 5000 delegatov iz cele države zahtevalo skupne zbornice s po-sebnkm gostilničarsko-hotelirski: mi odseki. Naš list je tedaj zastopal popolnoma in samo gostilničarske interese, dočim je članek menda pisan fooliji v duhu druge obrti. Ugotoviti moramo, da nismo imeli dosedaj nobenega povoda napadati zbornico, katera se je zavzela vsakokrat za naše gostilničarske interese. Vedeti moramo, da se rešujejo in da se bodo reševala vsa bistvena vprašanja le na podlagi ikompromisa, in je tedaj odveč valiti krivdo samo. na zbornico. Nimamo povoda, ogrevati se za ločene zbornice, ker moramo pri presoji tega vprašanja vzeti v poštev delovanje že obstoječih ločenih zbornic. Če potem primerjamo, kaj je n. pr. naša zbornica dala za napredek naše obrti in kaj ije dala n. pr. obrtna zbornica v Beogradu, potem je menda stvar za vsakega dovolj jasna. Izpopolnimo raje obstoječo
zbornico in izločimo ono, kar pač smatramo, da je škodljivo odnosno povečajmo avtonomijo obrtnega odseka. Seveda bomo gostilničarji zahtevali za sebe svoj hote-lirsko-gostilničarski avtonomni odsek, ki naj obravnava tudi tujski promet v Dravski banovini, ker smo med obrtniki največji plačevalci zborničnih doklad in je taka zahteva tudi opravičena. — Sicer pa smo od g. dopisnika pooblaščeni izjaviti, da se ne poteguje izrecno za ločene zbornice, pač pa le za upravno ločitev zbornic, odnosno za ustanovitev samostojnega gostilničarskega odseka. Torej korakamo po skupni poti.
Od kedaj se smepobirall zvišana občinska trošarina?
»Na konkretno vprašanje, od kedaj sme pobirati občina trošarino, katero je v proračunu za leto 1931 povišala, pojasnujemo, da sme občina pobirati zvišano občinsko trošarino šele od dne, ko je izšel »Službeni list« kr. banske uprave, da sme občina pobirati zvišano trošarino. Merodajen je torej za pričetek pobiranja povišane trošarine dan, katerega je bilo v »Službenem listu« objavljeno, da je bil občinski proračun v pogledu pobiranja trošarin odobren. Za čas, dokler ne dobi občina pravice pobirati povišane trošarine, je smela pobirati tudi v 1. 1931 trošarino v izmeri, v kateri jo a'e pobirala za leto 1930. Na na-daljno vprašanje, kako je pobrati trošarino na zaloge, smo mnenja, da je občina od zalog na dan, ko se prične pobirati povišana trošarina, upravičena pobrati povišano trošarino.«
Pobiranje banovinske trošarine na nker m konjak.
Pri pobiranju banovinske trošarine na liker, rum in kognak so nastali dvomi glede jakosti onih pijač, ker se njihova jakost ne označuje v računih. Organi finančne kontrole pri tem docela pravilno ravnajo po določilih drugega odstavka čl. 107 trošarinsikega pravilnika in pobirajo banovinsko trošarino po jakosti, ki jo navaja to določilo pravilnika (rum 75 stopinj, konjak 60 stopinj in liker 50 stopinj).
Poraba navedene jakosti za pobiranje banovinske trošarine ni utemeljeno, ker naši domači likerji, rumi in konjaki ne vsebujejo tolike količine alkohola, vsled česar privatniki trpe škodo. Da se to prepreči, je ministrstvo financ z odlokom z dne 27. februarja 1.1., tor. 14.762/111, odredilo, naj organi finančne kontrole, ki nadzorujejo trošarinsko podjetje (proizvodni-ka), v bodoče na računu, ki sprem lja liker, rum in konjak, označujejo in uradno potrjujejo jakost poslovnega blaga. Na podlagi takega potrdila se pobere banovinska trošarina po faktični jakosti. Kjer potrdila ni, se banovinska trošarina na liker, rum in konjak še nadalje pobira od jakosti, ki jo navaja drugi odstavek čl. 107 tro-šarinskega pravilnika.
Od kedai se stele doba žigosanja lesenih posod?
Na opozoritev, da se vžiga pri žigosanju sodov le letnica, izpušča pa mesec, se je zaprosilo pri .Kontroli mer v Ljubljani, da se naj vžiga tudi mesece z številko ;in dznači točno dneve v katerem ijft bilo izvršeno uradno merjenje.
Merosodni urad je nato odgovoril, da se meseci pri merjenju ne žigosajo, marveč velja za časovno štetje, oziroma začne teči rok za svoječasno pregledovanje od 1. dne onega koledarskega leta, ki nastopi za letom, v katerem se je merilo ožigosalo, ali pa dalo v met. Tedaj se šteje čas ponovnega merjenja vedno le od 1. januarja
nastopnega leta tudi ako je bila posoda merjena n. pr. v začetku, sredini ali pa koncem predidoče-ga leta. Dvoletni rok se šteje tedaj, kakor že gori omenjeno, od 1. januarja nastopnega leta, kose je žigosanje izvršilo.
Dopisi.
Trošarina na vino. V banskem svetu je bil že opetovano stavljen predlog, naj bo vino zatrošarinje-no šele tedaj, ko ga gostilničar nastavi. Vendar pa je naletel do sedaj še vedno na gluha ušesa, dasi je predlog povsem upravičen. Do sedaj mora gostilničar vsako množino vina ki jo prejme, takoj zatrošariniti, četudi mu bo ležala v kleti pol leta in tudi več. Pri tem ima občutno škodo že s tem, da se vino suši, a poleg vina se mu tedaj suši tudi trošarina, in to ne bi smelo biti. Tudi plačujemo trošarino le od množine, ki jo bomo faktično prodali, ne pa tudi od one množine, ki gre v zrak in od gošče, ki gre v kanal. Zato naj finančna uprava že takoj ob tro-šarinfenju dovoli za takalo primeren popust. To bi bilo pravično. Ker vemo, da nam gosposka nikdar noče delati krivice, smo prepričani, da bo tem našim upravičenim željam tudi ustregla. Prosimo!
Iz Ljubljane.
Registri na vino so že tu in naša financa revidira z vso pedan-tičnostjo vse vknjižbe in zahteva skrajno točnost. Ti registri nam dajo mnogo odvečnega dela, a to delo nam bo, kakor č ujemo izborno plačano. Nekateri vedo povedati, da nam bo finančna uprava sedaj, ko bodo njeni organi do-znali, da vino res kalira. in tudi ntančno dognali za koliko, to kalo bonificirala. Pravijo, da nam bo že plačana državna, banska in mestna trošarina od vsega kali-ranega vina, šteta v dobro in obračunana pri prvi naslednji dobavi. Upamo, da nismo mistifici-rani, ker sloni vsa ta zadeva na povse pravični podlagi.
OMnilzbori.
Občni zbor v Gornji Radgoni.
Dne 19. februarja t. 1. se je vršil v Gornji Radgoni občni zbor ta-mošnje gostilničarske zadruge. Pri pozdravnem nagovoru je obžaloval načelnik g. Janko Čerič, da se je udeležilo zborovanja primeroma malo število članov in da odsotne tudi izgovor s slabim vremenom ne more upravičevati njihove stanovske nezavednostfi. Spominjal se je dveh umrlih članov, namreč g. Ane Lukovnjak in g. Rudolfa Horvata, oba iz Kapele, kar so navzoči sprejeli stoje na znanje. Zanimivo je bilo posebno poročilo načelnika in tajnika, kakor tudi blagajnika, iz katerih posnemamo, da se je, čeprav mlada zadruga, dobro zasidrala s svojim delovanjem med članstvom. Izvršenih je bilo nebroj intervencij pri različnih oblasti, posebno pa se je zadruga naslanjala na svojo Zvezo v Mariboru, katera se je posebno v zadnjem času razmahnila v izvanredno lepem obsegu. Če vpošte varno še dejstvo, da si je zadruga v teku enega leta prihranila preko 4000 Din, je razvidno, da se zadruga nahaja v dobrih rokah in upamo, da bomo tudi drugo leto lahko poročali o njenem živahnem in plodonosmem delu.
Občni zbor v Škofji Loki.
Pod načelstvom g. Ivana Kavčiča se je vršil dne 23. februarja t. 1. občni zbor v Škofji Loki, katerega se je udeležilo 30 članov. Po pozdravnem nagovoru se je prešlo k obravnavanju dnevnega reda. Iz taimiškega poročila posnemamo, da je imela zadruga tri redne seje ter tri sestanke, kjer so se obravnavale tekoče zadeve in dopisi posameznih oblasti. Zadruga je štela na koncu leta 87 članov, dočim je imela vajencev in pomočnikov sikupno 31. Poseb-
ne težkoče je imela zadruga z nakazilom zvezne članarine, ker nekateri člani niso navzlic opominov plačali zapadle članarine. Zadruga se je nadalje udeleževala različnih zborovanj, katere je sklicala Zveza gostilničarskih zadrug, odnosno Trgovska zbornica v Ljubljani. Pri obravnavanju načrta obrtnega zakona se je udeležil zborovanja zadružni načelnik in stavil potrebne predloge. Zadruga je nadalje vložila posebne spomenice na ministrstvo financ za odpravo trošarinskih registrov ter je z različnimi vlogami sodelovala z Zvezo na merodajnih mestih, pri čemur so merodajni krogi vendar vsaj deloma uvideli in pripomogli da se je znižala obstoječa državna trošarina na vino. Po-vdarjati je treba, da je imela zadruga v poslovnem letu veliko borbo pri upravnem odboru »Samopomoči«, ker niso dobivali nekateri prizadeti člani posmrtnino v takem razmerju, kakor se je predvidelo v pravilih te prekorist-ne ustanove. Iz blagajniškega poročila, katero je podal g. Deisinger, posnemamo, da je imela z*a-druga koncem leta 8480 Din 50 p in da znaša skupno premoženje 22.538 Din 57 p. Pri blagajniškem poročilu se oglasi k besedi g.Zi-herl ter je predlagal, da se pošlje g. odborniku Fiešu, založniku pivovarne »Union«, in g. Francu Je-lovčanu v Gorenjivasi, kot pomožnemu založniku pivovarne pismeno zahvalo, ker sta pošiljala prostovoljne prispevke od posameznega zaboja ali sodčka pive, vsled česar je imela zadruga skoro 3000 Din dohodkov.
Iz poročila o poslovanju »Samopomoči« pa je razvidno, da je nastalo v zadnjem času med člani vsled nepojmovanja nejevolja, katere posledica je po eni strani zelo pogosto odglaševanje, oziroma opustitev te prekoristne ustanove, po drugi strani pa postajajo člani čim dalje bolj netočni v plačilu prispevkov. K besedi se je zglasil g. Hafner, ki je omenil, da je bil zapisnik občnega zbora v prejšnjem stanovskem glasilu pomanjkljiv in v neskladu z njegovim predlogom in da vztraja na tem, da se ta zapisnik v smislu njegovega predloga in soglasnega sklepa na zvezinem občnem zboru popravi in ponovno objavi. Sklenilo se je tudi predlagati upravnemu odboru »Samopomoči«, da se naj započeti eksekucijski postopek ustavi.
Iv besedi so se oglasili še gg. dr. Jerala, Gosar, Hafner in ga. Šmid,
nakar se je konečno sklenilo, da naj; delegati na zvezinem občnem zboru apelirajo na odbor »Samopomoči«, da naj polaga tej vele-važni in prekoristni ustanovi večjo važnost ter da se naj odpravijo vse dosedaj obstoječe nerodnosti med članstvom ter tako vpelje vsestranski red in točnost bodisi pri vplačilih, kakor tudi pri izplačilih.
Ker je potekla odboru funkcijska doba, se je novi odbor sestavil s sledečimi člani: gg. Kavčič Ivan, načelnik; Hafner Josip, namestnik načelnika; Ziherl Mat., dr. Jerala Franc, Deisinger Josip, Fleš Ludvik, Poljanec Janko, Gosar Jurče, Starman Alojz, Porenta Anton, Šorli Ivan, Dolinar Pavel, Bergant Janez, Fojter Anton. Po izvolitvi se je konstituiral takoj novi odbor in je bil pri tem za tajnika izvoljen g. Matevž Ziherl, blagajnikom pa g- Deisinger Jos. Konečno se je sklenilo, da praznuje gostilničarska zadruga v Škofji Loki v tem letu na svečani način 301&tnico svojega obstoja. S tem je bil izčrpan dnevni red, nakar se je zaključil občni zbor.
Izvanredni občni zbor na Prevaljah.
Dne 17. marca t. 1. se je vršil izvanredni občni zbor zadruge gostilničarjev v Prevaljah. V -navzočnosti 26 članov je otvoril g. načelnik Rozman Alojzij po enournem čakanju občni zbor, pozdravil navzoče, posebno pa g. zveznega tajnika iz Maribora. V pogledu
pogodbe z Autor-Centralo je dal g. načelnik, pozneje pa tudi zvezni tajnik obširna pojasnila k temu dogovoru, povdarjajoč pomen in važnost teh določil za vse gostilničarje naše Zveze. Na nalog pristojnega sreskega načelnika v Prevaljah glede priklopitve gostilničarjev iz marenberškega sodnega okraja k strokovni zadrugi na Prevaljah je občni zbor skle-hil, da ne priporoča take priklopitve. Zadruga je odločno protestirala proti ustanovitvi ločenih zbornic in ta sklep tudi pismeno in brzojavno sporočila Zbornici v Ljubljano. Z zadovoljstvom se je vzelo nadalje na znanje, da je Sre-dišnji urad za mere in dragocene kovine v Beogradu ugodno rešil predstavko Zveze in zadruge glede povrnitve zaplenjenih čaš ter steklenic. Sprejel se je tudi predlog, da se spremenijo nekatera določila pravil, za kar se pooblasti zvezno tajništvo v Mariboru.
XI. ljubljanski velesejem.
Od 30. maja do 8. junija t. 1. se vrši XI. ljubljanski vblesejm, za katerega kaže javnost živo zanimanje, za 'to impozantno in splošno jugoslovansko gospodarsko institucijo. Za ta velesejm se je priglasilo zelo mnogo domačih in tujih razstavljalcev, tako da obeta biti letošnji velesejm prava manifestacija jugoslovanske trgovine, industrije in obrti. Ne zamudite te prilike, da si ogledate plod našega uma in dela.
Udeležencem podntnega Izleta)
Vse one izletnike, ki so se udeležili poučnega potovanja in ki so fotografirali, prosimo da odstopijo Zvezni pisarni v Mariboru proti povračilu negative, da lahko razmnožimo slike One udeležence pa, ki želijo imeti slike, naj javijo, koliko odtisov želijo od posameznih slik.
Ustanovni občni zbor »Gostilničarske pivovarne v Laškem«. Kakor nam poročajo, se vrši dne 16. junija 1.1. v hotelu »Savinja« v Laškem ustanovni občni ?bor »Gostilničarske pivovarne v Laškem«. Vsi delničarji se vludno poživljajo, da se tega občnega zbora gotovo udeleže.
Novi grobovi.
Dne 29. aprila 1931 je preminul g. Oder Josip, gostilničar in posestnik v Činžatu na Pohorju. Pokojnik je bil eden izmed starejših gostilničarjev, znan in priljubljen daleč na okrog. Lahka mu zemljica! Prizadetim pa naše sožalje!
Dne 16. aprila t. 1. je za večno zaspal g. Hergouth Ivan, posestnik v Pivoli pri Hočah, bivši nad 20 let službujoči tajnik gostilničarske zadruge za Maribor okolica. Pokojnik je bil tako marljiv, sposoben delavec, daleč naokrog znan ter priljubljen. Ostalim naše sožalje!
Smrtna kosa nam je pobrala tudi g. Mihaela Pukl-a, bivšega podnačelnika zadruge v Vojniku. Mož veselega značaja je imel samo prijatelje, k ar je pričal posebno njegov pogreb, ki se je vršil ob ogromni udeležbi vsega prebivalstva njegovega kraja. Star je bil komaj 40 ;let. Naj mu bo domača zemlja, ki jo je tako iskreno ljubil, lahka-
RosfllnlSko -gospodinjski letaj.
V svrho strokovne izobrazbe go-stilriičarskih hčerk priredi pri zadostnem številu Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru III. go-sti 1 niško-gospodinj.ski tečaj in sicer od 15. septembra 1931 do 15. decembra 1932, kakor tudi IV. gostilničarski gospodinjski tečaj, ki pa se bo vršil od 15. jan. 1932 do 15 aprila 1932. V ta tečaj se sprejemajo samo hčere gostilničarjev, ki so najmanj 16 let stare ter du-
ševno in telesno popolnoma zdrave. Gojenke morajo v svrho trajnega strokovnega nadzorstva stanovati v internatu.
V tečaju se bo poučevalo: Kuha dobre meščanske hrane, serviranje in lepo obnašanje, telesna in stanovanjska higijena, negovanje in notranja oprema sploh kuhinj itd., ustroj podeželske gostilne v gradbenem oziru, nauk o živilih, vrtnartsvo, kletarstvo, pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo, specijelno za gostilničarsko obrt, zgodovina gostilne ter zadevne trošarinske in upravne predpise. Na koncu tečaja se po-dele gojenkam diplome.
V III. in IV. tečaj se sprejme največ 20 gojenk. Prijavam, katerim je priložiti zdravniško spričevalo, obvezo starišev, da nosijo vse internatske stroške in priporočilo pristojne gostilničarske zadruge je vlagati za III. tečaj najkasneje do 1. septembra 1931, za IV. tečaj: pa najkasneje do 6. januarja 1932. Enkratna šolnina in vpisnina znaša za tečaj 300 Din. Da omogočimo takojšnjo in pravočasno delno vplačevanje internatskimi stroškov, lahko nakazujejo posamezne zneske posamezni reflektanti za svoje hčerke pod imenom gostilniški tečaj na podružnico Ljubljanske kred. banke v Mariboru. V to svrho jim na zahtevo pošlje zvezna pisarna potrebno število položnic. Le samo v izjemnih in ozira vrednih slučajih lahko oprosti zvezni ožji odbor plačevanje šolnine, dočim se vpisnina mora plačati.
Pozivamo vse gg. člane, da pravočasno prijavijo svoje hčerke, ker je povpraševanje za te tečaje vrlo živahno in ker bomo sprejemali gojenke le po vrstnem redu. Vse zakasnele prijave bi morali, kakor pri prejšnjih tečajih — zavračati.
Načelstvo zveze.
Službene objave Zveze gostilničarskih zadrug.
Avtor-Centrala za avtorsko pravo, poslovalnica v Ljubljani, Ižanska cesta 82, kakor tudi v Mariboru Slovenska ulica 8, poživljate po naročilu svoje centrale iz Zagreba obe Zvezi, da naj preskrbite v najkrajšem času, po možnosti v teku 14 dneh, izkaze vseh onih članov gostilničarskih zadrug, ki imajo v svojih lokalih glazbeme instrumente ter se poživlja pri tem na pogodbo, katero sta podpisala obe Zvezi ob priliki dogovora maksimalnih prispevkov za avtorske pravice. Zastopstvi Avtor-Centrale želite namreč imeti imena vseh onih gostilničarjev, ki imajo v svojih lokalih
MIIIIIWlWnMIMI)IHIMIII)IIIIUWWWI)llllll!
VINOGRADNIŠKO POSESTVO
vojvodinje Arenberg v Presiki pri Ljutomeru 10 ha (5 ha prvovrstnih vinogradov), gosposka hiša z več gospodarskimi poslopji, inventar
na prodaj
celotno ali v kosih, ludi deli vinogradovdn gozdov pri Radencih.
Vprašati pri
diju. Benkoviču, Ljubljana, Aleksandrova 2
ali pri notarju Požunu v Gornji Radgoni.
Pozor lovci!
Lovske puške, flobe> t in zračne puške, browning pištole, pištole za slrašenje, lovske in ribiške potrebščine
ima vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškar	q
Ljubljana, Kongresni trg 9	Q
OOO-C0
— POZORI
Proda se
gostilna,
ki se nahaja v sredini štirih v obratu stoječih tovarn in je brez konkurence. Tudi mesarija bi se dobro obnesla. Prodaja se vrši pod jako ugodnimi pogoji. Polovico kupnine se lahko plačuje na obroke. Reflektanti se naj zglasijo pri trgovcu g. Plave, Celje.
glazbene instrumente, n. pr. gramofon, glasovir, radio, orkestrion itd. itd.
Poživljamo tem potom ponovno vse cenj. člane naših zadrug v Dravski banovini, da sleherni prijavi svoj glazbeni instrument bodisi direktno pri navedenih poslovalnicah v Ljubljani, odnosno Mariboru, ali pa pri pristojnih-zadrugah in zvezah. To je neobhod-no potrebno, ker bi se sicer lahko pripetilo, da prekliče centrala že razglašeno pogodbo in bi člani nič več ne uživali maksimirane cene 6 Din mesečno, kakoršna je bila določena za podeželske kraje. — Pred vsem opozarjamo zadružna načestva in odbornike, da se z vso vnemo zavzamejo za izvršitev te objave, ker odklanjate Zvezi sicer vsako odgovornost za posledice, ki bi vsled nerazumevanja nekaterih naših tovarišev kaj lahko nastopile.
Razglasi.
Sresko načelstvo Litija razglaša s svojim odlokom št. 1643/1 z dne 28. februarja 1931, da ne sme Pič Ferdinand, r. 20. januarja 1901, r. k., samski hlapec v Litiji št. 81, zahajati od 4. marca 1931, do 3. marca 1932 v gostilno.
Sresko načelstvo v Litiji razglaša s št. 2872/1 z dne 28. aprila 1931, da je okrajno sodišče v Litiji prepovedalo Trostu Ignacu hlapcu iz Grad—Lazov posečanje krčem od 15. maja 1931, do 15. maja 1932.
Načelstvo v Litiji razglaša s št. 1643/2 z dne 20. marca 1931, da Je okrajno sodišče v Litiji prepovedalo Mahu Martinu, kovaškemu mojstru v Šmartnem št. 68, zahajati v krčme od 23. marca 1931, do 23. marca 1933.
Okrajno sodišče v Gornjemgra-du, odd. II. Kps. 40/31/3 z dne 28. aprila 1931, je prepovedalo Žunter Francu, prevžitkarju 'v Varpoljih šv. 2, obisk gostiln od 28. aprla 1931, do 28. aprila 1932.
Orajno sedišče v Gornjemgradu,
odd. II. Kps. 38/31/8 z dne 1. maja
1931, je prepovedalo Krepe Antonu, delavcu v Solčavi, obisk gostiln od 1. maja 1931, do 1. maja
1932.
Sresko načelstvo v Ljutomeru
razglaša s št. II. 1655/1 z dne 15. aprila 1931, da je okrožno sodišče v Mariboru Kps. IV. 1271/30 z dne 7. nov. 1930, prepovedalo Gajsler Antonu, čevljarju v Stogovcih št. 6, srez Ljutomer, obisk gostiln od 9. maja 1931, do 9. maja 1933.
HI
H
CENTRALNA VINARNA D. D.
Telef. št. 2573	V	LJUBLJANI	Telef.	št.	2373
Sp. Šiška, Frankopanova ulica št. 11
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih prvovrstnih domačih ljutomerskih, haloških, bizeljskih in dolenjskih vin.
Na zalogi ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
*
Pridite in pokusite! Niste obvezani, da tudi naročite!
MARTIN PERNOVSEK
strojno mizarstvo
Celje, Gledališka ulica št. 5
(Dravska banovina)
Naprava najmodernejših hladilnikov (Eiskasten) in lesenih rolet (Holzrollbalken). Prevzema tudi vsa mizarska dela po najnižjih dnevnih cenah.
€
§
1
1
1
•2
•2
JI.
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v
:•
%
Mariboru £
Koroška c. 2
♦
Telefon 2335 priporoča svoje izborno
marttio pivo in Crno pivo
&
I
i
m hvalile« kakor pred vojno £
ter Izvrstno slivovko, rum, pivsko dro-ženko, vinsko droženko, likere i. t. d.
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica št. 49 * Telefon št. 2358 Lastnik in vodja: primarij dr. ČERNIČ
8pecljalist za kirurgijo
■
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in pri ohlapelostl čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig.
Dnevna oskrba: I. razred Din 120'—; II. razred Din 80.— ;
III. razred Din 60*—.
Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni. ■v
Ugodni plačilni pogoji
STAJERSKA VINARSKA ZADRUGA" * z z o z
Stev. ček. računa v Ljubljani 13.238
Telefon interurb. št 2930
v MARIBORU, Meljska cesta 10
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ljutomerčana, haložana in' pekrčana
po najugodnejših cenah — Prvovrstna sortirana vina vedno v zalogi
.< o> <o o o> o o <;• »00 o <0
o <0 <~> 0 -0 o: o <0	<r>	>
\i/»	le*—o * * \v * vj^ »	^	v	.i!'*	>•/ v v'«- v v*' v \i/ v \t/ f \i/ r v*'	\t/	*	\i/	*	»	\i/	f \i/ • m/^V/ ?
T(CJ C*/j\ » 'i' * 'j' *	*	'i'	»	/J'	*	'1'	»	'l'	*	'Jn	*”i'*	*	/f	\	*	'1'	*	'1*	*	'i~1 ~JC*/J\ *“jC*/j> *”i' *”jC*/Jf *“[*^/j\ *"jri/J\ * /jv*/jC
'
Šampanjec
„Bouvier
a
Bouvier Demi sec (bela glavica) Bouvier sec (zlata glavica) Bouvier Cuvee Reservee (rdeča glavica)
H Kletarstvo: Gornja Radgona
Originalna
VINA
v steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
Cloter Bouvier
Gornja Radgona
Zastopstvo asa Slovenijo:
Karel Favai, Ljubljana
Cenik gratis in franko
Cenik gratis in franko
AVGUST AGNOIA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
j ZALOGA RAZNOVRSTNEGA | NAMIZJA ZA GOSTILNE HOTELE IN KAVARNE
n .
MBlMi
IllUUUIttKIUIIflfiBlIlUUttniiMllUIHiBUllUiMUUUlUUniUHitflUUIttllUlUtUnUIBBHUUfit
lllTOlnlfHlrTnuimnW!nHnilImfnWMrnirmTTT!iTnilnnTnffTnnul»niHTff!HiniIlHinnW»lmiiffff?i
Nabirajte oglase in podpi-rajte Vaše sfrohovno glasilo!
ZA
TISKARNI
veselice:
razne potrebščine kot okraske, papirnate krožnike, servijete, lampione itd.
in dajte tiskati vabila v
SV. CIRILA
V MARIBORU
Podpiralec tvrdke, KI oglašujejo v Vašem lista!
i
1
I
f
Pelnlšha pivovarna JMON
Ljubljana Laško in Maribor
t«
priporoča stole nrvomlno dvoino marčno pivo, ehsportnl težah In lemno pivo, varleno po iiatarshcin sistemu ..HEBKIHES“. ..POBIEB'* in „BOCH“ Kem ccnl. čosfllnlfarlem m gostom
Z odlKnlm spoštovanjem
Delniška pivovarna »UNION""
Ljubljana, Laško In Maribor —-	——
ES
aisse^-sscs^?ssess
Za uredništvo: Aniton Peteln, Maribor. Za lastnika: Zveza gost. zadrug Ljubljana in Maribor: Franc Zemljič, Maribor. Tisi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Za tiskarno: Albin Hrovatin v Mariboru.
*