Letošnja šolska letina. (Konec.) Programm der kath. stadt. Normalhaupt- und Elementarschule in Oedenburg (Ungarn) ima na čelu sestavek ,,kvar šolskih daril" (die Nachtheile der Schulpramien). 1. na obdarovanega, 2. na ncobdarovanega, 3. na starše in občinstvo, 4. na učitelje. Zanirniv za nas je ta program, ker ima na drobno izdelan učni čertež za vse nauke in tudi za telovajo v vsera letu. Z madjarslrim jezikom začnejo že v pervem razredu po 2 ure na teden, v drugih razredih pa po 3 ure. Učenikov je na 5 razredni izgledni šoli (Normalhauptschule), z učiteljem risanja, sedem. Na začetni trirazredni šoli (Elementarschule) so trije učeniki in ena učenica za ženska ročna dela. Verouk uče prifarni duhovni. Učenci in učenke so po abcdnem redu, odlično znamenje imajo slabejši učenci, i. t. d. V programu so tudi zaznamovani dnevi javnih spraševanj, katera se začenjajo zjutraj ob 8. in popoldne ob 2. uri. — Spraševanja po tem takem dolgo trajajo! Godišnje izvješče glavnih gradiškib učiona u Karlovcu koncem školske godine 1872/73. Na čelu je dolg sestavek ,,mladost in cviet". Zaderžaj sestavka je izražen prav pomeuljivo v teh dveh besedah. K sklepu nagovori g. pisatelj (Stepan Valjak, učitelj 3. razreda) mladež, ter jo spodbuja v Ijubezen do domovine s besedami pesnika: Vidiš, s kakom moj narod se opakom sudbom bori, vidiš, kak ga mori; ovdi sila, zavidi nemila, neprijateljah i zlo-željiteljah, ond' nesloga, izrod nerazloga, njeg razkida, otrov med njeg' rida (siplje). Dečkov je bilo konec leta v IV. razr. 82, v III. 29, v II. 44, v I. 45; deklic pa v IV. 51, v III. 48, v II. 64, v I. 81. Vversteni so učenci in učenke po napredku in sicer I. red z odl. I., II. in III. red (tedaj prav, kakor smo nekdaj pri nas imeli). Učiteljev z vero-učiteljem vred je bilo šest, in ravno toliko učiteljic. Mladež prisustvovala je svakdnevnoj službi božjoj, osim njekojih dana stroge zime i nepogodna vriemena. — (Kaj ne, da tega ni treba posloveniti ?) — Ker so dnevi javnih izpitov naznanjeni, sklepa se, da so bila konecletna šolska spraševanja. Na slov. Štajerskem, kakor beremo, se je šolsko leto v yeč krajih končalo s šolsko veselico, katere so več ali nianj po časopisih popisane. Naj bolj se je odlikovala šolska veselica v Slovenjo-Gradcu — kraj naj se raje imenuje Nemški - Gradec. — Starši in prijatelji šol so gledali, kako so otroci skakali, jedli in pili, — česar se gotovo vsak dan do dobrega prepričajo — morda tudi, kako znajo peti in deklaraovati. Vse to naj bi nadomestovalo nekdanje javne preskušnje, pri katerih so otroci pokazali, koliko so se tega ali unega nauka naučili! Nekdanje preskušnje so bile BScbaupriifungen"; a te javne veselice so pa zgol dušno razveselovanje?! Pri takih okoliščinah ne morem drugega reči, kakor: Difficile est non scribere satyram.