Med nekajdnevnim obiskom v Jugoslaviji je predsednik republike Senegal Leopold Senghor v torek dopoldne obiskal tudi Tekstilindus v Kranju. Poročilo z obiska objavljamo na 2. str. - Foto: F. h ito XXVIII. Številka 67 Cena: 1,50 dinarja »novitelj: občinske konference SZDL rf^ice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "» rržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar L O S O C I Kranj, petek, 5. 9. 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Rumena rutica ob samostojnem koraku , S prvim dnevom šolskega pouka so se na cestah in pločni-kln, ki vodijo proti šolam, zasvetile na ramenih prvošolcev rumene rutice. Sicer so bolj blede barve in na kako večjo razdaljo ne razločujejo prvošolcev od drugih otrok: pa vendarle opozarjajo mimoidoče pešce, kolesarje, motoriste in avtomobiliste na "ovinca med udeleženci v prometu. Rumena rutica, ki smo jo pri nas pred leti uvedli na pobudo republiškega sveta za preventivo ln vzgojo v prometu, bo cel mesec september brez besed govorila vsem na cesti, naj varujejo prvošolca, naj mu pomagajo v tako nudi nevarnosti, kot je prečkanje prometne ceste, naj mu spregledajo začetne spodrsljaje in naj bodo pripravljeni na presenečenja,-ki jih prometno nerazsodni novinec tako rad zagreši. Seveda pa ni rumena rutica edini varuh prvošolca v teh dneh. 2e nekaj let organizira republiški svet v sodelovanju z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v prometu akcijo Varnost otroka v prometu: predvidena je prav za ta čas, nadaljuje pa se v mesec oktober in se ujema z mednarodnim tednom otroka. Namen akcije je VSekakor spodbuditi prav vse, ki lahko kakor-Pripomorejo k večji varnosti malega otroka v prometu. Zelo odgovorno nalogo imajo seveda starši. Le-ti preradi porabljajo, da so s svojim obnašanjem v prometu svojim otrokom 2a zgled in to v dobrem in slabem pomenu. Starši, ki jo skupaj z otroki prek ceste ubirajo po bližnjicah daleč od označenih prehodov, delajo svojim otrokom bodočim samostojnim pešcem kaj 9labo uslugo. Za nameček pa morda še, kadar so za volanom avtomobila, motorja ali kolesa, pešcev na prehodih enostavno ne opazijo. Velik delež v prometni vzgoji imajo vsekakor šole, saj pri Pouku prometne vzgoje vseh osem let vcepljajo učencem takšno Prometno znanje, da se lahko brez večjih težav vključujejo v 8,°dobni promet. Ponekod so tako kot na primer v Kranju šli še ^Je: posamezne šole so že lani skupaj z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v prometu določile najbolj varne šolske poti, 51 so za učence določenega šolskega okoliša obvezne. Te poti se i2ogibajo najbolj prometnim ulicam in potekajo ponekod tudi am» kjer so ceste zaprte za promet z motornimi vozili, kar je 8eyeda za šolarje idealno. » Vendar pa kljub vsem takim in podobnim ukrepom, pri Katerih sodelujejo pri varnosti otroka v prometu tako šole, v?Koj no varstvene ustanove, postaje milic, AMD in druge institute, ostajajo nekateri deli poti od doma do šole še vedno prave jjasti za otroke. Neoznačeni prehodi za pešce zunaj mestnih sre-^c, ceste brez bankin ali brez pločnikov ali s tako ozkimi, da je *e *a enega pešca komaj dovolj, ostri ovinki stisnjeni med zido- e, in žive meje in še in še takih in podobnih pasti. Če - - - - - « ______u. pa pomi- ko še na jesenske in zimske mesece, ko popoiaansKa izmena n n*uJe pouk že v mraku in temi, potem za nesrečo na najbolj _ ^arnih delih cest res ni treba veliko. Že nekaj časa se govori o lo ^U^u svetlečih trakov za šolarje na cestah, a je akcija na ža-k«8* padla v vodo. Staršem preostaja torej, da svojim otrokom, to ?0raJ° do šole in nazaj po ne najbolj varni poti, oskrbe vsaj la živahnih barv, v dežju oranžne pelerine in svetla pokriva- L. M. SOVJETSKI ALPINISTI GOSTJE KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE — Ob zaključku tritedenskega bivanja pri nas je sovjetske alpiniste, člane kluba Avantgard s Krima, v sredo popoldne sprejel predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Franc Sifkovič. Pred tem so gostje nekaj dni letovali v Premanturi in nato plezali najbolj znane triglavske smeri s Čopovim stebrom na čelu. Obiskali so tudi Krvavec,' tovarno Elan in spomenik internirancem na Ljubelju. Alpinisti iz Sovjetske zveze, med katerimi je bilo tudi nekaj mojstrov športa, vodil pa jih je Aloh Nikolajevič, so bili gostje Planinskega društva Kranj in PZS, ki že od leta 1956, ko so bili Slovenci prvič na Kavkazu, sodelujeta s sovjetskimi alpinisti. Na sprejemu pri Francu Šifkoviču so bili tudi sekretar občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler, predsednik telesnokulturne skupnosti Kranja Milan Križnar, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, tajnik zveze Janez Kmet, načelnik komisije za alpinizem Pavle Segula in predstavniki PD Kranj. Gostitelji so alpiniste iz SZ seznanili z značilnostmi kranjske občine, gostje pa so izročili Francu Šifkoviču zastavico kluba Avantgard in se zahvalili za izreden sprejem, ki so ga bili deležni povsod, kjer so hodili. Krimski alpinisti so včeraj zjutraj odpotovali iz Kranja. V domovino se vračajo z vlakom prek Beograda, (jk) — Foto: F. Perdan 2. stran: Politična in poetična navdahnjenost 9. stran: Darilo šolarjem iz Loma Z Geha peresom v Hannover 11. stran: Počitniški utrinki z dalmatinske obale 14. stran: Denar v svoj žep Prekomerna potrošnja v zdravstvu Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, ki bo sklicana nekako v prvi polovici tega meseca, bo morala razrešiti težak problem: s kakšnimi instrumenti zajeziti prekomerno potrošnjo v zdravstvu, ki je kot so pokazali polletni podatki strahovito narasla, in to tudi pri takih postavkah, kjer tega sploh ne bi pričakovali. Prekomerni potrošnji pa se je pridružila še ena težava. Po akcijskem programu uresničevanja družbene resolucije Izvršnega sveta Slovenije so dohodki družbenega sektorja, torej tudi zdravstva, limitirani in omejeni na realizacijo 45,2 odstotka letnega plana za prvo polletje. To pomeni, da bo potrebno z začasno limitiranim dohodkom brzdati že tako preveliko potrošnjo v gorenjskem zdravstvu. Naloga vsekakor ni posebno lahka, saj je pri tem treba upoštevati neokrnjene pravice zavarovancev. Kako torej »prepričati« zavarovanca, naj bo manj bolan, to je naj manj uporablja zdravstvene storitve, ki so mu na voljo, pa je seveda naloga, s katero se bodo morale spoprijeti tako ob- činske zdravstvene skupnosti kot tudi regionalna zdravstvena skupnost. Izvršni odbor skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Kranj je že pripravil vrsto predlogov, ki naj bi jih skupščina sprejela. Izvršilni odbor predlaga na osnovi nenormalno visokih številk zavarovancev v bolniškem staležu, v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim enakim obdobjem je ta večji skoraj za četrtino, redno mesečno kontrolo z zdravniškimi komisijami. Treba je vedeti namreč, da narašča tako stalež do 30 dni in tudi stalež nad 30 dni, ki gre v breme sklada zdravstvene skupnosti; ta stalež je trenutno na Gorenjskem večji od slovenskega poprečja. Ugotovilo se je tudi, da je število zavarovancev v staležu do 30 dni večje v delovnih organizacijah, kjer nimajo izbranega zdravnika za priznavanje staleža. Preko vseh mej je v letošnjem polletju naraslo tudi pošiljanje v klimatska zdravilišča. IO predlaga, naj bi zdravniške komisije, ki sedaj odlo- čajo o klimatskem zdravljenju, zamenjala enotna regijska komisija. Vse večjo potrošnjo zdravil, ki so v prvem polletju v gorenjski regiji prav tako presegla planirano raven, naj bi poskusili omejiti zdravniki sami. Te in pa druge predloge za stabilizacijo v zdravstvu, kot je ponoven pregled bodočih investicij v zdravstvu, izvajanje že začrtane stabilizacijske politike v zdravstvenih organizacijah po sprejetih programih, bo v kratkem pretresla regionalna zdravstvena skupščina. Vse pozornosti je vreden tudi predlog za ustanovitev začasnega posvetovalnega organa, ki naj bi svetoval politiko financiranja ob upoštevanju tekočih gibanj financiranja zdravstvene skupnosti, upoštevanju zdravstvenega stanja in problemu financiranja zdravstvenih organizacij na Gorenjskem. L. M. ŠPORTNA IGRIŠČA V BISTRICI PRI TRŽIČU - Pri osnovni šoli heroja Braćiča V Bistrici pri Tržiču bodo konec meseca, najverjetneje 29. septembra za dan pionirjev, odprli nov športni stadion, ki bo imel košarkarsko, rokometno in odbojkarsko igrišče ter atletsko stezo. Graditelj, Splošno gradbeno podjetje TrtiČ, bo zgradil objekt, ki ga bodo uporabljali šola, šolsko športno društvo in druge športne organizacije Bistrice in Tržiča, s sredstvi samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev. Stadion bo imel vgrajene tudi kable za elek trično razsvetljavo, (jk) — Foto: F. Perdan VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 Naročnik: r Razpis posojila za ceste Odbor izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za gospodarstvo in finance je soglašal s predlogom za razpis javnega posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacijo cest v republiki od 1976. do 1980. leta. S posojilom bi zbrali 900 milijonov dinarjev. Skupaj s sredstvi iz drugih virov bi do leta 1985 uredili glavni del cestnega križa in rekonstruirali večino regionalnih cest v Sloveniji. Slovenija v vrhu Lani je v Sloveniji dalo kri 94.400 ljudi, ki so darovali 31 milijonov litrov te dragocene tekočine. Slovenci po številu krvodajalcev že tretje leto sodimo v sam svetovni vrh. Mednarodni zbor slavistov V Beogradu se je začel peti zbor slavistov, ki ga med »Vu-kovimi dnevi« že po tradiciji organizira mednarodni slavistični center SR Srbije. Zbora se udeležuje 120 študentov, asistentov in mlajših slavistov iz 23 držav. Namen zbora je pomagati tujim slavistom, ki žele izpopolniti znanje srbo-hrvatskega jezika in bolje spoznati književnost, kulturo in zgodovino jugoslovanskih narodov. 25 let samoupravljanja v Litostroju V Litostroju v Ljubljani bodo danes proslavili 25-letnico samoupravljanja. Osrednja slovesnost bo ob 11. uri. Pričakujejo, da se bo slovesnosti udeležil tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Manjša gospodarska rast Zadnji statistični podatki o gibanju industrijske proizvodnje v Sloveniji potrjujejo ocene o zmanjševanju gospodarske aktivnosti. Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil v letošnjem juliju na nivoju lanskega. V sedmih mesecih pa se je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečala za 6,6 odstotka, kar je pod pričakovanji. Eden od osnovnih vzrokov takšnih gibanj je vsekakor neizpolnjeno pričakovanje v izvozu, ki bi moral biti, poleg industrijske aktivnosti, glavni nosilec dinamičnega gospodarskega porasta. Izvoz pa je bil letos do konca julija samo za 2 odstotka višji kot v enakem času lani. Z resolucijo o gospodarskem razvoju pa so predvideli 10-odstotno povečanje izvoza. Usnjarji o pocenitvah Na skupnem sestanku proizvajalcev usnja, usnjene galanterije in konfekcije ter organizacij za odkup in prodajo surovega usnja so se dogovorili, da bodo v skladu z ukrepi ZIS za trajnejšo stabilizacijo tržišča in cen znižali cene usnju skladno z nižanjem cen teh izdelkov na svetovnem trgu. Skupina strokovnjakov bo izdelala predlog, na skupnem sestanku pa se bodo dogovorili, za koliko se cene lahko znižajo. O tem bodo podpisali tudi poseben družbeni dogovor. Nova bančna hiša V Mariboru so pred nekaj dnevi odprli novo sodobno poslopje Kreditne banke Maribor. Denar zanjo so zbirali več kot 10 let, naložba pa je veljala 78 milijonov dinarjev. J Petek, 5. septembra 1975 JUGOSLOVANSKI KMETIJSKI NOVINARJI NA GORENJSKEM -Slovenijo so obiskali jugoslovanski novinarji, ki pišejo in poročajo o kmetijstvu. Med drugim so v začetku tedna obiskali tudi Gorenjsko. V ponedeljek so obiskali škofjeloško občino, v torek pa so bili gostje Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Ogledali so si skladišče semenskega krompirja v Šenčurju in farmo krav-molznic v Poljčah, od koder je posnetek (jk) — Foto: F. Perdan Jesenice Pri občinskem sindikalnem svetu pripravljajo program za izvedbo seminarja, ki bo nadaljevanje že organiziranega seminarja za vse člane izvršnih odborov in poverjenike osnovnih organizacij. Udeležence seminarja bodo razdelili v več skupin, seminar pa bo potekal v izvedbi Delavske univerze na Jesenicah od 20. septembra do konca oktobra. V obeh seminarjih se bo izobraževalo več kot 300 članov sindikata. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Dovje — Mojstrana so razpravljali o nekaterih problemih komunalne dejavnosti kraja, o sredstvih, o izpopolnitvi štaba za civilno zaščito ter sprejeli sklep o pripravah nekaterih samoupravnih aktov. Dogovorili so se tudi o ureditvi novega dela pokopališča ter razpravljali o problemu zazidalnega načrta, na osnovi katerega naj bi akcijo pospešili. Sprejeli so tudi poročilo komisije za hortikulturo in njen program. D. S. Kranj V ponedeljek se je pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj sestal izvršni odbor in razpravljal o svojem delovnem programu. Čeprav so na seji sprejeli okvirni delovni program, so hkrati ugotovili, da bo ta izvršilni organ občinske konference socialistične zveze in njenega predsedstva izdelal dokončen konkreten program, ko bosta naloge sprejela tudi občinska konferenca socialistične zveze in njeno predsedstvo. Hkrati pa je izvršni odbor sklenil, da se morajo še ta mesec sestati vsa vodstva krajevnih konferenc socialistične zveze v občini, se dogovoriti za prihodnje naloge in analizirati probleme, s katerimi se srečujejo na terenu. V začetku prihodnjega meseca bodo člani izvršnega odbora obiskali krajevne konference SZDL v občini, sredi oktobra pa bodo za vodstva krajevnih konferenc pripravili seminar. Včeraj zjutraj se je na 62. redni seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine in ocenil polletno gospodarjenje v občini ter izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Na seji je bilo podano tudi poročilo o škodah po neurju na območju Preddvora in Spodnje Kokre 16. julija letos in predlog za sanacijo. Razen tega je izvršni svet imel na dnevnem redu seje še razpravo o predlogu odloka o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo in predlog za odkup zemljišča za rekonstrukcijo ceste Cerklje — Zalog. A. 2. Radovljica Po nedavnem obisku osmih delovnih skupin v vseh delovnih organizacijah v radovljiški občini, kjer so ocenjevali dosedanje poslovne rezultate in razpravljali o stabilizacijskih ukrepih, je koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za gospodarsko stabilizacijo imenoval dve strokovni komisiji, ki morata pripraviti celovito analizo gospodarskega stanja v občini. Pred javno razpravo v delovnih kolektivih bosta analizo gospodarskih gibanj v občini obravnavala še komite občinske konference zveze komunistov in predsedstvo občinske konference socialistične zveze. 10. septembra pa bo tekla beseda o tem tudi na seji zbora združenega dela občinske skupščine Radovljica. A. Z. Tržič Danes popoldne bo v Tržiču tretja seja predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL, na katero sta predsednik konference in sekretar izvršnega odbora Marjan Jaklič in Jože Klofutar povabila tudi člane izvršil nih teles občinskih družbenopolitičnih organizacij in tržiške občinske skupščine. Na zasedanju bodo razpravljali o oceni analiz in ukrepov za stabilizacijo gospodarstva v tržiški občini. Gradivo za razširjeno zasedanje predsedstva in izvršnega odbora je pripravil koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. Koordinacijski odbor je za sestavo gradiva upošteval predvsem poročila organizacij združenega dela in ugotovitve članov koordinacijskega odbora, ki so pretekle tedne obiskali vse organizacije v tržiški občini. -jk JERUZALEM, ALEKSANDRU A - V izraelskem in egiptovskem mestu se je začela konec preteklega tedna sklepna faza pogajanj o sklenitvi mirovnega sporazuma in sporazuma o ločitvi sil med Izraelom in Egiptom. Na pogovorih je sodeloval v posredniški vlogi (to je enkrat pred tem že neuspešno poskušal) tudi ameriški državni sekretar Henry Kissinger. Pogajalcem je povzročalo največ težav oblikovanje dokončnega besedila sporazuma. Priprave na njegov podpis se nadaljujejo tudi ta teden. V torek so svetovne poročevalske agencije že naznanile, da je izraelska vlada sporazum potrdila, predstavnik egiptovske vlade pa je izjavil, da z njene strani ni ovir za podpis. Opazovalci sodijo, da bosta sprti strani najverjetneje sedli za skupno mizo v švicarski Ženevi. LIMA — V glavnem mestu južnoameriške države Peru sta se pretekli teden odigrala dogodka, pomembna za svetovno politiko in notranjo usmeritev te južnoameriške države. V soboto se je v Lirni končala konferenca zunanjih ministrov vlad neuvrščenih držav, ki je naletela v svetu na velik odmev in obenem še utrdila skupne temelje neuvrščene politike, temelječe na miroljubnem in enakopravnem poli' tičnem in ekonomskem sodelovanju med državami in narodi. Dan poprej, ko so zunanji ministri še zasedali, pa sta perujska narodna radio in televizija sporočila sklep glavnega štaba armade, da je predsednik republike general Juan Velasco Alvarado odstavljen in da je novi šef države general Francisco Morales Bermudes. NEW YORK — Z nedeljsko slovesno otvoritvijo in ponedeljkovih prvim delovnim dnem se je v ameriškem velemestu začelo zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Sodelujoči, med katerimi bodo po pričakovanju prav neuvrščene države po konferenci v Limi odigrale pomembno vlogo, bodo razpravljali predvsem o razvoju mednarodnega gospodarskega sodelovanja in odstranjevanju razi)" med razvitimi, manj razvitimi in nerazvitimi državami. Na zasedanj0 sodeluje tudi jugoslovanska delegacija na čelu z zveznim sekretarjern za zunanje zadeve Milošem Miničem, ki je v New York dopotoval Lime. V sredo je stopil za govorniški oder generalne skupščine tudi vodja naše delegacije. Njegov govor, posebej pa poziv k hitrejšemu uresničevanju načel, je bil deležen posebne pozornosti sedmega posebnega zasedanja generalne skupščine. DUNAJ — Na osnovi 13. člena avstrijsko državne pogodbe je oborožitev avstrijske armade z raketnim orožjem prepovedana. Vendar Je avstrijski armadni poveljnik Spannochi vseeno zahteval oborožitev s protitankovskimi raketami, raketami zemlja-zrak in zrak-zrak. P°ve}£ nik je terjal tudi več lovskih letal, saj jih ima Švica po njegovem 29"' Avstrija pa le 40. Zahteva avstrijskega armadnega poveljnika je naleta la na različne odmeve. Socialisti menijo, da država posebno moČfle oborožitve ne potrebuje zaradi politike nevtralnosti, opozicijska na; rodna stranka pa sodi, da zgolj nevtralnost ni dovolj in je treba krep1' še državno obrambo. HANOI — Vietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so v glavnem mestu Demokratične republike Vietnam Hanoju slovesu0 proslavili 30. obletnico ustanovitve države. Na slovesnosti so bili raze" najvišjih predstavnikov države tudi gostje iz 50 držav, med katerimi Je bila tudi jugoslovanska delegacija s Petrom Stambolicem na čelu. množičnem mitingu je govoril vietnamski premier Pham Van Dong Zahvalil se je junaškemu vietnamskemu ljudstvu in njegovi borbi za osvoboditev in združitev države, in socialističnim državam za pomoC> še posebne hvale pa je bil deležen pokojni »arhitekt današnje zmage sodobnega Vietnama«, predsednik Ho Ši Minh. CHICAGO — Poročevalska agencija Reuter sporoča, da je arneh0 ški predsednik Gerald Ford v svojem nastopu na televiziji izjavil, da " zahteval od kongresa dodatni 2 milijardi dolarjev za raketno oboro*^ tev in izpolnitev celotnega obrambnega sistema. Predsednikova zahte bo veljala, če pogajanja med Združenimi državami Amerike in Sovj^ sko zvezo o prepovedi strateškega oboroževanja (SALT) ne bo° uspela. Po njegovem je tak ukrep nujen za ohranitev varnosti nedotakljivosti Združenih držav. tet1 QUlTO - V Ekvadorju (Južna Amerika) je v začetku tedna izbruhnil državni udar. Prevrat je poskušal načelnik general ba Raul Gonzales Alvear, vendar njegova namera vreći z oblasti -v danjega predsednika Guillerma Rodrigueza Lara ni uspela. Najm I nejše garnizije, predvsem pa letalstvo in mornarica, so obrnile prevr niku hrbet in ostale na strani sedanjega predsednika. Po vesten Ekvadorja sodeč je bil upor kmalu zatrt, uporniki, ki bodo najstro J kaznovani, pa polovljeni. Četrtkovo poročilo iz Quita pravi, da . general Gonzales Alvear zaprosil /,a zatočišče na čilskem velep<>sla. štvu, čeprav so prve novice iz Ekvadorja govorile, da so prevratn ujeli. J. KošnjeK Politična in poetična navdahnjeno st Senegalski predsednik in pesnik Leopold Senghor je v torek obiskal Tekstilindus v Kranju, v sredo pa je po svečani poslovitvi od predsednika Tita na Brdu pri Kranju odpotoval v Beograd in nato končal obisk v Jugoslaviji Predsednik republike Senegala Leopold Sedar Senghor, ki je kot smo že pisali v soboto dopoldne z ženo in spremstvom prispel na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo, se je v ponedeljek dopoldne vrnil z Ohrida, kjer so mu v Strugi kot pesniku podelili zlati venec struskih večerov poezije. Po ponedeljkovih popoldanskih pogovorih predsednikov Seng-horja in Tita na Brdu pri Kranju je senegalski državnik zvečer v Golf hotelu na Bledu v čast predsednika Tita in žene Jovanke priredil večerjo. V torek dopoldne pa je Leopold Senghor s spremstvom obiskal tovarno Tekstilindus v Kranju. Pred ogledom posameznih obratov so ga pozdravili predsednik delavskega sveta Ivan Mauser, direktor Franc Hočevar in tehnični direktor Franc Černe, med ogledom pa so goste, med katerimi so bili tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Bre-celj, predsednik republiškega iz- vršnega sveta Andrej Marine, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in drugi toplo pozdravljali delavci Tek-stilindusa. Po ogledu tovarne se je gost iz prijateljske afriške dežele skoraj eno uro pogovarjal s predstavniki podjetja. Zanimalo ga je poslovanje in ustvarjanje dohodka ter delitev dohodka in odločanje o dobičku. Povprašal je, kakšna je povezava med občino in podjetjem in kako je s surovinami, ki jih Tekstilindus potrebuje za nemoteno proizvodnjo. Rekel je, da Senegal na leto izvozi okrog 10.000 ton bombaža v glavnem v Italijo, Belgijo, Španijo in Maroko, da pa bi lahko izvozil nekaj bombaža tudi v Jugoslavijo. Sicer pa je Senegal eden pomembnih proizvajalcev in izvoznikov arašidov, pomembna gospodarska panoga pa je tudi ribištvo. Na leto ulovijo okrog 350.000 ton rib, sicer pa je ta dežela, ki ima štiri milijone in pol prebivalcev (od tega 2,3 milijona zaposlenih; in sicer 100.000 v industriji) tretja dežela na svetu glede potrošnje rib na prebivalca. Senghor je tudi povedal, da je država šele na začetku poti samoupravljanja in da ga zato še posebej zanimajo naše samoupravne izkušnje. Sicer pa so razvojni načrti Senegala veliki. Veliko vlagajo v kadre, ki se šolajo na domačih visokih šolah, najboljši pa tudi na tujih, v glavnem francoskih (Sorbona, kjer je Senghor tudi diplomiral 1935. leta iz književnosti in francoskega jezika). Pred letom 1960, ko je Senegal dosegel popolno neodvisnost, je znašal nacionalni dohodek na prebivalca 180 dolarjev. Zdaj znaša okrog 300 dolarjev, leta 2000 pa naj bi dosegli 600 dolarjev na prebivalca. Takrat naj bi bila dežela, v kateri industrija predstavlja 25 odstotkov celotne proizvodnje, prerasla iz polindustrijske v industrijsko deželo. Po odhodu iz Tekstilindusa je pesnik in predsednik Senghor odpotoval v Ljubljano, kjer je položil venec na grobnico narodnih herojev in se pogovarjal z zastopniki Ljubljanske banke. Delegacija založbe Mladinska knjiga pa mu je izročila zbirko sve- sloven tovnih pesnikov s izdajo njegove lirike. Popoldne se je Leopold hor v vili Bled na tiskovni *.q0 ferenci pogovarjal s skup -j, senegalskih in Jugoslovan« ^ novinarjev. Povedal je, da Je/jyel bivanjem v Jugoslaviji do*}^e mnoge politične in V°e}X0\>\' navdihe in da bodo rezultati ska nedvomno pozitivni n* ^ ličnih področjih; na politi*1* ^« kulturnem, na področju ^na*1 in tehnologije ter na gosp0 t skem. Po končanem pogovo i. novinarji so se nadaljevali u ni pogovori med predsednik?.^ obeh držav in sodelavci na ™ tč pri Kranju. V sredo dopoldne se je tednik Senghor z ženo in pO' stvom na Brdu pri Kranj** jd slovil od predsednika J uff0' žene Jovanke ter najvišjih ) slovanskih osebnosti {p v* Z brniškega letališča )e jpff pold Senghor odpotoval v M grad, kjer je položil ve»e^v|P grob neznanemu junaku nltj0i/e^ v parku prijateljstva V jre^ Beogradu pa je posadil ,9%\ miru. Popoldne pa je sene^ju^ predsednik končal obisk v*aj3r slaviji. A' ' 1 Povsod stabilizacijski programi Konec avgusta je koordinacijski °dbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za gospodarsko stabilizacijo pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica ugodja0 ocenil izid dosedanje akcije. Usem delovnih skupin je namreč od do 25. avgusta obiskalo 78 gospodarskih organizacij, 21 delovnih organizacij družbenih dejavnosti in 6 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Med obiski so ugotovili, da so v večini OZD, TOZD in v samoupravnih interesnih skupnostih obravnavali podatke o polletnem gospodarjenju delavski sveti ali skupščine delegatov, ponekod pa širši politični aktivi, manj pa zbori delavcev. Vendar pa povsod pripravljajo bolj celovito gradivo za širšo obravnavo na zborih ali na samoupravnih delovnih skupinah, ki jo bodo organizirali ta ln prihodnji mesec. Stabilizacijskih programov niso sprejeli le v nekaterih manjših delovnih kolektivih s področja družbene obrti in družbenih dejavnosti. Zaradi težkega tržnega položaja ^lesnopredelovalni industriji so v ^IP Bled sprejeli več ukrepov, ki se nanašajo na zmanjšanje zalog. Zaradi omejevanja proizvodnje gradbeni plošč so morali nekatere delavce Premestiti na druga delovna mesta. ^Prejeli so nadomestne proizvodne Pr°grame in s tem delno nadoknadili izpad, ki ga je povzročil manjši izvoz vrat in plošč kot lani. V Elanu v Begunjah je delovna skupina ugotovila, da se je gospodarski položaj izboljšal. Izvoz je porasel, predvidevanja za naprej pa so glede na že podpisane pogodbe tudi dobra. Razen tega so v podjetju zaostrili notranjo disciplino in odgovornost. V GG Bled se je zaradi letošnjih vetrolomov in precej nižjih cen lesa zmanjšal posek lesa. Zato _so tudi osebni dohodki v poprečju porasli le za 3,2 odstotka. Položaj v kovinski industriji v občini je sorazmerno ugoden, ker je izvozni program že presegel načrtovanega. S težavami se srečujejo le v TI O Lesce. Največjo izgubo v prvem polletju pa so zabeležili v Iskri Lipnica (6 milijonov dinarjev), sledi KZK TOZD Radovljica in gostinstvo. V slednjem so izgube sezonskega značaja. V tekstilni industriji pa se je položaj v primerjavi z minulim letom poslabšal. Zaloge izdelkov se večajo, nelikvidnost pa narašča. Tudi osebni dohodki so nizki, saj znašajo v poprečju 2300 do 2700 dinarjev. Upada tudi reproduktivna sposobnost, ostanek dohodka pa je neznaten. Trgovini povzročajo največ težav marže, ki so zamrznjene že od leta 1971. Po drugi strani pa stroški nenehno naraščajo. V zaostanku so tudi predvidene investicije. Sicer pa Bombažna predilnica in tkalnica Tržič obvešča vse svoje upokojence, da lahko dobijo denarne nagrade in vrednostne bone za veselico v vili v parku (v pisarni nasproti glavnega vhoda) od ponedeljka (8.9.) do četrtka (11. 9.) dopoldne od 7. do 14. ure. Po 11. 9. bo izplačeval nagrade oddelek za obračun OD (izplačilna pisarna). Nagrade in bone morajo upokojenci vzeti osebno, lahko pa jih z njihovim pismenim pooblastilom dobijo tudi njihovi svojci oziroma prijatelji. Žito Ljubljana TOZD Gorenjka, tovarna čokolade Lesce odbor za medsebojna delovna razmerja pisuje prosto delovno mesto: KV strojnega ključavničarja Pogoji: strojni ključavničar KV ali ključavničar KV Osebni dohodek po pravilniku o delitvi Ol). Prijave pošljite na upravo TOZD Gorenjka Lesce. raz- /O ljubljanska banka Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke podružnice Kranj ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1 2 odpravnikov Pogoji: dveletna administrativna šola. dve leti ekonomske ali upravno-administrativne srednje šole ali dve leti gimnazije in strojepisni tečaj ter tri leta delovnih izkušen) Osebni dohodek po analitični oceni 3190 din. 2 2 administratorjev Pogoji: dveletna administrativna šola, dve leti ekonomske ali upravno-admimstrativne srednje šole ali dve leti gimnazije in strojepisni tečaj ter do 1 leto delovnih izkušenj Osebni dogodek po analitični oceni 2682,50 dinarja. Prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev spreje ma oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljub Ijanski banki,- podružnica Kranj, Cesta JLA 4 do 15. septembra 1975 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo so vsa trgovsKa podjetja sprejela stabilizacijske programe. Koordinacijski odbor je imenoval dve 5-članski strokovni komisiji, ki sta morali do včeraj pripraviti celovito poročilo o dosedanjih ukrepih in načrtih za stabilizacijo v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Na podlagi poročila bodo izdelali analizo. Sicer pa bodo zbrano gradivo s predlogi nadaljnjih ukrepov za stabilizacijo poslali v javno razpravo v delovne kolektive. Ugodna ocena izobraževanj a komunistov Pretekli teden se je sešel na redno sejo komite občinske konference ZKS Tržič. Člani komiteja so ocenjevali idejnopolitično usposabljanje komunistov v izobraževalni sezoni 1974/75, razpravljali o predlogu izobraževalnega programa za sezono 1975/76 in obravnavali predlog družbenega dogovora o družbenoekonomskem izobraževanju v tržiški občini. Gradivo za preteklo izobraževalno sezono idejnopolitičnega usposabljanja komunistov in zasnove programa za prihajajočo sezono je pripravila komitejeva komisija za idejno usposabljanje. Člani komiteja so ga ocenili kot dobrega, obenem pa predlagali izdajanje posebnega biltena, ki bo. komuniste, družbenopolitične delavce in občane Tržiča seznanjal s sklepi, stališči in akcijami partijske in drugih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenih organov. Bilten utegne postati dragocen pripomoček pri izobraževanju in poznavanju družbenopolitičnega in tudi ekonomskega položaja v tržiški občini. Ugodno je bil sprejet tudi predlog družbenega dogovora o družbenoekonomskem izobraževanju v tržiški občini. Dogovor naj bi urejeval in načrtoval izobraževanje aktivistov družbenopolitičnih organizacij, delegatov in članov samoupravnih organov. Predlagani podpisniki so občinska skupščina, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in Delavska univerza kot izvajalka programa. Na seji komiteja so se dogovorili, da bo 10. zasedanje občinske konference ZKS okrog 15. septembra. Razen gradiva, dopolnjenega na omenjeni seji komiteja, bo konferenca vsestransko spregovorila tudi o gospodarskem položaju in stabilizacijskih prizadevanjih v tržiški občini. Omeniti velja poprejšnje razprave o celotni problematiki po osnovnih organizacijah in stalnih aktivih ZK, kar brez dvoma prispeva k uspešnemu delu načrtovane konference. J. Košnjek Na podlagi programa gradnje šolskih objektov v radovljiški občini v teh dneh dograjujejo telovadnice pri osnovnih šolah v Radovljici, Lescah, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Denar za to prispevajo delovne organizacije, dela pa dobro napredujejo. Na sliki: gradnja nove telovadnice pri osnovni šoli v Lescah. — B. B. V drugem polletju boljše? V temeljni organizaciji Elektromotorji v.Iskri Železniki so prvo polovico leta dobro gospodarili. Tare pa jih nelikvidnost, ki pa ni le Iskri-na težava. Izpolnili so skoraj polovico letnega plana proizvodnje, po vrednosti pa so ga izpolnili 48-od-stotno. Največ so polletni plan presegli pri izdelavi siren, in sicer za 13 odstotkov, kompresorskih motorjev so naredili za 9 odstotkov več kot so planirali, gospodinjskih aparatov pa za 8 odstotkov manj. Skoraj povsem pa so v omenjenem času opustili proizvodnjo malih motorjev. Celoten dohodek je znašal skoraj 130 milijonov dinarjev, ostanek dohodka za 4,5 milijona. Ostanka dohodka je bilo za 5,6 odstotka manj kot lani v polletju. Izvoz je ostal na enakem nivoju kot lani. To ni malo, ker Elektromotorji izvozijo več kot 60 odstotkov proizvodnje. Katere težave so spremljale delo? Prodaja gospodinjskih aparatov, za katere delajo motorje, se je začela v začetku leta ustavljati. Zato so plan, ki so ga sprejeli v začetku leta, že po nekaj mesecih popravili. Vendar so se njihova pričakovanja izkazala za preoptimistična. Naročila za svetovne firme Braun, ABC in Dan-fos ter za domače podjetje Gorenje, sd se namreč bolj zmanjšala kot so predvidevali. Na manjše povpraševanje po gospodinjskih aparatih je vplivalo zmanjševanje kupne moči v svetu in doma, na domačem trgu pa tudi neugodni kreditni pogoji. Na srečo so kreditni pogoji za nakup gospodinjske opreme in bele tehnike postali v zadnjem času ugodnejši in je prodaja ponovno začela naraščati. Precejšnje težave so imeli tudi z uvozom. Precej surovin in polizdelkov, ki jih nujno potrebujejo za proizvodnjo, morajo uvažati, ker domači ne izpolnjujejo pogojev, kakršne zahtevajo svetovne firme Braun in Danfos. Prav ti materiali pa so se dogovorimo se SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE, V sredo, 10. septembra, popoldne se bo v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine sestal na šesti redni seji zbor združenega dela. Po približno dvomesečnem počitniškem skupščinskem obdobju bodo delegati obravnavali osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980, osnutek zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij v Sloveniji ter osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij v Sloveniji v obdobju 1976 — 1980. Razen tega pa bo na dnevnem redu obravnavanje in odločanje o predlogu o delitvi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1974 in izločenih sredstev občinskega proračuna iz leta 1972. DELITEV PRESEŽKOV Čeprav ne gre zanikati pomembnosti prvih treh točk dnevnega reda seje, ima svojo težo tudi četrta točka, ko naj bi delegati odločili o razdelitvi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti in izločenih sredstev iz občinskega proračuna. Gre namreč za preveč natečena sredstva, ki jih bi morale samoupravne interesne skupnosti po republiškem dogovoru vrniti gospodarstvu. Gre za vrnitev 2,5 milijona dinarjev, o čemer so zbori delavcev v občini že razpravljali. Vendar so se na teh zborih v TOZD in OZD odločili, da denar namenijo krajevnim skupnostim po programu, ki ga mora sprejeti zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Enako je tudi stališče izvršnega sveta občinske skupščine. Tako naj bi ta denar po predlogu zdaj dobile krajevne skupnosti za odpravo posledic Spomladanskega neurja, nadalje za skupne prioritetne naloge pri čemer gre za izgradnjo ceste v Podjelje in izgradnjo mostu na Kupljcnik in za prioritetne programe posameznih krajevnih skupnost i. Za sanacijo posledic neurja naj bi namenili 900.000 dinarjev (takšen sklej) o sanaciji je zbor krajevnih skujmosti že sprejel konec aprila letos), za skupne prioritetne naloge 600.000 dinarjev in za prioritet nt- program« posameznih krajevnih skupnosti milijon dinarjev. Razen tega pa naj bi iz slednjega vira krajevne skupnosti, ki so se z referendumom odločile za samoprispevek, dobile premostitveno posojilo. Za ta posojila bi razdelili po predlogu 300.000 dinarjev. Preostalih 700.000 dinarjev pa. bi se po ključu števila zaposlenih razdelilo na 20 krajevnih skupnosti v občini. Kot rečeno, so razdelitev denarja krajevnim skupnostim že odobrili zbori delavcev v občini, o načinu in kriterijih pa bodo razpravljali in sklepali na sredini seji. Lahko bi rekli, da je predlog razdelitve denarja posten in logičen, vendar na seji v razj)ravi vseeno lahko pričakujemo tudi drugačna mnenja in predloge. A. Žalar J O' 1 t I J f. Iji .'V;fc>ft*J Mi "A t* li "Mi*© >•» ji il%3>..> I' ."iS v prvem polletju znašli na listi artiklov, katerih uvoz je prepovedan. Take težave so imeli predvsem pri nakupu lakirane žice in dinamoplo-čevine. Na srečo pa so pred kratkim uspeli prepričati pristojne organe, da jim ta uvoz ponovno dovolijo. V drugem polletju zato upravičeno upajo na boljši poslovni uspeh. Seveda pa bodo morali predvsem sami vložiti kar največ naporov za redno in normalno proizvodnjo. L. B. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk na centralni šoli v Šenčurju za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razglaša prosto delovno mesto tehničnega risarja Prijave oddajte v tajništvu GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1, do 8. septembra 1975. OMDR pri OŠ Josip Broz-Tito Predoslje . razpisuje naslednji prosti delovni mesti za nedoločen čas: 1 vzgojiteljice 1 kuhinjske pomočnice s polovičnim delovnim časom. Nastop dela takoj. V proizvodnih prostorih temeljne organizacije združenega dela poliuretanski izdelki v Tržiču obratujeta sodobna stroja DESMA za vlivanje poliuretanskih podplatov Jutri slavijo v tržiškem Peku Delavcem je bilo izkazano veliko zaupanje 5. oktobra 1950 so v Peku izvolili prvi delavski svet, kije triindvajset dni kasneje prevzel tovarno v upravljanje — Nenehno snovanje novih samoupravnih odnosov — Jutri osrednja proslavitev 25. obletnice delavskega samoupravljanja Na spominski plošči ob vhodu v stari trakt tovarniških objektov Peka v Tržiču je napisan datum »28. oktober 1950«. Tržiški čevljarski kolektiv je tega dne po splošnih volitvah v delavski svet 5. oktobra 1950 prevzel podjetje v upravljanje in s tem uresničil Titovo geslo »Tovarne delavcem«. Prvima dvema organoma samoupravljanja, delavskemu svetu in upravnemu odboru, sta predsedovala Franc Meglic, delavec v »cvikariji«, in obratovodja Alojz Legat. Srebrni, 25-let ni jubilej samoupravljanja, ki je vneslo korenite spremembe v organizacijsko in gospodarsko rast danes največje organizacije združenega dela v Tržiču, bo delovna skupnost svečano proslavila jutri s slavnostno sejo delavskih svetov, podelitvijo spominskih nagrad najzaslužnejšim pri razvoju samoupravljanja, kulturnim programom in popoldanskim družabnim srečanjem v parku pri paviljonu NOB. Tako kot prvi delavski svet in upravni odbor so tudi njuni nasledniki uspešno in smelo vodili podjetje. Vendar sta rast podjetja in povečan obseg poslovanja terjala spremembe v samoupravnem sistemu. Leta 1955 so v Peku oblikovali 20 ekonomskih oziroma kasnejših delovnih enot. Zaposleni so na sejah svetov, še učinkoviteje pa na svojih zborih že odločali o najpomembnejših gospodarskih vprašanjih, razvoju in poslovanju podjetja. Postopno prenašanje pristojnosti od posrednih organov samoupravljanja na delavce je omogočalo tudi hitrejše uveljavljanje 15. zveznega in 8. republiškega ustavnega dopolnila iz leta 1969. Leta 1970 je bil samoupravni sistem ponovno dopolnjen predvsem z oblikovanjem kolektivnih izvršilnih organov. Vlogo upravnega odbora je prevzelo kar devet novih organov, sestavljenih iz precejšnjega števila neposrednih proizvajalcev. Ze samo podatki do leta 1970 opozarjajo na razvejano samoupravljanje in prizadevanja, da bi postalo le-to neodtujljiva pravica in dolžnost delavcev. V 18 delavskih svetov je bilo izvoljenih 752 delavcev, od tega 186 žensk in 209 članov ZK. V 6.1 upravnih odborih, drugih organih delavskega sveta in upravnega odbora ter kolektivnih izvršilnih organih med letoma 1950 in 1970 pa je Sodelovalo HK0 delavcev, od katerih jih je bilo 159 žensk in kar .182 članov Zveze komunistov! Leto 1973 kaže oceniti kot prelomno v samoupravni zgradbi tržiškega Peka. Oblikovanih je tLtJHkS Petek, 5. septembra 1975 bilo pet temeljnih organizacij združenega dela in samoupravna skupnost skupnih služb. Temeljne organizacije, proizvodnja obutve, poliuretan izdelki, gumama in plastika, izdelava zgornjih delov Trbovlje in prodajna organizacija — mreža, ter samoupravna skupnost skupnih služb so na osnovi samoupravnega sporazuma, rezultata dolgotrajnih razprav in zborov delovnih ljudi, ki so bili 20., 21. in 26. decembra leta 1973, podpisale listino o združitvi v organizacijo združenega dela Tovarna obutve Peko Tržič, registrirano pri gospodarskem sodišču. Na ravni organizacije združenega dela, temeljnih organizacij in samoupravne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni novi organi samoupravljanja. V združeni organizaciji so zaživeli zbor delavcev, skupni delavski švet, v katerem je po šest delegatov TOZD in samoupravne skupnosti, odbor za samoupravno kontrolo, izvršni odbor, odbor za splošni ljudski odpor, odbor za varstvo pri delu in odbor za obveščanje. Odbori, izvzemši odbor za SLO, ki je oblikovan na osnovi zakona, so sestavljeni iz neposredno izvoljenih delegatov-članov in njihovih namestnikov. Glavni direktor organizacije združenega dela je individualni poslovodni organ. Enako samoupravno organiziranost je srečati tudi v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravni skupnosti skupnih služb, začenši pri zborih delavcev, delavskih svetih, poslovnih odborih, odborih za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in odborih za samoupravni nadzor. Vodje temeljnih organizacij so individualni poslovodni organi. Samoupravna »mreža« se nato nadaljuje in končuje z zbori delavcev in sveti v delovnih enotah. Zaradi enotnejšega in učinkovitejšega reševanja stanovanjske problematike so se vse tržiške temeljne organizacije in skupnost skupnih služb odločile oblikovati enotno stanovanjsko komisijo in združevati za to namenjena sredstva. Izjemi sta temeljna organizacija v Trbovljah in temeljna organizacija prodajna organizacija — mreža, ki ima poslovalnice in prodajalne po vsej državi. Organizacija združenega dela Tovarna obutve Peko Tržič združuje 2680 zaposlenih. V tržiških temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravni skupnosti skupnih služb je zaposlenih 1820 delavcev, v trboveljski temeljni organizaciji 326, v prodajni organizaciji ali mreži, kot jo v Peku radi imenujejo, pa 534 delavcev. V samoupravnih organih in delegacijah, tako posebnih kot splošnih, jih sodeluje kar 600, od tega v Tržiču več kot 460! V Peku sprotno ocenjujejo uspehe, učinkovitost in razvoj samoupravljanja. Še posebno delavnost kažejo samoupravna telesa po temeljnih organizacijah in na ravni organizacije združenega dela, medtem ko je samoupravna zavest nekoliko šibkejša na zborih delavcev, čeprav je le-teh precej. Nedavno končana razprava o analitski oceni delovnih mest pa zapisano trditev že spodbija. Delavci so se množično vključevali v razpravo in njen rezultat bo nov samoupravni sporazum o organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest. Vsega še nismo naredili, pravijo V Peku. Samoupravno odločanje mora postati še neposrednejše in bližje delavcem. Ce bi se zadovoljili z doseženim, bi zaostajali. Pa vendar je kolektiv tržiškega Peka ponosen na prehojeno samoupravno pot, ki pušča nezahrisljive sledi v gospodar ski rasti tržiškega slavi jenca, osno vanega leta 1903! Pomoč GP Gorenjski tisk KS Podnart V krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini hodo ta mesec glede na uspeli referendum o samoprispevku občanov začeli asfaltirati krajevne ceste. Ker pa se je denar iz samoprispevka šele začel zbirati, je krajevna skupnost zaprosila za pomoč vse delovne organizacije, v katerih so zaposleni občani te krajevne skupnosti. V radovljiški občini so že odobrili znatno finančno pomoč v GG Bled - Gozdni obrat Radovljica, v Iskri Otoče in v naslednjih dneh bo o pomoči odločal kolektiv Kemične tovarne Podnart ter še nekateri drugi. Zares prijetno pa je presenetilo prebivalce krajevne skupnosti sporočilo Grafična ga podjetja Gorenjski tisk Krani. da je delavski svet teg* kolektiva konec minulega meseca obravnaval njihovo vlogo in sklenil, da bo prispevek tega kolektiva enak plačanemu .krajevnemu samoprispevku občanov, ki v organizaciji združenega dela Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj združujejo svoje delo. Z drugimi besedami to pomeni, da bo podjetje prispevalo toliko kot bodo na podlagi samoprispevka prispevali tisti prebivalci krajevne skupnosti, ki so zaposleni v podjetju Gorenjski tisk Kranj. V krajevni skupnosti pozdravljajo takšen odnos in sodelovanje krajevnih skupnosti s podjetji in priporočajo tudi drugim podjetjem« kamor so naslovili prošnje, da posnemajo odločitev Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj. C. Rozman Stanovanja solidarnostnega stanovanjskega sklada in njihova uporaba Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, je ob predaji odločb o dodelitvi stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, seznanila upravičence s tem, da bo spremljala uporabo stanovanj z •občasnimi komisijskimi ogledi, v dvoletnem garancijskem roku in tudi po izteku tega roka. Stanovalci, ki so dobili stanovanje v stolpnicah Planina 1 in Cesta 1. maja 69, skupaj 95 stanovanj, so bili v letošnjem letu izpostavljeni in obtoževani, da uničujejo dodeljena stanovanja, spreminjajo namembnost, demolirajo kopalnice, redijo v stanovanjih domače živali in še posebno, da ne plačujejo stanarine in druge obveznosti, ki izhajajo iz uporabe stanovanja (voda, kanalščina, elektrika skupnih prostorov, ogrevanje, topla voda, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, sme-tarina in obratovalni stroški hiše), V smislu zgoraj navedenih obtožb na račun stanovalcev je bilo v zboru združenega dela Skupščine občine Kranj postavljeno delegatsko vprašanje. Izvršni svet skupščine občine je dal odgovor, v katerem so bile demantirane take govorice. Glede na navedeno podaja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj po sklepu 2. seje izvršilnega odbora skupnosti javnosti naslednjo informacijo glede uporabe stanovanj in plačevanja stanarine in drugih obveznosti: 1. Posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavnik proizvajalca stanovanj, strokovne službe stanovanjske skupnosti — Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in Uprave javne varnosti je 26/6-1975 brez poprejšnjega obvestila pregledala 67 stanovanj od skupnih 95. Naknadno je komisija dne 23/7-1975 pregledala še 20 stanovanj od preostalih 28, tako da je bilo vsega skupaj pregledanih 87 stanovanj od skupnih 95. 2. Komisija je ugotovila, da so vsa stanovanja in vgrajena oprema kuhinj, kopalnic in WC nepoškodovana, normalno vzdrževana, posebno pa je bila zapažena izredna čistoča v vseh prostorih stanovanja. 3. Ugotovljeno je bilo, da imajo stanovalci vsega šest podnajemnikov. Samoupravna stanovanjska skupnost — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — ugotavlja, da so bila dodeljena stanovanja glede na velikost dana po normativih, določenih za število družinskih članov, in odklanja dajanje soglasij za nastanitev podnajemnikov. Stanovalci so sprejemanje podnajemnikov utemeljevali s težavami pri plačevanju stanarine glede na nizke družinske dohodke. 4. Iz knjigovodskih podatkov, ki jih za samoupravno stanovanjsko skupnost vodi Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, je ugotovljeno, da stanovalci pretežno redno plačujejo stanarino in druge zgoraj navedene obveznosti. Po stanju 31/5-1975 je sedem stanovalcev dolgovalo 11.100,10 din, od tega je znašal dolg na stanarini 3.392,65 din. Po stanju 30/6-1975 pa je 8 stanovalcev imelo 13.656,15 din neplačanih obveznosti. Dva stanovalca sta bila za plačilo tožena. Zbiranje posebnih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu omogoča reševanje stanovanjskih vprašanj tistih občanov, ki so imeli doslej najmanj možnosti za rešitev stanovanjskega vprašanja, čeprav so stanovali v večini primerov v najslabših pogojih-V kratkem bo zaključena naselitev 182 družin v ta stanovanja. V pri; pravi je postopek za razpis in sestavo nove prioritetne liste, po kateri bodo stanovanja dodeljena delno v letošnjem in naslednjem letu. Samoupravna stanovanjska skupnost zagotavlja delovnim ljudem, ki prispevajo sredstva v solidarnostni stanovanjski sklad občine Kranj, da bo skrbela za racionalno porabo sredstev in za smotrno uporabo dodeljenih stanovanj. Obsoja pa tiste posameznike, ki tudi z namenom, da bi razvrednotili solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, širijo nepreverjene govorice in žalijo stanovalce, ki so dobili primerno stanovanje, z govoricami o slabem odnosu do družbene imovine in izkoriščanjem družbe z neplačevanjem stanarine in drugih obveznosti. Obsoja še posebno vsled tega, ker imajo govorice v precejšnji meri tudi šovinistični značaj napram občanom, ki so prišli v naše mesto, pa s svojim delom in ustvarjanjem dohodka prav tako prispevajo k napredku in razvoju naše ožje in širše družbenopolitične skupnosti. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Izvršilni odbor Sporni »trojčki« Še neprodanih 30 stanovanj v »trojčku« v Kranj' ski gori — SGP Sava naj tretjega »trojčka« ne oj gradilo — Stanovanja naj bodo namenjena sta*' nemu bivanju in ne občasnemu Prodaja stanovanj v Kranjski gori v neposredni bližini nove obvoznice je povod za številna negodovanja med krajani ter tema številnih razprav tistih, ki se kakorkoli že ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo in njenimi problemi. SGP Sava Jesenice je v »trojčku« v Kranjski gori zgradilo 42 stanu vanj, od tega 16 enosobnih, 17 dvosobnih in 9 trosobnih. Do zdaj pa so prodali le 12 stanovanj, ki so jih kupili jeseniška Gorenjka, Solidarnostni stanovanjski sklad ter zdomec Ostaja 30 stanovanj, ki naj bi jih še prodali — vendar ne kot počitniška stanovanja, temveč kot stanovanja za stalno bivanje. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah si je prizadeval, da bi ta stanovanja kupile Organizacije združenega dela, ki zaposlujejo delavce na območju Kranjske gore, ponudil je stanovanja tudi vsem delovnim organi/a cijam na območju krajevnih skupnosti Hrušica, Mojstrana, Kranjska gora in Rateče. Prav tako so tudi neposredno obiskali nekaj večjih de lovnih organizacij In posredovali pogoje in možnosti nakupa stanovanj (Kompas Ljubljana), vendar le te glede na finančne možnosti niso v lem času sposobne nakupa sta novanj. Zanimanja za ta stanovanja pa je dovolj pri občanih zunaj jeseniške občine — skupaj 3H interesentov. Zanje se zanimajo tudi organizacije zunaj jeseniške občine, ki pa l'1 ■ stanovanja uporabljale kot po^1 ška stanovanja za rekreacijo svoj delavcev. Pri individualnih kupcih ^eve(^&e^ mogoče ugotoviti njihovega nam ■ pri uporabi stanovanja, čeprav v čini izjavljajo, da bodo ta st vanja uporabljali kot stalna st . Vanja, nekateri so se celo v Kram ^ gori že stalno prijavili. Pri Biroj -$ zato predlagali, da bi stanov rj prodali vsem tistim občanom. n^ se izkazali s stalnim bivališčem območju občine Jesenice. •• k<>°r' Vendar pa so na zadnji se)1 tfofifi dinacijskega odbora za USITlqaiT)0' stanovanjsko gradnjo pri .• ob; upravni stanovanjski skupn08 jpj-B čine Jesenice člani odbora P predlog družbenopolitičnih °^ \v zaci j, da bi stanovanja P^-vC**^ ključno le za stanovanja ^c Jesenic. Razmišljali so tudi ( ^O' da bi z nekaj zamenjavami^« vanja dobili upokojenci J^^Jj*?' Železarne, predvsem pa ra/Pr o najboljšem in najbolj sPr^:a d0' vem predlogu: da bi stanovaW bili delavci, ki delajo v «»"K»nl^re »j1 združenega dela Kranjske h ^\\-njene okolice Prav zato b9?J;atl#f cali sestanek s kar se da tfojp rokom, kajti, če Savi tretjega bQi\o kat ne bodo dovolili /gradi"-ra/t»n stanovanja nedvomno dražja. \ef\ tega pa pod Vit rancem v ' ,;|V>' Kranjski gori neizkoriščena «Ktflf* ceno vzbuja srd in j«>z°. kt p S. milijarda vloženega denarja. > Uspela razstava Organizatorji razstave 40 let stavkovnega gibanja na Gorenjskem 80 zadovoljni z dosedanjim obiskom. Zato so sklenili podaljšati čas razstave. Za vse šole bodo namreč pripravili organiziran obisk razstave, ki je odličen prikaz bližnje zgodovine domačega kraja in tudi Gorenjske. Razstavo so pripravili tako, da jo bodo lahko selili po vsej Gorenjski oziroma po delovnih organizacijah, za katere obstojijo dokumenti stavkovnega gibanja. Ker to razstavo sofinancirajo vse kulturne skupnosti Gorenjske, bodo organizatorji s tem izpolnili svojo obveznost do uporabnikov. J. K. Knjižnica v Žirovnici Podružnična knjižnica v Žirovnici je zaprta že vse leto. V tem času so pridobili in preuredili prostore v domu TVD Partizan v Žirovnici. Za potrebno opremo pa jim je zmanjkalo denarja, ki pa ga matična knjižnica na Jesenicah tudi ne more prispevati. Kljub neugodni finančni situaciji kulturne skupnosti Jesenice — zaradi slabega dotoka sredstev — pa bo prav kulturna skupnost morala prispevati potrebna sredstva za opremo, matična knjižnica pa obnoviti knjižni fond. J. K. Brez prostorov V letošnjem programu kulturne skupnosti in po občinskem družbenem planu zabeležena naloga, da Zavod za arhivsko varstvo dobi skladiščne in delovne prostore, ne bo uresničena. Vsi dosedanji poskusi in prizadevanja, da se prepotrebne prostore zagotovi v kulturnem domu na Javorniku, v strelskem domu v Podmežakli in v stolpnici na Plavžu, niso dali zaželenih rezultatov. Po pregledu in strokovni oceni ti prostori niso primerni. Zato so to nalogo vključili v srednjeročni razvojni program kulturnih dejavnosti in bo realizirana v prihodnjem obdobju. J. K. Obisk V prvem polletju letošnjega leta je spominski muzej Prešernovo rojstno hišo v Vrbi obiskalo 18.000 obiskovalcev, od tega 10.000 otrok, °ied odraslimi pa je bilo več tujih kot domačih obiskovalcev. V primerjavi z lanskim letom, ko je bil zabeležen rekorden obisk 30.743 obiskovalcev, je v prvem polletju obisk nekoliko manjši, vendar pa še vedno zadovoljiv. Z vstopnino in propagandnim materialom je Prešernova hiša letos imela 76.352 dinarjev dohodkov, izdatki pa so bili nižji in se torej sama vzdržuje, brez dotacij. Nasprotno pa so podatki o obiskovalcih rojstne hiše Franceta Finžgarja nespodbudni, saj so v prvem polletju letos zabeležili le 4510 obiskovalcev, od tega največ otrok. J. K. 226 kulturnih prireditev Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Jesenice je skupno s svojimi člani v prvem polletju letos imela 226 raznih kulturnih prireditev, kar predstavlja več kot 80 odstotkov načrtovane realizacije letnega programa. Med prireditvami so na prvem mestu klubske prireditve, nato dramske in koncerti. Porast števila prireditev kaže na velika prizadevanja amaterjev. Vendar pa prireditve niso vedno najbolje obiskane, še posebno ne kvalitetne. Zato bo v drugem polletju potrebno povečati predvsem obisk, ki bo prav gotovo večji, če bodo prireditve tako po vsebini kot tudi po kvaliteti boljše in bolje organizirane. J. K. Zbornik Jeklo in ljudje v tisku Uredniški odbor jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje je že oddal v tiskarno ves material za tretjo knjigo zbornika. Knjiga bo natisnjena SePtembra. Predvidena sredstva pa bodo komaj zadostovala, ker so se rned letom tisk, papir in storitve zelo podražile. J. K. Vodnik Zavod za spomeniško varstvo Kranj pripravlja vodnik po rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi in vodnik po rojstni hiši Franceta Finž-?arja v Doslovčah. Tekst bo posnet na magnetofonski trak v več Jezikih, tako da bodo vsi obiskovalci enakovredno seznanjeni z vsemi značilnostmi obeh spominskih muzejev. Delo bodo končali septembra. J. K. Polom Delavci jeseniškega gledališča Tone Čufar in amaterski igralci Jeseniškega odra se pod vodstvom režiserja Marjana Stareta priprav- Jajo na novo premiero. To bo delo Toneta Čufarja Polom, s katerim nameravajo vsi sedanji in nekdanji igralci jeseniškega odra počastiti "•letnico rojstva tega delavskega pisatelja Jesenic, 30-letnico delovanja amaterskega gledališča in 25-letnico samoupravljanja. Premiera bo oktobra. D. S. Loški muzej Zbirke Loškega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. Urein od 14. do 17. ure. , V galeriji na gradu bo odprta razstava del članov Groharjeve sli-£*r!*ke kolonije še do nedelje, 7. 9. 1975. Nato pa bo v petek, 12. 9. 1975, rUprta retrospektivna razstava akademskega slikarja Pavla Bozovi-arJapod pokroviteljstvom podjetja Lokainvest iz Škofje Loke. . Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18- Ure. Folklorna skupina Bohinj gre v Francijo Razstava pohištva v Tržiču M J^ercator Tržič in Meblo iz Nove Gorice organizirata o • do vključno 15. septembra v dvorani TVD Partizan **"žiču (naaproti tovarne Peko) Razstavo *n prodajo Pohištva Mercator Program novi »K« in najnovejši program Mehla GORICA Razstava bo odprta vnak dan od 10. do J 9. ure. Cgodnosti nakupa ho: posebni popust, prodaja na potrošniški Kredit, dostava na dom. ^a ohisk, ogled in nakup M priporočata Mercator i/. Tržiča 'O Meblo iz Nove Gorice. V Dijonu, glavnem mestu pokrajine Burgundije v Franciji, bo v prihodnjih dneh tradicionalno mednarodno tekmovanje amaterskih folklornih skupin in ansamblov iz Evrope in nekaterih drugih celin. Tega letošnjega tekmovanja, na katerem so v preteklih letih že sodelovale nekatere jugoslovanske folklorne skupine, se bo letos udeležila folklorna skupina Bohinj, ki jo sestavljajo mladi plesalci in plesalke iz vseh bohinjskih vasi, razen iz bohinjske Srednje vasi, kjer imajo svojo folklorno skupino. Plesalec in član izvršnega odbora folklorne skupine Bohinj Janko Stu-šek, ki je zaposlen v Tovarni verig Lesce, se je pred dnevi oglasil v uredništvu in povedal, da so se za ta mednarodni nastop, na katerem bo letos nastopilo okrog 50 skupin oziroma prek 1000 udeležencev, pripravljali skoraj eno leto. Ponudbo za letošnji nastop pa je folklorna skupina, ki ima 39 članov in je sekcija DPD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, dobila že lani, ko sta dva predstavnika prirediteljev videla njihov nastop v Bohinju. Loški pihalni orkester pred jubilejem Člani pihalnega orkestra iz Škofje Loke so imeli pred dnevi redni letni občni zbor. Na njem so spregovorili o delu v preteklem obdobju ter si zastavili načrte za bodoče. Pihalna godba iz Škofje Loke bo prihodnje leto praznovala 50-letnico svojega obstoja. Trenutno šteje orkester okrog dvajset rednih članov. »Pri delu so nas doslej najbolj ovirali neustrezni prostori,« pripoveduje vodja škofjeloške pihalne godbe Franci Sever. »Zdaj smo jih končno le dobili. Svoj .kotiček' imamo v puštalskem gradu.« Pihalna godba iz Škofje Loke je pred leti dosegala velike uspehe. Zadnja leta pa je njena dejavnost skoraj v celoti zamrla. Za to so krivi predvsem nekateri posamezniki, ki niso imeli dovolj posluha za glasbeno dejavnost. Obenem pa so se tudi v skupini pojavila razna nesoglasja. Šele poleti leta 1973 so loški godbeniki ponovno vzeli v roke svoje inštrumente. »Zdaj smo se končno le ustalili,« pravi Franci Sever. »Pripravljamo se že za praznovanje prihodnje leto. Ob zlatem jubileju bomo pripravili slavnostni koncert. Poleg tega bomo poskušali obuditi tudi nekdanje tradicije. Nekdaj je namreč loška pihalna godba imela vsak četrtek zvečer in vsako nedeljo dopoldan na Mestnem trgu promenadni koncert. Mi bomo prihodnje leto poskušali take nastope pripravljati vsaj po enkrat tedensko.« Loški pihalci so doma iz vseh predelov škofjeloške občine. Največ jih je iz Škofje Loke, iz Selške doline ter iz Reteč. Velika oddaljenost med posameznimi glasbeniki seveda močno otežuje vaje. Trije godbeniki so v orkestru že od vsega začetka. Podmladka pa zadnjih dvanajst let sploh ni. Zato je godba prišla v hudo krizo. »Vaje imamo enkrat tedensko,« pripoveduje Franci Sever, »pred nastopi pa se zbiramo tudi po večkrat. Čez udeležbo na vajah se res ne gre pritoževati. Skoraj vedno se zberemo v polnem številu. Kako kaže za prihodnje? Na loški glasbeni šoli je trenutno vpisanih kakih petnajst pihalcev. Ce bomo uspeli pritegniti v naše vrste vsaj tri od teh, bo to že velik uspeh. Veste, izredno težko je dobiti nove člane. V prihodnje bomo skušali še tesneje sodelovati z glasbeno šolo, čeprav je, moram priznati, to sodelovanje že tudi zdaj dobro.« Predsednik pihalnega orkestra v Škofji Loki je bil zadnji dve leti Franc Dagarin. Na zadnjem občnem zboru pa je bil' izvoljen nov sedemčlanski upravni odbor. »Zdaj smo ponovno postali celota in zdrav kolektiv,« pravi Franci Sever. »Naša največja želja je, da bi lahko čimprej zaceli nastopati brez kakršnekoli pomoči. Doslej smo namreč pred raznimi nastopi morali iskati glasbenike tudi po drugih orkestrih. Poleg tega si želimo poiskati tudi ,svoj' način igranja. Zato bomo morali skupino povečati na najmanj petindvajset članov. Čutiti je zlasti veliko pomanjkanje basistov in pozavnistov, trobente in klarineti pa so za zdaj kar dobro zastopani. Letos smo končno nakupili tudi nekaj novih glasbil. Čimprej pa bo treba misliti na nove uniforme, saj so te, ki jih nosimo zdaj, stare že dvanajst let.« J. Govekar Premalo denarja za kulturo Čeprav radovljiška občina sodi med razvitejše tudi na področju kulture v Sloveniji in ima bogato tradicijo ter dokaj razvejano mrežo kulturnih ustanov, organizacij in društev, veliko spomenikov in drugih kulturnih objektov, je tudi precej vzrokov, ki zavirajo razvoj in napredek tako poklicne kot ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Omeniti velja sorazmerno skromno materialno osnovo, ki ne dosega splošnega gospodarskega in družbenega razvoja občine. Posledice se kažejo v pomanjkanju primernih prostorov (dvoran, odrov, galerij, vadbenih sob za pevske, folklorne in dramske skupine). Primanjkuje jim tudi strokovnih kadrov — pevo-vodij, režiserjev, dirigentov, folklornih učiteljev, organizatorjev in tudi mentorjev za klubsko in zlasti mladinsko dejavnost. Ker imajo v občini številne kulturne, zgodovinske, tehnične in druge spomenike, ki zaradi starosti in slabega vzdrževanja terjajo zahtevne in sistematične sporne-niško-varstvene posege, morajo precej denarja nameniti prav za to. Slabo so vzdrževani predvsem spomeniki in obeležja NOB. Podobno je tudi s prostori krajevnih knjižnic in z muzeji. S knjižnično dejavnostjo še niso povsem zadovoljni, čeprav so v zadnjih letih naredili na tem področju precejšen korak. Za zdaj ne dosegajo niti 75 odstotkov potrjenih normativov republiške bibliotekarske službe. Tudi knjige Prešernove družbe še niso našle poti do delovnih ljudi in občanov. Prav tako niso urejeni oddelki družboslovne literature in vojaško-stro-kovnega in poljudnega gradiva. Kot protiutež temu pa se z vrtoglavo naglico širi slaba in cenena »literatura« (stripi, razne revije in podobno). K tem nerešenim vprašanjem pa lahko dodamo še usmeritev filmske oziroma kinematografske dejavnosti v občini, ki je tako rekoč prepuščena sama sehl Glavni problem pri vsem tem so sredstva, ki se odmerjajo po družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu za kulturo. Višina teh sredstev je v primerjavi s sredstvi, ki jih delavci v združenem delu odvajajo za ostale potrebe skupne porabe, prenizka. Lani je znašala stopnja prispevka za kulturo v občini 0,58 odstotka od bruto osebnih dohodkov, letos pa znaša komaj 0,37 odstotka. Tako je kljub povečani inflaciji in podražitvam denarja manj kot lani; čeprav se je dejavnost povečala. V analizi, ki jo je izdelala kulturna skupnost Radovljica in jo poslala skupaj z osnutkom srednjeročnega načrta razvoja kulturne dejavnosti v občini vsem delegacijam za samoupravne interesne skupnosti v OZD, vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim nosilcem nalog, je ugodno ocenjena ljubiteljska kulturna dejavnost. Vanjo se vključuje vedno več delavcev iz TOZD. Nenehno raste število novih kulturnih sekcij in društev, povečujejo se nastopi doma in drugod. Velik korak so v občini dosegli s pred štirimi leti začeto kulturno akcijo. Razen pevske, glasbene, folklorne in dramske aktivnosti se je uveljavila tudi ljubiteljska in poklicna likovna in galerijska dejavnost. Vse prireditve v okviru kulturne akcije pa so zelo dobro obiskane. Veliko zaslug za to imajo nedvomno sindikalne organizacije in njihove kulturne komisije. Skratka, kulturna akcija v občini je močno obogatila duhovno življenje občanov in tako kultura že počasi postaja sestavni del vsakdanjih potreb zaposlenih in občanov. To pa je po drugi strani zagotovilo, da bodo v občini s sodelovanjem vseh delovnih ljudi v TOZD, OZD in občanov v krajevnih skupnostih uspeli uresničiti tudi načrte, ki so začrtani v osnutku srednjeročnega programa kulture v občini za obdobje 1976-1980. O tem pa bomo nekaj več spregovorili v eni prihodnjih številk. JR Mladi člani folklorne skupine so se povabila za letošnji nastop razveselili in hkrati malce ustrašili. Eden od pogojev prireditelja je namreč, da skupina nastopi z 12 pari in 12 muzikanti. Ko so iskali ustrezni ansambel, žal ni šlo vse gladko. Prvotno je bilo namreč predvideno, da bo skupino spremljal v Francijo ansambel Murka, ki pa zdaj ne bo odpotoval. Stroški za desetdnevno bivanje v Dijonu namreč niso majhni, čeprav prireditelj krije stroške bivanja. Tako bo zdaj sodelovalo na tekmovanju 14 parov folklorne skupine in 6 muzikantov. Prireditelj je namreč kljub strogim pogojem takšno zasedbo sprejel in folklorno skupino Bohinj uvrstil v tekmovalni program. »Stroški bodo veljali blizu 34.000 novih dinarjev in jih bomo v glavnem krili sami. 5000 dinarjev bo prispevala kulturna skupnost Radovljica in nekaj nekatere delovne organizacije. ZKPO Radovljica in občinski svet zveze sindikatov pa sta v podjetjih izposlovala, da bomo udeleženci tekmovanja imeli izreden plačan dopust. Nastopili bomo izključno z gorenjskimi narodnimi plesi in čeprav ničesar ne pričakujemo od močne mednarodne konkurence, je za nas priznanje že uvrstitev, da lahko tekmujemo na takšni mednarodni amaterski folklorni prireditvi,« je povedal Janko Stušek. Pred odhodom smo članom folklorne skupine Bohinj, ki se bodo na tekmovanju v Dijonu potegovali za najvišje odličje — zlate, srebrne in bronaste ogrlice Ludvika Zlatega, kljub vsemu zaželeli čimboljšo uvrstitev. Sicer pa plesalke in plesalci te folklorne skupine niso ravno brez mednarodnih izkušenj. Ze 14 let redno nastopajo v Beljaku, vsake štiri leta v Munehnu, številne nastope so imeli v Italiji in doma v Varaždinu, Zagrebu ter seveda v Bohinju in v radovljiški občini. V dobrih 20 letih je ta folklorna skupina ena najbolj delavnih sekcij DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Zato je njihov nastop, ki ga je podprlo tudi matično društvo, svojevrstno priznanje tudi zanj. A. Zalar OBČINSKO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI objavlja prosto delovno mesto zemljiško knjižnega referenta Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Stanovanja ni. Lastnoročno napisane prijave sprejema Občinsko sodišče v Škofji Loki v 15 dneh po tej objavi. Foto treh dežel Foto kino klub Planinske zveze Slovenije je dal leta 1971 idejo o ustanovitvi stalne fotografske razstave treh dežel, na kateri naj bi sodelovali fotoamaterji iz Koroške, Furlanije Julijske krajine in Slovenije. Kot pobudnik je prvo razstavo tudi izvedel in tako je ta kulturna manifestacija postala tradicionalna. Naslednja leta so jo uspešno pripravili v Italiji in Avstriji, zdaj pa je spet na vrsti Slovenija. Razstava je po obsegu in kvaliteti nenehno napredovala in letos na njej sodeluje že 40 avtorjev s 73 deli. Letošnjo razstavo je pripravil prav tako Foto klub Planinske zveze Slovenije, pokroviteljstvo pa je prevzela Skupščina mesta Ljubljane. Vsebinsko je razstava zastavljena tako, da na njej avtorji lahko sodelujejo le z deli, ki poprej niso bila nikjer objavljena, tako da je po tej plati pomemben ustvarjalen prispevek poleg tega da pomeni tudi kulturno zbliževanje med narodi treh dežel. Letos bodo poleg zlate, srebrne in bronaste medalje za najboljše avtorje iz vsake dežele podeljene prvič tudi nagrade za mlade fotoamaterje do 25 let, poleg uradnega dela razstave pa bodo razstavljene tudi planinske fotografije v počastitev dneva planincev. Otvoritev razstave, ki se imenuje »Foto treh dežel«, bo v soboto, 6. septembra, ob 11. uri v atriju Magistrata, kjer bo razstava potem na ogled do konca septembra. Petek, 5. septembra 1975 45 Najnovejši modeli za 4. Vtikrvou že v prodaji <^ bogata izbira otroške,^£ ženske, . moške ^TSTrTji v veleblagovnici Globus IVKANJ in blagovnici Kokra, Kranj Turistično društvo Tržič 7. september 1975 TRŽIČ VII. tradicionalna Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja prosto delovno mesto tehnika za tehnično dokumentacijo Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj: elektrotehnik s 6 let prakse. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov TOZD Elektro Kranj, Kranj, Cesta Stanega Žagarja 53 a. Pokrovitelj Peko, tovarna obutve Tržič Program prireditev: petek, 5. septembra 1975 ob 17. uri: otvoritev razstave obutve Peko v paviljonu NOB ob 18. in 20. uri: modna revija obutve Peko pri paviljonu NOB sobota, 6. septembra 1975 od 8. do 17. ure: razstava obutve Peko v paviljonu NOB ob 12. uri: modna revija obutve Peko pri paviljonu NOB nedelja, 7. septembra 1975 od 8. do 17. ure: razstava obutve Peko v paviljonu NOB od 8. ure dalje: ŠUŠTARSKI SEMENJ na Trgu svobode ob 10. in 14. uri: modna revija obutve Peko pri paviljonu NOB od 14. ure dalje: v parku ob paviljonu NOB VELIKA ŠUSTAR- SKA VESELICA z bogatim srečelovom Veselimo se vašega obiska! DOLGA POT DO PRILEPA Devetega junija sem naredil svojo najdaljšo dnevno etapo — skoraj petdeset kilometrov od Tikveša do Prilepa; in to kljub temu, da čez dan nisem skoraj nič jedel. To je bila dolga, samotna in utrudljiva pot. Samo kdaj pa kdaj sem srečal kakšnega pastirja s čredo ovac. Dopoldne sem hodil večinoma po gozdu. Potem je bilo gozda konec in znašel sem se na robu velike kotline, sredi katere se je vila reka. Ob reki je stala velika vas, od daleč je bila podobna že kar manjšemu mestu. Bil sem prepričan, da bom v vasi našel kakšno trgovino ali gostilno, v kateri bi si lahko kupil kaj za pod zob. Ko pa sem prišel blizu, me je čakalo razočaranje. Vas je bila popolnoma izumrla. Mladi so šli v »pečalbo«, stare je pokrila ruša, ostale so samo prazne hiše in s plevelom zarasle njive. Okna velike šolske zgradbe, ki ji je bilo videti, da je bila zgrajena Šele po zadnji vojni, so bila razbita, vrata so bila zabita z deskami in na šolskem vrtu so skozi polomljeno ograjo rasle koprive. Polastil se me je čuden in grozeč občutek. Kot -zmeraj, kadar vidim nekaj mrtvega in zapuščenega. Blizu Prilepa, na vrhu skoraj tisoč metrov visokega prelaza Pletvar, se je makadamska cesta pridružila avto cesti. Bila je nedelja in okolica prelaza je bila polna izletnikov. Bil sem že hudo lačen, a na vrhu Ple-tvarja me je čakalo novo razočaranje. Gostišče je bilo zaradi obnovitvenih del zaprto in ni mi kazalo drugega kot da sem šel naprej, v deset kilometrov oddaljeni Prilep. Na obeh straneh ceste so se razprosti rala neskončna rjava polja, na njih je bilo polno ljudi, ki so kljub temu, da je bila nedelja, pridno sadili tobak. V mesto sem prišel lačen, žejen in popolnoma izčrpan od celodnevne hoje po vročem soncu. Ko sem se najedel, napil in odpočil, sem dolgo taval po mestu, da bi si našel primeren prostor za spanje. Nazadnje sem sklenil, da bom prespal na kupu desk v lesnem skladišču blizu železniške postaje. Deske so bile trde in spal sem bolj slabo. Zjutraj sem šel na hrib, ki se je dvigal nad mestom. Bil je to zelo nenavaden hrib, poln velikanskih rdečih skal, ki so bile brez reda razmetane po pobočju. Na vrhu je bilo videti ostanke stare trdnjave ali morda samostana. Kaj natančno je bilo, ne bi vedel povedati, ker se nisem potrudil, da bi prilezel do tja. Raje sem se zavlekel v senco pod neko previsno skalo in tam zadremal. PRAH Z BALKANSKIH CEST V TABORU ROMOV Pot po Prilepskem polju se mi je zdela pusta in enolična. Ozka asfaltna cesta se je vila med neskončnimi tobakovimi nasadi in na nizkih, s travo poraslih gričih so se pasle ovčje črede. Nikjer ni bilo nobenega drevesa, v čigar senci bi si človek lahko sezul čevlje in ohladil pekoče in od znoja razjedene noge. Blizu Sarandinova me je dolgo Časa spremljal neznosen smrad iz kokošje farme. Beli minareti, ki so se vzdigo-vali iznad hiš v vasi Debrešte, so mi povedali, da tu nekje poteka narodnostna meja med muslimanskimi Šiptarji na zahodu in pravoslavnimi Makedonci na vzhodu. Ti dve nacionalnosti sta si popolnoma različni, tako v oblačenju kot tudi v govorici in temperamentu. Medtem ko so Makedonci zelo odprti in zgovorni ljudje, pa so Šiptarji vase zaprti in nezaupljivi do tujcev, čeprav jim ne gre odrekati gostoljubnosti. Ženske, ki sem jih srečaval ob poti, so si vse po vrsti zakrivale obraze in se obračale stran, moški z obveznimi belimi čepicami na glavah pa so me ob-stopali kot kakšno redko žival in z odprtimi usti zijali vame. Od Debrešta do Broda sem Bfl vozil z vozom. Lastnik voza — Rom mi je povedal, da imajo blizu Broda Romi svoj tabor. Makedonski Romi se namreč poleti s konjskimi vpregami selijo iz kraja v kraj in živijo v šotorih, pozimi pa se selijo v barake, ki jih je zanje zgradila ljudska oblast. Zdaj sena imel lepo prilož,-nost, da si ogledam kako poteka življenje v takšnem taboru. Na nekem travniku ob cesti v bližini vode je bilo razpetih dvajset ali trideset velikih šotorov, med katerimi so se podili otroci, psi in mršavi konji. Pred šotori so goreli ognji, nad katerimi so viseli kotli, v katerih so ženske kuhale večerjo. K meni je prišepala zelo stara Romka, -prava coprnica. Najprej me je vprašala za cigareto, potem pa mi prerokovala z dlani. Napovedala mi je same lepe stvari, ki se ne bodo nikoli uresničile in za to njeno »vraženje« sem ji moral odšteti tisočaka. Okoli naju se je zbrala cela množica razcapanih Romov in tudi tiste najmlajše, ki so bile Še same skoraj otroci, so ujčkale v rokah drobne vekajoče Stručke. Ti mali Romi s črnimi kodrčki so bili kot izziv vsem tistim, ki bi želeli, da bi rod Romov, to najbolj brez skrbno, najbolj prostodušno in ognjevito ljudstvo, izginil z obličja zemlje. CEZ SAR PLANINO Sedmi dan svojega potovanja sem prišel v slikovito šiptarsko mestece Kičevo. V mestu je polno majhnih obrtniških delavnic, v katerih izdelujejo konjska sedla, jermene, bakrene kotličke, nakit in suho robo. Na tržnici sem se najedel sočnih poljskih jagod, nato pa sem šel naprej, kjer sem v bližini Zajaca prespal na ležišču, ki sem si ga izkopal pod kopo sena. Čeprav je ponoči v presledkih deževalo, mi vlaga ni prišla do živega. Cesta med Gostivarjem in Teto-vom se zdi na zemljevidu kot da bi jo kdo potegnil z ravnilom. Taka je tudi v resnici. Nekaj kilometrov pred Tetovom sem naletel ob cesti na prve nasade vrtnih jagod. Cele njive jagod. Čeprav sem bil žejen in so me sočni sadeži neznansko mikali, se jih nisem drznil krasti. Na vsaki njivi je bil namreč stražar s puško. Po navadi ga nisem mogel takoj opaziti. Skrival se je za kakšnim drevesom in oprezoval za tatovi. Kakor sem pozneje zvedel, te puške niso bile napolnjene s svincem, ampak s soljo. Čeprav rane od soli ne morejo biti smrtne, pa so zelo boleče in se dolgo ne zacelijo. Ker me nikakor ni mikalo, da bi mi kdo hasul soli pod kožo, sem raje nekoliko potrpel in se najedel jagod šele pozneje na tetov-ski tržnici. Jag res, tega kosovske ženske res ne mo rej«) bitj k,riYC sapi«- Levji dele; pri tem imajo prav gotovo moški, njih?' vi očetje, možje in bratje, ki gledaj0 na ženske kot na svojo lastnino. Kosovu in v zahodni Makedoniji se kljub velikemu gospodarskemu n^ predku v zadnjih tridesetih letih *e zmeraj kažejo vplivi večstoletneg8 turškega gospostva in so zlasti n' podeželju odnosi v družini še strog patriarhalni. Ženske so zaprte dom8: skrite za zidovi dvorišč morajo str** otrokom, možem in živalim, P0*** tega pa se morajo ukvarjati še z a* lom na polju. Z AVTOSTOPOM DO NIŠA Po noči, ki sem jo preživel na p'0' čevinasti strehi avtobusne postaJe-sem se že navsezgodaj zjutraj P°st?' vil na cesto, s trdnim namenom, d bom do večera prišel do Niša. A pra. kmalu sem ugotovil, da Šiptarji njj majo posluha za tiste, ki bi se rad vozili z njihovimi avtom0 po dveh urah čakanja m« J tave*; rOVOll' po dolgem molku, je bil° _e, če imam kaj denart' Takoj sem vedel, kam pes taco nio^ 'raj« zastonj v bili. Šele _ ustavil neki tovornjak nameniti vprašanje ,0 mol* Rekel sem, da nimam niti pi"e pare, če bi imel denar, bi se ^ udobno prevažal z vlakom ah a -e busom. V hipu, ko sem to izreke ,^ " iiM vrat*; šofer že zavrl in mi s pripo^0?'«0j pripada n'ka** njegov avto ne , dobrodelni ustanovi, odprl Spet sem se znašel na cesti. *r ^0 reči, da me je ta dogodek nek^]ja-poparil in sem začel resno razmLgin ti, če je sploh še smiselno, če se f, v tej dobičkarski deželi avtostop .j ja. Kljub temu sem vnovič P0.8*^!-Kmalu mi je ustavil elegantni F^, kadett z niško registracijo, v L v pa je sedel še bolj elegantni v0^\at-brezhibni obleki in z zlatim P^jgi nim prstanom na roki. Na v»«?J ,-aja poti do Niša sva prijetno krampi o politiki, ženskah, nogomet"^ # spet o politiki, ko pa sva bila ^ nekaj kilometrov pred Nišern, ^ gantni in po vsem videzu d0*8^ oe možni gospod ni mogel kaj, "a „jtev bi potožil, kakšno obre^^n-potneni zanj zadnja podraži**.|Udn°. cina. Zraven me je še Lvatl povprašal, če ne bi mogel Pr,S^ d* dva ali tri tisočake za gorivo. ^ ^ bi za avtobus ali taksi plača« ^ ^ primemo več. Rekel sem mu, Aa primerno več. Rekel sem ■«• da n»~ narja nimam niti za hrano i j seifl žal ne morem dati nečesar. tav>» prepričan, da me bo tudi on v t()VOr- je bU * Hi rt* ' 11(1 cesto, tako kot prej njakar, a bogati gospod srečo toliko uvideven, vseeno peljal do cilja. lipVaU>> (St. bo midalle-zen do nemškega vojaka med vojno, ki so ga ubili pred njenimi očmi. njo pa zasramovali. ne upa začeti znova. Zato se ta enodnevna ljubezen ko,nča z ločitvijo. četrtek 11. SEPTEMPRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 Fre.ncošči-na, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 L. Suhodolčan: Rojstni dan tete Ane — serija Naočnik in očaln lk, 18.00 Obzornik, 18.20 Napoleon in Ljubezen, B, I9.1U Risanka, B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Preplah ob iezenj - serija 110 policija, 21.00 Kam in kako na oddih, 21.10 Četrtkovi razgledi, 21.40 Glasbeni magazin. 22.10 T\ " dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Veliki in majhni, 18.0<) Kronika Varaždina, 18.15 Prijatelji glasbe. 18.35 Prometni krog, 19.05 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 2 0.00 Krog. 20.45 Profesor Baltazar. 20.55 24 ur. 21.10 S Pavič: Stare bajte Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 20.00 A. Heing: Burleska o Grku - drama TV Ljubljana, 21.30 Odprt 'ekran. 22.15 TV dnevnik, 22.40 Dok. film, 22.50 W. A. Mozart: Fi-garova svatba — 1. del petek 12. SEPTEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 8.50 Zadetek zagrebškega velesejma - prenos (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Pisani svet: Vjs - 2. del, B. 17.50 Obzornik. 18.05 Slovenski ročk 75: Marko Brecelj. B, 18.40 Od mlajše kamene dobe do sred njega veka — serija Umetnost na jugoslovanskih tleh E>. 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.10 Umrem ob vsaki zori — film, 21.30 625, 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika Bje- lovara, \8.\5 M orodna aVaaba, \8.4o Reportaža TV TAto- ?:ad, 19.30 TV dnevnik, 20.00 TV drama, 21.10 24 ur, 1.25 Film danes, 22.35 Zabava vas Petula Clark Oddajnik Sljeme do 19.30 iste. kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Staro in novo — nabavna oddaja, 20.35 Kojak — serijski film, 21.25 TVdnevnik, 21.55 Album 75 UMREM OB VSAKI ZORI - ameriški film, 1939; režiser William Keighlav, v gl. vlogah: James C a gnev, George Raft, Jane Bryan; Keighlav je veteran med ameriškimi režiserji, ki si je utrdil sloves z zanimivimi kriminalkami z Jamesom Cagneyem v glavni vlogi. Eden boljših je tudi film Umrem ob vsaki zori. To je zgodba o novinarju, ki je malce preveč vtikal nos v skorumpi-ran svet mestne visoke družbe. Da bi ga onemogočili, so mu podtaknili nekaj kaznivih dejanj in celo zločinov, da je prišel v eno najzloglasnej^ih jetni-i-nic. Tu je priča medsebojnih intrig, obračunavanj med jetniki, slabega ravnanja jetniških paznikov in celo upora. Javnost se vse bolj začne zanimati za razmere v jetnišnici. naš glavni junak pa zaradi zvez. ki jih ima, dokaže svojo nedolžnost in pride na prostost. tržni pregled JESENICE Solata 8,50 din, špinača 10 din. cvetača 14,50 din, korenček 6.50 din, česen 20 din. čebula 6 din. fižol 9 ditv. pesa 4,50 din. kumare 5.20 din. paradižnik 8 din. paprika 4,80 din. slive 6,50 din. jabolka 11 din, hruške 11.50 din. grozdje 13.50 din, pomaranče 16.70 din. limone 13,80 din. ajdova moka 19.19 din, koruzna moka 5.60 do 5,72 din. kaša 13.13 din. surovo maslo 58 do 61,70 din. smetana 27,85 din. skuta 18.10 din. sladko zelje 5 din, jajčka 1.55 do 1,65 din. krompir 3,60 din TRZlC Solata 8 din. korenček 10 din, česen 22 do 25 din. čebula 7 din. fižol 10 din. pesa 10 din, kumare 6 do 7 din. paradižnik 8 do 10 din, paprika 8 do 10 din, slive 8 do 10 din, jabolka 10 do 12 din. hruške 13 do 14 din. grozdje 13 do 14 din. breskve 18 din. limone 16 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din. surovo maslo 14 din, smetana 6 din, sladko zelje 5 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1.50 din, kompir 4 do 5 din poročiti so se V KRANJU Lavtar Anton in Stegnar Silvestra. Simič Zoran in Klobasa Cecilija. Golorej Stanislav in Cvranski Magda. Arnež Igor in Jeglič Olga. Belovič Dušan in Krivec Jana. Rogelj Ciril in Medved Milena. Bogataj Darko in Bun< Alenka. Zibelnik Janez in Benedik Zor k a VTRZICU ni bila pretekli teden sklenjena nobena zakonska zveza, pa tudi umrl ni nihče. umrli so V KRANJU Petrič Marija, roj. 1900, Perko Kristijan, roj. 1897. 2erovnik Ivan. roj. 1888, Sire Ludvik, roj. 1900. Biten« Doroteja, roj. 190;}. Rozman Janez. roj. 1908. Jerič Ivana. roj. 1902. Strniša Franc. roj. 1906 V nedeljo, 7. septembra, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu VELIKA AVTO- TOMBOLA Nagrade: 10 avtomobilov mazda 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 825.000 AŠ Takle je kostim z najnovejšo modno letnico: dvojno zapenjanje, moška fazona, ravno krilo, z razporkom zadaj. Kruh 2e zdavnaj so odkrili, da je kruh mnogo boljši, če je pečen iz moke več vrst žita. 2e od nekdaj so pšenico mešali z ržjo. Sprva so žitarice mešali med seboj le zaradi boljšega okusa kruha, danes pa upoštevamo pri peki tudi različno hranilno vrednost posameznih žitaric. V severnih in vzhodnih evropskih krajih jedo kruh iz pšenice, rži, ovsa in ječmena, ponekod pa še danes zelo cenijo žitne kaše. Vendar pa v nobeni deželi ni kruh povsod enak: v Švici, na primer, v planinskih predelih pečejo kruh iz grobo mlete moke precej kislega okusa, v mestih pa imajo raje bel pšenični kruh. Kruh je vsaj pri nas živilo, brez katerega si skoraj ne moremo zamišljati nobenega dnevnega obroka. Velja pravilo, da človek poje v enem letu trikrat več kruha kot pa sam tehta. V Evropi žitarice uživamo pretežno v kruhu, drugje po svetu pa ne: tri petine prebivalstva se na primer še hrani z žitno kašo, dve petini s kruhom iz rži in pšenice. Evropske statistike navajajo, da Evropejci krijejo z žitom oziroma s kruhom 30 do 60 odstotkov potrebnih kalorij. Kruh pozna človeštvo že več kot 6000 let ih je vedno imel zelo pomembno vlogo v človekovi prehrani. Velja pa, da so Slovani že od nekdaj največji potrošniki kruha. Še malo pa bo šola No, medtem ko se takole pogovarjamo o našem šolarju, se je pouk prav zares te začel in s tem tudi šolske »krbi za našega začetnika ali pa za »veterana«. Najbrž smo kot vsako leto na začetku odpeli otroku tisto pesmico — »zdaj pa je igre konec, le knjig se poprimi, izbij si neumnosti in potepanje iz glave itd.« Kot da bi normalno življenje moralo prenehati, če se je za otroka začel pouk. Neprestano opozarjanje na šolske obveznosti, prigtuijanje k sedenju ob učni knjigi in malenkosten prosti čas lahko iz šolarja napravijo nezainteresira-nega učenca, ki bo znal tudi pri sedenju ob knjigi početi še tisoč zanimivih stvari: otrok si pač vzame prosto kjerkoli in kadarkoli, kadar mu okolica krati zaslužen čas za počitek, sprostitev j n igro. Starši naj se v razne aktivnosti otrok ne vtikajo prav preveč. Če seveda presodijo, da je nadzor ali pomoč nujnost, naj bodo ob otroku, sicer pa naj zadostuje le, da vedo, kje otrok je. Če se o, rok igri z vrstniki izmika, je prav, če vzroke tega raziščemo in otroku pomagamo v primerno družbo, ki je še kako pomembna za razvoj njegove osebnosti. Prav tako ga seveda obvarujmo tudi pred neprimerno družbo. Ob sobotah in nedeljah omogočimo otroku, da hodi na izlete, da ne ukvarja s športom, obiskuje muzeje, razstave, športne prireditve itd. Igranje v naravi, šport; vse to ugodno vpliva na otrokov razvoj in veča njegove moč za premagovanje šolskih obveznosti. Seveda pa bodo starši morali določiti razumno mejo med igro in učenjem: preveč igranja na škodo učenja tudi ne gre dopuščati. Opozoriti je treba še na ..talen kontakt z otrokovimi učitelji, ki bodo lahko pravočasno starše opozorili na pomanjkljivosti v učenčevem znanju, posveto ati se bodo z njimi glede vzgoje in vsega c n, »a, kar je pomembno za uspešno delo z' in rast mladega človeka. Rastlina je grmaste oblike i^ ^raste do višine kakih 30 cm. Zdravilna je vsa rastlina , prijetno diši, ker vsebuje eterično olje. Vsebuje dosti tanina, timola in karvakrola. Materina dušica se uporablja za lažje iz-kašlj evanje pri katarju dihalnih poti in obenem za njihovo dezinfekcijo. Napitek se upora blja tudi kot sredstvo za ublažitev želodčnih krčev, pri napenjanju in drugih črevesnih obolenjih, pri boleznih ledvic in pri mi greni. •M aterina dušica V alkoholu namočeno materino dušico uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za masažo pri revmatičnih obolenjih, za otekline in p odobno. Čaj pripravljamo tako, da žličko materine dušice prelijemo s skodelico vrele vode: na dan se lahko popijejo dve do tri skodelice . Če se čaj pije proti nespečnosti in pri vnetju dihal, ga sladimo z medom. r Potrebujemo: četrt kg gob, 2 čebuli, 3 korenine petenhlja, četrt kg pora, 15 dkg masti, 7 dkg moke, pol kg krompirja, sol, poper, muška tni orešček, kis, 4 pare hrenovk, drobnja k. Enolončnica Očiščene gobe sesekljamo, prav tako čebulo, peteršilj in por. Iz masti in moke napravimo temnejše prežganje in na njem prepražimo gobe (n ostalo zelenjavo. Zalijemo z vodo, dodamo kis, poper in nekaj naribanega niuškatnega oreščka. Čez čas dodamo olupljen na listke zrezan krompir in kuhamo do mehkega. Jed izboljšamo z narezanimi hrenovkami in sesekljanim drobnjakom. Kaj novega v oblačenju? Dvakrat na leto se navadno vprašujemo, kakšna oblačila moda predlaga. Tudi če ne damo kaj posebno dosti na modne smeri, pa vendarle z enim očesom moramo spremljati modne tokove, da se ne pojavljamo v dopetnih oblekah, ko moda reže krila nad koleni, in v kratkih, kadar moda hiti skrivati kolena in polovice meč. Je pa res, da so ravno spremembe v dolžini pri oblačenju najbolj revolucionarne. Tokratna modna jesen in zima vsaj po prvih bežnih vtisih ne prinašata nobenih posebnih in pretresljivih sprememb. Dolžina lepo pokriva kolena in sega tudi do sredine meč. Silhueta se je malo zožila za spremembo od prejšnje bolj široke sezone. Vendar pa je še dokaj dosti oblek in plaš-* čev, ki so obdržali sproščenost v širinah. Spet je zelo cenjen klasični kostim, ki ima ravno krilo z gubo ob strani, na jopi pa dvojno zapenjanje in moško fazono. Moški videz kostima blažijo mehke svilene bluze, ki se nosijo spodaj, in pa dolgi šali, ki so še vedno v modni milosti. Obleke so pogosto dvodelne iz mehko padajočih blag največkrat iz angora jer-seva, s širokimi kimono rokavi, s preveza-nim pasom. Zelo veliko je pletenih jop, zelo dolgih, čez boke in sicer iz najmehkejših pletiv — angora in moher volne. Pariški krojači sicer svoje manekenke obuvajo v škornje, ki segajo le malo čez gležnje, kar pa nogo prav nič ne polepša. Izginili so debeli podplati, prevladuje lahek čevelj s srednje visoko in zelo visoko peto, v prstih nekaj ožji. Za šport in tudi sicer so k plaščem in kostimom dodani pleteni šali in volnene kape,, kot smo jih že poznali doslej: šal mora biti 3 metre dolg in 18 cm širok, ovija pa se glave v arabskem stilu, iznašli pa so tudi pastirski način: prekrižan prek prsi in okoli pasu; kakorkoli že — volneni dodatki bodo številka ena letošnje zime, zato kar pletilke v roke. marta odgovarja Tanja iz Ljubljane — Prosim, svetujte mi model jesenskega kostima iz blaga, katerega vzorec prilagam. Blaga imam 3 metre. Stara sem 20 let, visoka 162 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Jopica kostima sega do bokov in je krojena ob telesu in ima modno fazono. Rokavi so ozki dolgi. Krilo je ozko in sega čez kolena, zapenja pa se na boku z zadrgo. Pod kostim zelo pristoja bluza, katere ovratnik se nosi čez ovratnik kostima. Kostim imate lahko tudi za boljše priložnosti, takrat morda z dodatkom umetne rože na fazoni. Čez lahko nosite ozek usnjen pas. POMENKl O GuRUiM. &0\_m\L TOSTEU\KV1 Kolesarji, pozor! Pri čevljarstvu KERN v Kranju (prodajalna na Titovem trgu) izdelujejo odlične sprinterice. Podplat je usnjen, zgoraj pa je mehak goveji boks. Barva: črna. Velikosti: od 39 do45. Cena: 268 din Za močnejše postave se dostikrat teže dobi lepa bluza. Pri KOKRI v GLOBUSU pa jih imajo še celo po znižani ceni. Velikosti: od 46 do 50. Barve: modra, bela in rdeča. ' Cena: 100 din Bogato izbiro kosar za umazano perilo imajo v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: od 167,70 do 210,86 din Kmalu bomo spet rade segle po toplih puli-jih. V ALMIRI so že spletli debelejše rebraste in tanjše gladke. V lepih sortiranih pastelnih barvah se dobe v njihovi prodajalni v Radovljici. Cena: 140 in 179 din in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Zabije) (20. zapis) Kot v vseh večjih krajih .okrog Kranja imajo tudi v Goricah svoje kulturno-pro-svetno društvo Svoboda. Uprizarjajo drame, prirejajo koncerte, literarne večere, najbolj pa skrbe za proslave, ki jih res lepo pripravijo. Vendar v zadnjem času ni kaj dosti slišati o drugi aktivnosti društva. Morda bo z nastopajočo sezono boljše. Namesto stare, male šol e, ki je ni več, so domačini zgradili novo, veliko šolo. S prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom je bila nova šola dograjena v letu 1949. Šola je sedaj štirirazrednica, »višješolci« p'a se dnevno vozijo v Kranj. MOGOČNE HI ŠE Srednjani — prebivalci Srednje vasi nad Goricami — so res lahko ponosni na nekaj svojih mogočnih vaških poslopij. Ta so zgrajena v značilnem gorenjskem predalpskem slo.gu. Seveda v nadstropja in z »ganki«. V eno takih hiš — Vrbenov o, številka 17 — sem vstopil in opazil v presnem tramu vrezano letnico 1795! Stara, trdna kmečka hiša! Srednja vas leži kar precej visoko — 498 Nm — čeprav se skoro s tika z niže ležečimi Goricami. Spaja pa ju ne le cesta, pač pa tudi divji hudournik Sevn ica. Staro kužno znamenje iz 1. 1 ć»53 severno od vasi razpada — žal. Sicer pa se vedno manj Srednjanov še ukvarja z 2.emljo. Za zaslužkom se vozijo v Kranj, na Golnik in celo v Tržič. Prav tako kot njihovi sosedje Založani. Le kdo bo še polje ljubil, le kdo bo še praprot žel .. . VISOKI ZALOG Krajev s tem imenom imamo na Slovenskem kar precej. So pač imena za vasi, ki leže za logom, torej za gozdom. Vendar je goriški Zalog precej visoko ležeča vas, morda naš najvišji Zalog, saj doseže kar 535 m nadmorske višine. Leži pa Zalog pod Zaloško goro, ki ji je dal tudi svoje ime. Novejše krajepisje imenuje to goro Tolsti vrh (1715 m). Je pa Zalog tudi sicer imeniten, saj premore že od nekdaj svojo cerkev — edino goriško podružnico. Prvot.io svetišče je bilo ograjeno še pred letom 149 3. Imelo je raven lesen strop kot večina starejših cerkva. Zaradi slike sv. Valentina j e bila tod vpeljana tudi božja pot. Boln iki z raznimi težavami so se zatekali k s\'etniku, ki je veljal že od nekdaj za nekakega božjega zdravnika. Sicer pa je cerkev posvečena sv. Lambertu, starokrščanskemu mučencu. Iz stare listine naj navedem zanimiv odstavek, ki nazorno pove. kako so ljudje cerkve obdarovali z zemskim imevjem, zahtevali pa so za povračilo d ^no tol Ažbo: »O jedni njivi in dveh travniku 1 vemo, da jih je leta 1493 devica Katarina Škube volila Založki cerkvi; zato naj se vsako leto v tej cerkvi bereta dve sveti maši za njo in za njenega očeta: mašnik naj dobi z odličnega poznavalca jadranske obale in seveda tudi drugih turistič-niH točk po vsej Jugoslaviji. . Pol ure smo potrebovali do Splita * Pol ure nazaj do hotela Resnik. Robusne zveze med Splitom in ^ogirom so odlične. Kar vsake pol J*re pelje avtobus. Zadnji odpelje iz Splita navzgor ob obali natanko ob Polnoči. Torej nam je ostalo za »po-*ePanje« po .mestu pod Marjanom Kar debeli dve uri časa. Sprehodili smo se po splitskih uličicah, se za J^atek čas ustavili na vrtu ene od Inex turist odkriva nove turistične točke ob jadranski obali — Prihodnje leto bo v počitniške pakete vključeno tudi zadrško področje — Tesno sodelovanje s turistično agencijo Kozaraturist iz Prijedora v republiki Bosni in Hercegovini — Novoodkrito turistično središče na šibeniški rivieri je Pirovac — Veliko poletov letal Inex Adrie Avioprometa v Tunis r^tavracij v središču mesta, nada-pot proti pristanišču, se m oven- Ijevali ykrcali na eno od zasidranih ladij, na kateri je restavracija. Človek bi naJbrž sodil, da so na njej še kako 2asoljene cene. Toda ni tako. Ugoto-Vlb smo, da so celo nižje od onih na »celini«. .Tudi deževnoNnedeljsko jutro falilo dobrega razpoloženja slov n!2i ^dme s»e«. Resda so nekateri Podremali nekoliko dlje kot bi sicer, so bili nekateri nekoliko utrujeni ^Prejšnjega dne. Toda časa je bilo PROTI ŠIBENIKU Sredi dopoldneva smo se, seveda Prej še obilno zajtrkovali, frcali na avtobus dubrovniškega atlasa. Mimo Trogira in Šibenika *mo se odpeljali proti novoodkri-jemu turističnemu središču Pirovcu. ^ gostih in sivih oblakov, ki so se "Puščali domala do zemlje, se je od °^sa. do časa pošteno ulilo. Tudi m°rJe je bilo zaradi močnega vetra ^očno razburkano in valovito, ^ratka, nič ni kazalo na izboljšale- Vsem nam je bilo jasno, da bi °krat program, ki smo ga imeli Prejšnji dan, v celoti odpadel. , V Pirovcu smo se ustavili pred n°telom »Malo misto«. Ime je dobil ^veda po znani televizijski nadalje-y?nki, ki smo jo gledali pred leti. jjotel upravlja turistična agencija kozaraturist iz Prijedora, s katero, kakor sem že omenil, tesno sodeluje ljubljanski Inex turist. Pirovac je bil še do nedavnega povsem kmetijsko področje. Šele v zadnjih letih so se domačini začeli ukvarjati s turizmom. Turistični napredek je izredno hiter. Zgrajen je bil hotel Miran, urejen je avtokamp, število turističnih sob se veča iz leta v leto. Vas se je močno razširila. »V vasi živi okrog 1500 ljudi,« je bilo rečeno na kratki tiskovni konferenci, ki so jo pripravili gostitelji po kratkem ogledu bližnjih plaž v hotelu »Malo misto«. »Poleg tega se na našem področju prek poletja ves čas zadržuje še približno prav toliko turistov.« »Kaj bo v prihodnje, še ne vemo,« je dejal predstavnik Kozaraturista iz Prijedora. »Vse pa kaže, da Pirovac utegne postati znano turistično središče. Takoj po sezoni bodo v kraju začeli graditi ambulanto in zobno ambulanto. Potrebno pa bo zagotoviti še tudi boljše povezave z ostalimi mesti. Z dograditvijo nekaterih cestnih povezav bo, denimo, mogoče iz Zagreba priti do sem v mnogo krajšem času kot pa zdaj. Prav tako si želimo in obetamo boljše povezave s Prijedorom.« V Pirovcu izredno dobro skrbijo za izobraževanje domačinov na turističnem področju. Stalno pripravljajo razne tečaje za gospodinje, pripravljajo tečaje tujih jezikov ... »To je vsekakor potrebno,« pravi tajnik domačega turističnega društva Ante Livajić, »kajti še pred nekaj leti skoraj nihče od nas ni vedel, kaj je to turizem. Nihče ni vedel, kako je potrebno postreči gosta, da bo zadovoljen, da se bo še vračal v naš kraj. Zdaj je že drugače! Naši ljudje vedo, da jim turizem prinaša zaslužek, da se od kmetijstva na našem področju ne da živeti. Število turističnih postelj se bliskovito povečuje. Zdaj jih imamo v zasebnih turističnih sobah 1295, v gostinskih in hotelskih objektih 160, okrog 250 pa jih je v počitniških domovih delovnih organizacij. Tudi aY.tokamp je dovolj velik. Približno 500 avtomobilov se lahko naenkrat zadržuje v njem.« Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena prvih dvajset Glasovih izžrebanih naročnikov jesenskega žrebanja: ^SiV Zv.one' Partizanska 16, f°*nikeJe 1ZŽrebal "»slednje na- S> Franc, Huif P.e8n»ca 37 ^»vnik Janez, Kra,1J Prtu. anc» Viktor, ^•Žr 686,1106 HrirtnBaeJ^'l>red,lv<>r **ko|!KL4ftk Loka Zupan Peter, Cerklje 104, je izžrebal naslednje naročnike: Volčjak Franc, Sv. Duh 52, Šk. Loka Arnež Angela, Popovo 3, Tržič Urbane Pavla, Sebenje 37, Tržič Jelovšek Ivan, Utik 45, Vodice Hribernik Jože, Dorfarje 17, Zabnica Stanovnik Jože, Sr. Bitnje 47, Zabnica Biček Francka, Otoki 11, Železniki Prevc Lojze, Studeno 12, Železniki Kune Katarina, Ziri Gantar Cirila, Notranjska c. B II., Cerknica Slovenci so bili med prvimi gosti, ki so prišli v Pirovac, še zvemo na tiskovni konferenci. Zadnji dve leti se njihovo število stalno veča. Največ jih je iz Celja in Maribora, pa tudi Ljubljančani in Jeseničani radi prihajajo. Prihodnje leto bo iz naše republike seveda še več obiskovalcev Pirovca. Za to bo poskrbela ttiristič-na agencija Inex turist, ki že pripravlja turistične pakete za prihodnjo sezono. Turistični delavci v Pirovcu zatrjujejo, da cene tudi čez leto dni ne bodo pretirane. Bodo take, da bodo dostopne vsakomur, tudi tistim, ki ne morejo seči pregloboko v žep. »Seveda bomo za goste pripravili tudi razna presenečenja,« zatrjujejo pri agenciji Kozaraturist. »V našem gostinskem obratu ,Malo misto' bomo, denimo, skušali za kosila pripravljati tri vrste obrokov. Eden bo tak, ki bo prijal vsakomur, drugi bo iz bosanske, tretji pa iz slovenske kuhinje. Poskrbeli pa bomo tudi za razne ljudske jedi in pijače z našega področja,« je pripovedoval predstavnik turistične agencije iz Prijedora. PRIVLAČNOST: LETALSKI PREVOZI Še pokosili smo, mojstri kuhinje, to je treba povedati, so se zares izkazali, in že se je bilo potrebno posloviti od gostoljubnih Pirovčanov. Vreme se je medtem umirilo, posijalo je sonce, kristalno čista in še vedno topla morska voda pa je vabila ... Še ogled Vranskega jezera in Pirovac postaja nov turistični center na šibeniški rivieri. že smo se znašli v Biogradu na moru, kjer je bilo ponovno na voljo dovolj časa za kopanje in seveda tudi še za pogovore z gostitelji. »Med našimi največjimi privlačnostmi za dopustnike so prav gotovo letalski prevozi,« pravijo pri Inex turistu. »Saj veste, v poletni vročini je človek najrajši čim hitreje na cilju. Zato smo avtobuse skoraj črtali iz našega seznama in se usmerili v glavnem na letala. Letala z našimi gosti tako letijo proti vsem letališčem na Jadranu, poleg tega pa tudi v Tivat. No, in lani v novembru smo odprli tudi zračni most proti Tunisu. Izkazalo se je, da je bila to zelo dobra poteza. Ljudje so zelo zadovoljni, saj imajo vse skupine na voljo naše predstavnike, na katere se obračajo, če je kaj nejasnega ali če se zgodi kaka nepravilnost. Priznamo, v začetku smo imeli nekaj težav! Po hotelih je bilo oddanih več ležišč kot pa jih je bilo ha voljo. Seveda smo naše goste kasneje le nekako namestili po sobah, čeprav so bile te slabše od onih rezerviranih. Da ti ljudje ne bi bili prikrajšani, smo se odločili, da imajo vsi ti prihodnje leto možnost, da pri naših potovanjih ali turističnih aranžmajih dobijo popust v višini 500 din.« Med najprivlačnejšimi potovanji, tako kažejo podatki, so letos izleti v Istanbul (550 turistov),, Tunis (samo spomladi 700), Prago (450), Nico, na Sicilijo in v Atene. Veliko pa je tudi zanimanje za prihodnja »velika« potovanja. To so potovanja na Tajsko, v Indijo in v Kenijo.« »To so res izleti za tiste, ki lahko sežejo nekoliko globlje v žep,« pravijo pri Inex turistu, »toda tudi na delavski turizem nismo pozabili. Moramo namreč povedati, da zelo uspešno sodelujemo z mnogimi delovnimi organizacijami, za katere pripravljamo potovanja po domovini in tujini. Cene so zares zmerne. In tako se bomo trudili, da bo tudi v prihodnje.« Tema je že bila, ko smo se izkrcali pred hotelom Resnik. Hitro smo po-večerjali in se odpravili na splitsko letališče. S seboj pa smo ponesli številne spomine. Na dalmatinski obali smo preživeli zares dva pri-jetpa dneva. Gostitelji so se kar se da potrudili! Še slovo od našega znanca Nikole z ladjice »Milena«, našega krmarja, ki se je prišel poslovit v letališko zgradbo in že smo se z Inexovo »devetko« dvignili pod nebo ter zapluli proti Brniku. Besedilo in slike: J. Govekar Obiščite veliko razprodajo starih programov pohištva Alples v prostorih kulturnega doma v Železnikih do 20. septembra. Popust od 30 do 70 %. Kod bodo potovali in kaj vse bodo videli izžrebani naročniki Glasa na jesenskem izletu v soboto, 20. septembra Najprej, na kratko, smer potovanja : Kra nj—Jesenice — M a rtuljek — Kranjska gora —Vršič— izvir Soče — Trenta — Koritnica — Bovec — slap Boka — Žaga (roj. kraj narodnega heroja Staneta Žagarja) — Srpenica — Trnovo — Kobarid (kosilo) — Sv. Lovrenc (grob pesnika Simona Gregorčiča) — Tolmin — Most na Soči — Kanal —Anhovo —event. Sveta Gora —Nova Gorica — Ajdovščina — Col — Logatec — Vrhnika — Ljubljana — Kranj Iz Kranja nas bo pot vodila skozi Jesenice (mimo Železarne, ki je s svojimi 7000 delavci največje industrijsko podjetje v Sloveniji). — Jesenice so postale kar veliko mesto. Imajo že prek 15.000 prebivalcev. Poleg Ljubljane veljajo Jesenice za drugo središče slovenskega planinstva. Kar brž pa se bomo znašli v povsem gorskem svetu. Vozili se bomo po ozki dolini, ki si jo je v davnini izdolbla Sava Dolinka. Zato pravijo vsej dolini na kratko Dolina, od Hrušice pri Jesenicah pa vse do Rateč pred Trbižem. Ves čas nas pa bodo na obeh straneh ceste obdajale gore: na severni plati gozdnate Karavanke, na južni strani pa ostri vrhovi Julijcev. In že smo med Dovjem in Mojstrano. Na jugu se nam odpro Vrata, ki vodijo tik pod severno triglavsko steno. Seveda je od tod moč priti na Triglav tudi po sosednjih vzporednih dolinah skozi Kot in skozi Krmo. — Pri župni cerkvi na Dovjem je pokopališče, kjer spi svoj poslednji sen cela vrsta na Triglavu ponesrečenih gornikov. Na Dovjem je dolga leta župnikoval sloviti glasbenik in planinski organizator, graditelj in učitelj Jakob Aljaž. Aljažev dom v Vratih in Aljažev stolp vrh Triglava sta poimenovana njemu v spomin. Zanimiva stara cerkvica, dovška podružnica, stoji na robu Mojstrane. Posvečena je sv. Klemenu. Po ljudski tradiciji so jo zgradili na mestu, kjer sta prenočevala Ciril in Metod, ko sta nesla v Rim ostanke sv. Klemena. Omeniti pa še velja, da je nekoč stala v Mojstrani velika cementarna, da je v Vrata hodil na lov tudi naš pesnik France Prešeren, da je le kako uro hoda od Mojstrane slap Peričnik, ki mu voda pada kar 40 m globoko. Še nekaj kilometrov po cesti in odpre se nam proti jugu najlepši prizor v našem gorskem svetu. Neposredno iz Doline kipe v vis: Dovški križ (2592 m), Kuhova špica (2417 metrov), Široka peč (2531 m), Špik (2472 m) in Frdamane police (2273 metrov). Prizor je tako veličasten, da tudi mimovozeči tujci kar ostrme. — Gorski skupini pravimo Martuljek, vasi v podnožju pa Gozd ali Rute. Ze smo, po kakih desetih minutah, v Kranjski gori, ki pa so ji domačini nekoč pravili Borovska ves — saj so jo naselili slovenski Korošci že vil. stoletju. Še danes Kranjskogor-čani pravijo, da so Borovci. V veliki vasi, ki je včasih imela tudi številne urade, še sedaj stoji nekaj starih hiš, kritih s skodlami. Sicer pa že prevladuje veliki turizem s svojimi modernimi hoteli, žičnicami in vlečnicami. — Stara cerkvica Marija Na belem produ izvira še iz 14. stoletja. No, iz Kranjske gore pa kar brž krenimo proti Vršiču (1611 m), poleg Predila edinemu cestnemu prehodu čez Julijce. — Lepo cesto, ki je izpeljana v številnih serpentinah, so v času prve svetovne vojne gradili ruski ujetniki. Ti so zgradili tudi mikavno pravoslavno leseno cerkvico z dvema zvonikoma. Ta je bila postavljena pravzaprav v spomin na številne ujetnike, ki jih je med delom na cesti zasul plaz z Mojstrovke. Po 12 kilometrih smo že na vrhu sedla. Seveda je tu okoli postavljenih kar več planinskih domov, da omenim le Mihov dom, Erjavčevo kočo in velik Poštarski dom. Vso pot na Vršič so zrle na nas visoke gore: rdečeskalnata Škrlatica (2738 m), koničasti Razor (2601 m), široki Prisojnik (2547 m) in košata Mojstrovka (2332 m). Ne bomo prezrli zanimivega Prisojnik ove ga okna, niti večnih snežišč pod Mojstrovko, kjer vedno kdo smuča. Najlepši pa je seveda pogled z Vršiča na jug, v Trento, v dolino Soče. Tja pa nas popelje naslednji zapis. C. Zoreč I « c% 11 K** «**m 1 ■ Petek, 5. septembra 1975 Kri za malega Janezka Od 2. do 10. septembra na Jesenicah poteka redna vsakoletna krvodajalska akcija, ki jo organizira občinski odbor RK Jesenice. Tej humani akciji se tudi v jeseniški občini odzove veliko občanov, ki se zavedajo, da je kri še vedno, kljub neštetim dosežkom v medicini, nenadomestljivo zdravilo. Med darovalci prevladujejo delavci Železarne, precej jih je tudi iz drugih delovnih organizacij, v zadnjem času pa je med krvodajalci moč najti vse več dijakov srednjih šol, seveda tistih, ki dopolnijo osemnajst let starosti. Zbrana kri gre v glavnem za potrebe jeseniške bolnišnice. Med rednimi krvodajalci v jeseniški občini je tudi Milica Jeršin, delavka v obratni pripravi dela v kolektivu Športmetal Jesenice. Doslej je kri darovala desetkrat, od tega trikrat izredno. Pred dnevi smo jo obiskali na njenem delovnem mestu ter ji zastavili nekaj vprašanj. Najprej nas je zanimalo, zakaj se je odločila za redno dajanje krvi. »Mislim, da je bilo okrog leta 1969^ ko so v našem kolektivu zbirali prijave za krvodajalsko akcijo. Brez premišljanja sem se prijavila, kajti veliko sem slišala in brala o vse večjih potrebah po tej dragoceni tekočini.« Kako ste se počutili prvič, ko ste dali kri? »Moram reči, da odlično. Nisem strahopetna, zato nisem imela treme. Sicer pa vsak, ko enkrat da kri, spozna, da to sploh ni nič težkega.« Krajevni praznik Blejske Dobrave Preteklo nedeljo, 31. avgusta, so na Blejski Dobravi proslavili krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na akcijo, ko so štirje prvoborci porušili električni daljnovod in je zaradi tega nekaj časa stalo delo v Železarni. Ob prazniku je bilo na Blejski Dobravi več prireditev. Tako so gasilci izvedli mokro gasilsko vajo, pri kateri je sodelovalo 20 gasilcev. Na osrednjo prireditev, ki so se je poleg številnih prebivalcev tega kraja udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine in skupščine občine, so krajani povabili tudi goste z Goriškega ter z njihovimi predstavniki krajevnih skupnosti Raven in Bat podpisali listine o pobratenju. Na prireditvi je v kulturnem programu sodeloval krajevni moški pevski zbor, pihalni orkester jeseniških železarjev ter recitatorji. Ob tej priložnosti je posebna priznanja prizadevnim družbenopolitičnim delavcem podelila krajevna konferenca SZDL. Priznanja so prejeli Tilka Murnik, Anton Rekelj, Jože Jan, Oto Markun in Peter Kisič. Podpredsednik gasilskega društva Dušan Stare pa je dolgoletnima članoma gasilskega društva izročil plakete in diplome, ki ju imenujeta za gasilska veterana: to sta 93-letni Štefan Razinger, ki je prostovoljni gasilec že 72 let, in pa 88-letni Franc Povšin, ki je tudi pri gasilcih že nad 50 let. B. B. Gasilska vaja ob prazniku V počastitev krajevnega praznika Javornik — Koroška Bela bodo gasilci Koroške Bele v soboto, 6. septembra, ob 17. uri izvedli mokro gasilsko vajo. Gasili bodo namišljeni požar sredi vasi in bodo pri tem uporabili vodo iz požarnega bazena ter z Bele. Gasilska vaja pa ne bo edina prireditev ob prazniku, saj se bo zvrstilo poleg spominskih svečanosti še več kulturnih in športnih prireditev. Ob tem naj povemo, da ima PGD Koroška Bela 57 aktivnih članov in mladincev, rezervne člane in 7 pionirjev gasilcev. Velika pridobitev za društvo je vsekakor nakup novega gasilskega avtomobila. Za avtomobil so zgradili tudi primerno garažo, in sicer s prostovoljnim delom. Člane in mladince je treba vsekakor pohvaliti, saj se redno udeležujejo vaj. Še posebej pa je treba omeniti mladince, ker so sami popravili staro motorno brizgalno, da je sedaj uporabna. V načrtu pa imajo nakup novih ustreznih dolgih cevi, hidrante za Koroško Belo in podobno. Nujno pa bo potrebno zgraditi tudi ustrezen požarni bazen na Potokih; pri tem računajo na pomoč tamkajšnjega prebivalstva. Več kot doslej pa bo potrebno narediti za gasilsko preventivo tudi na Javorniškem Rovtu. B. B. Kaj čutite v trenutkih, ko se zavedate, da je prav vaša kri nekomu rešila življenje? »Predvsem sem vesela, da sem zdrava in da kri lahko dam, kajti človek nikoli ne ve, kdaj jo bo tudi sam potreboval. Matere morda to čutimo še močneje, saj vedno slišimo o nesrečah otrok.« Ste tudi izredno dali kri. Kako je bilo takrat? »Iz jeseniške bolnišnice so me obvestili, da nujno potrebujejo kri moje krvne skupine. Obvestilo je prišlo prek občinskega odbora RK, ki vodi natančno evidenco krvodajalcev. Takrat sem bila ravno na delovnem mestu. Takoj sem dobila dovoljenje odgovornih in odpeljali so me v bolnišnico. Tam se je za življenje boril mali Janezek z Javornika. Vse je bilo že pripravljeno in kri je direktno stekla v njegovo telo. Janezku so življenje rešili in nadvse sem bila vesela, da sem lahko pomagala. Njegova mati mi je potem za novo leto poslala lepo čestitko in se mi zahvalila za pomoč. Ne vem, včasih se bolj razveseliš prisrčnih in toplih besed kot ne vem kako dragocenega darila. V srcu čutiš to.« Nekateri se bojijo dati kri zato, ker so prepričani, da je to škodljivo oziroma da se potem zrediš. Kaj o tem menite vi? »Mislim, da so taka mišljenja popolnoma zgrešena. Vsak zdrav človek v določenem razdobju lahko da kri in zaradi tega nima nikakršnih posledic. Sama se vsakokrat dobro počutim, zredila se pa tudi za kilogram še nisem.« Se vam zdi, da je v jeseniški občini dovolj dobro organizirana krvodajalska akcija? »Organizacija je dobra, za kar gre največ zaslug zares požrtvovalnim članom občinskega odbora RK, ki organizirajo zbiranje krvodajalcev. V našem kolektivu sem za letošnjo akcijo zbrala dvanajst krvodajalcev, spisek pa sem predala odboru RK. Naj povem še to, da bi na Jesenicah lahko imeli še več krvodajalcev. Ljudje se premalo zavedajo, kako je kri potrebna. Nekateri pač mislijo: saj jo bodo dali drugi, zakaj bi jo pa še jaz. Takšni nimajo srca, nimajo želje pomagati sočloveku. Moja želja je, da bi takih ljudi imeli čim manj.« Boste letos tudi med darovalci krvi? »Tokrat se akcije ne bom mogla udeležiti. Morala bom namreč v bolnišnico zaradi glasilk. Seveda pa bom prihodnje leto spet med darovalci, če bom zdrava.« To so misli Milice Jeršin, ki jih trdo zakovane nosi v srcu. Naša želja je, da bi bilo takšnih Milic še več, da bi vsak zdrav občan prisluhnil klicu po pomoči, kajti še vse premalo se zavedamo, da bomo morda že v naslednjem trenutku sami potrebni pomoči. J. Rabič Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. objavlja prosta delovna mesta: 5 vratarjev čuvajev 5 čistilk Pogoji: starost nad 25 let. Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra -elektromehanika Kranj, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4. Petek, 5. septembra 1975 Razpisna komisija delavskega sveta SLOVENSKE ŽELEZARNE Tovarna verig Lesce, Alpska c. 43 razpisuje na podlagi statuta delovne organizacije in akta o sistemizaciji TVL ter 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, naslednja delovna mesta:. 1. direktorja finančnega sektorja 2. direktorja komercialnega sektorja 3. direktorja splošnega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: pod tč. 1. in 2.: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri — 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu — aktivno znanje nemškega jezika — strokovni izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja in 2 leti poslovanja s tujino — moralnopolitične kvalitete, ki se kažejo v ustvarjalnem odnosu do samoupravljanja, do dela in delovne skupnosti in v odnosu do zakonitosti ter zaščite socialističnih pridobitev pod tč. 3.: — da ima visoko izobrazbo pravne smeri ali smeri industrijska psihologija — 5 let delovnih izkušenj od tega 4 leta v stroki — moralnopolitične kvalitete kot je navedeno pod 1. in 2. tko Kandidati morajo poleg dokazil za izpolnjevanje posebnih pogojev priložiti še potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v sodnem postopku. Kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije o nalogah in smotrih razpisanih delovnih mest v kadrovskem oddelku Tovarne verig. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev in vsa navedena potrdila naj kandidati pošljejo s pismeno ponudbo v zaprti ovojnici pod šifro »za razpisno komisijo« na kadrovski oddelek Slovenske železarne — Tovarna verig Lesce, Alpska c. 43, Lesce. PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ objavlja na podlagi 10. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta: 1. strojnega inženirja — energetika za delo v toplarni in na nadzoru investicijskih objektov ter projektiranje; 2. urbanista — projektanta za delo na področju urbanizma in sodelovanje pri lokacijskih komisijah; 3. analitika — planerja 4. pravnika za premoženjsko pravne zadeve 5. stenodaktilografa Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: visoka strokovna izobrazba in strokovni izpit, pod 2.: visoka strokovna izobrazba — smer arhitektura in strokovni izpit; pod 3.: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; pod 4.: višja strokovna izobrazba pravne smeri in 1 leto delovnih izkušenj; pod 5.: 2-letna AŠ in poskusno delo, ki bo trajalo 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po tej objavi na na-slov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Kandidati bodo v 10 dneh po sklepu o izbiri pismeno obveščeni o izidu izbire. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o., objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja TOZD notranja trgovina — prodajna mreža, o.sub.o. Ljubljana za trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd., Kranj - LES — Primskovo prosto delovno mesto prodajalca Pogoji: kvalificiran delavec trgovske ali mizarske stroke, zaželene delovne izkušnje. Nastop dela je možen takoj po preteku objavnega roka. Poskusno delo traja 2 meseca. Primskovo trgovina Kranj — LES sprejme v uk tudi več vajencev Pogoji: končana osemletka. Pismene ponudbe sprejema Lesnina — trgovina Kranj — les na Primskovem do vključno 13. septembra 1975. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.soio. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Komercialni servis Kranj — z n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto: delovodje kooperacijske proizvodnje in kooperacijskih skladišč Posebni pogoji: višja ali srednja šola kmetijske, strojne ali organi**' cijske smeri, 2- oziroma 3-letne delovne izkušnje v proizvodnji kmetij' ske mehanizacije, poskusno delo v času 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. XC mali oglasi • mali oglasi Prodam Poceni prodam zakonsko SPALNO. Cesta na Klanec 26 L, Kranj 4320 Vodarn PRAŠIČKE, sedem ted-^vstare. Zalog 34, Cerklje 4849 n Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA. &P-Brnik 5, Cerklje 4850 Prodam VOLA, 400 kg težkega. atgka vas 4, Cerklje 4851 . Prodam KRAVO s teletom ali po ub"i Lahovče 17, Cerklje 4852 , prodam KRAVO po izbiri. Za-[\ 17, Cerklje 4853 Prodam PRAŠIČA okoli 100 kg «*kega za rejo. Cerklje 46 4854 Prodam 1200 kosov STREŠNE UPEKE — rabljene, folc, polovico [Uunda, polovico cementnega. Braneč, Cerklje 4 4855 Prodam polovico TELETA za v 'Krinjo. Soklič, Cešnjica 16, Podnart ft 4856 Prodam POHIŠTVO za dnevno J°oo. Ogled ob sobotah dopoldan. «Us Zinka, C. kokrškega odreda 21, *ranj 4857 Prodam dobrega psa. Predoslje 28 _ 4858 Prodam KOBILI, stari 5 in 12 let, J* KRAVO po izbiri. Visoko 5, Šenčur K 4859 Prodam KRAVO s teletom. To-neJc» Zg. Gorje 15 4860 Prodam razno stavbno in pohištveno OKOVJE, šelah, kostni klej in kosov siporeks zidakov 15 cm, vse Jj Ugodni ceni. Ogled možen vsak aan- Ažman, Kranj, Cesta JLA 20 Prebivalci Predoselj in okolice! V torek, 2. septembra, smo v Predosljah odprli novo poslovalnico za prodajo mesa in mesnih izdelkov. Gostincem nudimo izreden popust. Za obisk se priporočamo Meso Kamnik »Prodam italijanski KINOPROJEKTOR za 8 mm super in nor-Jj^lne filme. Naslov v oglasnem odmiku. 4862 ».Prodam 10 kub. suhih hrastovih U«VA, suhe DESKE 25 in 50 mm, Jfifazni ŠTEVEC in kupim SAMO-£OLNlCO. Kalan Frančiška, Za-l0810, Golnik 4863 jJT rodam 7 mesecev staro TELICO. ye2erska c. 91, Kranj 4864 Orfrodam 300 kosov STREŠNE l~"EKE NOVOTEKS II., rdeče jeyve, po 4,00 din. Kranj, Likozar-j6v*15 4865 i ^odam »ŠROTAR« KLADIVO hrastove PLOHE. Zg. Brnik 7 4866 ufrodam jahalnega KONJA ali za nTto kmečko delo. Kokrica, Cesta pBelo 31, Kranj 4867 poceni prodam staro SPALNICO. e£nar, Kidričeva 21, Kranj 4868 bfjodam nov ELEKTRONSKI 2yCUNALNIK (16 operacij) za l' °0 din. Naslov v oglasnem oddel-UD 4869 ^.odam SPALNICO - orehov ya^r» omara je petdelna. Šorlije- stanovanje 24, Kranj Škodam PRALNI STRO 4870 PRALNI STROJ C. na Klanec 26 b, Kranj 0 ~ 4871 CISTERNO za centralno kurjavo ceni prodam. Naslov v oglasnem ^gelku. 4872 v Prodam vezano OKNO s PVC rja-b° roleto - mere 80x140. Pestar, °oovk 8 4873 jfProdam diatonično HARMONI-Britof297 Prodam enoosni TRAKTOR z vo-iJ^m in ročicami. Hribernik, Lav-^Jski vrh 3, Kranj 4493 .Poceni prodam kompletno, dobro hranjeno zakonsko SPALNICO in ^mpletno SAMSKO SOBO in del oprave za kuhinjo. Pojasnila v Pred-■jii št. 39 4775 .Prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO, s spredaj 9 registri in na ^ih 3. Ogled možen vsak dan kdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja l. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-Oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. dopoldan. Tominac Pavle, Ul. 1. avgusta 3, Kranj 4776 Prodam 30 ton CEMENTA. Zaje, Valburga 15, Smlednik, tel. 71-188 4786 Prodam zelo malo rabljeno zakonsko belo SPALNICO »MEBLO« komplet z jogi vložki. Krulc, Kranj, Kajuhova 28, telefon 064-25-824 4797 Prodam posteljnino, OMARO za obleke, štedilnik na drva, hladilnik. Polončič, Dobro polje pri Brezjah 4798 Prodam električni ŠTEDILNIK, PEC na olje EM0 6. Lešnjak Vid, C. talcev 23 c, Kranj 4799 Prodam KRAVO po izbiri, 8 mesecev brejo, ali s teletom. Štebe Janez, Podboršt 14, Komenda 4800 Prodam 50 GAJBIC. Praše 1, Kranj 4801 Prodam 3 kub. m smrekovih DESK in 2 kub. hrastovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 4802 Prodam skoraj novo kompletno otroško POSTELJICO. Jezerska 122, Kranj 4803 Poceni prodam rabljen SESALEC za prah, električni ŠTEDILNIK, štedilnik na drva, dve plošči, kavč, dva fotelja, štiri stole, preprogo 2 X 3 m, radio philips, brivski aparat remington, visečo omaro, polico, pomivalno korito, predsobno steno ter fikus s 60 širokimi listi. Moša Pijade 5, stan. 5/1, Kranj 4804 Prodam kupersbuseh ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Telefon 24-125, popoldan. 4805 Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ AEG. Britof 223 4806 Prodam 3 OLJNE PEČI. Škofja Loka, Partizanska 27, telefon 60-357 . 4807 Poceni prodam peč za centralno kurjavo EMO Celje, 35.000 kalorij in FIAT 750, letnik 1970. Valjavec, Bistrica 20 a, Tržič 4808 Poceni prodam 80-litrski BOJLER tiki, skoraj nov. Škofjeloška 43, Kranj 4809 Prodam dobro ohranjeno trajno žarečo PEČ kupersbuseh. Malkovič, Kidričeva 31, Kranj 4810 Prodam DRVA, rabljena OKNA, lestve, letve 3x5 cm, železna VRATA 2x2 m, gradbeni LES, SPALNICO, motor MAXI. Naslov v oglas, oddelku. 4811 Prodam 2 leti rabljeno PEČ za centralno - STADLER 30 ali zamenjam za rabljene deske. Pavlin Ivanka, Gobovce 4, Podnart 4812 Prodam KOLO za 10-letnega otroka. Lebar, Moša Pijade' 17, Kranj 4813 Prodam malo rabljeno otroško STAJICO. Ogled možen vsak dan. Rogina Jurij, Moše Pijade 17, III. nad. Kranj 4814 Prodam 40 kv. m stenskega in stropnega OPAŽA. Šakič Anton, Brezje 18 pri Radovljici 4815 Prodam PEČ za centralno ogrevanje CTC, 26.000 KALORIJ. Šenčur, Pipanova 23 4816 PEČ — trajnožarečo, malo rabljeno, prodam. Ogled: Kavčič, Modni salon, Tomšičeva 15, Kranj 4817 Prodam kupersbuseh PEČ. Naslov v oglasnem oddelku. 4818 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in KAVČ ter trajno žarečo PEČ kupersbuseh. Zg. Bitnje 16 4819 Prodam večjo količino žganega APNA. Rutar, Veliki hrib, Cesta JLA 40, Kranj 4820 V mesecu septembru lahko kupite ELEKTROMOTORJE, varilne aparate, črpalke, radioaparate in tranzistorje s 5 % popustom. Se priporočamo. ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, telefon 210-29 4899 Prodam litoželezno PEĆ za centralno kurjavo — Zrenjanin, 34.000 kalorij. Vodice 33 b. 4900 vozila Prodam tovorni avto TAM 4500 z odličnim strojem. Koselj, Ribno 88, Bled 4791 Poceni prodam TOMOS avtoma-tik. Poizve se Vodice 22 nad Ljubljano 4821 Ugodno prodam 4 nove avtogume semperit radial 165 X 13 in 3 zimski profil 165 X 13. Kokrica, Grosova 21 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974 ali zamenjam za starejši letnik ali za gradbeno parcelo in doplačam razliko. Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka 4789 Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3 išče za svojo pedagoginjo garsonjero ali enosobno stanovanje. Cenjene ponudnike pošljite na upravo šole. Prodam MOPED T12, dobro ohranjen. Dobre Stane. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu 4823 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, dobro ohranjeno, C. na Klanec 27, Kranj 4824 ŠKODO 100, letnik 1970, prodam. Raznožnik, Planina 18, Kranj 4825 Ugodno prodam nove MICHE-LIN GUME 2 X 145/13. Ogled vsako popoldne od 15. do 17. ure. Nadižar-jeva 3, Kranj 4826 Prodam MENJALNIK, stroj, starter, dinamo, prednje steklo vse za ŠKODO. Ogled od 15. ure dalje. Srakovlje 1 4827 Prodam ZASTAVO 750, karoserija letnik 1975, motor letnik 1968. Ribnikar, Staneta Rozmana 11, Kranj 4828 Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avto AUSTIN 1100 de luxe, letnik 1967, registriran do avgusta 1976. Mohorč Marjan, Begunje 59 na Gorenjskem 4829 Prodam SIMCO 1000 special, letnik 1969. Telefon 50-180 od 7. do 14. ure, razen nedelje. 4830 Ugodno prodam MOPED 15 SL. Vrečar Srečo, Ul. 1. avgusta 9, Kranj Prodam FIAT 1300, letnik 1964. Predoslje 41 . 4832 Prodam MOTOR MZ, letnik 1971. Blažič Ferdinand, Bistrica 179 a, Tržič 4874 Ugodno prodam osebni avto R 10, letnik 1966. Pipp, Škofja Loka, Groharjevo naselje 12, tel. 064-61-187 Kupim manjšo PRIKOLICO za osebni avto. Nastran, Škofja Loka, Suška 5 4876 Prodam FIAT 1100 R. Čirče, Mlekarska 2 4877 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ogled in informacije: Kurirska pot 7, petek in soboto popoldne. Prodam motorno kolo TOMOS 15 SL. Kokrica, Cest« na Belo 31 4879 Prodam tovorni avto MAN 770 ki-per. Vodice 33 b. 4880 Prodam dobro ohranjen R-8, letnik 70 s prevoženimi 55.000 km. Ka-stelic, Zg. Bitnje 204 4901 Za zdravstvene delavce potrebujemo enosobna in dvosobna družinska najemna stanovanja za dobo dveh ali treh let. Plačilo stanarine po dogovoru vnaprej. Ponudbe pošljite na Zdravstveni dom Kranj. kupim Kupim neuporaben globok OTROŠKI VOZIČEK - potrebujem samo kolesa. Pestar, Bobovek 8 4881 Kupim ŠKOLJKO WC brez vodovodne napeljave. Perko Angela, Ži-ganja vas 1, Križe 4833 stanovanja Poštenemu sostanovalcu oddam ogrevano, opremljeno SOBO s kopalnico za dobo 6 mesecev. Melinc Jožica, Šorlijeva 37, Kranj 4834 Miren študent išče SOBO v Kranju ali gre za sostanovalca. Tratnik Boris, Nova Gorica, Prvomajska 3 Sprejmem SOSTANOVALKO. Olga Bavhan, Ul. Moša Pijade 14, informacije od 14. do 16. ure. 4836 SOBO, opremljeno, centralno ogrevano išče miren študent in redni plačnik v Kranju. Nabil A., Post Restante, Ljubljana 4837 Nujno iščem neopremljeno, dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »Zaradi poroke« 4838 Kupim skromno STANOVANJE od Bleda do Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 4882 Iščem samsko STANOVANJE v okolici Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 4883 Tovarna obutve Alpina Žiri V naših prodajalnah si oglejte bogato jesensko kolekcijo obutve. obiščite restavracijo pj? ^ VELETRGOVINA 13 LOKA ŠKOFJA LOKA Izfch V Kranju, Medvodah ali njuni okolici išče garsonjero ali manjše enosobno STANOVANJE mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Nujno« 4884 Iščem SOBO ali manjše STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »Študentka« 4885 Oddam opremljeno SOBO in KUHINJO — posebni vhod, dvema ali trem poštenim Slovenkam. Čirčiče, Smledniška 108, Kranj 4886 V najem vzamem takoj GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Takoj« 4887 SOBO s kuhinjo ali enosobno STANOVANJE za 3-člansko družino na Jesenicah išče učitelj na OŠ Prežihov Voranc. Cenjene ponudbe na naslov: Ravnic, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice 4888 posesti GARAŽO kupim, najraje, v Šorli-jevi ulici ali bližnji okolici vodovodnega stolpa. Ponudbe pod »Plačam dobro« 4890 HIŠO, staro 60 let, enonadstropno s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, kletjo in ca. 400 kv. m zemljišča, 10 km od Bleda prodam. Vse informacije posreduje ing. Kolarič, telefon 061-24-753 4889 HIŠO zamenjam za STANOVANJE v bližini železniške postaje. Hiša je primerna za vikend, dostop z avtomobilom. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4891 GARAŽO oddam v najem. Mavric Andrej, Ul. Vide Šinkovec 4 pri samopostrežni trgovini Klanec, Kranj 4892 Prodam 3 in pol sobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 4839 Oddam GARAŽO na Planini v Kranju. Kamnogoriška 45, stan. 2, Ljubljana 4840 V Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem manjšo stanovanjsko HIŠO. Telefon 42-029 4841 zaposlitve Sprejmem VAJENCA ličarske stroke, kvalificiranega, nekvalificiranega ali delavca. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Orehek, Kranj 4656 FRIZERSKO VAJENKO sprejme salon ŽELEZNIKI. 4768 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Ponudbe pod »3000 ND« NUJNO potrebujem nekoga, ki ima stroj za napenjanje VRTNE ŽIČNE OGRAJE in bi postavitev le-te prevzel takoj. Obenem potrebujem izdelovalca vrtnih vrat. Vse plačam takoj v gotovini. Simonič, Nazorjeva 12, Kranj 4842 V oskrbo vzamem OTROKA do petih let. Ponudbe pod »Na deželi« 4843 FRIZERSKA POMOČNICA išče zaposlitev v dopoldanskem času. Jelovčan Olivera, Planina, blok 2, Kranj 4844 Za hrano in stanovanje, po službi nudim pomoč v gostinstvu ali za varstvo otrok, v bližnji okolici Kranja. Trebušak $. Milje 4, Šenčur ELEKTROINSTALATER Korošec Franc, Mlaka 62 a, 64000 Kranj, sprejme K V ELEKTROINSTALA-TERJA. Nastop službe takoj. Plača dobra. 4894 Redno ali honorarno zaposlim iz-učeno ŠIVILJO, vajeno tudi serijske izdelave. Kavčič, Modni salon, Tomšičeva 15, Kranj 4895 na spodnjem trgu v Škof j i Lok j VAJENCA za avto oziroma kovi-noličarsko stroko sprejmem. Zupan, Tekstilna 14, Kranj 4896 obvestila ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4113 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 Vpisovanje v hiALETNO SOLO je od 8. do 12. septe"mbra vsak dan od 17. do 18. ure. Pouk se bo začel v ponedeljek, 15.9., ob 17. uri. Ostale informacije na oglasni deski, Delavski dom 4, Trg revolucije 2, Kranj Tudi za vas cveti na tisoče cvetov VRTNIC (preko 40 sort oz. barv) v Podbrezjah na Gorenjskem — oglejte si jih. Ob tej priliki si jih lahko tudi naročite oz. rezervirate za jesensko sajenje. Odprto vsak dan razen nedelje. Vrtnarija — drevesnica I. TUŠEK, Podbrezje 4847 Specializirani MODNI SALON za izdelavo ženskih hlač in kril ponovno sprejema. Kavčič, Tomšičeva 15, Kranj <*848 prireditve GASILSKO DRUŠTVO CERKLJE priredi v nedeljo, 7. septembra, VRTNO VESELICO. Igral bo priznani ansambel TRGOVCI. 4845 izgubljeno 30. 8. 1975 od 11.30 do 12. ure sem na poti Kokrica —Naklo izgubila žensko volneno JOPICO. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na naslov: Tomazin, Naklo 84 4897 ostalo Upokojenec želi spoznati žensko od 40 do 50 let s pokojnino in stanovanjem. Imam novo stanovanje. Ločene in alkoholičarke ne pridejo v poštev. Sem sam, brez obveznosti. Ponudbe pod »Slovenka« 4898 loterija o 70690 93330 52410 53390 28040 352650 51 07831 90441 19351 24021 21261 34411 490831 12 832 4732 50372» 19932 76892 513272 377732 03 43 55043 13953 397413 94 064 16024 594714 C s t. Ti 10 600 600 800 800 1.000 10.000 20 600 600 800 800 1.000 1.000 5.000 40 60 200 800 1.000 1.000 5.000 10.000 20 30 600 1.000 10.000 50 80 600 5.000 i j K S w Z 4, — "Z -* M C Z •£ ■o 1 i s S c N J3 b s Z 0 K -jC X ts 95 20 05 20 555 100 39635 800 87776 800 541895 10.000 6 10 44756 600 79146 800, 35066 800 073406 5.000 103336 5.000 293916 5.000 470976 10.000 87 30 97 30 067 80 5937 300 21317 600 05957 800 543607 5.000 68 40 85098 600 045898 5.000 441998 150.000 49 20 859 60 2759 500 18679 600 33649 1.000 34189 1.000 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dolgoletni zvesti sodelavec, član Izvršnega odbora ObSZ Kranj in Strelske družine »Slavec Ivo-Jokl« Peter Matoković Pogreb bo v soboto, 6. 9. 1975, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Marljivega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Občinska strelska zveza Kranj Kranj, 4. septembra 1975 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Štera cestarja v pokoju se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano mu cvetje in vence. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ZB Cerklje, D. U. Letališču Brnik, C. P. Kranj, P. G. D. Zg. Brnik, ter častiti duhovščini. Zahvala tudi za izrečene poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci: Mici, Jože, Miha in Tončka z družinami ter ostalo sorodstvo. Zg. Brnik, Drulovka, 1. septembra 1975 ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža in očeta Jožeta Musulina se zahvaljujem kolektivu tovarne Sava in vsem njenim organizacijam za opravljene pogrebne svečanosti, godbi na pihala in govorniku ob grobu, kakor tudi političnim organizacijam na terenu, sodelavcem in sostanovalcem za vence in izrečeno sožalje pa tudi govorniku od hišnega sveta. Vsem še enkrat hvala! Žalujoča žena Pavla s hčerkama Nevenko in Romanco. Kranj, 4. septembra 1975 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta, starega očeta, strica, bratranca in tasta Franca Strniše Voškarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, društvu upokojencev, delovnemu kolektivu Planike Kranj in vsem ostalim za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Franc, hčerke Bernardka, Metka, Jožica in Marica z družinami ter ostalo sorodstvo. Tupaliče, 31. avgusta 1975 s sodišča Denar v svoj žep Ne bi mogli reči, da je bila komaj 18-letna Marija H. iz Praš mladostno nepremišljena, ko je spravljala denar namesto v blagajno v svoj žep, saj s tem početjem ni mogla prenehati niti, ko je inventura pokazala primanjkljaj, in to dvakrat in čeprav so jo v podjetju dvakrat zelo resno opozorili. Marija H. je bila namreč zaposlena kot strežajka v delavski restavraciji Tekstilindusa, TOZD prehrane, poslovalnica III. Prej je delala na drugem delovnem mestu, kot strežajka pa si je že prvi mesec začela prilaščati del dnevnega izkupička. Tako je prva inventura, ki jo sicer opravljajo dvakrat na mesec, lani 29. septembra pokazala primanjkljaj 2300 din. Strežajka je ta primanjkljaj takoj poravnala, vendar pa si denar ni nehala prilaščati. Prav zaradi suma, da si še naprej prilašča, so že čez nekaj dni, to je 3. oktobra 1974, znova pregledali blagajno. Prejšnji primanjkljaj se je tokrat povečal na 2570 din: vsega skupaj naj bi strežajka poneverila več kot 4800 din. Vendar pa se je pred občinskim sodiščem v Kranju zagovarjala samo zaradi poneverbe 2572,75 din, ker je šele z oktobrom lani postala polnoletna; za ostalo bo verjetno potreben poseben postopek. Dekle, ki sicer ni imelo posebno majhne plače, se je zagovarjalo, da je denar jemala le »naposodo«. Seveda ji tega nihče ni verjel, saj si »sposojenih« zneskov ni zapisovala in torej sama ni vedela, koliko je vzela, kaj šele, da bi vedela, koliko mora vrniti. Škodo je ugotovila šele inventura. Denar je porabila za nakup obleke, posteljnine in druge vsakdanje potrebe, fantu pa je za rojstni dan iz tega denarja kupila zlato verižico. Sodišče jo je zaradi protipravnega prilaščanja denarja, ki ji je bil zaupan v službi, obsodilo na pol leta zapora, kazen pa ji je odložilo za tri leta, če v tem času ne bo zagrešila novega kaznivega dejanja. Med olajšilne okoliščine je sodišče štelo njeno nekaznovanost, obžalovanje dejanja in pa to, da je škodo že povrnila, ni pa moglo sodišče tudi mimo tega, da je dekle samohranilka 5-mesečnega otroka. Sodišče je našlo tudi otežilne okolnosti, saj Marija H. tudi po dveh zelo resnih opozorilih svojih nadrejenih ni prenehala jemati denarja: zato se je sodišče odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica povezanega s samostojnim razpolaganjem z družbenim denarjem za dobo treh let. L. M. Balinanje za posameznike V okviru sindikalnih športnih iger v letu 1975 je bilo pred dnevi tekmovanje v balinanju za posameznike. Sodelovalo je 32 tekmovalcev iz 16 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri sku- Radovljici pokal Gorenjska 75 ' Zaradi slabega vremena je bil X. »Pokal Gorenjske 75« namesto v Radovljici na balinišču Zarje v Ljubljani. Za osvojitev pokala se je potegovalo 12 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Po ogorčenem boju so zmagali balinarji Radovljice, ki so v finalni borbi premagali ekipo M. Gennari iz Italije. Rezultati: pol-finale: Radovljica : Rožna dolina 13:12, M. Gennari : Šiška 13:11; finale za 1. mesto: Radovljica : M. Gennari 13:11, za 3. mesto: Šiška : Rožna dolina 13:12. Končni vrstni red: 1. Radovljica L, 2. M. Gennari, 3. Šiška (Ljubljana), 4. Rožna dolina (Ljubljana), 5. Radovljica II., 6. Železničar (Postojna), 7. Jadran (Izola), 8. Litostroj (Ljubljana). Balinarji Radovljice so »Pokal Gorenjske« osvojili že tretjič zapored. Na tekmovanju pa so nastopili v naslednji postavi: Rebec, Humer-ca, Leskovar in Zeleznikar. F. P. Alples zmagal v Kamniku RK Kamnik je bil v počastitev 30-letnice zmage nad fašizmom organizator rokometnega turnirja, na katerem so sodelovale ženske ekipe Kamnika, Iskre (N. Gorica), Slovana in Alplesa. Po dokaj dobri igri so zmagale igralke Alplesa, ki so v finalnem srečanju premagale domačo ekipo. Najzanimivejše pa je bilo srečanje med Alplesom in Slovanom, ki so ga igralke Alplesa odločile v svojo korist šele po podaljšku. Pred pri-četkom turnirja je predsednik RZS Franko Komelj izročil domačinkam pokal za osvojeno prvo mesto v LCRL. Rezultati: Alples : Slovan 12:11 (5:5, 9:9, 10:10), Kamnik : Iskra 20:13, Slovan : Iskra 18:9, Alples : Kamnik 20:14; vrstni red: 1. Alples, 2. Kamnik, 3. Slovan, 4. Iskra. F. P. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta w Zana Rozmana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo njegovim lovskim tovarišem, govornikoma za poslovilne besede, organizaciji ZB, pevcem, ki so mu zapeli v slovo in g. župniku za obred. Žalujoči: žena in hčerki z družinami. Sp. Duplje, 4. septembra 1975 pine, zmagovalci skupin pa so se v finalnem obračunu pomerili vsak z vsakim. Rezultati finalistov: I. kolo: Novak — Fišter 13:5, Pire — Mihelčič 3:13; II. kolo: Pire - Fišter 6:13, Novak - Mihelčič 13:8; III. kolo: Pire - Novak 4:13, Fišter - Mihelčič 13:8. Končni vrstni red: 1. Novak Jože — Iskra elektromehanika, 2. Fišter Stane — Cestno podjetje, 3. Mihelčič Tone — Exoterm, 4. Pire Lojze - SGP Projekt. M. Sajovic Alpinistične novice V PLE ŽALSKE M PARADIŽU JULIJCEV! Kljub slabim vremenskim izgledom se je v soboto v Vratih zbralo nekaj naših alpinistov. Dež, ki je ponagajal v nedeljo popoldne, ni mogel preprečiti nekaj lepih vzponov. Filip Bence (AO Tržič! in Andrej Štremfelj (AO Kranj) sta plezala Zahodno zajedo IV, V, 450 m. Matjaž Dolenc in Marko Štremfelj (oba AO Kranj) smer Sandija VVisiaka V, VI, 700 m. Giena (ZSSR) in Dušan Moštrokol (AP Kranj) pa Tržaško smer IV, V, 500 m. Vse v severni triglavski steni. Oleg Grippa (ZSSR) in Franci Ster pa smer Ogrin—Zupančič v vzhodnem stebru Široke peči IV, 700 m. DEJAVNOST SOVJETSKIH ALPINISTOV V NAŠIH STENAH Člani krimskega Avantgarda (ZSSR), ki so bili 20 dni gostje PD Kranj, so včeraj odpotovali v domovino. Kkipo, ki je bila tehnično in kondicijsko izredno dobro pripravljena, je oviralo slabo vreme v prejšnjem tednu. Kljub temu pa so opravili lepo število vzponov v severni triglavski steni in .Široki peči. Plezali so: Čopov steber, Skalaško smer I ladjo, Jugov steber, Bavarsko smer, Tržaško smer. Dolgo in Kratko nemško smer Poleg tega pa Se smer Ogrin-Zupančič v Široki peči. Naše stene so ocenili kot tehnično in orientacijsko telo zahtevne. RICARDOCASSIN V LHOTSEJU NI USPEL! To vest smo zasledili V enem izmed ita-iilanskih dnevnikov. Ricardo Cassin. prvo-pristopnik v VValkcrjevem stebru, si je izbral 1000Ml visoko južno steno Lholseja eno največjih problemov med himalajskimi stenami, v kateri se težavnosti nizajo od IV. od VI. težavnostne stopnje Na odpravo je povabil same slovite alpiniste, kot so Keinhold Mcssnci, Alrsamlro Gogna, Aldo Angileri in Ignazio 1'iussi. Odšli so v /.icetku marca, konec maja pa so se vrnili praznih rok. Messner je Že pred odhodom zapisal, da ne verjame v uspeh in J Radnički (K) : Rijeka 3:1, Celik : D'n*,i. 2:0, Hajduk : Olimpija 2:1, Sloboda : Bud" nost 2:0, Sarajevo : Velež 0:0, Beogr«0 j Vojvodina 3:1. Po 4. kolu vodi C. zvezda * točkami pred borcem, Hajdukom in Beo"^ dom s 6, Olimpija pa je s 5 točkami n« ,( mestu. V ZRN vodita po 5. kolu Boruss (M) in Eintracht (B) z 8 točkami, v AWjg pa Manchester United z 9 točkami V S po 3. kolih vodi St. Gallen s 6 točkami, j PSV Eindhoven in Fe.Yfn" , Nizozemskem r.->v cmuiiuven « . ^i. s 6 točkami, v Franciji pa Niča z 9 točk j V Belgiji pa po 4. kolih vodi Entvverpe" točkami. PLAVANJE: na plavalnem P«^"^ AAII je bilo doseženih nekaj izrednih re tatov. Tako je Tim Shavv dosege' «*| svetovni rekord na 400 m kravi s *a!j otl 3.53,32. Prejšnji rekord je prav tako imel , s časom 3.53,95 Bruce Furniss je dos«Fj kar dva nova svetovna rekorda. 200 ni k je preplaval v času 1.50,52, 200 m mes» y pa v času postavi Favero, Shavv 2.06,08. Ameriška štafet«« in B. Furniss P! i. dosegla nov svetovni rekord na 4X200 kravi s časom 7.30,54. "meioo^ je dosegel nov svetovni rekord na u kravi. Progo je preplaval v izredne"1 . {0 50,59. Montgomerv je prvi človek, ki L_jj progo preplaval pod 51 sekundami, ^^ji) rekord je imel njegov rojak Coan (•' soV Doseženih pa je bilo tudi novih rek"ht(1o ZDA, in sicer: Belote na 200 m hr° J (2.18,16), Babashoff na 200 iti *^ (2.02,39), Franks na 4(X) m mešano i*—-. „, Morcv na 100 m prsno (1.13,55) i" *rn 2 ((,|evi^ bo prenašala tudi Jugoslovan*"" r Maks Boncelj: v boj za vrh V soboto bodo spet oživela rokometna igrišča, saj se bo pričel boj 2a prvenstvene točke v vseh ligah. Tako bodo startali tudi rokometaši Dupelj v ljubljanski conski rokometni ligi in se potegovali za mesto pod vrhom prvenstvene lestvice. Tokrat sodeluje v tej rubriki Maks Boncelj, dolgoletni vratar Dupelj, ki že vrsto let zelo uspešno brani vrata dupljanskega Partizana. Tvoja osebna izkaznica? »30. marec 1946, Duplje« Kdaj si se pričel ukvarjati z rokometom? »Z rokometom sem se pričel ukvarjati že v osnovni šoli v "upijah pred 15 leti, ko sem nastopal za ekipo OŠ Duplje, ki je sodelovala na raznih šolskih tekmovanjih.« Kako usklajuješ delo doma na kmetiji in treninge? »Težko je dobiti prosti čas na kmetih za treninge, saj delo Qa kmetiji tega skoraj ne dopušča. Sedaj, ko smo dobili razsvetljavo na rokometnem igrišču in z veseljem do te igre, se še ved-no najde tudi nekaj uric za trening. Lahko rečem, da so treningi v večernih urah precej bolj obiskani.« Največji uspehi ekipe do sedaj? »Ekipa Dupelj je bila večkratni pokalni prvak Gorenjske, v conski ligi pa smo se že večkrat potegovali za prvo mesto in ga 2a las izgubili.« Kako imate usklajeno načrtno delo z mladimi v društvu? »Lahko rečem, da je mladih v Dupljah za to zvrst športa precej. Trenirajo dvakrat tedensko pod strokovnim vodstvom Sreč-nika in čez nekaj let bodo uspešno zamenjali starejše igralce A moštva.« Letos avgusta je minilo 20 let uspešnega delovanja v TVD Parti-zan Duplje? , »Ob tem jubileju smo dobili razsvetljavo na rokometnem [Sfrišču, ki smo jo zelo pogrešali. Uradna otvoritev je bila ob *rajevnem prazniku. Čez nekaj dni bo tudi svečana seja UO na katero bodo povabljeni tudi nekdanji športniki in funkcionarji ^štva.« Tvoje želje in načrti? , »Da bi v Dupljah čim prej dobili telovadnico za treninge v Umskem času in za rekreacijo starejših vaščanov ter da bi se **aša ekipa uvrstila čim bolje, okrog tretjega mesta na koncu Prvenstva v ljubljanski conski rokometni ligi.« J. Kuhar Vaterpolisti Triglava niso uspeli Mladost: Triglav 10:6 (2:2,4:1,2:0,2:3) BEOGRAD - bazen na Banjici, sodnik Klarič (Split), gledalcev 1500, strelci; 0:1 Švegelj, 1:1 Stanišič, 1:2 J^gelj, 2:2 Zlokovič, 3:2 Zambelič, Ti2 Stanišič, 5:2 Z. Salatič, 5:3 a^ek, 6:3 Stanišič, 7:3 Zambelič, w* z Salatič, 8:4 Balderman, 9:4 5 Salatič, 10:4 Zambelič, 10:5 Sta- fel°:6 Stariha. 1HIGLAV: Vidic, Z. Malavašič, 'ernovškova zmagala, Štrumblova dvanajsta ^ Fužinar je organiziral I. re- Jjfclfcki K aČin'iT'}, 1 sku»)ini ie zmagala ka §J!nka Cernovškova, Jeseničan *3£jčan ptJta- fumblova je bila Stucinova dvanajsta, pa štiri- rtuiA ' » it. sKupini pa je zmagala Sthitf"ka I>jankičeva, Kranjčanka N T a Va Je bila šesta" Vrstni Har\ skupina: 1. Černovšek (Fuži- Stt Čadež, 3. Jeler (obe Olim- Sw 12' Strumbl (Jesenice), 14. ki« /J ^ava); II. skupina: 1. Djan- MaiLvuJ>« 2- Nikolič (Olimpija), 3. 9 G s (Ptuj), 6. Štrukelj (Sava), (S ava)PerSič (Junice), 10. Kavčič F. P. V Kranju i Prvenstvo SRS ?validov v atletiki Mlak 'nvalidsko bo na stadionu arja v Kranju Slovenac • "«««vioiiO prvenstvo v atlet-k j mr»ogoboju. Nastopilo bo prek V^aHdov iz 6 športnih društev. O0vanja se bo udeležilo tudi V> v v° Paraplegikov Slovenije, ki W, 8Vetovnem merilu po športnih \s• n med najboljšimi v svetu. V0 1Zator tega tekmovanja je dru-2a rekreacijo in šport invalidov Kodek, Švarc, Balderman, Švegelj, Velikanje, Stariha, M. Malavašič, Nadižar, MLADOST: Krivokapič, Zloko-vič, Cicovič, Stanišič, Zambelič, Z. Salatič, M. Salatič, Vukovič, Mijanović, Bilič, Subotič. V odločilni tekmi za prvaka II. zvezne vaterpolske lige in s tem za uvrstitev v I. zvezno ligo so kranjski vaterpolisti povsem odpovedali ter zasluženo izgubili z visokim rezultatom. To je bila nedvomno najslabša tekma Kranjčanov v letošnjem prvenstvu. Čeprav so gledalci v glavnem navijali za Triglav, to kranjskim igralcem ni nič pomagalo, ker so igrali brez volje. V. 33 ekip v malem nogometu Ta teden so odigrali 1. kolo tekmovanja v malem nogometu v okviru devetih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj. Letos nastopa 33 ekip, ki so razdeljene v 5 skupin. Tekme igrajo vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. ure dalje na pomožnem nogometnem igrišču na športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju. Rezultati — 1. skupina: Tekstilindus : Sava B 0:2, Zdravstveni dom : Letališče 1:2, 2. skupina: Sava C : Projekt B 5:1, Ikos : UJV 5:0, 3. skupina: Iskra C : Gozdno gospodarstvo 5:3, Exoterm : Elektro 4:1, 4. skupina: Tekstilni center : Iskra A 4:1, Tekstilindus B : KOP 1:0, 5. skupina: Merkur : IBI 0:1, Stanovanjsko podjetje : Komunalno podjetje 2:1. P. Novak r Jutri in v nedeljo bodo spet oživela slovenska rokometna igrišča, saj v novo rokometno sezono 1975/76 startajo rokometaši v vseh moških in ženskih ligah. - Foto: S. Nič Gorenjska rokometna liga Start v novo rokometno sezono Jutri in v nedeljo bodo spet oživela slovenska rokometna igrišča, saj v novo tekmovalno sezono startajo v republiški moški in ženski, v ljubljanski conski rokometni ženski in moški ter gorenjski prvi in drugi ligi. V najvišjem slovenskem tekmovanju imamo pri moških Gorenjci dva predstavnika Tržič in loški Šešir, z enakim številom ekip pa nas zastopajo tudi ženske — stražiška Sava in Alples iz Železnikov. V moški ligi je za najboljše mesto več favoritov, medtem ko bo prvo violino pri ženskah prav gotovo igrala ženska vrsta Alplesa, ki je bila še lani drugoligaš. V novoustanovljeni severni skupini v ljubljanski conski ligi je težko napovedovati favorita za prvaka, saj ima vseh dvanajst moštev enake možnosti. Liga je torej izenačena, v borbo za vrh pa se bodo vmešale prav gotovo tudi gorenjske ekipe Križe, Duplje, Sava, Alples ter Preddvor in Jesenice. V ženski konkurenci nastopa enajst ekip, od tega pa kar pet gorenjskih vrst. Za čim-boljšo uvrstitev se bodo potegovale gorenjske predstavnice Preddvor, SeŠir, Sava B, Alples B ter novoustanovljena ekipa Križev. Gorenjski sejem, Veterani, Desnica, Kranjska gora, Krvavec, Storžič, Radovljica, Zabnica, Alples B in Tržič B so moštva, ki tvorijo najkvalitetnejšo Gorenjsko ligo. Tudi tu je kar pet favoritov, ki se bodo potegovali za najvišji gorenjski rokometni naslov. Največ možnosti za prvaka pa imajo Gorenjski sejem, Veterani, Radovljica, Zabnica in Prepričljiva zmaga Podbrezij V 1. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske v I. razredu — člani je prišlo do presenečenj. Za največje so poskrbeli nogometaši Podbrezij, ki so bili v pretekli sezoni na dnu lestvice, in ekipa Kokrice. Rezultati: Podbrezje : Plamen 5:1, Kokrica : Filmarji 2:1, Trbo-je : Britof 2:1, Reteče : Preddvor 0:1, Primskovo : Kondor 5:2, Grintavec : Zbilje 1:3. Pionirji A skupina: Alples : Sava B 4:0, Bohinj : Bled 3:0, Šenčur : Lesce 4:2, Medvode A : Jesenice 1:3, LTH : Medvode B 1:5. B skupina: Kondor : Sava A 1:11, Primskovo : Tržič 1:2, Podbrezje : Triglav 0:2, Korotan : Alpina 4:0. P. Novak Mladinci za pokal Mladinci so odigrali 1. kolo pokalnega nogometnega tekmovanja na področju Gorenjske. Rezultati: Medvode : Šenčur 4:5, Trboje : Britof 3:0, Jesenice : Naklo 6:5, Alpina : Sava 0:9, Alples : Preddvor 7:0, Bohinj : Tržič 3:0, Lesce : Bled 3:5, Podbrezje : Filmarji 3:8. p Novak V nedeljo Koroška : Julijska krajina : Gorenjska ,ec iz K ranja. ^'Je prvo takšno tekmovanje po ^ Ei V branju, pokrovitelj pa je KranJ Slovesna otvoritev kr0R,8tva bo ob 8.30. Discipline: V <&?•• medicinka, disk, kopje, skoki % Jj^O in visino> tek na 60, KM) in k>d ln lepotna hoja s protezami. wv Priznanj bo v hotelu Hya a- najboljši s kranjskega prven-^rVfchJ »e bodo udeležili državnega «»tva v Titogradu. J. Kuhar V nedeljo, 7. septembra, bodo gorenjski strelci sprejeli v goste reprezentanco Koroške in Furlanije — Jufijske krajine. To tradicionalno srečanje, letošnje bo že 13. po vrsti, dokazuje, da so strelci vseh treh pokrajin postali v teh letih iskreni prijatelji in da želijo prijateljstvo ohranjati in razvijati tudi v prihodnje. Dokaz za to je tudi želja, da se teh srečanj udeležujejo še mladi strelci in strelke. Le-ti so lani prvič nastopili v Vidmu in g svojim nastopom popestrili tekmovalni spored. Za gorenjsko vrsto bodo nastopili strelci iz Škofje Loke, z Jesenic in iz Kranja. Pomerili se bodo v streljanju s standardno MK puško, standardno M K pištolo in zračno puško. Upajo, da se bo troboja udeležil tudi Franc Peternel, ki se je pred dnevi izkazal na sredozemskih igrah v Alžiru. Ker v Kranju oziroma na Gorenjskem ni primernega strelišča za tako tekmovanje, bo prireditev na ljubljanskem strelišču. B. Malovrh Storžič. Druga gorenjska liga je za tekmovalno sezono 1975/76 spet enotna, saj ni več razdeljena na občinsko in II. ligo. V njej pa so druge ekipe prvoligašev. Tako kot v vseh ligah pa je tudi tu več kandidatov za prvaka. Pari prvega kola v I. in II. gorenjski rokometni ligi: I. liga: Alples B : Tržič B (sobota ob 16. uri), Gorenjski sejem : Veterani (drevi ob 19.30), Besnica : Kranjska gora (nedelja ob 10. uri), Krvavec : Storžič (sobota ob 16. uri), Radovljica : Zabnica (sobota ob 16. uri); II. liga: Alples C : Sava B (sobota ob 16.30), Križe B : Stadion (sobota ob 16. uri), Šešir B : Jesenice B (sobota ob 15.45), Huje : Duplje B (nedelja ob 10. uri na igrišču OŠ F. Prešeren), Radovljica B : Zabnica B (nedelja ob 10. uri). D. Humer Jutri v boj za točke Po dveh mesecih premora bodo spet oživela rokometna igrišča po Sloveniji. V soboto in nedeljo bodo startali tudi rokometaši v ljubljanski conski rokometni ligi — sever, moške in ženske ekipe. S področja Gorenjske sodelujejo ekipe: Alples, Duplje, Jesenice, Kamnik, Križe, Preddvor in Sava, z ljubljanske rokometne podzveze pa Mokerc, Olimpija, Prule, Slovan B in Škofljica. Za osvojitev prvega mesta se bo potegovalo več ekip, naj resnejši pa so Mokerc, Kamnik in Križe. Večino tekem se bo igralo pod reflektorji. Lansko prvenstvo si je ogledalo okrog 30.000 gledalcev. V prvem kolu se bodo srečali: v soboto, 6. septembra: Alples : Jesenice ob 19.30 Slovan B : Škofljica ob 16. uri Križe : Preddvor ob 19. uri Sava : Duplje ob 19. uri Mokerc : Prule ob 19. uri Olimpija : Kamnik ob 10. uri (7. sept.) V ženski ligi pa bo tekmovalo 10 ekip, in sicer: Mokerc, Olimpija B, Slovan B, Škofljica, Križe, Preddvor, Šentvid, Sava B, Šešir in Alples B. Vse tekme prvega kola bodo v soboto. Pari so: ' Mokerc : Olimpija B ob 18. uri Slovan B : Škofljica ob 15. uri Križe : Preddvor ob 18. uri Šentvid : Sava B ob 16. uri Šešir : Alples B ob 17. uri J. Kuhar Šport je mojster harmonije Lepa postava, skladno gibanje in zdrav videz so vrline, po katerih hrepeni sleherni. Koliko jeze, žalosti, zavisti in drugih nevšečnosti bi bilo prihranjenih, če bi si mogel vsakdo izoblikovati postavo po svoji želji in okusu. Narava nam pokloni tako imenovane stabilne, bolj čvrste in manj spremenljive, dedne značilnosti, kot so: dolžina trupa, okončin in določeno spretnost, sami pa lahko vplivamo na spremenljive dedne značilnosti, na moč, vztrajnost in na telesno težo. Postava kot sinteza prirojenih dejavnikov, okolja in lastne dejavnosti je privajen, neprisiljen položaj pri hoji, sedenju in stojenju. Odvisna je od razvoja okostja, mišičevja, mišične napetosti ter od stanja živčevja. Postavo oblikujemo od rane mladosti, jo izoblikujemo v zrelosti in jo v okviru bioloških možnosti ter zavestnega prizadevanja ohranjamo skozi vse življenje. Oblikovalci lepe postave, športni pedagogi, podobno kakor kiparji, morajo poznati anatomijo, t. j. zgradbo telesa. Poznati morajo vsa razmerja — proporcije v drži telesa, pa številne hibe in nepravilnosti, da bi izoblikovali idealno, skladno razvitega človeka. Umetniki upodabljajo svoje stvaritve v statični podobi. Njihov gradbeni material, če tako rečemo, je mrtva snov — kamen. Športni pedagogi pa so oblikovalci organizma — nosilci življenja, zavesti in osebnosti. Njihovo oblikovalno sredstvo pa je gibanje in določene gimnastične vaje. Gimnastika je osnovno sredstvo šolske vadbe, z njo je možno natančno in smotrno učinkovati na razvoj otroka, odpravljati hibe v drži in postavi. Z osnovno gimnastiko oblikujemo temelje v nadaljnjem športnem izpopolnjevanju. Smučarji z gimnastiko razvijajo gibljivost, spretnost in občutek za ravnovesje, atleti odrivno, statično, skoč-no ponavljajočo moč in gibčnost, plavalci posebno plavalno sproščenost in tako vsako športno panogo dopolnjujejo ustrezne gimnastične vaje. Ali so koristne gimnastične vaje tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo s športom? Vsi tisti, ki se ne ukvarjajo z nobenim športom, bi morali pričeti dan z jutranjo higiensko gimnastiko, z dihalnimi, sprostil-nimi, krepilnimi in lepodržni-mi vajami. Tako, da bi se vsaj malo po gibalni izobraženosti približali mojstrom športne gimnastike, ki zmorejo prikazati najtežje in najbolj zapletene vaje ali akrobatske prvine. Gimnastika učinkuje na lepoto gibanja in pravilno delovanje notranjih organov. Šport je mojster harmonije, gimnastika pa je njegova naj-zvestejša pomočnica; ohrani nam moč, spretnost in postav-nost. Jože Ažman Polfinale za jugoslovanski rokometni pokal Radovljica : Alples 24:27 Radovljica, polfinalna tekma za jugoslovanski rokometni pokal za področje Gorenjske Radovljica : Alples 24:27 (11:10), igrišče v Radovljici, sodnika Zupan (Kranj), Udir (Besnica). Radovljica: Avguštinčič, Ravnikar 8, Kavčič 3, Mandeljc 6, Selan 2, Dacar 1, Tadič 3, M. Mandeljc, Hrustelj 1. Alples: Komove, Vidmar, Bene-dičič 5, Lušina 3, Habjan 6, Rakovec 8, Veber 13, Bešter 2, Dolenc, Krek. Po enakovrednem prvem delu, v katerem so imeli rahlo prednost domačini, so gostje v drugem delu izkoristili šibko obrambo Radovlji-čanov in zasluženo zmagali z visokim izidom. TRŽIČ KRANJSKA GORA 28:23 Tržič, polfinalna tekma za jugoslovanski rokometni ookal področje Gorenjske Tržič : Kranjska gora 28:23 (14:8), igrišče v Tržiču, sodnika Rakovec (Duplje), Kramar (Kranj). Tržič: Godnov, Josef 1, King 8, Gašperlin, Brzin 3, Salberger, R. Kavčič 1, Maje 6, A. Kavčič 4, Fic, Špik 5. Kranjska gora: Lavtižar, Sluga 2, Miklič 6, M. Pečar 4, F. Pečar, Zupan, Košir 1, Klančar 1, Bernig 2, Modric 6. Čeprav so gostje povedli, so Trži-čani vseeno na odmor odšli s šestimi goli prednosti. V nadaljevanju se je razvila enakovredna igra, v kateri je domačinom uspelo obdržati prednost iz prvega dela. D. Humer Zupane deveti NTK Triglav je v OŠ Simona Jenka priredil I. republiški pozivni turnir mladincev II. skupine. Med dvajsetimi tekmovalci je zmagal Lendavčan Rosic pred Mariborčanom Šabovičem, Kranjčan Zupane pa je bil deveti. Vrstni red: 1. Rosic (Lendava), 2. Šabovič (Maribor), 3. Gumilar (Sobota), 4. Vizjak (Kemičar), 5. Varga (Sobota), 6. Pavič (Fužinar), 7. Jovičevič (Kajuh), 8. Semen (Ptuj), 9. Zupane (Triglav), 10. Klemenčič (Lendava). F. P. Ze nekaj let se šole srečujejo ž raznovrstnimi* težavami, ki jim botruje pomanjkanje učiteljev. Pri uvajanju šole s celodnevnim bivanjem pa je pomanjkanje šolnikov postalo še bolj očitno. Po podatkih izobraževalne skupnosti Slovenije letos primanjkuje v naši republiki 2200 učiteljev, z uvedbo celodnevne šole pa bi jih morali na novo zaposliti kar 3600. Ker je uvajanje celodnevne šole tesno povezano s pomanjkanjem učiteljev, je Zveza komunistov že sredi lanskega šolskega leta začela z akcijo za ustanavljanje oddelkov pedagoške gimnazije v vseh večjih šolskih centrih v Sloveniji. Na Gorenjskem so se akcije lotili zelo resno. Začeli so z načrtnim pridobivanjem 'osnovnošolcev in srednješolcev za pedagoški poklic, ob koncu leta pa so v oddelke pedagoške gimnazije že vpisovale gimnazije v Skofji Loki, Kranju in na Jesenicah. Poseben oddelek pa so ustanovili tudi v Radovljici. Vpis je bil presenetljivo dober. Ce bo šolanje nadaljevala in dokončala večina vpisanih kandidatov, bo že letošnja generacija čez šest ali sedem let pomnožila vrste šolnikov za več kot 150 učiteljev. Kaj je vplivalo na njihovo odločitev za pedagoški poklic? To vprašanje smo zastavili trem dijakom. sicer nas je iz Škofje Loke 11, druge pa so iz Poljanske in Selške doline. Vse, ki smo se prijavile za pedagoško gimnazijo, smo imele več predavanj o pomenu učiteljskega poklica, o potrebah po šolnikih in o pouku na pedagoški gimnaziji. Seznanili so nas tudi z možnostmi za štipendiranje in z obveznostmi štipenditorjev do šol, ki bodo dajale štipendije.« Ladka Mencinger, učenka pedagoške gimnazije v Radovljici, doma je v Lescah: »Za pedagoški poklic sem se navdušila že kot majhna deklica. Ta želja me je spremljala skozi osnovno šolo in je vplivala tudi na mojo dokončno odločitev. Še posebno pa je bila odločitev lahka, ker je šola v Radovljici. V Ljubljano bi se težko vozila, v internatu pa ne bi bila rada. Nisem pa se Še odločila, ali bom po končanem drugem letniku nadaljevala šolanje na pedagoški gim-maziji ali na vzgojiteljski šoli.« Nataša Sibinčič, učenka pedagoške gimnazije v Šk. Loki, doma je v Skofji Loki: »Odločila sem se za pedagoški poklic, toda če ne bi bilo pedagoške gimnazije v Skofji Loki, bi se najbrž vpisala v redno gimnazijo. Po maturi pa na pedagoško akademijo. V razredu smo sama dekleta, in Rajko Kern, učenec pedagoške gimnazije v Kranju, doma je v Tržiču: »Nekoliko sem okleval med vpisom na elektrotehnično šolo in pedagoško gimnazijo. Dokončno je na mojo odločitev vplivala novica, da se mi ne bo treba voziti v Ljubljano, če se bom odločil za pedagoško gimnazijo. Ker je šola v Kranju, prihranim vsak dan več kot uro in pol časa, to pa je pri učenju že veliko. V dveh oddelkih se pripravlja na pedagoški poklic 67 kandidatov, od tega nas je 15 fantov. Dekleta so v veliki večini in smo fantje skoraj ,bele vrane'. V osnovni šoli nas s pedagoškim poklicem niso posebej seznanjali, odločati smo se morali po svoji presoji. Pač pa je delavska univerza v sodelovanju z izobraževalno skupnostjo v Tržiču pripravila konec prejšnjega meseca za dijake iz svoje občine poseben Seminar. Veliko so nam povedali o Stipendiranju, delu prosvetnega delavca, celodnevni šoli in njeni povezanosti s krajevno skupnostjo in drugih problemih, ki spremljajo učiteljski poklic« Obisk švedske študij ske delegacije Študijska delegacija švedske kraljevske komisije za obrambo ter članov švedskega parlamenta s predsednikom komisije Andersom Tun-borom je te dni na obisku v Jugoslaviji Namen obiska je, da bi se švedski gostje čimbolj seznanili / našim . rt if iT iT i konceptom vseljudske obrambe in s praktičnimi rezultati na tem področju. Včeraj je delegacija obiskala tudi tovarno Ibi v Kranju, kjer se je po govarjal s predstavniki te organizaciji združenega dela m s predstavniki kran|ske občine A. Ž. • ' i t i < 4 i t i * A A A Obisk iz Smederevske Palanke V četrtek, 11. septembra, bo prispela na obisk 'v Škof j o Loko sindikalna delegacija iz pobratene občine Smederevska Palanka v Srbiji. Škof-jeločani bodo goste sprejeli na železniški postaji v Ljubljani. Že prvi dan popoldne si bodo Palančani ogledali mesto pod Lubnikom, zvečer pa se bodo v prostorih restavracije na Nami začeli prvi pogovori med obema delegacijama. Naslednji dan je na sporedu ogled delovnih organizacij: Termike na Trati, LTH na Trati in v Vincarjih ter Alpine v Žireh. Zadnji dan obiska, v soboto, pa bodo gostitelji popeljali goste na ogled nekaterih turističnih zanimivosti Gorenjske. Predviden je obisk Bohinja, Vogla in Bleda. Sindikalna delegacija iz Smederevske Palanke bo obisk v Skofji Loki končala v soboto zvečer. -jg Posvet za pedagoge iz zamejstva V ponedeljek se je v Skofji Loki začel seminar za pedagoške delavce iz slovenskih dijaških domov v zamejstvu. Posveta, ki ga vsako leto pripravlja zavod za šolstvo SR Slovenije in je tokrat prvič pri nas, se je udeležilo šestnajst slušateljev iz Celovca, Trsta in Gorice. Namen vsakoletnih seminarjev je pomagati pedagoškim delavcem z one strani meje pri njihovem vzgojnem delu v slovenskih dijaških domovih. Na škofjeloškem posvetu so predavali priznani strokovnjaki iz zavoda za šolstvo in pedagoške akademije. Udeleženci seminarja so obiskali ter si ogledali tudi več dijaških domov v različnih krajih Slovenije. Še posebno jih je navdušil obisk v vojaški gimnaziji ter dijaškem domu Franc Rozman-Stane v Ljubljani. -jg V vseh OO ZSMS marksistični krožki Na posvetu, ki so se ga udeležili člani predsedstva konference mladih v krajevnih skupnostih občine Kranj in predsedniki osnovnih organizacij mladine iz KS in ga je vodil Milan Bajželj, so se pogovarjali o nalogah, ki jih čakajo jeseni. Dogovorili so se, da bodo v vseh organizacijah, ki še niso izvedle popisa članstva, to naredili takoj. V vseh osnovnih organizacijah naj bi še to jesen zaživeli marksistični krožki, v katerih se bodo mladi seznanjali z marksistično mislijo, aktualnimi dogodki doma in v svetu, gospodarskimi vprašanji in podobnimi temami. Na seji so se tudi pogovarjali o srečanju mladine iz krajevnih skupnosti. Srečanje je že postalo tradicionalno in ga vsako leto pripravi nekaj najbolj aktivnih osnovnih organizacij. Lani je bilo srečanje v Cerkljah, letos pa so se dogovorili, da bo v Preddvoru. Za pripravo srečanja so imenovali poseben odbor. -lb Avtomatizacij a hidrocentrale Srednja Drava II Iskra - Industrija za avtomatiko je /. Dravskimi elektrarnami Maribor sklenila pogodbo za dobavo opreme za lokalne avtomatizacije hidroelektrarne Srednja Drava II, ki so jo začeli graditi v Forminu pri Ormožu. Elektrarna / dvema agregatoma skupne moči 120 megavatov bo popolnoma avtomatizirana. V njej ne bo zaposlenih, ker bo daljinsko vodena i/, centra v Mariboru. Predvidevajo, da bo prvi agregat začel obratovati julija 1977, drugi pa novembra isto leto. Sicer pa se bo po zaključnem idejnem projektu Iskrina dobava še povečala na opremo za meritve, regulacijo ter informacijski model elektrarne. Celoten posel pa bodo opra vili strokovnjaki za področje avto mati/arije elektrarn Iskrine In dust rije za avtomat iko. Poleg hidroelektrarne Srednja Drava II pa v Iskri pripravljajo še avtomatizacijo devetih agregatov v hidroelektrarnah Dravograd l, Vuzenica II, Kala 1, Doblar III in Zavomik II ter 1H zapornic na vseli dravskih elektrarnah. Skupna vrednost teh naprav bo znašala 27 milijonov 200.000 novih dinarjev ,\ / RAZRITO PARKIRIŠČE PRI BEKSELNU - Na prostoru nekdanjega Bekselna v Kranju pri bifeju Turist je že precej dolgo parkirni prostor. Žal*11 najbolje urejen. Zaradi lukenj in razpadajočega asfalta je marsikatere^0 voznika strah zapeljati nanj — Foto: F. Perdan Trčil v drevo V ponedeljek, 1. septembra, ob 21.20 se je na lokalni cesti^med Cešnjevkom in Dvorjami pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Rogelj (roj. 1947) iz Cešnjevka se je peljal z osebninj avtomobilom zastava 750 proti Dvorjam. Na ravnem delu ceste je zapelji z obema kolesoma zunaj vozišča, vendar mu je uspelo zaviti nazaj na cesto-tu pa ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer je najprej oplazil drevo, v nasled; njega pa je silovito trčil. V nes/eči je bil voznik hudo ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu pa je za 10.000 din. Nezgoda kolesarja V ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri se je v Radovljici pri odcepu z* parkirni prostor pri slaščičarni Vrba pripetila prometna nezgoda. Vozni* osebnega avtomobila Franc Zupan (roj. 1934) iz Radovljice je peljal od avtobusne postaje proti Begunjam in je zavijal levo na parkirni prostor. Za nji1?1 je vozil kolesar Mirko Jalen (roj. 1958) iz Rodin, ki je avtomobil hotel Vrteti po levi, pri tem pa je trčil vanj in padel. Hanjenega so prepeljali v jesen1' ško bolnišnico. Trčil v kolesarja V torek, 2. septembra, okoli 11. ure se je na regionalni cesti v bližini Brnika pripetila prometna nezgoda. Kolesar Franc Vrhovnik (roj. 1914) Brnika se je na kolesu peljal v smeri Kranja. Ko pa je zavijal levo na kolov^j no pot, je ne dovolj jasno nakazal spremembo smeri, tako da ni m°8e pravočasno reagirati voznik osebnega avtomobila Franc Polenc (roj. 1930)» Ljubljane, ki je sicer z neprimerno hitrostjo pripeljal za njim. Kljub zaviranj je avtomobil trčil v kolesarja, tako da je ta padel in se ranil. Zdravi se ljubljanski bolnišnici. Umrla v bolnišnici V torek, 2. septembra, je v ljubljanski bolnišnici umrla zaradi ran ljenih v prometni nesreči, Olga Plesničar (roj! 1926) iz Kranja, Planina m Prometna, nesreča se je pripetila 30. avgusta zjutraj na Cesti 1. niaja Kranju, koje Plesničarjeva na kolesu v križišču trčila v osebni avtomobil- L. M Iskrina dobava SZ prave tipa Z 12-F omogočajo Pre e. V Moskvi je bila konec avgusta podpisana pogodba z Atomenergo-exportom o dobavi 28 končnih in 10 ojačevalnih Iskrinih postaj tipa Z 12-F. Naprave ho izdelala in dobavila Iskra-Klektrotnehanika. TOZD tovarna elektronskih naprav Ljubljana. Prve naprave bodo izvozili že decembra letos, preostale pa postopno do konca prihodnjega leta. Visokofrekvenčne telefonske na Ozimnica Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah pripravljajo sestanek s predstavniki organizacij združenega dela s področja trgovine ter s preskrbovale i trdih goriv. Na sestanku se bodo pomenili o pravočasni in o organizirani preskrbi z ozimnico, o cenah, o količinah in nasploh o možnostih preskrbe. Akcija naj bi potekala od 15. septembra do konca oktobra I) S. Sindikat in delegatski sistem V ponedeljek, H. sept embra, in v torek, !>. septembra, DO Jescniec obiskala, dve delovni organizacij^ delovna skupina i/, predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. S sa moupravnimi organi Železarne in Splošno gradbenega podjetja Sava, s člani delegacij, samoupravnih interesnih skupnosti in s predsedniki zborov delovnih ljudi in s smdikal nimi delavci se bodo člani skupine pogovarjali o delovanju delegat skega sistema fflede na vlogo smdi kata v njem. Člani delovne skupine bodo imeli sestanek tudi s predstav niki občinske skupščine, predsedniki družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki izvršnega sveta. Ugotavljali bodo i*kuinje V delovanju delegatskega sistema občinskih /.bo rov, * D. S. 12 telefonskih kanalov po žičnih Z\ zah oziroma prostih visokonapetojjjj nih vodih. Nanje je moč priklju . več ojačevalnih postaj za pi'«'"10^, tev večjih razdalj. Ministrstvo ^ energetiko Sovjetske zveze bo s t napravami povezalo električne C . trale v SZ in prek njih poleg tf()VC prenašalo še druge podatke *n mande. , ^ Napravo Z 12-F so razvili str0JS njaki Iskrinega inštituta za Prel1Q. no tehniko. Nekatere tehnične FJ drobnosti pa so prilagodili zahte kupca. A- Pokal Glas* za najboljšega Na IV. mednarodnem tekmovanju v smučarskih kih na 50-metrski skakal niei i/, plastike na , Savi bo v nedelio. 7. sef Gorenj' nedeljo, 7. •% tembra, ob 14. uri nastop1 okoli 70 skakalcev. Orga/JJ, zator — smučarski k' . Triglav — skrbno Pr£ pravi j a na to naj pome*11 nejšo prireditev leto*1})* sezone. Najbolje uvrščen» članski in mladinski k kurenci bodo prejeli Pr,z ie, nja in praktične nagrtl^j Za najboljšega v ^'ul",jl0 konkurenci je prispev pokal naše uredništvo. 0 Še enkrat opo/.arj*» najmlajše ljubitelje 8\l. carskih skokov, da je ot% nizator razdelil po °*?5f|| nih šolah 1000 brezpb^j. vstopnic, ki jih ziun*e^0d« rani lahko dobijo pr« j0 stvu šole. Prav tako I imeli brezplačen otroci do 10 let starosti vstop