Marija Pomočnica na Brezjah in čudne dogodbe na tem kraji. V Ljubljani, 1873. Natisnila Ign. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani Založil Simon Triplot na Brezjah. tr^-O jč^ r(-)> Brezje je čedna vas kake tri ure hoda nad Kranjem pri belaški cesti blizo Otoka naGorenskera, proti stermim mejinim goram kranjske in koroške dežele. Tu je na ravnem polji med sadnim drev¬ jem cerkvica svetega Vida, poddružnica mošniške duhovnije v radolškem okraji. V tej cerkvici je v desnem stranskem oltarji v obokani kapelici prav lepa na platno zmalana podoba Marije Pomočnice, ktero je s kapelico vred zmalal sloveči kranjski malar Leopold Lajer. Ljudje pripovedujejo, da je bil ta malar zavoljo pona¬ rejenih bankovcev na več let v ječo obsojen; v ječi pa zaupljivo moli k Mariji in jo prosi, da bi ga rešila iz ječe, in obljubi, če se mu spolni ta želja, da bode kapelico pri Mariji Pomočnici na Brezjah lepo zmalal. To se tudi 1814. leta zgodi, kakor se vidi v tej kapelici na malar- jevem podpisu. — Spredaj na kapeličnem oboku so 4 zapisane besede iz Salomonovih pripovesti: ,,Bla¬ gor človeku, kteri vsaki dan pri mojih vratih čuje! — In res! te pomenljive besede se vedno od dne do dne spolnujejo na tem svetem kraji. Veliko, veliko ljudi iz bližnih in daljnih krajev je že prišlo in še vedno prihaja k Mariji Po¬ močnici na Brezje, kar je 22. kimovca 1865. leta neka deklica tu zadobila čudno pomoč. Tudi pozneje je pri tej mili podobi mnogo ljudi za- dobilo več milosti, kakor se sploh pripoveduje od hiše do hiše po Gorenskein in še dalje in je bilo že tudi popisano v ljubljanskem katoliškem listu, v ,,Zgodnji Danici“ 1864. leta. Po teh ljudskih pripovedkah in po imeno¬ vanih spisih v „ Zgodnji Danici" je tukaj v teh bukvicah ob kratkem popisano, kar se je do sedaj čudnega zgodilo pri Mariji Pomočnici na Brezjah. Akoravno so pa te dogodbe med ljudmi že po¬ polnoma vtrjene in resnične, vendar pisavec teh bukvic po določitvi svete cerkve (n. pr. sv. splošnj. inkviz. L 1625. in 1624., pap. Urbana VIII 1. 1634. in 1641.) očitno spoznava, da, kar piše tukaj od posebnih milosti in čudežev, ima, se vd da, dokler jih cerkev ne potrdi, le človeško veljavo. Te čudne dogodbe pri Mariji Pomočnici na Brezjah pa pripovedujejo osebe, ki so tu zado- bile milost, same tako-le: 1. „Jaz Mica T., doma v Begnjah na Goreuskem, rojena 28. svečana 1846., sem lešala 12 tednov bolna; huda božjast me je lomila, in sicer tako, da se mi desna noga v kolenu po¬ polnoma sključi, da se v kolenu nič ne vdš, in je od kolena naprej vsa mrtva. Po bolezni hodim še šestnajst tednov po bergljah in med tem časom vedno rabim zdravila. Potem se mi dvakrat zaporedoma sanja, da grem v cerkev k Mariji Pomočnici na Brezje o bergljah, iz cerkve pa brez bergel j. Po svetem Matevži ta dan, to je 22. kimovca 1863. leta, grem res k Mariji Pomočnici na Brezje. Po sveti maši ostanem še v cerkvi in Marijo prosim, da bi se spolnile moje sanje. Marija me je uslišala; šla sem brez bergel j domu." 2. „Jaz Mica J . . , rojena 28. grudna 1841. leta v Zgošah, v begunjski fari, sem o svetem Jurji 1855. leta na desni nogi pred ko ne strahu zbolela. Od tistega časa mi je bo¬ lezen nogo tako skrivila, da- je bila peta spre¬ daj, prsti pa zadaj, kar vč vsa begunjska oko- 6 lica. Tako sem reva hodila o bergljah. Slišim pa, da je osemnajst let stara deklica, Mica T.iz Begenj, ki je že tudi en čas hodila o bergljah in je v torek pred sopraznikom Ma¬ rije Device milostive za rešenje jetnikov 1863. leta v kapelici na Brezjah popustila svoje berglje. To žene tudi mene tje k Mariji Pomočnici v sladkem zaupanji, da bodem tudi jaz pri Mariji sprosila zdravja. Naprosim tedaj begunjskega go¬ spoda kaplana Blaža, da bi 2 . vinotoka 1863. leta tam maševali, kar mi tudi obljubijo. Jaz pa grem že zvečer poprej tje, ker imam svojo teto tam, in prenočim pri njej. Do treh po pol¬ noči spim, potem pa več ne morem. Vstanem, se napravim, grem k Cerkveniku in ga prosim, da naj mi odprč cerkev. Ko pridem v cerkev, grem brž v kapelico in pokleknem pred oltar Marije Pomočnice ter jo goreče prosim, naj bi ona, ako je k mojemu zveličanju, tudi moje berglje k sebi vzela, namreč med tiste, ki so že visele na steni od poprejšne deklice. Po dokon¬ čani molitvi grem trikrat po kolenih okrog oltarja in molim, potlej pa zopet pokleknem pred oltar, in glej, tii čutim, kakor bi mi kdo nogo z oljem mazal brez vseh bolečin. Noga se začne pola- 7 goma stegovati, in jaz na enkrat stopim nanjo. Kdo li more popisati to moje veselje, pa tudi strah in grozo, ki sem ju ta čas občutila! — Proti dnevu začnejo ljudje prihajati v cerkev, in tudi gospod kaplan pridejo. Ko jaz ljudem povem, da že hodim, in jih tega s hojo tudi prepričam, strahu vsi zavpijejo in hite pravit to duhovnemu gospodu. Gospod kaplan pa mi rečejo, da naj Marije nikdar ne pozabim, da naj se ji vselej priporočujčm in jo prav prisrčno ljubim. Oblju¬ bim jim to in spolnovala bom vedno to obljubo.“ 3. „Jaz Neža T., rojena P., iz Mošenj, sem imela celih šest let za ušesom hudo bulo, ktera me je posebno o deževji zel6, zel 6 bolela in je bila že toliko zrastla, da je skoraj nisem mogla več z ruto pokrivati. Spr- vega oprašujem več zdravnikov in rabim tudi zdravila, pa mi vse nič ne pomaga; toraj pustim vse in se popolnama vdam v božjo voljo, ker prav gotovo mislim, da bom mogla kmalu umreti, vzlasti, ker so mi zdravniki rekli, da bom umrla, če mi to bulo prerežejo. Zvedila pa sem, da je neka deklica čudno ozdravela, ker je prišla k Mariji Pomočnici na Brezje. Tudi jaz hodim prav zaup ljivo na Brezje in prav goreče prosim Ma- rijo, da bi tudi raeui pri Bogu zadobila ljubo zdravje. Na vseh svetnikov dan zvečer 1863. leta čutim posebno hude bolečine za ušesom, da ne morem spati. Vstanem tedaj in se usedem k peči; bula se predčre, bolečina neha, in v kratkem sem popolnoma zdrava, tako da se sedaj skoraj ne pozna, kje je bila bolečina." 4. „Jaz Mica M_, S. iz Smokuča v brezniški fari, sem bila stara 21 let, ko me je jelo hudo po glavi trgati in metati. Le nektere jedi in prav malo sem smela vživati; enkrat cel teden nisom nič jedla, ne pila, ne spregovorila, pa sem vendar vse dobro čutila. V takem revnem stanu preživim sedem let; kar mi bolezen konča še desno roko. V rami je ne morem vzdigniti, prsti se zakrive v dlan, kakor bi pod njimi kaj držala. Tako skrčena roka se sključi v zapestji in se nague na laket proti komolcu. Pa tudi v komolcu se skrči in postane trda, da morem le z levico kaj malega storiti, sicer pa jo noč in dan nosim na prsih. Čez leto pa mi bolezen sključi še tri prste na levici, da si sirota ne morem kar nič pomagati; ne morem ne sama jesti in se ne oblačiti. V takem žalostnem stanu živim zopet sedem let. 9 Slišim pa, kaj se godi na Brezjah, se izročim Bog h in Mariji ter grem 5. listopada 1863. leta doli k Mariji Pomočnici. Prosim pa Marijo naj pred samo to, da bi jaz reva vsaj toliko ozdravela, da bi mogla gibati le še dva prsta na desnici, da bi si sama pomagala, kedar jem ali kedar se napravljam, in da bi smela vživati vse jedi od kraja. Pristavim pa tudi, če je moji duši k zveličanju, da bi rada popolnama ozdra¬ vela. — Pri prvi sveti maši ne čutim nič po¬ sebnega; o darovanji pri drugi sveti maši pa se mi začne roka tresti in me nekoliko boleti, kar se godi do povzdigovanja. Po povzdigovanji se roka začenja sama od sebe potezati in razkle¬ pati med najhujšimi bolečinami, tako da mi slabo prihaja. Kar poči v komolcu, roka se za pestjo in v komolcu ob enem zravna ter omahne po životu in tudi se začne gibati. Pri tretji sveti maši sem že roko brez levice vzdignila in v na¬ ročje položila; pri zadnjem evangeliji te svete maše pa se čez sedem let zopet pokrižam z desno roko." — Toliko se je zgodilo na tem kraji očitno. Koliko britkih solza pa je bilo tu že na skriv¬ nem obrisanih in koliko žalostnih src razvese- 10 ljenih in vsakoršnih dobrot in milost zadobljenih, bi se moglo le zvediti, ako bi bilo mogoče, da bi vprašali vse, ki so bili že tukaj pri Mariji Pomočnici in so k nji zaupljivo in pobožno molili. Nekdo pripoveduje: ,,0'blaki so mi dušo krili, Nevihta vjela je srce, Hudobni viri v me so lili, Protilo mi je vse gorje - V nesreči ti pa sem Devico Prisrčno prosil za pomoč, Sem upal v blago Pomočnico, Zvedrila da mi bode noč. Na enkrat, glej! se mi posveti, Prečudna luč mi gre v serce; Zbeži mi strašno vse gorje. Odkrije se mi v zarji zlati Devica mila, nje obraz, In dano mi je prav spoznati Premili njeni ta-le glas: „Lej, bude vse ognjene strele So bile v te obrnjene, Prestrašno bile te zadele, Ti strle vero, upanje. Prositi nisem jaz nehala, Da rešim te nesreče te, Da milost božja prisijala Ti v revno zopet bi srce.“ 11 In res mi dušo zdaj ogreva Device mile rajski žar; In srce moje ji prepeva Hvaležno slavo in srčni dar.“ Kdo drugi pripoveduje: „Ves zbegan že in ves omamljen Sem hodil vso nevarno pot, S pogledom milim pak izdramljen In rešen bil sem grešnih zmot. Mi zginile so grešne tveze, Razdrle se hudobne zveze, In klil mi je, ko ne popred, Otroške vere sladki cvet. Rumeno solnce prisijalo Mi lepo tako nikol' še ni, Srce mi sladko je navdalo, Znovilo mi je vse moči. Zavest je prava se zbudila, S prežlahtnim duhom me polnila. Pomladni raj mi zdaj cvete, Življenje novo v meni je“. 17. kimovca 1866.1. je pri Mariji Pomočnici na Brezjah zadobila zdravje 10 let stara deklica Marica G .... iz Dobrepolj, kar pripoveduje tako-le: 12 „Bolezen v udih sem imela, Ki hudo je lomila me, Da mogla hodem še hoditi, Zgubila že sem upanje. Je tednov osemnajst minulo, Odrekle kar so mi noge, Zelene trate in cvetice Le žalost bile so zame. Pa mati so me tolažili, Da bom hodila še lahko, V Boga naj trdno le zaupam, Podelil mi še zdravje bo. — Na božjo pot, na Brezje mile, Mariji me obljubijo, Da ona zdravje je bolnikov, Prigodbe mnoge kažejo. Prisrčno bila sem vesela, Ko prišel je željeni čas, Da sem na Brezje se peljala, Premili vidila obraz. Tii sem molila in prosila, Mariji zročevala se, Da tudi meni da naj milost, Ki drugim toliko je daje. 13 In glej! že čutim moč prečudno Ki vtrja slabe mi noge; Pri materi vesela vstanem, Veselja točive solze, — In bolj ko nekdaj tekam zdrava, Hoditi v cerkev mi slast, In vsaki dan za milost tako Bogu, Mariji pojem čast.“ 14 Molitev svetega Germana, carigrajskega patriarha, kris tj ano v pomočnici. 0 moja kraljica, Ti si moja edina tolažba, dana od samega Boga. Ti si nebeška rosa, ki ogenj mojega trpljenja gasi! Ti si luč moje duše, kedar jo teinota pokrije! Ti si moja vodnica na poti tega življenja! Ti si moja luč v sla¬ bostih, Ti moje bogastvo v moji revščini, Ti si zdravilo mojih ran, Ti moja tolažba, kedar žalosti jokam! Ti si upanje mojega zveličanja! O! usliši tedaj moje prošnje, imej usmi¬ ljenje z menoj, kakoršno se spodobi materi božji, ktera ljudi tako neskončno ljubi! Zadobi mi, kar prosim, ker si naša branivka in naše veselje! Stori, da bodem vreden, kedaj tistega veselja de¬ ležen postati, ki ga Ti zdaj v nebesih uživaš! O stori, da v nebesa pridem! O Marija, Ti si mogočna zadosti, da grešnike rešiš, in Ti ne potrebuješ, da bi se tebi kdo posebno priporočal, ker si Ti mati božja! Amen. 15 Molitev k Mariji Pomagaj. ® Ti visoka nebeška kraljica in mati usmiljenja! Ti, ki se imenuješ Marija Pomagaj, glej me tukaj na kolenih pred tronom Tvoje milosti, kjer je na Tvojo prošnjo že toliko in toliko ljudi veiike gnade sprejelo; kjer si Ti sprosila žalostnim tolažbo, potre¬ bnim pomoč, malosrčnim potrjenje, bolnikom zdravje, grešnikom milostljivo odpuščanje grehov. O preblaga devica! ko bi Te pač jaz mogel ljubiti z ljubeznijo vseli tistih, kteri so Te na zemlji molili, kako bi jaz potem hotel Tvojega božjega sina častiti in hvaliti! O ko bi mogel noč in dan svoje roke k Tvojemu bož¬ jemu sinu in k Tebi povzdigovati in zavoljo svojih grehov grenke solze ped Taboj točiti! Potem vem. o Marija! da bi mi Ti svoje mogočne priprošnje ne odrekla, in tudi Tvoj preljubi sin bi mojega potrtega srca ne zavrgel. Pa če mi ravno to ni mogoče, vendar močno zaupam, da bom na Tvojo prošnjo, o Marija Pomagaj! rešen nadlog in težav, ktere teže mojo dušo in telo. Daj, o Marija Pomagaj! da moje veliko trdno zaupanje ne bo osramoteno. Spomni se, o mila Devica, da še ni bilo nikdar na svetu slišati, da bi bil kdo zapuščen, kdor je s pravim zaupanjem pri Tebi pribežališča iskal! Spros i tedaj tudi meni pri svojemu sinu pomoč v moji po¬ trebi, tolažbo v mojem terpljenji in mir in pokoj mojemu sercu. Amen. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA