PoStnina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^^fe^H ^^^^h^Hv ^i^k ^^^^i ^^nfli ^b^k ^i^l Izhaja vsak petck ob 16. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Cclje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: lcvo f Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 iefo XXII. Cefje, petek 9. februaria f940 Štev. 7. Bogdan Pušenj&k: Estonska Iabruh nove evropske vojne in prav posebno poseg sovjetov na evropski se- ver je ponovno postavil v ospredje ave- tovnega zanimanja vse tri povojne balt- ske državice Litvo, Latvijo in Estonsko. Z obžalovanjem je svetovna javnost sprejela lani v oktobru vest o kapitula- ciji ten idiličnih baltskih državic in kr- äitvi njih suverenosti po sovjetskcm medvedu. Po napadu sovjetov na malo Finsko in prav posebno po zadnjih neuspehih rdeče armade na vseh finakih bojiačih se jc pojavilo v svetovnem časopisju vprašan.ie aktivne pomoči estonske ar- made sovjetom. Potrdiio te teze pa je našla svetovna javnost predvsem v ne- davnem potovanju vrhovnega poveljnika estonske oborožene sile generala Johana Laidonerja v Moskvo, deloma pa tudi v dejstvu, da bi bil edino estonski vo- jak zaradi svoje velike fizične, rasne m duäevene sličnosti ter navajenosü na iate terenske in klimatske pogoje sposoben hitro streti odločni odpor ju- naškega finskega naroda. Te vesü pa so Be lahko razäirile samo zaradi velike ne- poucenoati svetovne javnosti o oaton- skem narodu in njegovem miroljubnem poslanstvu na evropskem severu. Estonska je po svoji krvavo priborje- ni svobodi vzdrževala in razvijala prija- teljske odnose z vsemi državami in prav posebno s sosednimi. Samo dobra volja pa ni vedno zadostovala, da bi bila jam- čila državi njeno varnost. Ze v prete- Wosti je e&tonski problem tvoril del glawiega problema Baltskega raorja in vec kakor enkrat so Estonsko podjarmi- te velesile, ki so imele »dominium Ma- ris Baltick. Kadarkoli je hotela kakšna veleaila doseči na Baltiku svojo premod", je Estonska vedno znova postala žrtev te velesile. Estonska sama je bila mno- go preslaba, da bi se bila mogla uspeä- no upirati svojim mnogo močnejšim na- sprotnikom. Zaradi tega je bila Eston- ia vsa leta po vojni goreča zagovorni- c^ Društva narodov, ker je pač upala, da bodo raetode mednarodnega sodelo- vanja zmagale nad uporabo surove sue. S ten vidikov je bila tudi zunanjepoli- tjčna delavnost estonskih vlad zelo ak- üvna. Poleg prijateljskih in nenapadal- nih pogodb z Litvo, Pinsko in Latvijo, s katero je 1. 1927. celo sklenila carinsko uitijo, si je Estonska predvsem prizade- vala urediti svoje odnošaje a sovjeti, s katerimi je bila 1. 1920. sklenila mirovno pogodbo. Toda vsa ta njena prizadeva- nja je načrtno motila kominterna, ki je a komunistično agitacijo ustvarjala at- raosfero nezaupanja in tudi v sovjetskem uradnem časopisju priobčevala ostre na- pade in zasmehovanja na račun eston- ske vlade. Prizadevanja estonske vlade pa so končno le rodila uspeh in 1. 1932. je prišlo do pornirjcnja in sklenitve pri- jateljske in nenapadalne pogodbe med Estonsko in Sovjetsko Rusijo. Poudariti pa je treba, da je priälo do tega pakta samo zaradi velikih trgovskih interesov sovjetov na Estonskem. Estonska lahko namreč edina služi Sovjetski Rusiji kot tvanzliiia ckžela za prevoz izvoznih in uvoznih produktov. S sklcnitvijo te po- godbe je dala Estonska sovjetom velike privUegije. Toda kljub tej prijateljski Pogodbi so sovjeti brez skrupuloznosti z ultimativnimi zahtevami Lssilili poleg Litve in Latvije tudi od Estonske že »lane strategiene privilegije, ki so raz- majali auverenbst Estonske. Estonski in finski narod spajajo ozke krvne vezi, Saj pripadata oba naroda ugro-finski narodni skupini in sta njuna jezika vsaj toliko slična kakor slovenski m srbohrvatski. Oba naroda sta bila vsa leta po vojni ijzpostavljena intenzivni ko- munistični. agitaciji. No varnost te pro- Pagande je bila posebno prva leta po vojni tako velika, da so mnogi inozem- ski politiki dvomili, da se bosta mogli obe mladi državi z uspehom upreti tej skrlti propaganda Kakor finski komu- nistični voditelji s Kuusinenom na Čelu, tako so tudi estonski komunistični vodi- telji zbežali v Sovjetsko Rusijo, od ko- Balkan — simbol miru Velik pomen konterence Balkanske zveze v Beogradu — Vojna na Finskem — Pred usodnimi dogodki na zapadu V Beogradu je od 2. do 4. t. m. zase- dal stalni svt-t Ba'kanske zveze. Za raz- govoro in sklepe štirih zunanjih mbii- sti'o\' zveze (Jugoslavije, Turčijc, Ro- munije in Grčije) se je zanimal ves svet, kar je v tch razburkanih časih razumlji- vo. Zunanji ministri vseh štirih držav so odloeno poudarjali \oljo do mbroljubne politike. Po končanem i>osvetu je bilo izdano uradno sporočilo, ki vsebujc ^ gla\Tiem: »Stalni svet Balkanske zveze se je se- stal v Beogradu 2., 3. in 4. febraarja. Grčijo je zastopal Jean Mctaxas, pred- nednik vlaomeiiila le urcditev miru, vendar pa Bolgarija hi Romunija pri tern ne bi zavzeli neprijateljskega stali- šča nasproti Sovjetski Rusi,ji. Velika ovi- raza sklenitev pogodbe pa je v bolgar- skfli zahtevah, naj Romunija odstopi južno Dobnulžo. Mnogi tuji listi nagla- šajo, da bi Romunija storila moder čhi, če bi vprašanje Dobrudže, ki je življenj- skefta vpraüanja za Bolgarijo, rešila na praxiceii natui. Pri tem izvajajo, da bi s tem bil mir v tem delu Evrope morda za vselcj zagotovljen. Boji na jiižncm Finskem kažejo ne- spremenjeno sliko otlločnega wlpora Fincev. Sovjetske čete so izvršile v zad- njih dneh na Karelski ožuii vrsto silo- vitih napatlov, ki so jih pa finske čete wlbile. Sovjetska letala nadaljujejo z bombardiranjem finskih krajev. Ce ne bodo dobili Fhici kmalu prav izdatne pomoči iz raznih drugih držav, se najbrž ne bo! Vabimo vse one, ki so se v letih 1919.-—1920. borili za našo sevemo mejo, pa niso še državljani kra- Ijevine Jugoslavije, da se v lastnem in- teresu čimprej prijavijo zaradi podelit- ve spominske kolajne. Vsa zadevna po- jasnila prejmejo v društveni pisarni Le- gije koroških borcev v Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 7-1. Rok za pri- javo za podelitev spominske kolajne bo skoro potekel, zato naj se vsakdo, ki misli, da ima pravico do tega odlikova- nja, čimprej zglasi. Vsakdo, ki se pri- glasi, naj prinese s seboj eventualne vojaške listine, s katerimi lahko izpriča, da se je v resnici udeležil borb na naši severni meji. —- Glavni odbor LKB. — Izredne podpore sezonskini delav- cem kot predujmi na redne podpore. Od ekspoziture Javne borze dela v Celju smo prejcli: Po odloku upravnega odbo- ra Javnc borze dela v Ljubljani se do- voljujejo delavcem obdobnih opravil (se- zonskih) predujmi na redne podpore v obliki izredne podpore do polovice zne- ska, kolikor hi znasala redna podpora na zaposlitev v zadnjih dveh letih. Delav- cem obdobnih opravil, ki po 15. aprilu 1940 še ne bodo zaposleni in bodo re- flektirali na redno podporo, se bodo to- rej ti prejeti zneski izrednih podpor od- bili od rednih podpor, izplačanih po 15. aprilu 1940. — Zameigava starih kovancev. Stare srebrne kovance za 50 din je treba za- menjati do 16. t. m., stare kovance po 1 diin do 20. aprila, Brebrne kovance po 20 din ter kovance po 2 din in 50 par pa do 16. avgusta. Cel/e in oko/i ca c Ljud&ko vscučilišče. V risalnici me- Ščanske sole bo predaval v ponedeljek 12. t. m. g. prof. Valter Bohinec iz Ljubljane o »Svetih gorah in svetih je- zerih«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. c Zanimivo planinsko predavanje. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD v Celju bo predaval v četrtek 22. t. m. ob 20. g. dr. Josip C. Oblak iz Ljubljane v risalnici meščanske sole o temi »Okrog Karpatov in preko Romunije do Crnega morja«. Predavanje bodo spremljale zanimive skioptične slike. c Predavanje za skavte. V nedeljo 11. t. m. bo predaval ob 10. dopoldne v risalnici meščanske äole za člane Mrko- njičevega stega skavtov g. inž. Lavren- čič o zaščiti oivilnega prebivalstva pred napadi iz zraka pod naslovom »Skav- tizem v službi naroda«. Za člane je pre- davanje obvezno, vsi prijatelji skavtiz- ma pa so vljudno vabljend. c Obrtniško zborovanje. Skupno zdru- ženje obrtnikov v Celju je imelo na sveč- nico v hotelu »Poäti« svojo 56. skup- ščino, ki jo je vodil predsednik g. Sto- jan Holobar. Skupščine, ki je bila raz- meroma slabo obiskana, sta se kot za- I etopnika Zbornice za TOI udeležila pod- j predsednik g. Ogrin in zbornični svetnik | g. Hohnjec. Ob koncu leta 1939. je imelo 13.696 din premoženja. Celjska obrtniš- ka združenja nameravajo skupno kupiti Obrtni dom v Celju, ki je last Zbornice za TOI. Zadevna pogajanja so v teku. Na skupščini je bilo sporočeno, da je bil namesto g. Avgusta Tačka izvoljen za predsednika odseka brivcev in frizerjev j g. Ivo Vozlič. Na skupščini je bila spre- ' jeta resolucija, ki vsebuje naslednje za- hteve: Novelizacijo obrtnega zakona, ureditev sistema zbornic v dravski bano- vini, ki je velike važnosti za gospodarski obstoj in razvoj obrtništva. Izda se naj uredba o minimalnih cenah obrtniških izdelkov. Ostro je treba nastopiti proti šušmarstvu in proti izvrševaniu obrtniš- kih del v kaznilnicah. Preprečiti je treba izvrševanje obrtniških del pri javnih in samoupravnih oblastvih v lastni rcžiji. Izvede naj se starostno zavarovanje obrtnikov. Izvršijo naj se volitve v Okrožni urad za zavarovanje delavcev. c Odsek Zve/e Maistrovih borcev v Celju je imel v nedeljo reden letni občni zbor v restavraciji pri »Belem volu«. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Franjo Roš, je razpravljal predvsem o potrebi likvidacije celjskega odseka Zve- ze Maistrovih borcev in njegove zdru- žitve z Legijo koroških borcev. Do voli- tev novega odbora ni prišlo, pač pa je bil sprejet predlog, da sedanji odbor v soglasju z Zvezo Maistrovih borcev ukre- ne v dveh mesecih potrebno, da so celjski odsek likvidira in združi z Legijo koroš- kih borcev, ker imata obc organizaciji iste cilje. c Iz celjskega mestnega sveta. Gosp. Franjo Wltavsky, uradnik einkäme v Celju, je podal ostavko na položaj člana mestnega sveta celjskega. Kakor čuje- mo, nameravajo še nekateri člani mest- nega sveta podati ostavko. Popravek V smislu § 13. tiskovnega zakona Vas prosim, velecenj. gosp. urednik, da izvolite v svojem cenj. listu na istem mestu, z istimi črkami in ob istem casu objaviti naslednji uradni popravek, ki se tiče neobjavljenih netoouosti: Ni res, da se v nekaterih klofutarnah vedno tepejo kot za stavo; res pa je, da bo 2. marca nudil »Planin- ski sejem« v Narodnem domu odlično zabavo. Ni res, da vlada po vsem svetu tiskovna svoboda; res pa jc, da boš na >sejmu<< užival, če nisi neroda. Ni res, da bo tudi pri nas za nekatere že v kratkcm definilivna »selitev«; res pa je, da je planinski raj pred Ve- liko nočjo poslednja prireditev. Ni res, da se ministri države Mavlast ne bogate na račun države; res pa je, da imate na planinskem sejmu vedno obilo zabave. Ni res, da pošlje neka država že v krat- kem na Vcnero magnetične mine; res pa je, da pridejo na »sejem« najbrh- kejše Berte, Mine in vitke Terezine. Ni res, da so Marsovi prekopi umetno zaklonišče; res pa je, da bo 2. marca v Narodnem domu prijetno zabavišče. Ni res, da pride na ta »sejem« tudi eel cirkus diplomatov; res pa jc, da nastopi takrat na odru vrsta klovnov in državnih akrobatov. Ni res, da dobi Celje že letos justično palačo, uradništvo pa trinajsto plačo; res pa je, da boš na sejmu izvrstno po- strežen za malo plačo s pijačo in je- dačo. Izvolite, velec. gosp. urednik sprejeti mojo toplo zahvalo in izraze odličnega spoštovanja! Direkcija raja: Marnires m. p. c Rajanje društva »Sočc« v Celju, ki bo v soboto 10. t. m. v Narodnem do- mu, bo letos vsekakor še zanimivejše in privlačnejše zaradi nastopa vseslovan- skih narodnih noš. Zato se nadejamo, da ne bo nihče izostal. c IV. celjski karneval, ki ga je prire- dil SK Celje na pustno soboto v Narod- nem domu, jc bil izredno dobro obiskan. V učinkovito in okusno okrašenih pro- storih se je ob zvokih odličnega Odeon jazza iz Ljubljane razvilo nad vse ani- mirano pustno rajanje, ki je trajalo do jutranjih ur. Pri konkurenci mask je prejela prvo darilo (zlato zapestnico) gdč. Zora Spindlerjeva, drugo darilo (zlato verižico, darilo tv. Lečnik) ga. Heda Sumerjeva, tretje darilo (svilo za kombineže, darilo tv. Petek) ga. Pepca Wltavska, četrto darilo (frotirke, darilo tv. Hladin) gdč. Zofka Požunova, peto nagrado (darilo tv. Stermecki) ga. Ju- eti Dečmanova, šesto nagrado (darilo tv. Schicht) gdč. Olga Novakova, sedmo nagrado (darilo tv. Schicht) gdč. Rezi Novakova, osmo nagrado (darilo tv. Löffler) gdč. Anica Mirnikova, deveto nagrado (darilo frizerskega salona Fraj- lc) gdč. Slava Butkovičeva. Prvo nagra- do za najoriginalnejšo masko (srebnio kaseto za cigarete, darilo tv. Mislej) je prejel kapitan iz odlične orientalske sku- pine (g. A. S.)( drugo nagrado (stekle- nico kolonjske vode) pa mornar Popaj (g. Franjo Frajle). c Maškarada Olepševalne&t in Lujsko- pronietne^a dnišfrva v Celju, ki je bila na pustni torek v Narodnem domu, je odlično uspela. Obisk je bil rekorden. Mask je bilo zelo mnogo, med njimi lepo štcvilo okusnih in originalnih. V okusno okrašenih prostonih se je razvilo pre- šerno pustno razpoloženje, ki je seveda doseglo višek v veliki dvorani, Itjor je trajalo plesno vrvenje ob zvokih znane- ga celjskega Jonny jazza do jutranjih ur. Pri konkurenci mask je dobila prvo darilo kot najlepäa maska (jedilni pri- bor v etuiju) gdč. Herta Mlakarjeva, pr- vo darilo kot najoriginalnejša skupina (damsko kolo in balo flanele) ge. Hele- na Rajhova in Pepca Wltavska (»Laško pivo«), prvo darilo kot najlepäa skupina (svilo za pet garndtur perila) pa mehi- kanska skupina. c Veselo pustno rajanje za deco, ki ga je priredilo Sokolsko druatvo Celje-ma- tica na pustno nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, je poleg dece obiskalo tudi mnogo odraslih. Deca je nastopila v ljul>kih in pestrih maskah in se je ob zvokih sokolskega orkestra od srea zabavala. Društvo je razigrano deco v maskah obdarilo s pomarančami in keksi. c Za kovinarski in mojstrski izpitni tcčaj sprejema ustne ali pismene prijave še do 15. t. ml. celjska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbor- nici za TOI. c UčitcJjsko zborovanje. Sresko dru- štvo JUU v Celju bo zbox*ovalo v soboto 10. t. m. s pričetkom ob pol 9. dopoldne v I. drž. narodni šoli v Celju. Poleg sta- novskih in organizacijskih zadev je na dnevnem redu tudi poročilo ge. Angele Vodetove iz Ljubljane o socialnem polo- žaju žene in učiteljice ter njenem odno- su do sredinc, v kateri živi in dela, in poročilo gdč. Ivanke Zupančičeve o atc- ciji za zimsko pomoč obmejni deci. Slike za legitimacije najhitreje, točno in dobro izvrSuje Foto Pelikan Celje - Razlagova ulica c Redni obeni zbor Učiteljske gosi>o- darske in kreditne zadruge r. z. z o. z. a Celju bo v soboto 17. t. m. ob 13.30 v konferenčni sobi II. drž. deške narodne sole v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Citanje zapisnika zadnje redne skup- ščine. 3. Poi-očilo upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Sklepa- nje o letnem sklepnem računu in o po- rabi poslovnega prebitka ter podelitev razrešnice članom upravnega in nadzor- nega odbora. 6. Volitev članov upravne- ga in nadzornega odbora. 7. Predlogi in pritožbe, ki jih je treba predložiti 8 dni pred skupščino. 8. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti; b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posamezne- mu zadružniku; č) določitev obrestne mere posojil in hranilnih vlog; 9. Slu- čajnosti. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim re- dom, ki bo v smislu točke 38. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. c Rczervni oTicirji bodo zborovali. V nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma redni let- ni občni zbor pododbora Udruženja re- zervnih oficirjev in ratnikov v Celju. c Redni letni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Celju bo v sredo 14. t. m. ob 20. v pevski sobi v Na- rodnem domu. Dnevni red bo obsegal po- ročila društvenih funkcionarjev, volitve novega upravnega in nadzornega odbora ter slučajnosti. Odbor vabi člane in pri- jatelje društva, da se udeležijo občnega zbora v polnem številu. c Redna letna skupščlna «reskega od- bora društva Rdečega krlža v Celju bo v četrtek 22. t. m. ob 20. v mestni po- svetovahiici, na kar opozarjamo vse članstvo, vabljeni so pa tudi vsi prija- telji draštva. Kino ¦ UNION ¦ Celje 9. in 10. februarja V ImenuL zakona F.den najstraSnejSih filmov, kar ste jih kdaj videli na platnu. V netnškem jeziku. liudolf Fernaa Hein old Berndt Fritz Kampers 10. (ob 20.30) do 13. februarja Ponoista avantura Film tenipa, duhovitih in nape till zgodb, Olgu Čehova Paul Klinger Georg Alexander Haus Junkeraiaan V nemSkem jeziku c Okrajno zborovanje sadjarjev v O- Iju. Sadjarje in vrtnarje opozarjamo, da bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici II. drž. deške narodne sole (okoliške) v Celju okrajno zborovanje sadjarjev pod vodstvom zastopnika Sad- jarskega in vrtnarskega društva iz Ljub- ljane. Obravnavale se bodo važne sad- jarske zadeve. c Slovanski vcčer v Celju. Socialni od- sek celjske sokolske župe bo priredil v Narodnem domu v Celju v soboto 6. aprila slovanski večer. Prireditev bo redke vrste, ker bo ves spored izveden tako, da bo vsakega udeleženca navdal s ponosom, da je pripadnik slovanske zajednice, in ga napojil z vero v lepšo bodočnost slovanstva. Ze pred vhodom v dvorano bodo dekoracije in naprave sle- hernega opozorile, da je prišel v domo- vanje Slovanov. Prav posebno naj mi- slijo na ta večer sestre in bratje, ki imajo kakršno koli slovansko narodno nošo. 6. aprila naj bo zbor narodnih noš v celjskem Narodnem domu. Prireditve- ni odbor bo uvedel za ta večer posebne vaje za slovanske plese in kola. c Kaj je s plinom v Celju? Na dopis, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom v zadnji številki našcga lista, nam je polala mestna plinarna sledeče pojasni- lo: Letošnja zima s šesttedenskim ne- prekinjenim mrazom je povzročila, da se tako v cestnem omrežju, kakor tudi v hišnih plinovodih nabira zmrzlina v obliki ivju v obilnejši meri nego druga leta. Na ta nacin se zmanjšuje pritisk plina pri posameznih konzumontih, hiöah ali celo skupinah his. V najugodnej- sem primeru se lahko nabere v cevi to- liko ivja, da se cev popolnoma zamaši in da plin ne pride več do konzumeoita. Pa tudi demo zmanjšanje pritiska se že občuti in to seveda predvsem v jutran- jih urah, ko je poraba plina v mestu največja. Plinai'na je v zadnjih tednih žc neštetokrat talila hišne plinovode ozi- roma vbrizgavala alkoholno paro v po- samezne dele cestnega omrežja, če ao jo prizadete stranke opozorile, da jlm plinski aparati slabo delujejo. Zaradi tega prosimo nase konzumente, da se v primeru motenj v plinovodu obmejo v lastnem interesu takoj naravnost na pli- narno, ker jim bo tako hitreje ustreieuo nego s priobčitvijo dopisov v časopiaju. Za Vaše knjigovodstvo v novem leta trgovske knjige, rednike, kartoteko in druge potrebščfne za pisanio v veletrgo- vini papirja in kn.jisanii KARL GORI- CAR, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. c Volilo pokojnega ravnatelja Piäka. Gosp. Franjo Pišek, ravnatelj podxuzni- Celjskc posojilnice d. d. v Mariboru, ki je umrl v sredo v Mariboru, je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokolskemu društvu Maribor u-matici, Dijaški kuhinji v Mariboru in Dijafiki kuhinji v Celju po 5.000 din, skupaj to- rej 20.000 din. c Pogreb g. Franja Piska, ravnatelja podružnice Celjske posojilnice d. d. v Mariboru, bo v soboto popoldne v La- škem. Truplo bodo pripeljali iz Mari- bora s potniškim vlakom ob 16.08 v La- ško, nakar bo pogreb izpred kolodvora v Laškem na tamkajšnje pokopališče. c Napravite red! Prejeli smo: Ulica Za kresijo, s katere niso pravočasno spravili snega, je sedaj zaradi kupov snega in zaradi blatne brozge skoraj ne- prehodna. Prizadeti prosijo občino, da bi dala to ulico čimprej očistiti. — Pripo- mdnjamo, da tudi na drugih ulicah in cestah ni mnogo boljše, ker občina Ve- liko Celje ni poakrbela za hiter odvoe snega s cest in ulic ter za reden odfcok snežnice. c Na progi Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami je spet uveden reden avtobusnl promet. Stev. 7. »NOVA BOBA« Ö. n. l»40 Mt*m S. c Aretacija price v sotlni dvorani. Precl tričlanskim senatom okrožnega so- dišča v Celju se je zagovarjal v torek 26-letni delavec Anton Zajko iz Zagaja pri Smarju pri Jelšah, ki je bil obtožen, da je lani 12. novembra v Gradiškem do- lu pri Rogaški Slatini večkrat udaril po- sestnikovega sina Vinka Dolšaka s te- ležnikom in mu prebil lobanjo. Vinko Doläak je kljub težki poškodbi šel sam v celjsko bolnico. Zaradi pritiska roba počene lobanjske kosti pa se je pojavila pri njem duäevna zmedenost. Dne 15. oktobra popoldne je odšel na podstrešje in skočil skozi lino v globino. Pri padcu je dobil težke zunanje in notranje po- škodbe, ki jim je dve uri pozneje podle- gel. Obtoženi Zajko je pri razpravi izja- vil, da sta taila pred njegovim dejanjera v njegovi in v Dolšakovi družbi bra La Janez in Jože Ogrizek, ki sta se pa ne- kaj minvit pred dejanjem poslovila in odšla domov. Alojz Doliak, brat pokoj- nega Vinka Dolšaka, pa jo kot priča iz- povedal, da sta mu dva moska, ki sta bila z Zajkom skupaj v zaporu, poveda- \n> kaJ Jima je bil Zajko v zaporu zaupal. Zajko jima je povedal, da je Jože Ogri- zek main pred krvavim dogodkom napa- del Dolšaka in ga butal ob neko drevo, pozneje pa je Janez Ogrizek napadel vi- njenega Dolšaka s telcžnikom in ga z njim veiikrat udaril. Nato je izroeil te- ležnik Zajku z naročilom, naj ye on uda- ri Dolšaka in sicer na odgovornoat Jane- za Ogrizka. Zajko je po tej izpovedbi priznal resničnost teh navedb. Na podla- gi teh novih dokazov je sodiače odredilo kazensko preiskavo proti Janezu in Jo- žetu Ogrizku m odredilo, da ukrene pre- iakovalni sodnik za oba preiskovalni za- por. Janez Ogrizek, ki je bil zaslišan kot priča in je trdil, da ni v zvezi a zloči- nom, je moral iz sodne dvorane narav- nost v preiskovalni zapör, razprava pa je bila preložena. c Uboj pri Sv. Kunigundl. Pred tri- članskim sen a torn okrožnega sodišea v Celju se je v torek na tajni razpravi za- govarjal 19-letni hlapec Albert Obrulj iz Resnika pri Zrečah zaradi uboja. Obrulj je letos na Novega leta dan popoldne v Rebernikovi gostilni pri Sv. Kunigundi blizu Zreč zabodel Franca Videönika z nožein v levo ramo in v srce ter ga usmrtil. Obrulj je l)il obsojen na 3 leta robije. c Opekliiiam sta podlegli. Ko so je 19- ietna sobarica Angela Markova v Zalcu grela 16. januarja pri peči, se ji je vnela obleka. Markova je dobila težke opekli- ne po hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko kolnico, kjer je v nedeljo 4. t. m. po hu- dem trpljenju podlegla " opeklinam. V Ivenci pri Vojniku se je 75-letni obeinski *"evi Antoniji Koroscevi 25. januarja do- ma pri štedilniku vnela obleka. Korošče- va je dobila težke opekline po nogah. Oddali so jo v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek 5. t. m. izdihnila. c Zetev smrti. V soboto je umrl v Ce- lju v starosti 36 let veletrgovec g. Gu- stav Stigsr. V Medlogu pri Celju je umrl na svečnico 80-letni posestnik Maks Li- povšek. V Liscah je umrl v soboto 7 mesecev stari posestnikov sinček Henrik Tržan, v nedeljo pa 76-letni posestnik Franc Krulec. V torek je umrla v Go- sposki ulici 23 v visoki staro3ti 91 let vdova po pekovskem rnojstru, gostilni- čarju in veleposestniku ga. Amalija Ja- ničeva, roj. Uhlichova, v Liscah pa v starosti 58 let vdova po veleposestniku ga. Karolina Luhnova, roj. Brelsejeva. Na Cesti na grad 9 je umrl v sredo v starosti 87 let g. Andrej Perc, oče trgov- ca in posetnika g. Martina Perca v Ce- lju. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrl v petek 80-letni občinski revež An- ton Matjaž. V celjski bolnici so umvli: na svecw.co 80-letna občinska reva He- lena Velerjeva s Studenca pri Veliki Pi- rešici, v ponedeljek 27-letni krojaški mojstcr Jože Brečko iz Brezna pri La- škem, v torek pa 5 mesecev stara hcer- ka narednika Drag-ica Pozničeva z Lož- nice pri Celju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, avojcem naše iskreno so- žalje! c Modernizacija hodnilta za pwsce v Gaberju se še vedno ni pričela, čeprav so sredstva na razpolago. c Avtobusi ceijskcga mestncga avfro- busnega ptuijetja so prevozili lani 56.428 potuikov in 209.438 km nasproti 49.600 potnikom an 200.942 km v letu 1938. ter 44.950 potnikom in 210.269 km v letu 1937. v. Mestna pKnarna v Celju je protlu- cirala lani iz 708.4 tone plinskega pre- moga 233.837 m' plina (39% več kot 1. 1938.), pridelala 465.1 tone koksa (42.6% več kot 1. 1938.) in 82% katra- na več kot predlanskim. Stevilo konzu- mentov je lani narastlo od 501 na 528. c Uprizoritev operetc »Cij;aii baron« in veseloiKre »Konto X«. Mariborsko gle- dališče bo uprizorilo v sredo 14 t. m. ob 20. slovito Straussovo opereto »Cigau baron«, v petek 23. t. m. ob 20. pa zna- no veseloigro »Konto X«. Obe predstav: sta za abonma. c Dt'lovui trft'. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezposel- nih (704 moških in 145 žensk) nasproti 736 (598 moškim in 138 ženskain) dne 20. januarja. c Dijaskl kuhlnji v Celju je darovalo Društvo odvetniških in notarskih uraci- nikov v Celju 110 din namesto venca na grob ge. Tatjano MedveSkove, aoproge pisarniškega ravnatelja v Celju, odvet- nik g. dr. Milko Hrašovec v Celju pa je daroval 50 din v spomin na pokojnegu dr. Viljema Sribarja. c Za me.stne re^ože \ Celju je nalca- zalo poverjeništvo tehnične zbornice »Dentist« v Ljubljani mestni obeini celjski 200 din namesto venca na grob dentista-tehnika g. Herberta Schagerja v Celju. c '/a pomiadaiiHko f»raraoženje obvm» skill cest, ulic in potov razpisuje mest- na občina prevoz in delno dobavo gra- moza. Za pomladansko gramoženje je določenih 1.780 m' gramoza. Ponudbe je treba predložiti do 15. t. m. do 30. dopoldne mestnemu poglavarstvu v sobi štev. 9. c Zdravmško dežurno službo za članr OÜZD bo imel v nedeljo zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. Ravnateli Franjo Pišek t Prijatelju v sporain Prijatelj! Vedel sem, da si bil bolan, vedel sem, da Te je mučna živčna bole- wn že dalje časa odtegovala Tvojeoiu poklicu in Te zadrževala, da se nisi mo- gel udejstvovati v svojem poslovneni delokrogu in da se nisi več udeleževal »laših skupnih lovskih pohodov. Oboje si euako ljubil: ljubil si svoj poklic, ki si mu posvetil vse svoje moči in bil zaradi doseženih uspehov deležen vsestranske- 8'a priznanja, ljubil si zeleno bratovšči- no, ljubil si naravo in bil pravi vzor lovca. Kljub Tvoji bolezni me je v sredo vest, da si odšel v večna lovišca, našla neprlpravljcncga. V prvem trenuiku ni- wem mogel pojmiti, da je vest resnič- na in da Te ni več med nami. Zivljenjska pot Te je povedla od Tvo- jega roctnega Smarja, kjer si prcžival svoja mladostna leta, proko Brežic in Csija v Maribor, kjer si se odlično udej- stvoval na gospodarskem področju. Bil si tajnik Mariborske posojilnice, potem ravnatelj Slavenske banke in od 1. 1927. ravnatelj podružnice Celjske posojilnice d. d. v Mariboru. Povsod si polno uve- Ijavil svojo marljivost, zmožnost, ko- rektnost, dobrotljivost in zvestobo in Tvoje delovanje je rodilo dober sad. Uži- val si vse zaupanje svojih nadrejenih, užival si pa tudi polno zaupanje svojih številnih poslovnih prijateljev. Bil si tudi sicer vedno mož na svojem mestu: nacionalen, odločen in zanesljiv, čeprav se zaradi svoje prirojene skrom- nosti nisi nikdar pokazal v ospredju. Bil si član številnih nacionalnih društev, zvest in zanesljiv pripadnik sokolske organizacije, v kateri si v prejšnji dobi zavzemal vidne položaje. Bil si eden najstarejših članov Slovenskega planin- skega društva in aktiven sodelavec v odboru podružnice v Rušah in Maribo- ru. Ljubezen do narave Te je že v zgod- nji življenjski dobi privedla v krog ze- lene bratovščine. Nisi bil lovec iz p°- željenja po ubijanju, bil si lovec zaradi ljubezni do narave, gojil si in čuval to, kar nam nudi priroda. Nepozabni mi ostanejo trenutki, ki sem jih skupno s Teboj preživel v lepih loviščih na dravokem polju. In sedaj: nič več naju ne bo družila skupna dolžnost do izvrševanja najinega poklicnega posla, ne bo naju več družila ljubezen do lepe narave in ne bova več cleležna prelepih trenutkov v svobodni naravi v krogu ostalih prijateljev zelene bratovščine. Odšel si in naatala je vrzel! Prijatelj! Težko je ob poslednjem slovesu in težka je misel, da si odšel tja, od koder ni povratka. Snivaj mirno svoj j večni sen v svobodni domovini! D. K, I Roparski tMmor pri Laškem Celje, 9. februarja. Pred petčlanskim senatoni okrožuega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 20-letni tovamiäki delavec Anton Pfei- fer iz Tevč pri Laškem zaradi roparske- ga umora. Zaradi Pfeiferjeve mladolet- no»ti je bila razprava tajna. Anton Pfeifer je 30. decembra, na svoj rojstni dan, obiskal zvečer s 17-let- nim tovarniäkim delavcom Ivanom Seni- co iz Slivnega pri Laškem dve gostilni v Laškem. Oba sta v obeh gostilnah menjaje igrala harmoniko, kraalu po polnoči pa sta trezna odšla. Ko sta sto- pala po kolovozu pod gozdom v Debru pri Laškem, je izvlekel Pfeifer iz žepa samokres in ustrelil od zadaj v Senico. Kr-ogla je zadela Senico v hrbet in mu prebila prsni koš. Ko ae je Scnica zgru- dil, mu je Pfeifer še z nožem prcrezal vrat, nato pa mu vzel iz notranjega že- pa suknjiča 223 din, Senica je zaradi poäkodb takoj izdihnil. Anton Pfeifer je bil obsojeiv na 14 lol robijt' in je kazen sprejel. Uboi pri ftogafcu Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjaT danes 20-Ietni posetnikov sin Janez Valant iz Završ, ker je lani v noči na 11. decem- ber pri pogostovanju v Potočnikovi hiši v Marini vasi blizu Zetal pvi Rogateu zabodel Jakoba Mesariča z bajonetom v srce. Mesarič je na mestu izdihnil. Va- lant je izvršil svoj zlocin v vinjenosti. Mesariča je zabodel brez slehernega po- voda. Valant je bil obsojen na štiri leta robije. Dvoje zanimivih predavani v Ce/iu V ciklusu rednih predavanj ljudskega vseučilišča v Celju je bilo v ponedeljek 29. januarja predavanje o zemlji, ki je danes sredižče svetovnega zanimanja — o Finski. Gosp. Viktor Pirnat, priznani predavatelj iz Ljubljane, je v izčrpnem, nad poldrugo uro trajajočem predava- nju podal lepo zaokroženo sliko tc de- žele in njenega naroda. Lepo podano predavanje so pojasnjevale tudi izbrane slike iz življenja tega junaškega naro- da, njegovih običajev in lepot te zemlje neizmernega števila jezer. Predavanje je bilo izredno lepo obiskano. Predava- telj je ž-jl t'l sv.^ja i>vajanjn zasli.iženo priznanje. Teden nato, dne 5. t. m. pa je umet- nostni zgodovinar konservator g. dr. Fr. Mesesnel prikazal zbranemu občinstvu dclo in dela bratov Subicev — Janeza in Jurija, dveh pomembnih einiteljev slo- vonske umetnosti. Predavatelj je po kratkem uvodu o stanju umetnosti po francoski revoluciji v splošncm in pri nas na Slovenskem (Subici in Wolf) ori- sal življenjsko pot Janeza Subica, na- kar je sledil izbor njegovih del v barvni skioptični reprodukciji. Nato je preda- vatelj očrtal tudi brata Jurija in prika- zal nekatera izbrana njegova dela. Po- snetki so bili narejeni na razstavi bra- tov Subicev 1. 1938. v Narodni galeriji in Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Zal da tehnični postopek barvnih po- snetkov onemogoča večje reprodukcije, iz katerih bi mogli gledalci še bolj jasno spoznati veliko slikarsko in umetniško silo Janeza in Jurija Subica. Ob zaključ- ku je predavatelj očrtal vcliki pomen obeh umetnikov za slovensko umetnost, ki sta ustvarila trden temelj za razvoj in rast slovenskega impresionizma. Predavatelj je bil za svoja temeljita znanstvena izvajanja deležen toplegn priznanja. Go$podar$tvo Podraiitev tiskovin Poročaii snao že, da so morale tudi tiskarne in knjigoveznice zvišati cene svojim izdelkom. Vzroki temu poviäku, ki zadene podjetja bolj kot njihove na- rocnike, so znani in bi jih prav za prav ne bilo treba navajati ponovno. — Du p:i bo jasno, kako so sedanje neugodne raz- mere pritisnile baš grafično obrt, ki je obetalo lep razvoj, je potrebna vsaj del- na podrobnejša razlaga. Glavni material tiskarn je papir, cigar cene so se prvc zamajale ter so se razne vrste papirja, lepenke, kartonov) po- dražile od januarja 1939 dalje že trikrat, tako da znaša skupni povišek — po ka- kovosti in izdelavi — 15 do 30%. Svinec in črkovni material je dražji za 20 do 40%, kositer (cm), ki ga uvažamo iz angleških kolonij, celo za 100 do 200%. Tiskarskc barve stanejo sedaj 10—20% več, enako tudi razni barvni dodatki. Razna olja in maziva so poskočila v ceni za 20—60%, nekatera bolj redka olja, barvni dodatki in kemikaUje pa tudi do 200%, ki se pa rabijo v bolj m,alih koli- einah. Enaka podražitev je zadela tudi ke- niigrafsko stroko (izdelava klisejev): cinkove plošoe so se podi'azile za 20%, fotomaterial za 10—20%, kemikalije za 10—40%, razne druge potrebačine pa tudi za 10 alj vet- odstotkov. Kje in kdaj se bodo cene uatavile. danes ni mogoče reči. Knjigovcäki in torbai'ski stroki prina- ša sedanji čas vedno večjo režijo: platna in papirji so dražji za 10—25%, žica in sukanec za 15%, barve, kemikalije, us- nje in podobno za 30% ali tudi več, zla- sti one vrste, ki prihajajo iz inozemstva, enako ves drugi material. Osobju tiskarn in knjigoveznic so bile že v decembru 1939 povišane place, o znatnem povišanju raznih vrst davkov pa razpravlja zadnje tedne vsa javnost. Grafično stroko zadevajo od teh: pro- metni davek za 9—11.5%, luksuzni da- vek za 12(?(', poleg vsega tega seveda še občutnejše predpisovanje družabnega davka, oziroma pridobnine. Kljub vsej tej znatno višji režiji pa so grafična podjetja zvišala svoje cene za dokaj manjše odstotke. Ako bi tiskar- narji in knjigovezi vse navedene poviške režijskih cen upoštcvali v svojih kalku- lacijah, bi cene izdelkom zrasle nenavad- no visoko. Posledica takega postopka bi bila vedno manjša zaposlenost podjetij, število brezposelnih uslužbencev bi pa postajalo čedalje večje. Zgolj iz želje, da ostane številnim na- stavljencem ohranjena možnost zaslužka in da se podpre domača delavnost in go- spodarstvo, so vzcla grafična podjetja znaten del poviškov na svoje breme in prosijo naročnike, da jim ostanejo zvesti in podpro z mnogimi naročili kulturno in gospodarsko tako važno stroko, kakor je grafična. = Dunajski velesejcm 10.-—17. HI. 1940. Prijave, vprašanja, osebna ali pi- smena, je treba predložiti častnemu za- stopniku Dunajskega velesejma za bano- vino Hrvatsko in dravsko banovino g. Josipu Kulhaneku, Zagreb, Ilica 9. Za potovanje je potreben vhodni vizum, ki ga dobijo obiskovalci Dunajskega vele- sejma brezplačno. Vsakdo, ki želi po- setiti Dunajski velesejem, se mora naj- pozneje do 20. februarja prijaviti pri omenjeni izpostavi zaradi priprave za izdajo vhodnega vizuma. Staren 4. »NOVA DOBA« 9. II. 1940 Stov. 7. fofcofsfvo Socialni odiefc eelhke sokolske žiipe Prvo leto poslovanja je ravnokar mi- nilo. Socialni odsek si je nadel mnogo nalog, ki naj bi bile viden znak, da se je župa potrudila pripomoči tudi tej ple- meniti ustanovi do veljave. Za redno delo je bilo treba denarnih sredstev, ki jih pa odsek ob ustauovitvi ni imel. Obr- nil se je na posamezne brate in se3tre v župi, da prispevajo v socialni sklad in mu omogočijo delo. Zbirka prostovolj- nih prispevkov je dosegla 7.154.50 din. Darovalcem se je odsek poimensko za- hvalil v časopisju. Obvezni sokolski di- nar 1. decembra znaša 1.904.50 din, ne- kaj je bilo priložnostnih zbirk, tako da so znašali dohodki v prvem letu 11.374 din 50 par. Po izdanih podporah in na- klonitvah so znašali izdatki 6.274.50 din, tako da je danes na razpolago še 5.073 dinarjev. Več ko polovica v župni včlanjenih edinic üna tudi svoje socialne poroče- valce. Večina društev je priredila bodi3i Miklavževo ali božično obdaritev za deco in naraščaj. Skoda, da nismo dobili od vseh edinic poročila o socialnem delu. Poročila je poslalo 22 edinic, od katerih je priredilo 17 društev obdaritev. Po teh izkazih je bilo v župi obdarovanih 1988 pripadnikov dece in naraščaja, kar zgo- vorno priča, da so se naši bratje in se- stre zavzeli za siromašno mladino. Pri posredovanju za službe nißmo bili brez vsakih uspehov, ki bi pa lahko bili še večji, če bi tudi ostale župe uvedle takšno posredovalnico in se zaradi skup- ne evidence sporazumele. Opazilo se je, da v nekaterih strokah ni brezposelno- sti, največja je v pisarniških in podob- nih poklieih. Odsek si bo na podiagi do- sedanjih izkušenj prizadeval izpopolniti posredovalnico za delo. V zvezi z župnim socialnim odsekom je tudi socialni odsek starejših sester Sokola Celja-mitec in Sokola Celja I. V zadnjih letih je zaporedoma omogočil številni deci brezplačno taborjenje v Lo- ki pri Mozirju. Nabavil je potrebno opremo in končno pred tedni kupil tudi zemljišče, kjer je župa taborila in pri- rejala gozdno solo. Lastnica tega zem- ljišča je sedaj celjska sokolska župa. Marljive sestre so nabrale velik del pri- spevkov tudi med članstvom Sokola Ce- lja-matice. Uprava tega društva je skle- nila, da delež, nabran med članstvom matičnega društva, pokloni župnemu so- cialnemu odseku kot prispevek k nakupu navedenega zemljišča v okviru sokolske Petrove petletke. Smatramo za prijetno dolžnost, da se požrtvovalni msestram, ki so z vso ljubeznijo nabirale prispevke, na tem mestu ponovno najiskreneje za- hvalimo. Najlepše zadoščenje za njihov trud jim naj bodo uspehi in hvaležnost mladine, deležne dragocenega, zdravega razvedrila in okrepčila. Zupni socialni odsek je nameraval preteklo jesen prirediti »Slovanski ve- čer« v Celju. Izdelan je bil že ves pro- gram, toda nastopile so prilike, ki so odseku svetovale, da prireditev preloži. »Slovanski večer« bo v soboto 6. aprila v Narodnem domu v Celju. To bi bil površen pregled o enoletnem delu odseka. Vseh podrobnosti ne more- mo navajati, verao le, da liara je treba nadaljevati v smeri, ki smo si jo začrtali. Cesar v prvem letu nismo mogli doseči, bomo skušali v prihodnjih letih, če nas bodo bratje in sestre podpirali. S takšno voljo vstopamo v drugo poslovno leto. Zdravo! Socialni odsek Sokolske župe Celje. Zgodovina Celiskega tokola Sokolsko društvo Celje-matica bo iz- dalo ob svoji petdesetletnici knjigo »Zgodovina Sokolskega društva Celja- matice«. Spisal jo je znani zgodovinar gimnazijski profesor brat Janko Orožen. Pisec obravnava najprej dobo pred usta- novitvijo društva počenši z letom 1855., razpravlja o početkih sokolske misli med Slovenci, o dobi ustanovitve Savinjske- ka Sokola v Mozirju 1882 in prehaja na rojstvo Celjskega Sokola leta 1890. Delovanje jubilanta v vseh petdesetih letih je skrbno in vestno opisano, kakor smo tega pri spisih brata prof. Orožna vajeni. Knjiga bo obsegala okoli 200 strani, najbrž še več, in bo bogato ilu- s trirana. Izšla bo v vezani in broširani izdaji. Lahko trdimo, da bo to delo edinstveno v jugoslovenski sokolski zgo- dovinski literaturi. V letih delovanja Celjskega Sokola je bilo v Celju mnogo bratov in sester, ki so pri društvu sodelovali in so jih bodisi poklic ali razne prilike zanesle v druge kraje. Da more društvo ugotoviti višino naklade, prosimo brate in sestre, da spo- ročijo po dopisnici svoj naslov Sokolskc- mu društvu Cclju-matici in navedejo, all želijo broširano ali vezano izdajo. Ime pisca delo samo priporoča in bi bilo škoda, ako bi bratje in sestre, ki si knji- go želijo, te knjige poznejc ne mogli dobiti. Cena knjigi bo zmerna, ker se bo dru- štvo zadovoljilo le s kritjem stroškov. x Sokolsko di'uStvo Celje-matica. Dru- gi debatni večer prosvetnega odbora So- kola Celja-matice je bil kijub pepelnici dobro obiskan. Debato je vodil referent za debatne večere brat dr. Franjo Par- kas. Zanimanje za prireditve te vrstc je med elanstvom, zlasti mlajšim, toliksno, da je zahtevalo, naj bodo debatni večeri vsak teden. Končno je bilo sklenjeno, da ostane pri prvotnem sklepu, tako da bodo debatni večeri vsakih 14 dni. Tre- tji debatni večer bo v sredo 21. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Na- daljevala se bo razprava o predmetu: Dr. M. Tyrs: Naša naloga, smer in cilj. x Osnutki za ztetni lepak In zleini znaK za pokrajmski zlet Sokola Celja-matice ii)10. Doloeena žirija je poslane osnutke pregledala. Prve nagrade žirija ni mo- gla podeliti. Druga nagrada je bila po- deljena osnutku »Lipa II«, ki ga je izde- lal akademski kipar Vladimir Stoviček v Krškem. Tretja nagrada je podeljena ing. arch. Janezu Trencu v Leskovcu pri Krškem za osnutek »Jubilej«. x Socialncnm odseku SolioteUe župe Celjc sta poklonila namesto venca na gi ab ravnatelja Franca Piška zupni sta- rešina brat Jože Smeri'Jiik 300 din in ravnatelj brat Drago Kraij 200 din. So- cialni odsek si bratoma darovalcema najiskreneje zahvaljuje. Sah Glavni turnip Celiskega Sahovzkega kluha V sredo je bilo odigrano 7. kolo glav- nega turnirja CSK. Prva sta končala Grašer in Cernelč. Igrala sta damski gambit. Graser je svojega mladega na- sprotnika obvladal že ob otvoritvi, mu blokiral pozicijo in ga z lepo kombina- cijo prisilil k predaji. C3örgö in Rupar sta tudi igrala damski gambit. V partiji je imel Rupar že figuro več, toda po ne- potrebnem jo je dal nazaj in partija se jo končala remis. V sicilijanski partiji dr. Cerin — inž. Sajovic je zmagal inž. Sa- jovic. Fajs in Pešič sta izvajala igro šti- rih skakačev. Partije nista končala. Po prekinitvi ima Fajs prostega kmeta in lepe izglede na zmago, ki bi bila prvi Pešicev poraz na tem turnirju. Fajs in Schneider sta se v prekinjeni partiji brez igre zedinila na remis. Re- zultati 6. kola so: Pešič:Rajhman 1:0, Schneider:Csörgö 1:0, inž. Sajovic :Ci- jan 0:1, Rajhman je pa zgubil svojo pre- kinjeno parti jo proti Rupar ju. Ker je Mirnik izstopil s turnirja, so bile njegove doslej odigrane partije črtane. Stanje po 7. kolu je: Pešič 5, Rupar 4 (1), Grašer 4, inž. Sajovic 3X> (1), Cer- nelč 3 (1), Cijan 2% (3), Fajs 2% (2), Diehl 2% (1), Schneider 2lA, dr. Cerin 2 (1), Tavčar in Rajhmann 1 (1), Csör- gö 14, inž. Marjanovic 0 (3). PARTIJA Štev. 1. Damski gambit (Igrano v 1. kolu) Beli: Schneider — Crni: inž. Sajovic. 1. d4, Sf6; 2. Sf3, d5; 3. c4, e6; 4. Sc3, Sbd7; 5. Lg 5, c6; 6. e3, Da5; 7. Li'6:, Sf6:; 8. Sd2, Ld6; 9. Ld3, e5; 10. Sb3, Dd8; 11. c:d, e:d; 12. Sd4:, c:d; 13. h3, 0-0; 14. Tel, a6; 15. 0-0, Le6; 16. Lbl, De7; 17. Dd3, g6; 18. Tfdl, Tfd8; 19. a3, Tac8; 20. Sce2, Se4; 21. Tc8:, Tc8; 22. Tel, Df6; 23.Tc8: + , Lc8: 24. f3, Dh4; 25. Ddl, Df2, 26. Khl, Lh3:; 27. Dgl, Dh4; 28. f4, Sf2; Beli se vda. Šahovski klub Gaberje razpisuje splošni turnir, ki se bo pričel v torek 13. t. m. in na katerega so vabljeni vsi člani. Sport "Skakalna tekraa v Liscah pri Celju. Na avečnico je bila na smuški skakalnici v Liscah pri Celju ob prisotnosti okrog 1000 gledalcev skakalna tekma za pr- venstvo Mariborskega zimakosportnega podsaveza in za prvenstvo Celja. Startalo je 30 tekmovalcev in sicer elani Smu- čarskega kluba Ljubljane, ljubljanske Ilirije, JASO iz Ljubljane, Bratstva z Jesenic, SPD iz Maribora, 1SSK Maribo- ra, Maratona in Rapida iz Maribora, SPD iz Celja, SK Celja in Smučarskega kluba Celja ter 1 clan SK Innsbrucka. Rezultati so naslednji: Prvenstvo MZSP: 1. Franci Cop (SPD Maribor) 105.4 toc- ke, dolžina skokov 26 in 27 m, podsa- vezni prvak; 2. Ernest Marguč (ISSK Maribor) 104.3, 27.5 in 24.5 m; 3. Fe- dor Gradišnik (SPD Celje) 103.2, 27 in 28 m; 4. Kurt Welle (ISSK Maribor) 100 took, 26 in 22.5 m; 5. Anatol Gori- čan (SPD Celje) 96.9, 25 in 23 m. Pr- venstvo Celja: 1. Zoran Zalokar (Smu- čarski klub Ljubljana) 112.2, prvak Ce- lja; 2. Branko Božič (SmK Ljubljana) 111.4; 3. Tone Razinger (Bratstvo, Je- senice) 111.2; 4. Ivo Javornik (SmK Ljubljana) 107.9; 5. Vinko Kavalar (Ili- rija Ljubljana) 105.4; 6. Franc Cop (SPD Maribor) 105.4; 7. Ernest Marguč (ISSK Maribor) 104.3; 8. Leopold Gre- gorič (Ilirija Ljubljana) 103.9; 9. Fedor Gradišnik (SPD Celje) 103.2; 10. Kurt Welle (ISSK Maribor) 100. Najdaljši skok dneva je dosegel v konkurenci To- ne Razinger (Bratstvo Jesenice) s 33.5 m brez padca, izven konkurence pa Erac- rik Pepeunig (Sportklub Innsbruck) s 34.5 m brez padca. Po tekmi je bila v restavraciji Petriček v Liscah razglasi- tev rezultatov in razdelitev daril in di- plom. ¦ Osemdnevni turn! siuuški tečaj bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju v drugi polovici februarja pri Mo- zirski koči na Golteh. Pojasnila in prl- jave v pisanii SPD v Celju, hotel Beli vol. • "Snežne razmere dne 9. februarja. Mozirska koča na Golteh (1344 m): —6, jar.no, mirno, 100 cm snega, sren, smuka prav dobra. Celjska koča (700 m): —4, solnčno, milo, 50 cm snega, osrenjen. Sneg za smučanje dober. Iz nasih kraiev Woinik v Delovanje Rdečega križa v Vojniku. Na eni svojih zadnjih sej je odbor RK v Vojniku z ozirom na težke socialne prilike šolo obiskujočih otrok aklenil, da bo prejelo vsak dan v vseh razredih tukajšnje narodne sole po 10 učencev kos svežega kruha. V ta namen je voti- ral odbor RK znatnejšo vsoto, tako da je mala južina ravnih učencev za mesec febi-uar zagotovljcna. Pozdravljamo to lepo socialno akcijo marljivega odbora 2 željo, da bi odbor v svoji človekoljub- ni akciji ne ostal osamljen, temveč da bi mu priskočilo vse ostalo občinstvo na pomoč bodisi z včlanjenjem v društvo ali pa z darili ob priliki nabiralne akci- je za revne šolo obiskujoče otroke. v Unpela otvoritev tlraniske sczone Sokolskesa društva Vojnik. Sokolsko društvo Vojnik je otvorilo na pustno ne- deljo svojo lctošnjo dramsko sezono z uprizoritvijo nadvse dobro uspele vese- loigrc »Zadrega nad zadrego« v režiji bv. Ivana Gorečana in inscenaciji br. Viktorja Jožepa. Vse vloge so bile prav dobro podane, kontakt igralcev z občin- stvom je bil odlicen, tako da so prišli na račun prav vsi igralci in gledalci. Sokol- sko društvo Vojnik ima za ostalo ietoš- njo sezono v programu dve krasni dra- mi in sicer: »Konec poti« in »Stilmond- ski župan«. Petrovee p Maškarada. Sokolsko društvo v Pe- trovčah je priredilo na pustno nedeljo običajno vsakoletno maškarado v okus- no okrašeni Vodenikovi dvorani, v kate- ri se je zbralo nepričakovano veliko šte- vilo plesa željne mladine. Trem najlepšim maskam so bile podeljene dragocene na- grade. Plesalci, ki so se vrteli do rane- ga jutra, kakor tudi prireditelji so prav zadovoljni zaključili pustno veselje. Istočasno je imelo libojsko godbeno dru- štvo svojo pustno prireditev v Sonnen- bergovi dvorani v Hudičevem dolu, kjer so se tudi prav pridno vrteli. Žalec Dr. Bela ttuhee t Ob smrti ptujskega zdravnika dr. Bele Stuheca so bili objavljeni v naših listih nekrologi o nepozabnem pokojniku. Nihče pa se ni spomnil ali pa ni vedel, da je bil dr. Bela Stuhec tudi slaven ba- ritonist in da je nastopal na äteviJnih koncertih v raznih krajih Slovenije, a tudi že kot »Triglavan« v nemäkem Gradcu na slovenskih prircditvah v zad- njih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Kot rojen Celjan in navdušen narod- njak je bil pokojni dr. Stuhec tudi v Ce- lju spoštovana in uvaževana osebnost v takratnih težkih nacionalnih borbah. Kadar je zapel Ipavčevo »Planinsko rožo«, je vsekdar navdušil slovensko družbo in koncertno publiko. Ko je imel zbor učiteljskih abiturientov leta 1894. svoj koncert v čitalniških prosto- rih v Ptuiu, smo naprosili za sodeiova- nje tudi dr. Belo Stuheca, ki je izvajal baritonski solospev v mogočnem aboru »Na Nehaju gradu«. Njega poslušati je bil res pravi užitek, saj mu je glaa doncl kot zvon. Dr. Stuhec se je nameraval naseliti v Zalcu. V tej nameri mu je hotel po.ma- gati pokojni Janez Hausenbichler. Pa Hausenbichlerjevi smrti se je ta namen izjalovil. Dr. Stuhec je vzljubil Zalec in je na povabUo Zalčanov tudi nadtupil kot solist na prireditvi 1. 1895. v gospo- darskem poslopju pokojnega g. Josipa Sirce (sedaj last g. Hrovata). Ob tej priliki so uvodoma uprizorili veseloigro v dveh dejanjih »Dobro jutro«, v kateri so nastopili stud. iur. Jakob Antloga (sedaj višji sodni svetnik v pokoju v Ljubljani) kot režiser in igralec, pokojni jurist Adolf Meh, griäki ucitelj Andrej Zmavc (sedaj ravnatelj vinarske sole v p. v Mariboru), gdč. Ana Lorber- jeva (sedaj ga. Bouvierjeva), gdč. Ju- stina Lorberjeva (sedaj ga. Vrečerjeva) in gdč. Marica Mehova (sedaj ga. Miku- ševa). Za koncertni program pa so skrbeli tudi šentpavelski tamburaši pod vodstvom cand. phil. Frana Vidica (se- daj vladni svetnik v p. v Kamniku). In končno je prišel na vrsto nastopi koncertnega pevca-baritonista dr. Bele Stuheca, ki je zapel dve pesmi Rista Sa- vina in sicer »Poslednjo pismo« in »Zim- sko idilo«, oboje na besedilo Antona Aš- kerca. Na klavirja ga je spremljal te- danji glasbeni učitelj v Celju pokojni Anton Arzenšek. Sedaj, ko je odšel dr. Stuhec za vedno od nas, mu bo ohranil tudi trg Zalec ne- pozaben spomin, spomin na onega slav- nega pevca, ki je očaral številne svoje častilce v raznih dvoranah širom sloven- ske domovine. Kjerkoli je bilo na koncertnem spore- du ime pokojnega slovenskega slavčka dr. Bele Stuheca, se je zbralo številno občinstvo iz vseh slojev, da posluša od- ličnega pevca, ki mu bo tudi v glasbenih krogih ohranjen trajen spomin. Slava dr. Beli Stuhecu! Kronist^ ž Zvočni kino Zalec. V soboto 10. in nedeljo 11. t. m.: »Gibraltar«. Velefilm iz vohunskega življenja. V glavni vlogi slovita Vivian Romance kot andaluzijska plesalka in špijonka. Smart no ob Paki šm Ustano\Tii občni zbor krajevne or- ganizacije Rdečega križa je bil pri nas 2. t. m. ob dokaj lepi udeležbi občinstva. Tukajšnje učiteljstvo se je v polnem šte- vilu udeležilo ustanovnega občnega übo- ra. Najvoč zaslug za uatanovitev krajev- ne organizaeije Rdečega križa ima g. Avgust Rozman, šol. upravitelj v Smart- nem ob Paki, ki je nabiral Clane od hiše do hiše in že v nekaj dneh pridobil toli- ko članov, da je bila ustanovitev krajev- ne organizaeije zagotovljena. Na ob- čnem zboru so bili iznešeni tehtni pred- logi za delo v prvem letu, ki jih bo cd- bor z agilnostjo in složnostjo gotovo lahko izvedel. Mladi organizaciji želimo mnogo uspehov pri njenem človeko- ljubnem delu! šm Nesreča na železniški pi'ogi. Dne 2. t. m. se je zgodila na železniški progi Lt«'Y. 7. »NOVA IX)BA« 9. II. 1940 Stran 5. med Soštanjem in Paško va3jo nesreoa, katere žrtev je postala 21-letna zasebni- ca Ela Deberškova iz Pesjega pri Vele- nju. Ko je hotela okrog 12.30 čez ž^Vz- niški most, je privozil potniški vlak iz Soštanja. Deberškova se ni mogla voč izogniti vlaku. Na lokomotivi pritrjeni anežni plug jo je zgrabil in jo vlekel ne- kaj časa s seboj, potem pa odbil. Deber- äkova si je zlomila desno nogo ter ye po- žkodovala po glavi in hrbtu. Stroje- vodja je ustavil vlak, nakar so prenesli ponesrečenko v prtljažni voz in jo pre- ' peljali v Celje ter oddali v bolnico. Gornii grad g Zborovanje koroških borcev. Te d;ii so se zbrali v znani gostoljubni Majee- novičevi gostilni v Radmirju številni bivši borci za naso severno mejo, da pri- ¦fiofctvujejo obračunu svoje krajevne or- ganizaeije za preteklo poslovno dobo. Clanom Legije koroških borcev je podal obširno poročilo predsednik gornjegraj- ske Legijine postojanke, ki je zbrane borce pozdravil tudi v imenu glavoega °dkora Legije iz Ljubljane. Obširna po- I'ocila druatvene uprave so pokazala clanstvu, da je bilo vse delo usmerjeno točno po društvenih pravilih, da se je organizacija krepko razvijala, pa tudi da se je članstvo izkazalo kot nekdaj kot ena sama družina. Posebno pozornost je na zborovanju vzbujal bivši koroški bo- ree Anton Trap, ki je kljub velikemu snegu prišel peš z 20 km oddaljenega Skornega. Organizacija, ki ima v svojih vrstah tako zavedne Clane, lahko upr.i- viöeno upa, da bo dosegla svoj cilj, ker se v njih vrstah nikdar ne pokaže ka- *a maloduŠnost. Lepo uspeli zbor je bil saključen s soglasno izvolitvijo doseda- nje uprave, ki uživa pri borcih splošno zaupanje. Hoveni Gradec I/oven/ Gradec in hole- $ar$ki sport na teverni men Z ozirom na članek, ki je izšel v »No- vi dobi« pod naslovom »Slovenj Gradec in kolesarski sport« dne 22. dec. 1939, asm kot sportnik dolžan dati odgovor: Ni primerno, da sportniki ob severni ^eJi po časopisih obraounavamo svoja dela. Ce pa že mora biti, moram pae J'esnici na ljubo povedati, da nisem pri- eakoval od sportnikov, za katere sem aam šel prosit k neki tovarni, da sem jih spravil do kruha, da bodo nastopili v časopisih z neutemeljenimi napadi. Prvi je prišel leta 1934. Ze ob njegovem prihodu smo imeli ž njim v klubu razne križe in težave, ker se ni pokoraval di- sc iplini, kot jih predvidevajo pravila Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavi- je; nasprotno, delal je razdor med kole- aarji in njihovo organizacijo. Ko je prišel g. Janko Gregorič kot podpisnik onega dopisa, je takoj vstopil v naš klub. Da bo javnost bolj infor- mirana o njegovem delu, bom navedel ie sledeče: Udeležil se je raznih kolesarskih dirk, ii pa žal niso prinesle klubu uspeha, ee- T>rav je imel podporo od kluba in mene. Na izbirnih tekmah za mednarodno ko- ieaarsko dirko Beograd—Sofija si je pri- fooril dnigo mesto in je bil uvrščen v ju- golovensko kolesarsko ekipo. Kaj je do- aegel, nam še do danes ni znano, le to- iiko vem, da je že v prvi etapi prispel mod zadnjimi na cilj in izstopil, baje za- radi bolezni. UdeležU se je dirke na dir- kaliaču v Sofiji in po avojem zatrdilu do- ^ßgel drugo mesto, vendar pa za to svo- & trditev ni klubu pokazal dokazov, tu- L objavljeno ni bilo nikjer. Pred enim .etom je zahteval od mene, da bi zanj '4o°r al denar Za dirke' česar Pa občni preaton-imOgel odobriti- Zaiadi teLa je venskih V? naäo&a kluba v Klub slo- «or«, 1L;ttv Celju-Gospod Gre- kako tretje^ ola^do^li? Mo^e ^JS^^-celn^ko- dosegli? Koliko kole3h I w IT pod Vaš:m vodstvom* XL- Je bl10 da samo ena s 4 dirkaöi ^dJl ?™°l ata bila dva naša. ed katenmi Da bi se napadi na mojo osebo boli obnesh poxnaga temu g. Gregoriču šTl %r V; i1- JG lani VOdil no^ometno sekcijo SK Mislinje. Ker ta gospod že celo gL von mnogo o moji proslavi in njenüi fi. nančnih zadevah, mu moram povedati Ja klub ni trpel niti pare, temveč sem ves deficit kril sam iz svoje blagajne. Prosim pa tega gospoda, da bi rajši predložil čiste račune nogometne sekcije upravnemu odboru. Kar se pa tiče spotikanja glede usta- novitve Koroškega kolesarskega podsa- veza in glede tega, kako je prišlo do te ustanovitve, ve g. Gregorič to sam naj- bolje in če sedaj na nekaj drugega na- migava, je to menda le iz oscbnc zavisti. Morda zato, ker sem ga vselei in povsod zagovarjal ter mu izposloval delo? Naš podsavez je imel 21 verificiranih dirkačev, včlanjenih v 4 klubih. Za 4. September 1939 amo imeli razpisano pod- savezno kolesarsko prvenstvo, ki ga pa vsled vpoklicev na vojaške vaje nismo mogli izvesti. Zakaj se ni moglo izvesti banovinsko kolesarsko prvenstvo, naj blagovoli g. Gregorič poizvedeti pri pod- savezih v Mariboru in v Ljubljani ter pri predsedniku tehničnega odbora za Slovenijo g. M. Faisu. Da je bila lani ob priliki sportne ma- nifestacije na naši severni meji tudi ko- lesarska drka, na kateri je tekmovalo nič manj kot 48 dirkačev, kar se lani ni zgodilo na nobeni kolesarski dirki v vsej državi (čeprav je bil Zagrebčanom zabranjen start), in da je bila ob tej pri- liki tudi desetletnica mojega udejstvo- vanja na sportnem podrocju, morda res boli g. Gregoriča in njegove ožje prija- telje. Nihče pa nam ne more očitati, da smo s kakimi prireditvami zapravljali. Glede na vse dosedanje izpade, bodisi proti meni, bodisi proti podsavezu sve- tujem g. Gregoriču in njegovim ožjim prijateljem, naj prenehajo s takimi ne- sportnimi sredstvi. Pokažeio naj rajši svoje delo. Zavedajo se naj, da živimo na ogroženi severni meji, kjer nas danes še bolj kot kdaj prej kliče narodna dolž- nost k skupnemu nastopu in skupnemu delu v prid sporta našega mesta in naše domovine. Vinko Cajnko, pretlsednik Koroškega kolesarskega pod- saveza v Slovenjem Gradcu. Dravograd dr Delovaiije koroških borcev. Na Fa- ri pri Prevaljah je imela reden občni zbor krajevna organizacija Legije koro- ških borcev v Gužtanju. Ta postojanka obscga obmejne občine Dravograd, Gu- ätanj in Prevalje. PoroČilo društvenega predsednika je bilo zelo zanimivo in je pokazalo, da se nekdanji borci dobro za- vedajo, kako potrebno je v današnjih dneh krepiti državljansko zavest in se brigati tudi za socialno stran našega obmejnega prebivalstva. Poročilo je po- sebno poudarjalo krasno uspelo narod- no svečanost ob priliki odkritja spomin- ske plošče koroškemu borcu — srbske- mu vojaku Jovu Zapundžiču. Pietetna svečanost je bila tudi pri Malgajevem sx)omeniku na Tolstem vrhu. Zborova- nju je prisostvoval v imenu glavnega odbora Legije iz Ljubljane njen pod- predsednik g. Dominik Maružič, ki je temeljito razpravljal o naših narodnil'i, strogo narodno obrambnih pa tudi orga- nizacijskih zadevah. Zivahno odobrava- nJe je pričalo, da sc obmejni borci zave- dajo važnosti svoje organizacije, ki jo bodo tudi v bodoče z vsemi svojimi moč- mi podpirali. Novemu odboru predsedu- je zopet g. Gačnik iz Guštanja. Koroški borci so ponesli z zborovanja na svoje domove zavest, da niso osamljeni in da se lahko vselej zanesejo ne samo na svojo centralo v Ljubljani, temveč na vso slovensko javnost. Lasko 1 Premogovnik TPD Hmia jania. Vznemirjajoče vesti se širijo med pre- bivalstvom, vesti, po katerih naj bi bila usoda rudnika Lasko - Huda jama že zapečatena. Pravijo, da bo naš rudnik obratoval le še nekaj let in sicer prav malo let, nakar ga bodo zaprli, delav- stvo in uslužbence pa odpustili ali pre- mestili, češ da zmanjkuje premoga. Ne moremo kontrolirati, v koh'ko so take govorice resnične. Eno pa drži: z zatvo- ritvijo tega rudnika bo zadan našemu okoUäu hud udarec, ki ga bo težko pre- boleti. Okrog 300 dclavcev še zaposluje ta rudnik in več stotisoč dinarjev priha- ja mesečno v naše kraje. Mnogo rudar- jev si je ustvarilo tu majhne domačije v pričakovanju, da jim bo večletna služ- ba omogočila poplačanje dolgov, ki so jih v ta namen napravili, in da jim je eksistenca zagotovljena. Vse to bo pad- lo v vodo in zopet se bodo morali raz- kropiti po svetu. Ljudje se sprašujejo, ali morda vendarle ni iskati krivde kje drugje in ali morda le TPD sama noče, ! ker za njo še ni prišel čas, žrtvovati za- dostnih sredstev za investicije in za is- kanje novih premogovnih žil. Treba bi bilo, da bi se zainteresh'ula za naš rud- nik širša javnost, zlasti pa naša obla- stva, ki imajo zadevno dolžnost in od- ! govornost. Storiti je treba to sedaj, do- | kler je še čas, po vzgledu ukrcjwv, ki jih izdaja banovina Hrvatska. ki danes skrbijo za pravilno obiav- navanje in reševanje takih vprašanj, se bojimo, da bo vse zamujeno. 1 Z naše postaje. Ze večkrat smo ome- nili nerodno obstajanje vlakov, a priza- deti ne upošteva upravičenih želj potni- kov. Morda bo pa le kaj, če omenimo še enkrat: Vlaki, ki prihajaio iz Celja, ob- stajajo na naši postaji vedno tako, da stoji prvi voz tik ob postaji, vsi drugi pa daleč tja proti toplicam. Ker stoji pri skladišču navadno še to vorn i vozovi, sc morajo med temi in med vlakom preri- vati potniki, ki izstopajo ali pa hite na vlak. Kako lahko se dogodi nesreča, ker vlak pac ne čaka dotlej, da se ozka pot izprazni. Pa še nekaj! Potnik, ki v La- škem vstopi, hiti običajno v voz, ki ob- stoji pri postaji. Tarn je gneča taka, da mora vsaj do Zidanega mostu stati na hodniku. Ce bi mogel pogledati tja na- zaj, bi videl, da je zadaj prostora na pretek. Od druge strani nam prihaja še naslednja želja: Ob neprestanih zamu- dah, ki jih imajo osebni vlaki, bi marsi- kdo stopil še tja po cesti ali v park, da bi mu ne bilo treba čakati na postaji, ako bi imeli tudi na naši postajni čuvaj- nici signalno napravo za naznanjanje prihajajočih vlakov, kakräno vidimo in cujemo na mai-sikateri postaji. Mnogim bi postaja s tako napravo zelo ustregla. 1 Samomor. Pri Sandovih, kmetih v Zg. Rečici pri Laškem so imeli žalosten pust. V torek zjutraj so našli na doma- čem podu mrtvega 30-letenega sina Aloj- za Sando, ki se je usmrtil s strelom iz samokresa v glavo. Samomor je izvršil najbrž že v ponedeljek zvečer, ker je bilo truplo zjutraj že trdo in mrzlo. Alojz Sanda ie delal kot rudar v rudni- ku Hudi jami in je bil na glasu kot pri- den in varčen delavec. Večkrat pa je potožil domačim, da mu ni za življenje in da si ga bo vzel. Bil je melanholične narave in menda nevrastičen kar ga je gnalo v smrt. Pretekli teden je še ob- daril svojo sestro in brate z raznimi da- rili. V ponedeljek popoldne je äel na obisk k sosedu Kodretu. Tarn se je mir- no razgovarjal in nihče ni slutil, kaj namerava. V trdem mraku je odšel do- mov in se podal na pod, od koder je slisal eden izined biatov malo pozneje strel, a ni slutil ničesar hudega. Pokoj- nemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! 1 Predpust je bil v Laškem bolj kla- vrn, kakor prejšnja leta. Vplivala je menda gospodarska stiaka in nepriklad- no vreme. Imeli smo le tri večje prire- ditve, t. j. lovsko-planinsko rajanje, so- kolsko maškarado na pustno soboto in pa plesno prireditev Mestne godbe na pustni torek. Vse tri prireditve so bile srednje obiskane, prireditelji pa so z uspehom zadovoljni. 1 Operetni in zabavni večer v priredbi sokolskega gledališča v soboto 17. t. m. bo nekaj povsem novega. Ta večer bo brez odmorov, ker bo spored zelo pester in nadvse zabaven. Uprizorjeni bosta opereti »Zenili se bomo* (1 dej.) in »Po- nočnjaki« (2 dej.). Na sporedu je še nekaj šaljivih kupletov, nagovor in pies. Gledaliski odsek se je odločil, da bo poleg bogatega sporeda nudil obiskoval- cem, katerih vstopnice bodo izžrebane, tri krasne nagrade. Ne zamudite te iz- redne prireditve, ki se ne bo ponovila! 1 Poroke. V nedeljo 4. t. m. sta se po- ročila v Zagrebu laški rojak g. Milko Stepic in gdč. Sokica Krajčinovičeva, hčerka veletrgovca iz Sokolovca. Vrlemu sokolskemu paru izrekamo prisrčne če- stitke, saj je bil g. Stepic vedno vnet član nasega Sokolskega društva in duša njegovega orkeatra. Ob njegovem odho- du iz Laškega smo šele prav spoznali, koliko je pomenil za naše društvo in kaka trdna opora mu je bil. Pa še iz Zagreba nam je prišel mnogokrat po- žrtvovalno na pomoč. Zelimo mu vso srečo! — Na svečnico sta se poročila taaKMaaanetHiiHnBBaiaufliaaaniaBiaBiia Ali ste ie poravnali f naroinino S Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v (eiju pomaga üuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol- matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. v Smarjeti pri Rimskih toplicah g. Ru- dolf Vlček in gdč. Serganova iz Rimskih j Toplic. G. Vlček, potnik Tekstilne in- ! dustrije v Laškem, je zve3t clan in telovadec našega Sokolskega druätva. Iskreno čestitamo! — V soboto 3. t. m. je bila v župni cerkvi v Laškem poi'oka g. Erika Filipiča, strojnega ključavni- čarskega mojstra v »Zavori« v Rečici, z gdč. Franjo Benedekovo iz Laškega. Obilo sreče! 1 liedna t<;lovadba sokolskega člaiistva se prične v torek 13. t. m. in bo vsak torek in petek za članice od 19. do 20., za člane pa od 20. do 21. Vabimo vse Člane in članice, da se polnoštevilno od- zovejo in telovadbo redno posečajo. Vpis za nove člane in članice je ob začetku telovadnih ur do 20. t. m. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 9. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 11. t. m. ob 16.30 in 20.30 senzacionalni velefilm o borbah s podmornicami, v katerih se uporabljajo vse moderne pridobitve po- morske vojne tehnike: »No«na bitk»« (»Submarine Patrol««). V gl. vl. Ri- chard Greene, Nancy Kelly i. dr. Ta edinstveni film naj si vsakdo ogleda. Tednik. ftadefe r Sokobka csektna loterija. Sokolflko društvo bo priredilo letošnjo pomlad efekfcno loterijo za kritje stroškov za nova parketna tla v Sokolskem domu. Priprave so že v teku. Delo sta prevzela br. podstai*osta Robert Premerstein in. br. Anton Kos. Glavni dobiteik bo nov radijski aparat, ki ga bo dobavil zastop- nik radijskih aparatov g. Janez Guček z Zidanega mosta. Hrastnik h Lepa bilanca Delavskega podporne- ga društva. V nedeljo 4. t. m. je bil v Zavraškovi restavraciji 29. redni letni obeni zbor Delavskega podpornega dru- štva. Poročila funkcionarjev so bila raz- veseljiva, zlasti glede na dejstvo, da je društvo vsa leta napredovalo le s skrom- nimi prispevki rudarjev samih. DruŽtvo ima 79 rednih članov in 17 upokojencev. Premoženja izkazuje 33.580 din. Letos bo obhajalo tudi 35-letnico obstoja. Sklep obenega zbora je bil, da priredi di'ustvo ob tej priliki veliko veselico v poletnem času pri Rošu, kjer je bilo tudi društvo ustanovljeno. Za predsednika je bil spet izvoljen g. Dominik Majcen, «a tajnika g. Andrej Span in za blagajnika g. Franc Dobovšek. Ob tej priliki mora- mo podčrtati dejstvo, da ima največ za- slug za napredek društva g. Majcen, ki vsa leta preudarno, skrbno in nesebično dela v prid te važne ustanove. h Volitve delegatov za skupščhio bra- tovske skladnlce. Volitve delegatov in njih namestnikov za skupščino krajevne bratovske skladnice so razpisane za 25. t. m. Strokovne organizacije se že pri- pravljajo. Podružnica Narodno strokov- ne zveze je imela v nedeljo 4. t. m. v Ro- Sevi gostilni sestanek, ki se ga je udele- žilo mnogo rudarskega delavstva, ki je napolnilo vse gostilniške prostore. Skle- nili so, da bo nastopila NSZ pri teh vo- litvah samostojno. Delavstvo je mnenja, da je treba v bodoče postaviti na čelo socialnih ustanov nove ljudi. h Lctošnji četrti tradicionalni elitnl pies, ki ga je priredil Sokol v svojem do- mu, je v vsakem pogledu lepo uspel. Do- mačini in gostje, ki so se udeležili io pri^ reditve, ki jo zaradi skrbno izLu.uiega sporeda in pestrosti ter izredno dobrega obiska prištevamo med najboljše v kraju in ki tekmuje tudi z ostalimi, večjimi kraji, so se v precej zakasneli uri dobro razpoloženi in zadovoljni vracali na svo- je domove. h Obeta se nam lep užitek. Po dalj- sem presledku bo upmoril dramatsfti odsek Sokola v soboto 17. t. m. ob 20. la Sfcran 6. »NOVA DOBA« 9. II. 1940 Štev. 7. v nedeljo 18. t. m. ob 17. v dvorani So- kolekega doma znano Nušičevo komedijo »Dr.«. Avtor je zajel snov iz življenja beograjske čaršije, ko želi imeniten bo- gataš dobiti svojemu sinu doktorat za ceno svojega bogastva. Za obe predstavi vlada živahno zanimanje. h Naša sokolska mladina sc pridno vaibot. Na praznik 2. t. m. so bile na «trelišču pri Roäu sokolske smuške pa- truljne tekme s streljanjem z vojaško puško. Tekmovalo je šest članskih pa- trulj in sedem patrulj sokolske dece, vsaka s tremi tekmovalci. Uspehi so bili povoljni. Kako se naša javnost zanima za delo Sokola, je pokazala velika ude- ležba občinstva, ki je pozorno sledilo tekmovanju. Krško Obilniko gofpodarffvo Krško, 9. februarja. Zanimiva seja občinskega odbora je bila 30. januarja. Občinska uprava 9 priznanimi strokovnjaki gg. Francem Vodopivcem, Jožetom Zemljakom itd., kakor jih je svoj čas nazval »Slovenec«, ae je pogodila z uslužbencem Francem Skodo, da mu pripadajo vse pravice, ki jih ima v smislu odločbe Državnega sveta in sicer v svojstvu pomožnega taj- nika. Kar se tiče place, pa ima g. Sko- da na mesec 1950 din namesto do3eda- njih 1200 din. Na razliki v plači mu ob- čina skupno dolguje 23.400 din. Letos 1. aprila mora občina izplačati g. Skodi prvi obrok v znesku 10.000 din, drugi obrok v znesku 10.000 din pa v prihoi- njem proračunskem letu. Glede na slabi sinančni položaj občine pa je g. Skoda odstopil 3400 din v korist občine in pri- volil v obročno plačilo 20.000 din. Kon- čno naj še omenirao večkratno izjavo g. Skode, da bi bil zadovoljen s prejšnjo plačo 1.200 din, samo če bi ga pustili na miru in zaradi njegovega službenega ra7merja ne delali nikakih neuspesnih pritožb. Vse pritožbe glede na odločbo Državnega sveta niso imele prav nobene koristi za občino. kr Podpora za izboljšanje vhiograda. Občinski uslužbenec in gerent Občinske hranilnice v Kržkem g. dr. Julij Murgelj je z odločbo kr. banske uprave v Ljub- ljani, oddelek III-4, opr. št. 6968 z dne 2. nov. 1937, prejel za izboljšanjc vino- grada 4000 din. Ta vinograd, ki ga ome- njeni uživa, je na Trški gori blizu nje- govega stanovanja. V smislu pogodbe nied občino in dr. Murgljem je pridelek vinograda njegova last. Znano natn je, da je vinograd potreben temeljite obde- lave. Takih vinogradov, ki so potrebni temeljite obdelave, pa imamo na žalost v naši občini precej. kr Popravilo banoviiiskih his. Svoj čas so bila izvräena razna ciela v banovia- ski hiši pri mostu, kar je bilo vsekakor prav potrebno. To hišo oskrbuje sreski cestni odbor v Krškcm. No vcmo, iz ka- kih razlogov in zakaj sreski cestni od- bor raje plačuje v tuji hiši visoko najem- nino, kakor pa da bi se preselil v bano- vinsko hišo pri mostu. Za razna popra- vila v banovinski hiši pri občinski javni bolnici, v kateri stanuje vsakokratni zdravnik te bolnice, so v zadnjem čaau izdali približno 80.000 din. Po izjavi me- rodajnih so bila nekatera dela izvršena dobro, druga pa ne tako, kakor bi öilo treba. Culi smo, da se v stanovanju zib- ljejo tla. Ce je samo la ncdostalek, smo prepričani, da se tla ne bodo več zibala, kadar Jx>do ugodnejši časi za ponovne invcsücije. kr Smrt Vlnlia Boiuk V Krškem je umii ugledni posestnik g. Vinko Bon. Poznala ga je večina vinskih trgovcev v Sloveniji, kajü s svojiroi vzorno pridela- nixni vini si je pridobil slovcs dobrega in jzurjenega vinogradnika. Za pospeševa- nje vinogradništva si je pridobil mnogo zaalug. Prjznanja je prejel tudi od Kme- tijske družbe in uprave ljubljanskega velesejma. Bil je dober in varčen gospo- dar ter je imel smisel za splošen napre- dek doma in drugod. Bil je clan Sokola in gasilske čete v Krškem. Povsod in ob vsaki priliki je možato izpovedoval svo- je napredno prepričanje in se ni dal v tem oziru nikoli vplivati od kakega dru- gega mišljenja. Bil je dober in žvest prijatelj. O vsera tem je pričal njegov pogreb. Na zadnji poti so ga spremili ätevilni znanci in prijatelji, predv3em pa Sokoli in gasilci. Zalostinke je igrala CeljskaposojilnicadduCelju 1 JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CBLJü | Vse hranilne B vloge, vložene pri B CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU | so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini | Denar, naložen v domaČ denarai zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu W NflLAGAJTE SVOJE PRIHRÄNKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RÄC. 10-591 Celjski posojilnici d.d. vCelju-Narodm dom CENTRALÄ: CELJE, NÄRODNI DOM PODRU2NICI: A1ARIBOR, SOSTANJ gasilska godba iz Kjrškega, katere usta- novni član je bil pokojni. Ob odprtcm grobu se je poslovil v imenu sokolskega društva br. Debelak. Poveličeval je za- ! sluge brata Vinka, ki je s svojo dobroto pomagal marsikateremu revežu in ra2- nim drustvom ter bil zlasti naklonjen Sokolskemu drustvu v Krškem. Svojo dobrotljivost je najlepše izpričal ob pri- liki obiska bratov Bolgarov v Krskem. Gostoljubno jih je sprejel pod .ivojo streho in pogostil. Veliko skrb je imel pokojni za naäe severne brate in huäo ga je bolela njihova žalostna usoda. j Društvo bo br. Bona močno pogresalo, manjkal pa bo tudi številnim prijate- ljem širom našega sreza, a predvsem ugledni rodbini. Moški zbor Glasbene matice v Krškem mu je v zadnje slovo zapel žalostinki. Vinku Bonu bomo ohranili časten sjjomin, svojeem naše is- kreno sožalje! Omara z« predsobo (orehov Ics) se proda. Celje, Trg kralja Äleksandra 6, I. levo 2-sobno stanovanje i š c in. Josip Müller, Celje, Kovaška ul. KÜNAR MILOŠ KLJUČAVNIČARSTVO Celje, Gregorcifeva 4 CENE ZMERNE DELO S OLIONO Izdelovalnlca štedilnlkov 1z ncrjavečega lekla Pre»zemam sto»bna ______ kljužavnlčarska dela ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b 1 t e p r 1 fv. K. Leibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 1-slanovanjska hlSa 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami. sadnim in zelenjadnim vrtom, 5 minut od kolodvora, se da v najem. VpraSati Na okopih lf pritl. H i § n 1 k poSten, poročen, se iSčc. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo za gospoda, veliKo, solntno, mirno ali dve rnanjSi s souporabo kopalnice i § č e m za 1. marec. Ponudba na upravo listn pod »1. marec«. Opremljeno sobo o d d a tn. Celje, DeCkov trg 8/II, desno (Narodni dom). Kupim dobro ohranjen otroški uoziček globok ali sportni. Pckarna Pančlč, Celje-Brcg Cenj. občinstvu se priporoča tvrdha Anton Lečnik xaioga ur, zlata, srebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg luiovu op11 k na razpolago! Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenfnl ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Fra>i<<> Celj e, Za kresijo 4 Telefon 245 j Zahtevalie ponudbe In proraiune I [ Iščemo tnladega absolventa e*uda$*$ke sole ki zna tcoretično vse rudarske posle ter tudi merjenje in risanje map. — Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb. Ilica 9, pod »Mojster 700«. Celjska posojilnica d. d. v Celju javlja tužno vest, da je njen dolgolctni in zvesti ravnatelj podružnice v Mariboru, gospod Franjo Pišek po dolgi mucni bolezni preminul. Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Upravni svei in ravnateljstvo Urcjuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiskarao r Celju Josip Kladnik — Oba v Celju Bukova drwa ccpljena, popolnoma suha, prvovrstna, kakor tudi različen smrefcov, boron, mace- snov fes in vseh vrst trdi les, popolnoma suh, za mizarje d o b i t e pri tvrdki IVAN SREBOTNJAK v Ši. Petru v Savlnjskl dollni