katoliški
las misione;
MAJ
ST
5.
Slika zgoraj kaže dve mladi deklici-plesalki iz Siama; slika spodaj pa šolsk1 razred 66. mariborskih šolskih sester med Čulupi Indijanci v Južni Amerik1'
	ä» fr
iSV	
11	m*
Stanko Boljka C.M.

*
8" y~ ■
MARIJA
V ŽIVLJENJU IN DELIH SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA
S(. . ^ vasi, kjer se je 1. 1581 rodil Vincencij Pavelski, še vedno stoji večletni hrast, ki je dajal senco že Vincencijevim prednikom kot tudi svetla*11 samemu. Pripovedujejo, da je v ta hrast Vincencij postavil Marijin Ins ’• pred katerim je koti bosonogi pastirček molil, preden je odhajal na ' S°Tvjn se vračal domov.
je yMorda je to samo legenda, ki nima zgodovinske podlage. Je pa res, da vjL lncencij pri vseh svojih ustanovah, ki so kot stoletni hrast kljubovale nai>jem, mislil na Marijo.

dobro leto je minilo, odkar je Vincencij prišel kot kaplan h puJlci Marjeti. Duhovni voditelj Peter Berulle ga prosi, naj prevzame zait; ;.5n° župnijo v Clichy. Svetnik vzame delo zares. In med prvimi stvarmi, Hit; uvede v župniji, je roženvenska bratovščina. Z Marijo je skušal dvig-versko življenje.
Znova govori Berulle in zopet ga Vincencij uboga: šel bo za vzgojitelj1' najstarejšega sina k plemiški družini Gondi. A dela ne bo omejeval na fi|° j samo osebo. Gospa Gondi je z mladim duhovnikom našla spovednika, ki J6, bo ozdravil skrupuloznosti in jo vodil po potih kreposti do' smrti. In hvn’ ležnost gospe Gondi ne bo poznala meja. Prosila bo Vincencija, naj pridig misijone njenim podložnikom. Dala mu bo sredstev za preživljanje več mi8|' jonarjev. In končno bo dala denar, ki ga bo Vincencij porabil, da bo sprava pokonci Misijonsko družbo. In ko bo mnogo let pozneje svetnik govori usmiljenkam, se bo takole izrazil: “Ko me je Bog poslal v družino Gondi sem sklenil, da bom ubogal gospo, kot če bi bila sama Devica Marija”. T| priznanje nam pove, da je bila že v tistih časih Marija gospa Vincencijevef?* srca. Posnemati hoče Kristusa in zato stopi v šolo njegove Matere.
Vincencij hoče duš, vedno več duš. Čeprav mu je gospa Gondi hotel*
razširiti obzarje, se mu zdi, da ni veliko več kot učitelj enega samega otrg
ir
ka. On pa hoče biti dušni pastir. Ne da bi' komu v Gondijevi družini KaJ omenil, odide z gradu na župnijo, ki mu jo je ponudil eden francoski” škofov. Chatillon-les-Dombes. Žunniia ie samo kakih 30 km stran od dru?e
škofov, Chatillon-les-Dombes. Župnija je samo kakih 30 km stran od dvu župnije, ki bo dvesto let pozneje postala slavna: Ars.
Že po nekaj mesecih se začuti vpliv novega župnika. In že čez neksJ tednov začne z delom, ki bo postalo znano po vsem svetu in ki še daflfs živi: bratovščino krščanske ljubezni.
Dobrosrčna oseba obvesti župnika, da je v eni izmed vasi, ki pripada.!1’ župniji, toliko bolnikov, da že ni več dovolj zdravih, ki bi mogli skrbeh zanje. Vincencij gre na prižnico in tako prepričevalno govori o reveži**
da se mnogo prisotnih odloči za obisk in pomoč bolnim. In ko gre popoldH6 tudi Vincencij obiskovat bolnike, naleti na številne župljane, ki gred»
IUU1 V UlUvIIV/IJ ÜUlöiVUVcll WUJ111K.V, 11 tl 1 v. L l Ilci o Iv. V 11 llv /j U [J 1J tl11C, A. L ft * v 1
oprtani z darovi vsake vrste, v isto smer. Vincencij, ki je praktičen človeKJ takoj uvidi, da bodo imeli reveži nekaj dni vsega preveč, pozneje pa bod®,| znova pozabljeni. Kako organizirati ljubezen do bližnjega med farani?
Zbere več gospa in jim pove, kako bi mogle pomagati bolnim in rev1” žem telesno in dušno in pa še same bi napredovale v verskem življenj11. Bratovščina krščanske ljubezni se je rodila na Marijin praznik 8. decembi'* 1617. Ustanovna listina začenja z besedami: “Jezus, Marija”. Jezus >'! Marija sta varuha bratovščine in glede Marije je Vincencij zapisal: “P'1 vseh stvareh moramo prositi Marijo, naj nam pomaga. Kjer je ona, se I’0 vse dobro izteklo in bo vse v slavo dobrega Jezusa, njenega Sina. Zato bodfl
pa gospe, ki so članice bratovščine, sprejele Marijo za patrono in poki'0'| viteljico svojega dela. Prav prisrčno jo bodo prosile, naj se zanje še P°'
sebej zavzame”.	^ «,
Marija je ostala do danes z bratovščinami krščanske ljubezni. S*d j imajo 450.000 članic, ki po vsem svetu, s pomočjo Marijino, skušajo ure9' t ničevati: Ljubi bližnjega...

Slika demo: Kip Mariji’ z J e zasekom — indijska domača umetno** j
j

i :

Dvajset let pozneje je pa iz prej omenjene ustanove zrasla nova. th'a' tovščine so se hitro razširile. Gospe iz najboljše francoske družbe so žrtvovale mnogo in zlasti še denarja. Ko bi pa osebno morale obiskovati bolniki'-stvar že ni bila tako lahka. Mnogokrat jim družinske obveznosti tega ni3® dovoljevale. In Vincencij je začutil, da je nečesa manjkalo. Začel je rnl' šiiti na vmesni člen, ki bi bogastvo bogatih z ljubeznijo spravljal k revežem-Tako je Vincencij prišel na misel, naj bi dekleta, zlasti revna, ki , rade kaj več storile za Boga, prevzele to delo. Svetnik govori o svoje®1 načrtu z Ludoviko de Marillac, ki mu bo pomagala. V svoji hiši bo sp®®' jemala dekleta in jih pripravljala za delo med reveži. Na ta način se J® spočela družba usmiljenk, služabnic bolnikov in vsake vrste revežev. Dai>eS je usmiljenk 45.000 in so najštevilnejša redovna družba katoliške Cerkve-Hčere krščanske ljubezni in služabnice ubogih bolnikov so res našle mil°3 v božjih in Marijinih očeh. Če ne, ne bi mogli razložiti vsega, kar so v treh stoletjih napravile za trpeče človeštvo.
V prvem členu pravil usmiljenih sester beremo: “Družba hčera k®' ščanske ljubezni je bila ustanovljena, da ljubi Boga, služi in časti našm?* Gospoda, ki je njih gospodar, in presveto Devico Marijo”. Vincencij je v i svcjih nagovorih za usmiljenke stalno ponavljal, da je Marija njihova P®e®’ stojnica in pokroviteljica. "Mati božja, prosimo te, nadaljuj in dovrši dej0, j ki si ga začela”. Na tej “prednici” razlaga Vincencij svojih duhovnim he®' ; ram, kaj pomeni ljubiti Boga, v čem je prava ponižnost in vdanost v volj® ! božjo. Marija naj jim bo vzor čistosti, delavnosti in zlasti ljubezni d6 bližnjega.
“Vaše duhovne dnevnice so rožni venec”, pravi svetnik. In obadva, Vincencij in sv. Ludovika odločita, da bodo usmiljenke obnavljale let®^ zaobljube na praznik Marijinega Oznanenja. Na dan, ko je Marija reki/)' “Dekla sem Gospodova”, se usmiljenke znova izročijo Bogu v službi ubog1'1 Morda bi smeli reči, da je Marija v prikazovanjih usmiljenki sv. Kat^ rini Laboure, kateri je izročila čudodelno svetinjo, hotela povedati vsem' svetu, da še posebej ljubi Družbo, katere vrhovna “prednica” je po Vi® cencijevi želji že od vsega početka.
Telesna in duhovna beda sta priklicali v življenje gospe krščanske lJ , bežni in usmiljenke. V revežih morajo gledati Jezusa Kristusa, ki je ^ radi nas postal ubog. Ko zdravijo telesne bolezni, bi morale misliti, č® se dalo ozdraviti tudi duše, ki so včasih še bolj ranjene.
Na duše revežev je sv. Vincencij mislil, ko je ustanovil Misijon3^ družbo lazaristov.
Ko je spremljal gospo Gondi po njenih posestvih in je imel priliko sP.<| vedovati kmečke ljudi je videl, v kako strašni verski nevednosti so živ® Duhovnikov je bilo na kmetih malo. Vse je drlo v mesta, kjer je bilo 551. ljenje zanimivejše. In tisti redki, ki so ostali na deželi, včasih še obra21;. spovedne odveze niso znali. Nevedni so bili tudi duhovniki, ne samo kmetih Kaj naj napravi ? Prosi redovnike in posebej še jezuite, naj pridejo pridig misijone. Niso mogli. Vincencij se odloči: sam bo zbral nekaj duhovnik® ' ki bodo pridigali misijone. Gospa Gondi se ponudi, da jim bo preskrbela^ potrebno za življenje. Tak je bil začetek, zelo skromen, Misijonske dru*D ’
fe
katerih članov se je po matični hiši, ki je bila posvečena sv. Lazarju, prijelo lme lazaristi.
, Ker misijoni ne bi dali dosti sadov, če goreči župniki ne bi nadaljevali ■?ela misijonarjev, je Vincencij odločil, da bodo njegovi sinovi vzgajali tudi Uhovniški naraščaj po semeniščih.
„ Brez resnega duhovnega življenja to dvojno delo ne bi bilo uspešno.
Vincencij pove brez ovinkov: Kot Kristus boste šli po vaseh in ozna-Jali evangelij ubogim. Kot Kristus dvanajstere, boste učili bodoče apo-°le. Vedno glejte na Kristusa in delajte kot je on delal. H Kristusu nas a vodi Marija. Zato pa Vincencij naroča svojim misijonarjem: Z božjo po-v ?<u° komo čim bolje spolnjevali tole našo dolžnost. S posebno vnemo bomo l^tlk dan opravljali kako pobožnost na čast Materi božji; v kolikor se bo v {Bdo. bomo posnemali njene kreposti, zlasti še ponižnost in čistost; ‘ . ei. kadar se nam bo ponudila prilika, bomo še druge goreče vzpodbujali, aj jo easte in ji služijo.
*	-X-
k VvBi’iznajmo, da v treh poglavitnih Vincencijevih ustanovah, bratovščini Zah?•lns^e ljubezni» usmiljenkah ali v Misijonski družbi, Marija ni bila po-Sp .jena. Tri stoletja izžareva Vincencijeva ljubezen po vsem svetu. Koliko k- je ogrelo ob njej! Marija, Srednica vseh milosti, je to dosegla. Žarki, j» Prihajajo iz njenih rok, so poroštvo za to. “Spomni se, premila Devica v arija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje urstvo pribežal...”
lik .^'neencij je mnogo potoval in rožni venec ga je spremljal povsod. Koteči at j® Pozdravil Marijo: “Zdrava, sveta!” Kadar ga je kaj posebno go t’ Je šel na božjo pot. K Naši Gospe pariški, ki je bila blizu, je po-jin ° bodil. Vsako leto je na kvatrne sobote daroval sveto mašo na Mari-h ^?ni oltarja za vse dobrotnike. Kadar je le mogel, je šel dalje. Romal je , .nriji Materi vseh kreposti v Aubervilliers, k Naši Gospe v Saumur, naj-‘J Pogosto pa v Chartres. V Chartres sta sv. Vincencij in sv. Ludovika r,'°mala skupaj. Izročila sta Družbo usmiljenih sester Mariji v njenem starejšem svetišču v Franciji.
8jj,. V 1. I960, ob tristoletnici smrti sv. Vincencija in sv. Ludovike, smo mi-rf 1 11 j* njuni življenji, dela in svetost. Kako sta mogla toliko doseči, kako je b'am°^e’ se P° tristo letih po vsem svetu slavi njun spomin? Sv. Bernard ti' 1 °dgovarja: “Če boš šel za Marijo, se ne boš izgubil; če jo boš prosil, te h° treba obupavati; če boš nanjo mislil, boš ostal na pravi poti; če č 0 ona podpirala, ne boš padel; če te bo varovala, se ti ne bo treba bati; Vi, 6 bo vodila, se ne boš utrudil; če ti bo naklonjena, boš prišel do cilja”.
Ceneij in Ludovika sta prišla do cilja, ker se nista oddaljila od Marije.
* * *
8kem^v<^i Priznamo, da bi bil članek o Mariji bolj na mestu v splošno ver-riisi’ bstu ali pa v marijanski reviji. Bo pa morda tudi za naše misijonarje, skn-}°aske sodelavce in bralce “Katoliških misijonov" namig: “Z Marijo z življenje!”
Pij XI.
misijonske
okrožnice
zadnjih
PAPEŽEV
V moderni zgodovini Cerkve je Benedikt XV. prvi papež, ki je misij0' nom posvetil eno svojih okrožnic. Če hočemo dobiti v prejšnjih stoletji*1 kake podobne smernice Cerkve, se moramo vrniti v 17. stoletje. O teh "a' vodilih iz leta 1659 smo v KM 'že govorili. Samo kako važnejše mesto bon'0 danes navedli. Pokazati namreč hočemo, da nimajo prav tisti, ki trdijfc da je Cerkev šele v 20. stoletju prišla do spoznanja, da je na svetu vel'k(' narodnosti, ki jih po drugi svetovni vojni vneto podpira v njih narodu? osvobodilnih težnjah.
Cerkev je že pred tremi stoletji hotela imeti v misijonih domače d?" hovnike in, ko bi čas za to prišel, tudi škofe. V navodilu iz leta 1659 stoji• “Z vsemi močmi in na vse načine si prizadevajte, da boste v pokrajina*1; kamor smo vas poslali, vzgojili čim več mladih ljudi, ki bodo mogli postat duhovniki. Niti namigniti ne smete tem narodom, še manj jih boste p1’0 pričevali, naj zapuste svoje šege in navade. Kaj boste prenašali Francij0, Španijo ali Italijo na Japonsko! Ne naših dežel, ampak našo vero jin' j dajte. In vera ni nasprotna nobenim navadam, naj se nam zdijo še tak0 !| tuje, če so le nravno dobre. V človekovem srcu je zapisano, da svojo dom0 vino in domača izročila ljubi 'bolj kot vse drugo na svetu. In kadar hočem0, da nas zasovražijo, bomo to najhitreje dosegli s kritiziranjem stolet»1 navad pri tujih narodih. In če jih hočete nadomestiti s svojimi, kako bost to dosegli? Nikdar ne primerjajte evropskih navad z običaji narodov, r"e< katere vas je Bog poslal. Eno samo pot imate: čimprej se spoprijaznite 1 tujimi navadami. Kar je dobro, pohvalite. Če česa že ne morete hvaliti, I1'1 vsaj pretirano slabo ne sodite. In kar je očividno slabega, boste prej 00 pravili, če boste z glavo zmajevali ali pa molčali. Tudi molk je zgovore11' Če boste pa morali govoriti, izrabite trenutek, ko boste mogli računat' obilnejšo milostjo. In tako bodo vsaj nekatere slabe stvari kar čez izginile.
Papež Pij XIT.
rp Vi ne pripadate nobeni stranki: ne španski, ne francoski, ne turški.
e Vl'ste pričkanja se skrbno varujte! Če vas svetni oblastniki prosijo za a. . S(‘ varujte prevelike navdušenosti za nasvetovanje. In če že morate cltl kak nasvet, mora ta vedno imeti nek prizvok večnosti.”
, Te zadnje besede so zelo pomembne. Še v mnogih krščanskih deželah k j* Cerkev in država ločeni. In v 'tem, tako posvetnem ozračju, mora Cer-v opominjati ljudi, da gredo večnosti naproti.
etledikt XV., prvi misijonski papež v moderni zgodovini Cerkve
^ele po prvi svetovni vojni 1. 1919, je Benedikt XV. izdal dokument. moi'e primerjati z navodilom izpred tristo let. Je pa med 1659 in • 9 Velika razlika. Kongregacija je izdala navodila le za prve misijonarje (j'ill'^ke družbe za zunanje misijone. Papež je pa pisal vsej Cerkvi. Bene-t XV. se ne obrača le na duhovnike, ampak tudi na vernike, ker so 1 verniki Cerkev.
t,. Tapež pravi: "Kristjani so dolžni moliti za misijone. V misijone je ,l Poslati več misijonarjev. Misijonarje je treba podpirati z denarjem."
Danes po štiridesetih letih se nam to troje zdi samo po sebi umevno. Leta 1919 pa ni bilo.
Pij XI., papež misijonov in Katoliške akcije
Kar je Benedikt XV. začel, je Pij XI. z vso odločnostjo nadaljeval-Kadar ni šlo s prošnjami, je Pij XI. znal ukazati. In če en ukaz ni zalegel, mu je sledil drugi. In tako se je za misijone začela prava pomlad. Pija XI-se je prijelo ime “misijonski papež”.
Leta 1926 je Pij XI. poslal svojo misijonsko poslanico vsej, Cerkvi-“Herum Ec-clesiae” je prinesla več presenečenj. Med temi je bila proglasitev karmeličanke svete Terezije Deteta Jezusa kot zavetnice vsega misijonskega prizadevanja Cerkve, skupaj s svetim Frančiškom Ksaverijem-
Pij XI. se je obrnil tudi na “prostovoljce” v vrstah Kat. akcije. Prosil jih je, naj se nekateri odločijo za misijonsko delo. “Ne bojte se; tiste, katere boste žrtvovali za misijone, vam bo Odrešenik z vso gotovostjo nadomestil z drugimi.”
“Misijonsko delo in Katoliška akcija sta eno in isto, vodi ju isti ap°' stolski duh,” je zapisal Pij XI. “Sta dve strani na isti svetinji.” Tri stoletja poprej je veliki sveti Vincencij Pavelski navduševal z isto vnemo z a I “domače” in “zunanje” misijone.
Pij XI, je pripravil zemljo. Dal je krščanskemu svetu misijonsko “injekcijo”. Pij XII. bo lahko zidal. In zidal je v skladu s časi, v katerih ie vladal Cerkev.
Pij XII. je izdal dve misijonski okrožnici: “Evangelii Praecones” in pa “Fidei Donum”.
Pij XII. in nova “ustava" misijonske dejavnosti
Že v božičnem govoru 1. 1945 najdemo besede, ki jih bo ponovil Ja' j nez XXIII. Za pravo pojmovanje današnjega misijonskega delovanja s o j zelo pomembne. Papež pravi: “V prejšnjih stoletjih je Cerkev, v kolikor I je vidna, razvijala svoje moči predvsem v Evropi. In od tam se je kot m°' gočna reka bližala drugim deželam. Danes bi pa mogli reči, da je CerkeV izmenjava življenja in moči med vsemi udi skrivnostnega telesa Kristusovega. Veliko dežel na drugih kontinentih je v zadnjih letih pustilo zadal “misijonsko dobo”. Vladajo jim lastni škofje in vsej Cerkvi dajejo duhovne in tvarne dobrine, medtem ko so jih v preteklosti le prejemale.”
Papeževe besede so jasne, zlasti še, ker se je ob drugih prilikah na podoben način izražal. Danes, pravi papež, že ni več “dobrotnikov” in “dolžnikov”. Danes moramo govoriti o izmenjavi, o sodelovanju. CerkeV prejema, kar je v prejšnjih stoletjih dala, in še mnogo več.
Tudi Pij XII. prosi katoličane laike, naj pomagajo, tudi z osebno žrtvijo, P11 misijonskem delu.
Janez XXIII.
Princeps Pastorum” je misijonska okrožnica sedanjega papeža. V j Jej beremo: “Kristjan, ki je ud istega telesa Kristusovega, se ne sme *ti od ostalih udov in misliti, da je vse opravljeno, ko je za svojo dušo °skrbel. 'Vsak kristjan mora sodelovati pri naporih za rast in širjenje ožJega kraljestva.”
jo	ki 80 toliko dvomili, če je kristjan dolžan sodelovati pri misi-
nskem delu Cerkve, imajo V teh papeževih besedah kratek in jasen od-j. Vo.r: Sodelovanje je dolžnost. Seveda je pa način sodelovanja lahko zelo «zličen.
Cerkev živi v stoletju misijonov. Tak zaključek moramo napraviti, če ®am lram° misijonske okrožnice zadnjih štirih papežev. In ne misijonar! 0 Papež. Sodelovati morajo škofje, duhovniki, verniki...
Stanko Boljka C.M.
STOLETNICA BENGALSKEGA MISIJONA
Stanko Boljka C. M.
Naši slovenski jezuiti, ki že toliko let misijonarijo v Bengaliji, bi nam morali kaj napisati ob tej stoletnici. Ker pa vemo, da so zelo zaposleni, smo se zatekli k drugim virom, čeprav že malo pozno. Prvi jezuiti so se izkrcali v Kalkuti že 28. nov. 1859, torej je bila stoletnica že predlanskim-
Dežela in ljudje
Čeprav zapadna Bengalija ni največja, je pa vendar med najvažnejšimi državami indijske federacije. Meji na Pakistan in obsega spodnji del bogate doline reke Gangesa, ki je za Hindujce sveta.
Glavno mesto Kalkuta je izredno pomembno za vso Indijo. Saj je komaj 200 km oddaljena od indijskega “Porurja”, kjer je vsakovrstna industrija v najlepšem razvoju.
Ker je zapadna Bengalija za Indijo tako važna, so se komunisti skušali v njej še posebno dobro organizirati. Ko je osrednja vlada nastopila proti komunistom v državi Kerala, so indijski komunisti začeli z gonjo proti Nehruju. Vlada se pa izzivanj ni ustrašila. In res, komunisti niso nikjer nič dosegli razen v Bengaliji, kjer je v nemirih, ki so jih povzročili, izgubilo življenje 41 oseb.
O Bengaliji bi lahko rekli, da je neke vrste povzetek vse Indije: velemesto Kalkuta, industrijska področja in pa podeželje, kjer živi kmečko prebivalstvo.
Kalkuta
Štirimilijonsko mesto živi od pristanišča in industrije. Med industrijami je najvažnejša tekstilna, čeprav proizvajajo še sto in sto drugih stvari: od avtomobilov do otroških igrač. Kalkuta je obljubljena dežela, ki privablja iz vseh koncev Indije tiste, ki bi radi bili “kaj več” in niso zadovoljni s svojim položajem “doma”. Je to velemesto, kjer so bogastvo in skrajna revščina, nebotičniki in človeka nevredne kolibe blizu skupaj.
Na kalkutskih ulicah morajo dvonadstropni avtobusi, osebni avtomobili in izvoščki spoštovati volovske vprege, tricikle in bicikle, pešce in še “svete krave” ki so pa vsak dan redkejše, če ne moreš sredi tega morja prevoznih in prenosnih sredstev naprej, je najbolje potrpeti, kot povsod na svetu.
Vendar pa v Kalkuti ne smemo jemati v poštev samo tega, kar vidim0 na cestah. Pogledati je treba za zidove in zavese. Samo tako se bomo prepričali, da je mesto važno kulturno središče, kjer izhaja 15 dnevnikov in okoli 20 leposlovnih revij.
Kalkuta je drug najvažnejši proizvajalec filmov na svetu. In priznati je treba, da ti filmi ne služijo samo z;a prikaz čustvenega življenja, ampak so pogosto dobra učna ura za dvig človeške družbe.
Kalkuta je tudi politično središče Bengalije. Sestanki in zborovanja, na katerih ne manjka zastav, zlasti rdečih, so nekaj vsakdanjega. Zarad' njih se včasih ustavi ves promet, kar pa Bengalcev ne vznemirja preveč-
J
Industrijski predeli
Kai,^ moderno Indijo je značilen njen industrijski napredek. Okolica Vata- - nam pove’ v kat er h smereh se industrija razvija. Okoli Asansola sveč^0 me8ac.za mesecem nove tekstilne tovarne. Pri Durgapursu se po-vgqi"aj0 kemični industriji, še malo bolj na severu pri Chittarajanu zgrade du t ™e;sec 20 težkih lokomotiv. Vsi ti kraji nas spominjajo na začetke in-sn^o'N• .e dobe v Evr°Pi in Ameriki. Vsi “čudeži”, pa tudi znoj in solze 1 emljajo tudi industrializacijo Indije.
Podeželje
kov Na ben£alski ravnini, kjer je na tisoče in tisoče vasi, živi še 70 odstot-pai, X®®ka prebivalstva. Koliko stoletij so ti ljudje za visoko civiliziranimi elekt .Vendar P» ne smemo pretiravati. Tudi tukaj se že srečujemo z hitpv 1CniVli žicami visoke napetosti. Tovorni in osebni avtomobili nas pre-2dri r° in 0(1 časa do časa vidimo kako “zgledno” obdelano posestvo. UdntySy®n.e 'ustan°ve že niso tako redke, vodovodi in namakanje se že macujejo. Delo na kmetih preživlja največ Indijcev.
Cerkev v Bengaliji
he ?®?galiJa ho.če napredovati in napreduje. In pri nje napredku Cerkev dehi?°D °k s*ranb Ei kakšna je bengalska Cerkev po sto letih misijonskega Joni "	, 8toletnih naporih kakih tisoč misijonarjev je danes med 27 mili-
.Prebivalcev 100.000 katoličanov. Vendar pa brž dodajmo važno po-
•	* jJIj
fjf/1*1?: kraji, kjer so bengalski misijonarji dosegli najve mota Nagpur, danes ne pripadajo zapadni Bengaliji.
šolstvo
Uačp?eiV*cev za. izobrazbo Bengalcev mnogo napravila. Vsak Indijec, ki ni Cerk n° P-roti misijonarjem, to prav rad prizna. Po drugi strani pa tudi 8alezt^ Priznava, da so ji indijske šolske oblasti šle vedno na roko. Jezuiti, 20 k	irski šolski bratje in redovnice vodijo danes v Bengaliji okrog
°men°ie8iiev* ^ industrijske šole in 3 fakultete. Števila ljudskih šol niti ne Jamo, čeprav jih je veliko in so v veliko pomoč misijonarjem.
In Jf,0l-iko inženirjev, zdravnikov, trgovcev, je šlo skozi misijonske šole! otrok Poglavitno: ponosni so na to in skušajo dati isto vzgojo svojim V nau!^!■ Kot P°vso,i J6 tudi v tem vprašanju nekaj sence: večina gojencev srednp Jših .letib kolegija prihaja iz bogatih mestnih družin, dočim pa tudi E. s.tan in še manj podeželje skoraj nimata zastopnikov. In tako so sl0j j pro vel'kke Š°le’ čeprev nehote- vzrok, da je razlika med družabnimi
Politi pa °ni, ki vodijo “javno mnenje”? Mislimo na časnikarje, pisatelje, e> “javne” delavce. Kaj je Cerkev dosegla z njimi? Prav malo.
Ddsebe-ije j®zuit8ki duhovniki so se zavedli, da se je za te ljudi treba še Liig^i J zanimati. Pred več kot tridesetimi leti so začeli izdajati revijo “The ^etlcen? ®asE’- ki naj bi prikazovala Kristusov nauk indijskim izobra-n- Res, kako spraviti v sklad indijska izročila, zlasti verska, s Kri-
največ uspehov, v ško-
stusovim naukom? Vsi, ki poznajo revijo, so nad njo navdušeni. Eno satn° napako ima: 25 let prepozno je začela izhajati.
Pred desetimi leti so se pa jezuiti odločili še za drugo pot. Z mislijo pri svetem Pavlu, ki je vsem hotel postati vse,, sta se dva duhovnika naselil v popolnoma bengalskem okolju v južnem delu Kalkute. Tam sta začela zbirati izobražence, ki bi radi govorili s Kristusovimi služabniki in naši* nova pota za moderno Indijo.
Predmestna beda
Eni gredo k učenim, voditeljskim slojem, drugi pa k revežem, ki j**1 je v Bengaliji mnogo in zhsti še v kalkutskih predmestjih.
Mati Terezija s svojimi “misijonarkami ljubezni” je najbolj poznana. Je to “močna” žena, rojena na Balkanu, ki je ustanovila redovno družbOi ki je v veliko pomoč mis jonskemu delu. Saj tisti ki je lačen, veliko lažje razume Kristusovo besedo o “Kruhu življenja”, kadar mu misijonar ponudi kos kruha, da si uteši lakoto.
Prilagojevanje se je začelo malo pozno
Cerkev se prilagoduje tako glede vodilnih kast kot tudi glede revežev. Stik mora biti čim tesnejši. Vendar pa zaželenih uspehov še ni bilo. Na prste ene roke lahko seštejete Hindujce iz višjih kast, ki se v teku enega leta odločijo za Kristusa. Ne smemo obsojati tistih, ki vedo, da bi moral1 napraviti odločilni korak, a si ga ne upajo. Če sprejmejo sveti krst, bo njihovo življenje popolnoma drugačno ne samo pod verskim vidikom, ampa" tudi družbenim. Morda jih bodo sorodniki za vselej izločili iz svoje srede in jih smatrali za “mrtve med živimi”.
Kar nam vedno ostane, je pa zaupanje. Bengalija z vso Indijo napreduj® in pri napredku je navzoča tudi Cerkev.
Stoletnica
Pet jezuitov je igralo najvidnejše vloge v stoletnem bengalskem mis*' jonu. Ustanovitelj je Henrik Depelchin. ki je ostal v Indiji, kamor je priŠf1 iz Afrike, 32 let. Znal je ravnati z ljudmi in okoliščinami in zgradil temelja misijonu. Delo sta nadaljevala o. Grosjean in msgr. Pavel Goethals. Ms#1'' Goethals je bil nadškof v Kalkuti, kjer je živel od 1877 do 1901. Njegovi" ljubezen do bližnjega je bila nekaj izrednega. Ko je umrl, je “Indian Dai'.v News” zapisal: “Msgr. Goethalsa smo zelo ljubili v deželi, kjer smatram0 ljubezen za prvo krepost.”
Goethalsov naslednik je bil Msgr. Brice Meuleman, ki se je v Indij' tako vživel, da jo je smatral za svojo pravo domovino. V zadnjih let’1! življenja je imel za pomočnika Msgr. Ferdinanda Perier-a, ki je o seb1 trdil, da je škof, ki je “ostal na cesti". L. 1927 je namreč sveta stoli®" vzela kalkutski nadškofiji cvetočo krščansko občino v Chota Nagpur jo združila s škofijo v Ranchi. Msgr. Perier je “izgubil” 260.000 katoličane' in ostal s 35.000. . .
Za temi petimi velikimi jezuiti, je šla pa vojska 1086 misijonarje''’ med njimi skoraj 800 Belgijcev in tudi nekaj Slovencev.
Danes je Kalkuta znova na pre'omnici. Nadškof pomočnik s pravico nasledstva je Indijec.
Iz leta v leto
Preidimo k nekaterim podrobnostim t§ga stoletnega boja za Kristusa.
^ Henrik Depelchin je 28. nov. 1859 pripeljal prve štiri jezuite v Kalkuto.
. anes, po sto letih se srečamo na misijonski zemlji Zapadne Bengalije s lemi indijskimi škofi: msgr. Nikolaj Kusur je od leta 1951 nadškof v anchi; Stanislav Tigga je od 1956 škof v Raigarh Amb kapur, in Vivian v yer je od leta 1958 pomočnik z nasledstveno pravico kalkutskega nad-a' ^ enim samim stavkom smo obsegii vso bogato žetev: po sto letih e*a> prvi trije škofje. Misijonarji sami, kot tudi mi, bi ze'eli več, mnogo ^č, in v prejšnjih odstavkih nismo skrivali “razočaranja”. Vendar je bila u°st rodovitna.
^ že januarja 1860 so jezuiti odprli kolegij sv. Frančiška Ksaverija v , ,il‘kuti. Začetki so bili tako mučni, da so se večkrat spraševali, če ne bi is? bolie delo opustiti. Čez štiri leta je pa učni zavod začel rasti. Leta 71 je imel že 500 učencev.
L. 1864 je sveta stolica izročila bengalski apostolski vikarijat belgijski Provinci Družbe Jezusove. Vsega skupaj je bilo takrat v vikarijatu 14 je-Ult°v in 8 škofijskih duhovnikov.
Že ] igg7 so jezuiti začeli misijonari#i tudi v podeželju. Istega leta so '•Orli tudi novicijat za Indijce v Serampore.
^ L. 1885 je bilo že 19.000 katoličanov. Tega leta sta prišli pomagat dve e’iski redovni družbi: hčere svetega Križa in pa male sestre' ubogih. Je-Oitoy je 90. V Kalkuti imajo kolegij in 5 župnij, izven mesta pa 16. Vedno rjJs*ijo na domač naraščaj. Novicijat se je iz Serampore preselil, v Haza->akh, študijsko hišo so pa odprli v Asansolu. Napredek je očiv‘den. Dva dliČna redovnika vodita vse delo: kot škof Pavel Goethals od leta 1878, ot redovni predstojnik pa od 1. 1880 pater Silverij Grosjean.
nif Y^gi polovici prvih petdeset let bengalskega misijona moramo orne-D “čudež” v Chota Nagpur: 200.000 Bengalcev je vstopilo v Cerkev.
Konstanci j Lievens
si Junak te dobe je bil o. Konstancij Lievens, čeprav je njegovo misijon-je° ^e*° trajalo le 7 let (1885-1892). Ko je Lievens prišel v Chota Nagpur, ^ y\del. da so bili skoraj vsi kmetje zadolženi. Na noben način se niso So°"u • re^'D oderuhov. Preštudiral je indijske zakonske odredbe glede po-j^j'J.in obresti. Videl je, da bi si kmetje lahko pomagali. Klical jih je na kiik’JOns.k° Postajo in jim govoril o pravicah, ki so jih imeli in o načinu, Sq 0 11 a j se branijo pred sodišči. Hitro je postal znan in slaven in množice 60 l' Pojavljale za krst. Ko je Lievens prišel v Chota Nagpur, je našel ha *at°ličanov. Naslednje leto jih je bilo že 3.000; ko je odhajal, boian je jitnvt. pa 85.000. Po sedemletnem delu že ni mogel več naprej. Vrnil se tvn otn°vi kjer je takoj po prihodu umrl 37 let star. O p. Lievensu je bilo Phanih več knjig.
Za središče Chota Nagpurskega misijona so misijonarji določili mesto Ranchi. Odprli so kolegij, ustanovili apostolsko šolo in sezidali lepo stolno cerkev. L. 1897 je pa ustanovno leto domače ženske redovne družve hčera svete Ane. Šest let pozneje so uršulinke prišle učit v dekliško šolo.
Važna letnica
L. 1902 je prišel na obisk v Bengalijo belgijski jezuitski provincijaln* predstojnik o. de Vos. Ukazal je, naj misijonarji ustanove toliko ljudskih šol, da se bodo mogli vpisati vsaj vsi krščanski otroci. Na vseh važnejših misijonskih postajah so morali pa ustanoviti tudi srednje šole. Poučevanj6 v ljudskih šolah so prevzeli katehisti in redovnice.
Ljudske šole so bile kaj preproste: tabla, kreda, nekaj merilnih naprav in pa palica, s katero so učitelji kazali pisane besede, ali pa grozili ne' mirnežem. Učenci so pisali na pesek ali pa na glinaste tablice. V šole Pa niso hodili samo otroci, ampak tudi velike odraslih.
Misijonarji so morali nadzirati delo, skrbeti za vzdrževanje učitelj6'’ in v srednjih šolah tudi osebno poučevati. Med srednješolskimi kolegij1’ je bil med najbolj znanimi oni v Darjeelingu ki je pa obstajal že Pre° prihodom p. de Vosa. Kolikokrat so že Katoliški misijoni natisnili ii*16 Darjeeling! Zato bomo pa o tej ustanovi drugod kaj več povedali.
Dvajseto stoletje
Industrializacija je vplivala na življenje naroda. Danes je svetova6 znana “Tata Steel and Iron Company”, ki proizvede vsako leto 1.200.000 ton jekla. To jeklo je služilo za tanke v drugi svetovni vojni.
L. 1928 se je morala tudi Cerkev odločiti za reorganizacijo svoje uprav6 v Bengaliji. Kalkutski nadškof je imel oblast nad 300.000 katoličani, k**1 se je sveti stolici zdelo preveč. Začela je deliti. Kalkuta je ostala z večja0 prebivalstva, nova škofija v Ranchi pa z večino katoličanov.
Ker belgijski jezuiti že niso zmagovali tolikega dela, so na vse konc6 sveta prosili pomoči. Že 1. 1924 so se priglasili sobratje iz Malte 'in Sicilij8' Naslednje leto so prišli salezijanci in tudi slovenski in hrvatski jezuiti.
Po drugi svetovni vojni so kanadski jezuiti prevzeli okrožje Darjeel>,r ga. L. 1947 so se pridružili še jezuiti iz Združenih držav. L. 1949 je svet’1 stolica izročila očetom božje besede škofijo Gangpur. Ustanovljena je hib1 ta škofija na ozemlju, ki je dotlej pripadalo Kalkuti in Ranchiju. L. 196° ’ začnejo sodelovati še avstralski jezuiti. Tudi njim je bil odmerjen delokror v škofiji Ranchi. L. 1952 je škofija Ranchi znova razdeljena. Za škofa v Ranchi je imenovan domačin.
Današnji položaj
Danes je položaj v treh jezuitskih škofijah naslednji: Kalkuta:
Prebivalstvo katoličani katehumeni škofijski duhovniki jezuiti
30.000.000
101.893
1.325
23
253
drugi duhovniki	13
bratje	287
redovnice	513
šole	342
učenci	32.275
župnije in misijonske postaje	53
ustanove v pomoč revnim	65
^ a n c h i :
Prebivalstvo katoličani katehumeni škofijski duhovniki jezuiti
drugi duhovn ki
bratje
redovnice
šole
učenci
župnije in misijonske postaje karitativne ustanove
Škofija Itaigarh Ambikapur
Prebivalstvo	1.783.000
katoličani	83.675
katehumeni	8.616
škofijski duhovniki	14
jezuiti	27
drugi duhovniki	6
bratje	9
redovnice	23
šo'e	132
učenci	8.340
župnije in misijonske postaje	22
karitativne ustanove	19
Jezuitska kalkutska viceprovinca je pa razdeljena	v 8 okrožij:
P Darjeeling z 2 kolegijema v Darjeelingu in 2 v Kurseongu. Jezuitski bogoslovci imajo svoje bogoslovje v Kurseongu (108 bogoslovcev), Sonada so pa salezijanci s 65 bogoslovci. Župnij je v tem okrožju 6.
2. Purnea: 4 župnije.
2. Santal Parganas: 7 župnij in 3 kolegiji.
4. Asansol: 1 župnija in 3 kolegiji.
*>• Jugozapad: 3 župnije in 1 kolegij.
§0j^6. Severno od Kalkute: 5 župnij, 1 kolegij in 1 salezijanska tehnična
7- Južno od Kalkute: 5 župnij, 1 kolegij in 1 tehnična šola.
d Kalkuta mesto: 11 župnij, dve redovni skupnosti (jezuitski rezi-lCl), 2 univerzitetna kolegija in 6 visokih šol (high schools).
6.620.000
251.735
6.650
60
305
12
207
712
47.962
47
33

BLAŽEK IN NEŽICA V BENGALSKI NEDELJSKI ŠOLI
Piše bengalski misijonar o. Lojze Demšar S. J.
Še sanjalo se mi ni pred 43 leti, ko sem bral Slomškovo knjigo o nedeljski šoli, da ibom nekoč tudi sam vodil tako šolo, samo veliko veČj° kot pa ona, v katero sta hodila Blažek in Nežica.
Ko sem postal upravitelj velikega zavoda v Kalkuti, pred desetim' leti, mi je moj prednik rekel: Prevzeli boste moje delo, pa tudi mojo nedeljsko šolo. Začnete lahko takoj prihodnjo nedeljo.. .
Imel sem nekaj pojma, kaj pomeni ta nedeljska šola, ali da bo tolik0 dela, si pa le nisem mislil, in da bo obenem tudi toliko sreče med mladin0.
Prišla je nedelja, bral sem zgodnjo mašo, da bom pozneje prost zi! nedeljsko šolo. Maša ob sedmih je končana in počasi se začno otroci zbirat' na stopnicah velikega vhoda pred zavodom. Deklica pripelje svojega male?3 bratca, fantek svojo sestrico. Od pet let pa tja do petnajst je doba ne: deljske šole,; nekatera dekleta so še starejša; no, fantje morajo “končat} šolo”, ko so stari 12 let... Nedeljsko šolo je ustanovil goreči belgijsk' misijonar p. Ameye (izg. Amej). Videl je. kako se katoliški otroci potepaj0 po mestu, brez verskega pouka, ker takrat so vsi večinoma skrbeli le z/‘ angleško govorečo skupino, a kdo se bo brigal za priseljene Indijce lž Južne Indije... Saj nikdo ne zna njih ježika... Naj se nauče angl-eščin0, pa bo dobro... Južni Indijci so bili kuharji hišni služabniki, vrtnari1' postrežniki v hotelih, a žene so bile “äje”, domače s'uzkinje. ki pazijo na otroke in postanejo kar del družine, v kateri živijo. Za njih otroke ni bü° šol, saj ti niso imeli nobene bodočnosti. Če kuhar zna p'sati ali ne, glava0
)e’ da dobro kuha.. . Če “äja” ne zna ne pisati ne brati, kaj za to, naj Pazi na moje otroke! In tako so se otroci potepali po cestah in marsi-. tßri je našel pot v kaznilnico, in dekleta so se izgubila po zakotnih ulicah, 'Zgubila dušo in telo. P. Ameye je vse to videl, in srce ga je bolelo, tuhtal in tuhtal, končno se je odločil da bo zbral vse te otroke, ki se podijo ulicah in jih v nedeljo peljal k sveti maši v naš kolegij; po maši bodo °troci dobili čaja in kos kruha, pa še celo uro verouka, da se tako na-u<hjo verskih resnic, in obenem navadijo, da vsako nedeljo pridejo k maši.
Najprej jih je bilo dvajset, pozneje štirideset: Tamilci, Telugu, hindi govoreči, in seveda domači Bengalci! Ko sem jaz prevzel nedeljsko šolo, je bilo 350, ki so redno prihajali k sveti maši in verouku...
, V majhnih skupinah prihajajo živahni Tamilci, zgovorni Telugu, po-**°čna hindi govoreča dekleta in seveda navihani Bengalci tudi ne smejo "^njkati. Pridejo domače sestre sv. Ane, jih uredijo v vrsto in po dva in • Va stopajo v cerkev na svoja mesta. Mali ne morejo poklekniti, ker bi ^gulili pod klopmi, zato pa stojijo na sedežih. Začne se jutranja molitev.
se vas usmili, angelci božji, če morete razumeti, kaj molijo ti na-v1hančki. Vsak misli, da je njegov angel varuh gluh, pa poskušajo na .S:\k način povedati s polnim grlom, da sedaj molijo... Molitve v štirih -^ikih se dvigajo pred božji prestol in božji angelci se kar tepejo po poti, 0 bo prej prispel pred božji prestol, ker njih varovančki tako hitijo z molitvijo...
Spovednice so oblegane. V par minutah sem poslušal spovedi v ben-aiščini, hindi jeziku in še kakšen Tamilček pove svoje “težke” grehe v °Jem materinskem jeziku...
l Duhovnik pristopi k oltarju, začne se sveta maša. Najprej zapojejo r’^gulska dekleta; spremlja jih sestra na harmoniju, na katerem z levo 1_ Ko .g°nj meh_ z desno pa igra. .. Harmonij je tako majhen, da ga “muzi-unti” večkrat lahko kar na ramo obesijo in gredo od vasi do vasi, pa Zlcirajo kar po poti...
jo ,^Vilr|gelij- Postavna učiteljica stopi na stol pri obhajilni mizi, da otl.vfak lahko vidi in bere evangelij v hindi jeziku, ki ga večinoma vsi je razumejo. Pridiga je tudi v hindi jeziku, ki je nekako vsenarodni tlu'* v *ndiji. Sam sem skušal pridigati v bengalščini, pa sem hitro uvidel, ''nzumejo le Bengalci, drugi pa popolnoma nič. in sem prenehal.
kar	so sedaj na vrsti in po pridigi zapojejo iz polnih grl, da se
cerkev trese... Stara, goreča učiteljica Matilda jim dirigira.
tiebe^v- darovanJ‘u 80 n 11 vrsti Telugu otroci. Pojejo, da Bog se usmili, in Učjtp- an8elci, če imajo kaj posluha, morajo zbežati v nebesa. Telugu b0]j; Jlca zaP°ie sv°j solo, ki je večkrat tako “fovš”. da me kar ušesa da j.°’ a ona neustrašeno vodi do konca. Otroci skušajo po svojih močeh, je ^. Pomagajo, a edino njen glas se lahko razloči. Ima dobro voljo, in to Pa • avn°- Ta Telugu učiteljica je prava svetnica; bila je v samostanu, Pušče 1PoraIa zapustiti tišino radi bolezni. Zato se je potem posvetila zanj g| mai Telugu v velemestu. Koliko razprtih družin je zopet zedinila, če sebi ydrugače, je kar s palico nabunkala moža, da je spet vzel ženo k
noma so potem take družine živele v slogi in ljubezni do smrti.
Pobirala je po ulicah zapuščene sirote in jih sama vzgajala. Ima dnevi'0 šolo za 200 Tamil in Telugu otrok, kjer se otroci uče pisanja m 'branja; molitev in dobrega krščanskega življenja. Imenujejo jo “ama Tereza” (map Terezija), ker skrbi zanje, kot rodna mati ne bi mogla, in to že celih trideset let. Koliko hvaležnih duš jo bo čakalo pri nebeških vratih, ker j'"1 je pomagala v nebesa...
Po povzdigovanju otroci zapojejo v hindi jeziku. Njih napevi so otožni-a zelo melodični. Kar cela cerkev pristopi k svetemu obhajilu. Nato zapojejo v hindi jeziku ono silno lepo pesem Jisu mere dilme aja, Jezus Je prišel v moje srce. Kadarkoli jo slišim, se mi srce topi od miline. ..
Maša je končana, in Bengalčki jo prvi pobrišejo iz cerkve. Menda so najbolj lačni... Za njimi počasi stopajo hindi govoreči otroci in nazadnje še Tamilci. Za Telugu ie pa maša prekratka, imajo še toliko za moliti. • • Njih učiteljica mi je rekla: “Oče, v naših krajih maša traja vsaj po1' drugo uro, in pridiga mora biti eno uro dolga, drugače sploh pridiga ni.--Tukaj duhovnik napravi križ, spregovori par besed in je že “Totasthu" amen...”
Kam pa sedaj? V veliko telovadnico, kjer jih že čaka čašica tople£a čaja in hlebček kruha. Zopet se lepo zvrstijo po jezičnih skupinah^ ln molijo v štirih jezikih hkrati; potem pa hitro malo toplega za želodček-
Čaj je pospravljen. Sedaj se razdelijo po šolskih razredih v našem z’-' vodu, vsaka jezikovna skupina v en razred, in začne se verouk. Uč:jo s.e molitvic, petja in učiteljice in sestre jim tolmačijo sveto pismo in katekizem... celo uro... Ob enajstih, ko je vse končano, se zopet razkropijo P° mestu v majhnih skupinah, vsak na svoj dom, eden v razkošno hišo, kjer mu je mati kuharica, drugi v zakotno kolibico, kjer mamica stanuje še s štiiimi otroci pod košatim drevesom, ki tvori streho in zidove hiše..; Tretji zopet gre k Tereziji, kjer stanuje okoli 30 otrok, večinoma najdbo1] revnih slojev. In drugo nedeljo zopet k maši in verouku pa na čašico čaj® in hlebček kruha. Tako se priučijo, da redno vsako nedeljo prihajajo k maši, in ko dorastejo, nadaljujejo tako.
Osem let sem vodil to nedeljsko šolo, osem let sem bil srečen med trd"' dino. Toliko dobrega je mogoče storiti za otroke in tudi za njihove starše' Koliko deklet smo rešili in koliko fantov je postalo delavnih mož, da s° lahko skrbeli za svojo družino.
Božičnica
Toda enkrat na leto sem se praskal za ušesi. To je bilo pred Božičeh1' Moral bom dati darove vsem, ki so redno prihajali v nedeljsko šolo!
Dva meseca prej sem začel pisati svojim prijateljem širom Indije, ‘.n pred Božičem sem imel zbranih okoli 600 rupij, kar predstavlja V amer'; kanski valuti 150 dolarjev. 400 mladih glavic je željno pričakovalo, kaj bodo dobili za Božič; ali bo lepa oblekca, ali bodo sladkorčki, igračka z" najmlajše, velika stenska slika Srca Jezusovega in Marijinega, pisana kaP'J: živobarvna kikeljca, zlatoobrobljen molitvenik; ponoči so v sanjah vide* celo konjička, ki na repu piska, pa papirnate punčke, ki migajo z očm>-psička iz plastike, ki cvili, ko ga stisneš...
V enem izmed razredov nedeljske šole v Kalkuti.
tr„ V?1 8em denar našim učiteljem in učiteljicam, pa so šli na bazar ali Pai'	Prodajajo take stvari na debelo, ne manj kot sto kosov sku-
enernv a s.°ba.je bila polna, da sem se komaj mogel premikati v njej. V v tiM -°^u -*e bil velik zavoj toplih odej, v drugem zopet cela gora igračk, šol,. - em zop.et Parov šari jev za naše Marijine družbenice nedeljske Pomflln a učitelje ter učiteljice; topla volnena jopica za stare može, ki Vin p aj° deliti čaj v nedeljo; lepa duhovna knjiga za člane društva sv. Č1>n enL‘ija, ki nadzorujejo delitev čaja in kličejo imena v razredih; dolg tajijo Ven6C ZH naše sestre’ ki tako pridno učijo otroke za prvo sveto
Zavi]^ek° P°P°ldne so prišli vsi učitelji in učiteljice, pa smo vse lepo dobil; v majhne zavojčke, na katere smo zapisali imena otrok, ki jih bodo PravA\ drugače bo zmešnjava. Do trde noči smo delali, da smo mogli pri-111 450 paketov.
VeiikpVet' yečer je minil, polnočna sveta maša se je darovala na našem ki bi m ‘Kriščii, ki je bilo spremenjeno v ogromno pokrito cerkev. 4000 ljudi je n0‘hevmogli ,v n°beno kalkutsko cerkev, ker so bile premajhne za ta dan, 8arja )OZno Prisostvovalo polnočnici. Mogočno je odmevala beseda pridihi l’° zvočniku skozi temne ulice velemesta. Naj tudi v velemestno temo Potib Prodre svetloba božje besede, naj tudi po teh ulicah in zakotnih enkrat zadoni pesem angelov “Slava Bogu na višavah...”. Kdaj bo
to? Le Ti veš, ki skrbiš za misijone, le Ti veš, ki odrejaš tek svetovnim dogodkom!
Po maši so se ljudje zgrnili k obhajilni mizi, da poljubijo nožiče novo-rojenega božjega Deteta, ker je tukaj taka navada. Ura je bila dve, ko s se usu'i skozi široka vrata na ulico. Tz betlehemskega hlevčka so šli zopet domov; nekateri v lepe hiše, tople in razsvetljene; drugi v zakotne bajte, kjer jih čakata beda in siromaštvo. Vsi so pa nosili s seboj Jezusa, ki J*m je vse in ki jih bo nekoč čakal pri nebeških jaslicah. . .
Ob petih sem zopet odprl cerkvena vrata. Cela vrsta ljudi je že čakala-Spovednice so bile takoj obkoljene, štirje duhovniki so delili božični m*r trpečim srcem. Koliko izgubljenih ovc je zopet prišlo k Dobremu pastuju» koliko duš, ki so zašle, je zopet našlo pot domov k Jezusu. Maše so se vrstile, in vrsta za vrsto se je bližala k obhajilni mizi. Dva duhovnika s skoraj nepretrgano delila božji kruh tem lačnim srcem, lačnim miru 1,1 božjega usmiljenja.
V cerkvenem zvoniku je udarila ura osem. Da ste jih videli moje Junake iz nedeljske šole! Oblečeni v najlepšo obleko, (seveda kateri so J° imeli), večinoma so v zakrpanih oblekcah, ki jih je mamica lepo bej° oprala in zašila. Moško so korakali v cerkev, k spovednici, da pripravi]0 lepe jaslice Jezuščku. Cerkev je bila polna tega drobiža. Starejši so pt* peljali s seboj svoje male bratce in sestrice. To je bil direndaj v cerkvi. vendar se je maša srečno končala. Kot čebele iz panja so se usuli iz cer kve. Celo Telugu-Terezija je bila sedaj bolj hitra, ni ji dalo celo uro moliti, ker so bili otroci preveč nemirni; tudi ona je peljala svojo čredo tak°J za drugimi. Kakšen živžav je bil v stari telovadnici, kjer so pili čaj in jedli sladki kruhek!
Sedaj hitro v razrede; pripravili so lepe vence, da me bodo z njim1 “okinča'i”, in šel sem iz razreda v razred. Najprej lepa pozdravna P°' sem, navadno precej dolga, v njih domačem jeziku, potem mi je najmla]»" deklica dala na vrat košat venec spleten iz rož, in vsi so veselo zaploskal* in zaklicali: Joy (džoj — “zmaga”). Kot kakšen Budha sem sedel na pre stolu sredi sobe. Privlekli so velike košare, kjer so se skrivali darovi, leP° zakriti s širokim sarijem. Odgrnili so jih. Oči so se kar zapičile v košat-0’ kjer je vsak videl svoj delež. Ime za imenom je klical sivolasi gospo Lander, član društva svetega Vincencija, in drug za drugim so prihaja* ter prejemali iz mojih rok zavojček, ki si ga niso upali odpreti, dokl° ne bo vse končano. Pa jih “firbec” ni zdržal. Šumel je beli papir, ko s odpirali zavojčke. Oči so se širile in ustnice zaokrožile v nasmeh: “To 3e bilo tisto, česar sem si najbolj želela! Tako lepe lasne zaponke še niše*** videla v življenju, in sedaj je moja.” Takoj z njo v lase! Pa so se m° seboj občudovale, katera je lepša... Učiteljice so dobile lepe šari je, *. hvaležno so mi poljubile roko in se zahvaljevale. Vsak je nekaj dobil, tu<! najmlajši, ki še niso prihajali v nedeljsko šolo. Zakaj bi samo oni odhaja*1 praznih rok in žalostnih src! Vsaj nekaj sladkorčkov so dobili in dv° pomaranči.
Tako se je vrstil razred za razredom, pesem, venci, darovi, veseli klicl in hvaležni pogledi... In ko je bilo vse končano so vihteli svoje pakete v roki in hiteli domov pokazat svoja darilca mamici in atku in deliti sla°' karije s svojimi mlajšimi bratci in sestricami. In voditelj nedeljske š°*e
Še drug prizor iz bengalske nedeljske šole.
Sc je oddahnil, rekel iz srca: “Deo gratias", končano je za leto dni in °dšel v mesto v samostan sester sv. Pavla in tam ob dvanajstih začel Sv°je tri božične maše...
Prvo sveto obhajilo
Že v juniju so sestre začele pripravljati otroke za prvo sveto obhajilo, tl1 bo šele konec novembra, na isto nedeljo kot je procesija svetega Rešnjega telesa v Kalkuti. Nedeljo za nedeljo si lahko videl majhne skupine na ^Seh koncih in kotih šolskega hodnika: deset tu, deset tam, zopet pet v <ll'ugcm kotu, s sestro ali učiteljico v sredi, kjer so se učili molitve in ^ušali doumeti, koga bodo prejeli v belem kruhku pri svetem obhajilu. 1Ne samo v šoli, ampak tudi doma so jih starejši bratci in sestrice učili, jamica je pa medtem razmišljala, kako jim bo pripravila novo belo oblekeo.
antičkom bele hlače in suknjič, deklicam bela krila in bel venec na glavo, ^do m; b0 posodil oblekeo, kdo venec? Celo sosesko je obšla in končno le orala “balo” za prvo sveto obhajilo. A sedaj je prišlo glavno: izpit pri Patru, ki je strog. Vse molitve je moral kandidat dobro znati in odgovoriti p1. Vprašanja. Patrova strogost je bila morda večja kot tistega župnika v '“timi, pri katerem je padel pri izpitu Francisco, ker se mu je zataknilo 111 Veri, in rekel “...sedi na desnici Boga Očeta Vsemogočnega, ki je
ustvaril nebo in zemljo...” namesto “...ki sedi na desnici Boga Očeta Vsemogočnega, odondod bo prišel sodit ž've in mrtve...” Kdo izmed n*® se ni stokrat zmotil, pa le nismo padli pri izpitu. Tudi v naši bengalščin1 je ista stvar; besede tečejo kot v slovenščini: “...sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega, odondod... (ali pa “Stvarnika nebes in zemlje...
Nekateri so se tako ustrašili, da še ziniti niso mogli, in tu je prišla 1111 pomoč sestra. Prav po domače ga je vprašala, in dobil je poguma in odgovori so tekli kot namazani...
Nekateri otroci so bili tako revni, da so komaj imeli malo obleke, d*} se pokrijejo in ne zmrzujejo v mrazu; pa je pater poskrbel, da so tud' ti imeli novo belo oblekco za svoj Veliki dan.
Prišla je tista tako težko pričakovana nedelja. Kdo se ne spominja dneva svojega prvega svetega obhajila! Jaz sem ga prejel pred 44 leti. pa mi je še tako živo pred očmi, kot da bi bilo včeraj, kako smo šli / cerkev, dečki s šopki na prsih in debelo svečo v roki deklice z belimi krili-Prvič je prišel Jezus v naša srca. Kako smo prosili za vse drage žive 'n mrtve. Potem pa kava na župnijskem vrtu, in s kavo smo dobili debelo štruco dobrega kruha in še lepo podobo, ki smo jo dali doma v okvir in obesili na steno nad svojo posteljo.
Od vseh strani velemesta so prihajali, lepo belo oblečeni in se zbral' v 'šolskem razredu blizu naše kapele. “Finishing touch” kot 'bi rekli Angleži, popravi krono, očisti suknjič, spni široko krilce, da lepo stoji ot> životku. Postavili so se v vrsto, prižgali sveče, prišel je duhovnik in ji*) blagoslovil, 'nato so pa počasi odkorakali v cerkev pojoč Magnifikat. Starši so jih že čakali v cerkvi. Božji prijatelj jih je čakal v tabernaklju, svoj6 male bratce in sestrice iz velemesta, iz zakotnih ulic in visokih nebotičnikov. Vsi so Njegovi. S kakšno ljubeznijo so ga sprejemali v svoja srčeca, s kakšno pobožnostjo so ga prosili za blagoslov za svoje drage, pa tudi za svoje dobrotnike morebiti tam daleč za morjem, ki so jim omogočili novo oblekco za ta dan, in še dobro malico. Po maši so obnovili krstno obljubo in obljubili zvestobo Kristusu kralju.
Končano je, in sedaj 'lepo v vrsti odhajajo iz cerkve. A kaj je to-Pri vratih jih čakajo njih mamice, vsaka z vencem v eni in čašo toplega mleka v drugi roki. Pognal sem jih ven, 'nobene komedije v cerkvi! X Južni Indiji imajo navado, da morajo otroci po prvem svetem obhajilu popi*-1 čašo toplega mleka in obenem morajo dobiti venec okoli vratu. Tako oki"' čani gredo domov, prej pa Še V obednico, kjer jih čaka skodelica tople.#9 čaja in sladki kruhek. S kakšnim veseljem planejo po kruhku, saj je büa maša dolga in želodček se ze jezi. Srečni jim strežejo učitelji in učitelji66 ter sestre, saj so jih one pripravile za ta veliki dan, ki ga otroci ne bodo pozabili.
In seveda na koncu fotografiranje. Kako moško so se clržali in skrbeli, da bodo ja vsi prišli na sliko. Ni bila lahka stvar urediti šestdeset malih vrabčkov, ki kar niso mogli mirovati.
Ena, dve, triii, in pritisnil sem na aparat. “Klik” je reklo, ujel sem j'1) vse... pa so se razkropili vsak na svojo stran z Jezusom v srcu. Bog vab obvaruj!
katoliški misijoni nn inponsnem
IN NJIHOVO RAZMERJE DO JAPONSKIH VERSTEV
I.
USTANOVITEV JAPONSKIH MISIJONOV (1549rl570)
IN PRVO SREČANJE Z JAPONSKIMI VERSTVI
a) Frančišek Ksaverij (1549-1551)
Konec decembra 1. 1547 je Frančišek na povratku z Molukov v Indijo sPoznal prvega Japonca. Portugalski kapitan Jorge Alvares mu je namreč Predstavil nekega begunca iz Kagošime, samuraja, z imenom Anjiro. Pripovedovanje obeh mož je misijonarju odkrilo nov svet in sklenil je, da se odpravi vanj.
V Binkoštih 1. 1548 so bili prvi trije Japonci krščeni. To so bili: Anjiro, njegov služabnik Janez in nekdanji suženj Anton. S temi, z o. Cosmo de Torres, br. Juanom Fernändezom in dvema služabnikoma je Frančišek prispel 15. avgusta 1. 1549 v Kagošimo. Njegov načrt je bil, P&jprej pridobiti cesarja, nato višja učilišča (budistične samostane). Kmalu •lo nastala v Kagošimi prva občina vernikov. Japonci so na svetnika napravili najboljši vtis. Poleti 1. 1550 je prispel v prestolnico Mi jako, a ni dosegel, da bi ga sprejel cesar ali da bi ga pustili v višja učilišča. Spoznal le> da je bil njegov načrt zgrešen: revno oblečen in brez darov ni mogel dobiti vpliva. Zato je prišel aprila 1551 v Jamaguči kot odposlanec indijska podkralja z darovi. Izprosil si je svobodo za razglašanje vere. Z neutrudnim delom je ustvaril občino z nad 500 krščenimi. Prepustil jo je Oosrnu de Torres, sam pa odpotoval v Bungo, kamor ga je povabil ta-jnošnji vladar in kamor je prišla portugalska ladja. Ni pa pripeljala no-benega misijonarja ne pisma. Zato se je Frančišek odločil — bil je predstojnik vsega indijskega misijona —, da se odpelje v Indijo in kasneje yfne z novimi misijonarji. Tam pa je dozorel nov načrt: da najprej začne v^ajski misijon, saj je Japonska od Kitajcev sprejela budizem in konfuci-lanstvo in razne kulturne pridobitve. Tako bi novi kitajski misijon služil ■jbdi japonskemu. Vendar neugnani misijonar ni več stopil na. Kitajsko. Na Poti tja je 3. decembra 1552 zapuščen umrl na otoku Sancian.
Kljub temu, da je Frančišek Ksaverij utegnil posvetiti delu na Japon-Sm le dve leti, je prvi ustanovitelj japonskega misijona. Zapustil je tam 5 krčanskih občin; v Indiji je tako goreče navduševal za japonski misijon, ^a je ta poslej ostal v ospredju misijonskih prizadevanj. Poleg tega je bJegova izredna osebnost po Japonskem napravila teko mogočen vtis, da je °stal živ stoletje in več.
Od japonskih verstev je Frančišek prišel v stik le z budizmom. Prve Ppjme o njem mu je posredoval Anjiro, prej pripadnik budistične sekte P/pkon. Zato je Frančišek brez predsodkov občeval z bonci; Posebej se je Kagošimi zbližal z Ninkitom, predstojnikom samostana. Še bolj živahni i0 bili stiki z bonci v Jamaguči. Frančišek je tja prinesel že temeljne . rščanske nauke v japonskem jeziku. Radovedneži so ga z vprašanji ob-6gaK dan in noč. Začudilo ga je, da so se pripadniki sekte Šingon tako
izredno prijazno vedli do njega m celo trdili, da med njihovim in njegovim naukom ni razlike. Končno je spoznal, da je bil vmes nesporazum. Pojem Boga je Frančišek po Anjirovih podatkih poimenoval “Dainiči”. Novi i"' preobrnjenci so mu povedali, da Dainiči sekte Šingon sploh ni oseben Bogi da pomeni prasnov vseh stvari in ima povrh še spolzek pomen. Poslej j® Frančišek uporabljal latinsko ‘besedo Deus, kar so za njim povzeli drug' misijonarji starejše dobe.
Zdaj se je razmerje spremenilo; toliko bolj, ker je Frančišek boncem očital njihovo nemoralno življenje. Kljub divji gonji proti sebi je Frančišek dosegel pri dobrih Japoncih velike uspehe.
Presenetljivo je, kako je veliki misijonar kljub kratkemu času in m noge mi u delu spoznal bistvene poteze budizma. Poznal je 9 sekt poznal bonce in boncinje, tudi še marsikaj iz njih samostanskega življenja. Vedel jc> da zanikajo stvarjenje vesoljstva in duš, da pa poznajo nebo in pekel, ne da bi znali povedati, po kateri postavi so umrli sojeni. Predvsem P® je Frančišek Ksaverij posredoval sobratom tisto teženje po raziskovanju, ki pomeni začetek vsakega temeljitega poznanja tujih verstev.
b) Japonski misijon pod Cosmo de Torres (1551-1570)
Daši je po odhodu sv. Frančiška prišlo na Japonsko le malo novih misijonarjev — 1. 1552 p. Baltazar Jago z 2 sobratoma; 1556 p. Gašper Vilela z nekaterimi sobrati; 1. 1563 p. Ludvik Frois. L. 1570 je bilo 30 misijonarjev, očetov in bratov —, je krščanstvo stalno napredovalo. Nastala so nova središča, najvažnejša, v Mijako (= Kyoto), stari prestolich v Oita na otoku Kyušu; v Nagasaki. L. 1562 se je dal krstiti prvi plemič' Sumitada iz Omura; sledilo mu je še več drugih.
Že zgodaj je Cosme de Torres .izvežibal Japonce za pomočnike misijonarjem (“došuku”). Iz njih so izšli prvi japonski jezuitski bratje; prvi med njimi Lourengo (Ryosai), ki ga je 1. 1551 krstil sv. Frančišek v Ja' magudi. Deloval je v Mijako 40 let in dosegel velike uspehe med višjimi sloji-
Misijonarje so razbremenile tudi šole pod vodstvom spreobrnjenih boncev in boncinj. Posebno pomembno vlogo je imela medicinska šola v Oita. Na čelu ji je stal zdravnik L. de Almeida. ki je 1. 1556 postal ,ic' zuitski brat, 1580 pa duhovnik.
Glavno misijonsko sredstvo v tej dobi pa so bili razgovori v skupinah, ki so se večkrat razvili v debate. Po vsaki debati je nekaj navzočih prestopilo v krščanstvo. Zato so se bonci zmenili, da noben od njih ne bo šel več v cerkev, da bi debatiral.
Najtežje delo je bilo s pripadniki sekte Zen-šu. Proti njihovim zmota ih je p. Gago izdal poseben spis, ki se pa ni ohranil. Z njim je imel tudi namen, da onemogoči novo taktiko Zen-budistov: poraženi v debatah so nam; reč začeli trditi, da sta vera v Deos in japonska vera enaki, da je torej nesmiselno zapustiti njihovo sekto. V tem jih je podpiralo tudi budističn0 izrazje, ki se ga je Frančišek Ksaverij poslužil v svojem japonskem katekizmu. Zato je Gago zamenjal čez 50 takih izrazov s portugalskimi ih latinskimi. Ti so bili prevzeti v novi katekizem, ki ga je sestavil indijsk' provincial p. Melhin Nunez po svoji vizitaciji Japonske 1. 1556 in prevede' br. Lourengo. Ostal je priročnik krščanskega nauka do 1. 1570.
Nova obdelava katekizma je imela tudi to posledico, da je nekaj spreobrnjencev odpadlo v poganstvo, ker so prej mislili, da sprejemajo vero, "i se sklada z vero v Saka in Amida. Ta Gagova jezikovna reforma je Nasledniki Frančiška Ksaverija so spoznali še globlje razlike med temeljnega pomena za vso dobo Kirišitan in še čeznjo, prav v 19. stoletje, krščanstvom in budizmom, kot je razlika v pojmu o Bogu. Zato je prišlo do jasne ločitve duhov; obenem so se spoprijemi med obema nazoroma Prenesli z duhovnega tudi na tvarno področje, zlasti še. ko so spreobrnjeni Plemiči dali širjenju krščanstva na razpolago razna svetna sredstva: pregnali so bonce, zaplenili samostane in jih izročili misijonarjem. Zdaj se le nasprotovanje boncev sprevrglo v sovraštvo. Nobeno sredstvo se jim Pl zdelo prepovedano v boju proti misijonskemu delu. Tako so se začela Prva krajevna preganjanja kristjanov.
II.
RAZCVET JAPONSKEGA MISIJONA (1570-1612)
Za p. Cosme de Torres (umrl 2. okt. 1570) je vodil misijon na Japonskem izobraženi in delavni p. Francisco Cabral. Pod njim je misijon JPočno napredoval. Od 20.000 do 30.000 kristjanov, kot jih je bilo ob njenem prihodu, se je njihovo število dvignilo ok. 1. 1580 na 150.000; med 'timi je bilo nekaj vodilnih plemičev.
V metodi je Gabra] ubral drugačno pot kot njegova prednika. Pred-sem si je prizadeval za čistočo in poživitev redovnega duha. Jezuiti niso .‘Peli več nositi svilena oblačila kot bonci. Tudi dotlej običajna prilago-*tev domačim šegam in navadam je bila odklonjena. Do teh ukrepov je abrala vodilo največ pesimistično ocenjevanje japonskega značaja; pred-Sem se je bal napuha in pohlepa po oblasti. Zato je s podrejenimi Ja-
ponči ravnal trdo, celo surovo — sodil je. da bo tako njihov ponos obvaroval pred krivoverstvom. Misel na vzgojitev domače duhovščine je odklanjal. Tudi študij japonščine je pod njim nazadoval.
Pri vsem tem pa se je resno trudil, da se poglobi v japonske nazore, zlasti v budistične. Od 1571 do 1578 je sestavljal novi katekizem. Napisal je tudi delo “Zavrnitev budističnih zmot”, ki se nam ni ohranilo.
Tako je pri vseh odlikah in dobri volji novega predstojnika zašel misijon v veliko nevarnost močne evropeizacije. Da ji ni podlege1. je zasluga vizitatorja Alessandra Valignana (1539-1606), gotovo za sv. Frančiškom naj večje jezuitske misijonske osebnosti na daljnem Vzhodu. Na Japonskem se je mudil trikrat, vsakokrat po povprečno 3 leta. Izkazal se je kot izvrsten opazovalec, daljnoviden realist in pogumen reformator.
Prvi vtis, ki ga je na vizitatorja napravil prihod na Japonsko 25. julij«1 1579, je bil porazen. Opazovanje in razmišljanje ga je privedlo do sklepa, da je treba spremeniti misijonsko metodo. Dotedanja je imela osnovno napako v tem da je ibilo njeno sta’išče do Japoncev in njihovih navad 1® negativno. Od teh sarrfih je zvedel, kako razočarani in užaljeni so bil' vedno, kadar so se mudili v misijonskih domovih. Čudili so se, da so očetje jezuiti pokazali toliko nevljudnosti do pokrščenih plemičev.
Valignano je torej začel z vrsto reform. Najprej je zahteval temeljito znanje japonskega jezika. V Usaki je ustanovil šolo za japonščino. Ukazal je, da se: sestavita slovnica in slovar — deli, ki sta kasneje izšli v misijonski tiskarni, tudi Valignanovi ustanovi.
Vzporedno z reformo evropskih misijonarjev je šla reforma japonskih sodelavcev. Že 1579 je v pismu postavil vprašanje o vzgoji domače duhovščine. Že 1582, ko je prvikrat zapustil Japonsko, sta delovali dve semenišči, eno za srednji del, drugo za južni de] države. V prvih 10 letih se je 70 učencev obeh šol priključilo jezuitskemu redu.
Za drugega bivanja na Japonskem je 1. 1590 ustanovil tiskarno — prvo tiskarno s premičnimi črkami na Japonskem. Imela je dva oddelka: latinskega in japonskega. V prvem so se tiskale knjige za pouk v seminarjih in jezikoslovna dela, v drugem knjige za japonske kristjane. Kljub poznejšemu preganjanju se je do danes našlo 36 del, ki so izšla v tej tiskarni-
Vsa ta prizadevanja so bila posledica novega zadržanja misijonarjev do Japoncev in njihove kulture. Vizitator je že 1. 1581 izdal obširna navodila o občevanju misijonarjev z Japonci, poganskimi in krščenimi; 0 občevanju misijonarjev med sabo, kadar so med drugimi ljudmi; o gostoljubnosti. V obnašanju naj bi jim bili za zgled bonci sekte Zen.
Da pojasni svoje ukrepe predstojnikom v Evropi, je Valignano 1. 1583 napisal obširno poročilo. V njem sta 2 poglavji posvečeni šegam in navadam Japoncev, eno pa verstvom. Vlizitator podčrtava veliko razliko me“ mišljenjem in ravnanjem Evropcev pa Japoncev. Morda je dal on pobudo p. L. Froisu, da je napisal zanimivo delo o nasprotjih teh dveh svetov-Ta spis je ohranjen; ni se pa še našlo delo istega pisca “Zgodovina Japonske” v katerega prvem delu je izborni poznavalec posvetil opisu ocenjevanju japonskih verstev 24 poglavij.
Ko je Valignano februarja 1582 odšel z Japonske, ga je spremljalo več mladih japonskih plemičev kot uradno odposlanstvo papežu in evrop-
Sd. Frančišek Ksaverij poseli japonsko katoliško družino.
— Japonska slikarija.
kuri knezom. Po Valignanovi zamisli naj bi ti mladi ljudje spoznali Indijo kvropo, zlasti središče krščanstva, da se jim tako razširi obzorje in blaži narodnostni ponos. Valignano je moral ostati v Goi, ker so ga prav edaj imenovali za provinciala Indije. Mlade plemiče je torej spremljal ru8 jezuit. Njihova pot po Evropi je bila pravo zmagoslavje. Za Japonsko ™ ni prinesla pričakovanih uspehov, ker so ob njihovem povratku — «upaj z Valignanom — 1. 1590 bili tam že hudi nemiri in se je začenjalo Poganjanje.
Na Japonskem je namreč dozorel velik političen prevrat. Sposobni voj-r ,ov?(ija in daljnovidni državnik Oda Nobunaga je napravil konec med-j?Pnemu vojskovanju fevdalnih gospodov in cesar je spet dobil nekaj j pravic. Misijoni so se v pomirjeni deželi svobodno- razvijali in bili ye ežni naklonjenosti mogočnega vladarja, Ta je zlomil tudi odpor boncev. i e”dar zedinitelj Japonske ni našel poti v krščanstvo; vse kaže, da mu je 0 branil nebrzdani napuh. Predal se je malikovalstvu in se sam dal častiti ot živi bog. 21. j-unija 1582 so ga umorili.
Sledil mu je poveljnik Tojotomi Hidejoši. Spočetka je bil krščanstvu ; J-^zen. 24. julija 1587 pa je nenadoma ukazal, da se vsi misijonarji j/enejo. Ti so se res zbrali — 120 po številu — v Mirado, pa niso odšli . Japonske, temveč so s e le na novo porazdelili po deželi. Krščanstvo sPet lepo napredovalo. V desetletju 1587-1597 je bilo 65.000 spreobrnitev.
*, Hidejoši je čez nekaj let naklonil svojo prijaznost španskim franči-anom s Filipinov. S trgovanjem s Filipini je namreč hotel oslabiti por-
^galsko
—„ trgovino. L. 1593 so s poslanstvom s Filipinov prišli na Japonsko Mp! ,Štirie frančiškani in ostali tam. Hidejoši jim je podaril zemljišča v bo/a-v. Kmalu so se z vso vnemo posvetili dobrodelnosti, zlasti v svojih Hišnicah. Kljub mnogim uspehom in kljub njihovi osebni svetosti —
3 od 4 so bili proglašeni za svetnike — je bilo njihovo delo od vsega po-četka zastrupljeno. Najprej zaradi nasprotstva do Portugalcev. Kot so bili e<T le-teh gospodarsko odvisni jezuiti, so bili frančiškani odvisni od Špancev. Tako so portugalsko-španski trgovski spori netili nasprotja med obema misijonskima skupinama. Dalje je bila zelo škodljiva dvojna igra, ki si jo je Hidejosi privoščil s frančiškani. Dal je razširiti izjavo, ki naj bi jo* dobil od nekega zaslišanega španskega mornarja: da so misijonarji in trgovci Špancem nekakšna prva straža; s pokrščenimi domačini jim bodo pozneje služili pri podjarmljenju dežele. Spretno je izkoriščal špansko-portugalsko nasprotstvo in ob mučenju frančiškanov in njihovih spreobrnjencev v Nagasaki 1. 1597 je sprožil govorice, da so bili glavni krivci jezuiti (das.i so bili križani tudi trije japonski jezuiti).
Sicer ni imelo križanje 26 misijonarjev in krščanskih vernikov slabih posledic za misijonstvo. Že naslednjega leta je bil frančiškanski misijon obnovljen; kmalu je delovalo 68 frančiškanov. 1. 1602 so prišli prvi španski dominikanci in avguštinci.
Še važnejše dejstvo za mlado japonsko Cerkev je bila ustanovitev škofije Funai I. 1588 in prihod drugega škofa Luisa de Cerqueira D. J. — prvi, Peter Marinez, se je mudil na Japonskem le v času 1596 do 1597 — dne 5. avgusta 1598. Že 1601 so bili posvečenj prvi japonski duhovniki in nato leto za letom novi. Do velikega preganjanja je bilo posvečenih ok. 50 domačinov: 10 svetnih duhovnikov, 35 jezuitskih, 3 dominikanci, po en frančiškan in avguštinec. To je bil izreden uspeh, posebno če si predočimo veliko vrednost teh japonskih duhovnikov: 21 od njih so umrli kot mučenci, ostali v revščini in pregnanstvu. Le eden se je vdinjal preganjalcem, pa tudi ta se je končno spreobrnil in umrl 1. 1649 kot mučenec.
Za pouk so tudi v tej dobi služili katekizmi. Valignano sam je napisal enega. Snov je bila razdeljena v 3 dele: najprej so bile navedene najvažnejše resnice (stvarjenje sveta, nesmrtnost duše, plačilo na onem svetu), nato so bili zavrnjeni japonski verski sistemi, končno je bilo prikazano krščanstvo kot edino verstvo, ki se sklada z zahtevami razuma.
Misijonarji so vedno globlje spoznavali japonske sekte in izdajali spise, s katerimi so dokazovali zmote budizma in drugih poganskih ver. Večji del teh spisov je bil pozneje uničen. Ohranila so se osrednja poglavja takega dela iz 1. 1605 — razgovor dveh gospe —, katerega avtor je bil japonski brat Fabijan (Fucan). V knjigi so bralke in bralci našli temeljit prikaz budizma, šintoizma (deloma v zvezi s kitajskim taoizmom) in konfucia-nizma. Za zavrnitev budističnih in šintoističnih zmot se je br. Fabijan poslužil dokazov iz dotedanjih spisov misijonskih avtorjev, na novo pa jc moral zavrniti konfucianizem; pri tem je črpal iz dognanj p. Kamila Co-stanzo D. J., ki je bival od 1603-1605 v Makao, kjer so ga sobratje, zlasti Matej Ricci, uvedli v Konfucijeve nauke.
Br. Fabijanu je med konfucianci zrasel mogočen nasprotnik v japonskem učenjaku Hayaši Razanu. 22. julija 1606 je prišlo do javnega razpravljanja med obema. Čez nekaj let je Fabijan odpadel od krščanstva. V začetku splošnega preganjanja je napisal delo Ha-Daius (1620), ki je med kristjani povzročilo zmedo in veliko škodo.
Medtem ko so misijonarji v budizmu in konfucionizmu videli nekatere vrednote, so v šintoizmu našli le prazno malikovalstvo.
(Sledi)
EDINA POT REŠITVE ZA AFRIKO
Piše RUDA JURČEC
Svet je razdeljen na dvoje; mrzla vojna že divja med vzhodom in zahodom, in voditelja obeh svetov Kennedy in Hruščev vsak dan ponavljata lzjave, kako se trudita, da 'bi mrzlo vojskovanje omilila.in nazadnje sploh odpravila. Medtem pa se vsak dan preizkušajo nova orožja za bodočo tretjo y°jno, in orožje, ki je včeraj stalo milijarde dolarjev, je jutri že zastarelo ln svet drevi še naprej v tekmi, kako bi mrz'o vojno olajšal ali pa sploh odpravil. Med vzhodom in zapadom se prepad poglablja, samo nikdo si ne OPa pogledati v globino prepada češ: vojska bo, seveda bo, toda šele takrat, ko na njenem koncu ne bo zapisano, da je ta vojska bila obenem tudi Ze konec vsega življenja na našem zemeljskem planetu... Kdor spremlja Vse to oboroževanje na obeh straneh, poskuse za vojskovanja, ki gredo že v stratosfero ali še više v vsemirje, se mora skorajda skrušen vdati v brezupni zaključek, da se bo vse to strahotno trošenje nazadnje moralo nekje vlzplačati” in bo bodoča tretja vojna morala res biti krona vsega, kar je človeštvo znalo ustvariti... Tehnika namreč vse prehiteva in je znala izdelati orožje, za katerega uporabo še nimajo pravil in dogovorov. In kdor nekoliko zasleduje pogajanja pri Organizaciji združenih narodov v New *°rku, na raznih razorožitvenih konferencah, na posvetih za omejitev uporabe jedrne energije, se mora “sprijazniti” z mislijo da do kakega takega dogovora še dolgo ne bo prišlo. V tem času pa je vladarjem zemlje kar prav, da se mimo glavnih smeri in front svetovne politike odkrivajo področja, hjer se more tekma ali polemika med glavnimi svetovnimi nasprotniki izbijati na drugotnem polju, področju druge vrste — debate okoli Alžirije, ? Kongu ali pa pretresih v arabskem svetu, kr ze v Laosu, so kar dobrodošle 111 ni izključeno, da bi jih bilo treba še cel kup priklicati na dan, če jih ne bi bilo. V 19. stol. je za ventil narodnih borb v Srednji Evropi veljalo pi'avilo, da bi habsburško avstroogrsko monarhijo bilo treba ustvariti, če Je_ne bi bilo, ker .bi se sicer narodi — Nemci in Slovani — do smrti raz-Rl'izli in izsesali med seboj.
Pomlad narodov v Afriki
Vsaka pomlad narodov ima svoj izvor na bojnih poljanah. Velika po-Jhlad evropskih narodov v letu 1848 se je začela s pokolji, ki so jih pariški uržujj po letu revolucije 1789 najprej uprizarjali po ulicah Pariza in po-etti nod giljotino na enem najlepših trgov francoske prestolnice, na Place Concorde — na Trgu Sloge, da bi se v zgodovini pač moglo potem slišati, zakaj so padale glave francoskih rodoljubov... Ko je 'bilo to Pravljeno, so se francoske armade pod vodstvom mladega Napoleona dvig-x.lle in začele francosko revolucijo izvažati po vsej Evropi. V nekaj letih so apoleonovi vojaki pridrli celo do Moskve, šli v Španijo in bili celo v Egip-u toda pomlad si je izračunala čas po svoje: ko so kosti francoskih v Urr|bovcev po evropskih bojiščih že zdavnaj zgnile, so se mladi narodi 8 Sredini Evrope šele mogli lotiti uresničenja svoje pomladi. Ideje so bile lRdo^a ‘S,e vse P° francoski modi: svoboda, enakost, bratstvo — toda v letu so gesla veljala samo še za Nemce in Madžare, za druge narode —
,de la *epše
med temi tudi za nas Slovence — se je pomlad zavlekla kar na sedemdeset let in šele po letu 1918 je zasijalo tisto, kar so nekateri mislili, da je svoboda. Pa še ni bilo prav: prišlo je leto 1945 in prineslo svojo definicijo krvave pomladi...
Pomlad v Afriki se še manj drži pravil o letnih časih, o presledkih v sveta zgodovini. Mi, ki smo prepojeni s staro grško in rimsko kulturo, vemo, da je zibelka modernega sveta, moderne demokracije, sodobne napredne socialne ureditve antika, ki je imela izvor in dosegla zmago v svetu okoli morja, kjer traja takozvana večna pomlad. Bila je domovina velikih mislecev okoli Sredozemskega morja. Bili so misleci, ki so zmago krščanstva vezali na trditev, da se je krščanstvo naslonilo na stari svet antike okoli Sredozemlja; zato je baje tudi zmagalo in se širilo, kakor se je širila moč evropskega imperija iz Rima. Poslej bi baje moralo veljati, da se more krščanstvo ohranjati in razvijati samo tam, kjer so priznali za temelje svoje kulture in civilizacije ideale in misli sveta, ki je živel v območju starega Rima in grških Aten. Naša antika bi naj bila pač še antika za ves svet.
Ko so v Evropi po letu 1918 nastajali novi narodi z novimi državami, s svojo svobodo in s svojim poslanstvom — vsak narod hoče imeti svoje poslanstvo —, so menili da jim je tolmačenje poslanstva krščanstva, kakor se je skušalo razumevati kot nadaljevanje stare antike, preozko. Ker je bila vera pogosto v rokah mogotcev, ki so bili novim narodom sovražni, so mislili voditelji mladih narodov, da je treba seči globlje in širje. Mesijani-zem, ki bi se izživljal samo s krščanstvom, bi bil premalo. Vsak narod je hotel podati svojo obliko nacionalizma. Nacionalizem je zmagal in ohraniti ga je možno samo, če mu dado posvečeno vsebino — rešil se bo, če bo postal nova religija, najprej samo enega naroda, potem pa bo sledil razmah; narod bo krenil na pot lepše in širše bodočnosti. . . Tako smo imeli pri nas v Jugoslaviji poskuse, ko se je za okrepitev nacionalizma začelo snovanje narodnih cerkva (slišalo se je geslo: proč od Rimal), na Češkem so dobili celo pravo Narodno Cerkev z lastno novo protikatoliško hierarhijo. ..
Krščanstvo se je ohranjalo, toda moralo bi dobiti drugo barvo, nov pomen in služiti krepitvi državne moči in miselnosti mlade države. Ponekod je šlo še dalje: Nemčijo je zajel pod Hitlerjem nacizem, ki je postal že posebna nacionalistična religija, zatrjujoč, da bo morala postati vsa Evropa iste misli in vere, ako se bo hotela ohraniti proti drugi religiji, ki je slonela na ateizmu, proti komun'zrnu, ki je spet trdil, da bo človeštvo svobodno in rešeno vseh stisk, ko bo sovjetski sistem kot nova vlada zavladal nad vsem svetom. Nacionalizem je bil prešibak, da bi oplajal nacizem; moral si je privzeti religiozni žar in sijaj, da bi bil dovolj krepak za lastni narod in za ves svet. Komunizem ni hotel biti samo marksističen; moral je kreniti globlje, ko je zahteval od človeka popolno podreditev, vso osebnost, njegovo dušo, da bi bil potem možen varen pohod za osrečevanje vsega človeštva.
Slabi učitelji — dobri učenci
V Aziji in v Afriki so na pohodu narodi, ki pravijo, da vedo, kam jih vodi pot. V letu 1945 se ni podrla samo Evropa; stresli so se temelji vsega sveta. Treba je hiteti, da se ustale razmere, preden bi prišlo do novih katastrof.
Nove države v Aziji in v Afriki zajema val nacionalizma, ki se je učil svojih pravil pri ideologijah evropskega nacionalizma. Kakor so vodili po-
ifilad evropskih narodov voditelji, ki so bili odločni, ponosni, nepopustljivi, tako se isto uveljavlja tudi v Aziji in v Afriki.
Vsaka nova država se bori v začetku z velikimi težavami in vlada ima dejansko bore malo uspehov pokazati na polju domače politike. Zlasti je neizogibna doba gospodarskega obubožanja in propadanja, ker se novo, nacionalizirano gospodarstvo ne more preobraziti kar čez noč. V notranji politiki se navadno sproži borba med tekmeci, ki hočejo dobiti vodstvo države v svoje roke. Ne ostane za dosezanje uspehov drugo področje, kot pa je Polje idej”, kjer ima zagotovilo uspeha tista, ki je najbolj radikalna. In ined prvimi in najbolj uspešnimi je navadno ideja, da je treba mladino dobiti v svoje roke. Začne se borba za šolstvo — in v nekaj tednih se zgodi, nn se prav na polju vzgoje povzročajo katastrofe, ki jih leta in leta ne bo mogoče več ozdraviti. Tako je na Cejlonu predsednica vlade ga. Banderanajke, ki zatrjuje, da ni komunistka. Toda začela je izvajati strogo “^Isko zakonodajo (kakor so jo komunisti skušali izvesti v indijski deželi korali, pa so propadli). Najprej je imela za cilj odvzeti vse šole in vzgojne Zavode verskim ustanovam in organizacijam. Na Cejlonu se kristjani sku-šajo braniti proti tem komunizirajočim nak'epom in načrtom s štrajki in Zasedbo šolskih poslopij, toda ga. Banderanajke meni, da bo mogla proti !V'istjanom izrabiti gonjo budističnih duhovnikov, ki so cejlonsko naciona-jistično gonjo že prepojili s sovraštvom do vsega, kar je krščansko... Toda lajicizacija šol se skuša sedaj raztezati tudi na budistične zavode in ustanove — in zasekala se je prva razpoka v program, ki si ga zastavlja cej-°nska levičarska vlada ljudske fronte.
Predno je vlada začela s svojo politiko laicizacije, je zlasti med budistično vzgojeno inteligenco odmevalo naziranje, da je krščanstvo miselnost,
. je v bistvu proti temeljem azijskega, cejlonskega človeka. Krščanstvo Je sistem, ki je dober za svet okoli Sredozemskega morja — za obale Indijskega in Tihega oceana je miselnost antike celo škodljiva, kakor so to dokazale grozote kolonialnih sistemov, ki so prišli iz Evrope, torej iz sveta kfedozemlja. Ker se je ponekod dogajalo, da so bili zlasti v prejšnjem toletju nekateri misijonarji bolj dušebrižniki belih ko'onij kot pa pastirji, 1 bi pridobivali domačine, je bilo kaj lahko izrabljati ta gesla domačega nacionalizma tudi proti misijonarjem krščanstva.
Verjetno ga. Banderanajke veruje, da krepi osnove modernega cejlon-. Ka nacionalizma ko uvaja v šole samo domačo, modernizirano cejlonsko njeno vzgojo otrok. Toda za njenim hrbtom so že njeni komunistični za-ezniki, ki gotovo malo verujejo v usposobljenost državljanov, ki jih bo na n način državi vzgojila ga Banderanajke. Ko bo z laično vzgojo odvzeta adini verska vzgoja in bodo zaprti kanali verskega oblikovanja, bo ta . !adina tem hitreje zagrabila po drugem opiju, ki ji bo daj'al občutje, da 6 njeno nacionalistično pojmovanje nekoliko širše usmerjeno kakor pa anio na Cejlon in na njegovo bodočnost. In pri iskanju nove, laične meta-zike bodo mladi Cejlonci kot edino nujnost razvoja odkrili komunizem njegovo “metafiziko” osrečevanja vsega človeštva.
dinier Šimoma Kimbunga v Afriki
i • Kot posebno značilnost Afrike navajajo dejstvo, da je verjetno le malo-duš na ave^u že P° naravi v ljudeh tako globoko zasidrana vera v obstoj k°> kakor je to ravno pri afriških narodih in plemenih. Ponekod se na-
vaja, da so afriški rodovi izrečno “animistično” usmerjeni, če izhaja nasprotovanje proti krščanstvu v Aziji iz raznih mističnih osnov, tedaj je v Afriki že bolj zasidrana miselnost, da afriška verska usmerjenost ne more zase ničesar pričakovati od idej a'i nazorov, ki prihajajo iz Sredozemlja. Če se je ponekod krščanstvo vendarle uveljavilo, tedaj se proti njemu ohranjajo klice odpora, ki so se razrastle zlasti v teh naših časih nacionalističnih gibanj in trenj.
Afriški moderni voditelji poudarjajo, da bo afriški človek zelo odporen proti komunizmu. Radi navajajo zgled muslimanstva, ki da se je baje že v sovjetski Aziji pokazal kot zelo odporen zid proti ateizmu. Pri zadnjih posvetih v New Yorku na zasedanjih Organizacije združenih narodov in na konferencah v Washingtonu je bil predsednik Ghane Nkrumah tisti, ki je ponavljal te trditve in zavračal tiste, ki so v novih afriških nacionalističnih pokretih povsod opažali predvsem komunistične agente in revolucionarje. Zanj niti predsednik Gvineje Toure, ki se je izšo'al v Moskvi, ni komunist, dasi Toure sam ni nikdar zanikal, da ne bi bil član partije. Pač pa je Nkrumah doma in drugod rad prisluhnil drugim glasovom: rad je slišal, ko so njegovi agitatorji govorili med ljudstvom, da je Nkrumah “prerok, evangelist, znanilec novega veka..." Prav nič ni protestiral proti temu, ko so v Ghani začele krožiti razglednice in so se pojavljali veliki lepaki, ki so kazali Nkrumaha kot noveg a zveličarja, ki prihaja na oblakih, stoji visoko zravnan s pastirsko palico v roku, okoli glave pa ima široko blesteč sij svetnika ali poslanca bogov... Nkrumah je sicer kristjan, bil je krščen kot prezbiterijanec, ko se je šolal v ZDA, toda prav v ZDA se je mogel naučiti navade, da more vsakdo po svoje ustanavljati svojo versko sekto... V Ghani je šel le še nekoliko dalje in se svojemu ljudstvu ponudil kot neke vrste novi bog, ki ga pošilja nebo... V New Yorku in drugod je Nkrumah demokrat, doma v Ghani pa je prepovedal sleherno opozicijo. Komunistov sam še nima — vsaj organiziranih ne, toda v areno oblikovanja nove Afrike stopa v oblačilu, ki je zelo nevarno, ker more oddaljevati narode od pravega vrednotenja duhovnosti in jih voditi k poveličevanju osebnosti, ki ji samo komunisti morejo nazadnje popolnoma ustreči, seveda bo to le za ceno uvedbe komunističnega sistema v Ghani in drugod. Sredozemski Rim je rodil Cezarje in še pred komaj dobrimi 15 leti je padel njihov zadnji potomec in obvisel na klinih mesarskih klavnic v Milanu — toda slednj.h podrobnosti prvaki v Afriki še ne vedo, ko se bodo pa zavedli, bo Nkrumah že tak prerok, da bo zrla nanj s ponosom ne samo vsa Ghana, ampak cela Afrika. Afrika bo imela svojega voditelja, ki bo najprej nekaj takega kot je bil Napoleon; temu bi potem sledil ali Lenin ali Stalin v afriški izdaji. . . Lumumbi je samo prezgodaj spodrsnilo. ..
Toda “animizem” afriških narodov ima globlje temelje. Med ljudstvom živi in ustvarja vsak dan čudeže svoje vrste. Prav te čase, ko se je razplamtel požar v Kongu, so začele krožiti zgodbe o tem, kaj je “duša Afrike”. Med vsemi zgledi čistosti kongoške animistične miselnosti se navaja ime Simona Kimbunga, ki je umrl 12. oktobra 1951. Umrl je v ječi, pokopali so ga na pokopališču v Elisabethvillu. Kongo je v vroči tekmi med različnimi strujami, v ospredje rinejo osebnosti; nasloniti se morajo na tradicije, ki so med plemeni najbolj cenjene in zasidrane. Trenutno je najbolj zaslovelo ime Simona Kimbunga, ki se je rodil okr. 1900 v južnem delu Konga. Iz domače vasi je odšel v mesto Kinhasa, kjer je bil krščen in potem vzgojen ter šolan v anglikanski šoli. Domov se je vrnil v letu 1921 in začel med
r°jaki širiti nauk, ki so ga Belgijci kot gospodarji dežele smatrali kot zelo nevarnega; prijeli so Kimbunga in ga obsodili na smrt, vendar je kralj . nert njegovo smrtno kazen spremenil v dosmrtno ječo. Kimbunga ni ječe nikdar zapustil, pač pa je napisal in zapustil celo vrsto knjig in tudi nekaj katekizmov”.
Njegov nauk je poln povezanosti s sv. pismom Nove zaveze. Tako navaja knjiga v obliki vprašanj: “Ali je bil Tata Simon Kimbunga križan?” Odgovor; “Prav gotovo. Sledil je pot Gospodovo in je bil krščen na angleški misijonski postaji v Gombe Lutete.” Naslednje vprašanje: “Kaj Pomeni beseda Tata pred imenom Simon Kimbunga? Ali je Tata Kimbunga bog?” Odgovor: “Ne, Tata Kimbunga ni bog toda Bog vedno izbere iz Judstva moža. ki naj vodi njegovo ljudstvo.” Vprašanje: “Kdaj je bil Tata Kimbunga ustvarjen?” Odgovor: “Tata Kimbunga je bival v Bogu še pred začetkom...” Kimbungovi učenci danes poudarjajo, da so ločina protestan-nzma, vendar dodajajo, da morejo biti pripadniki te verske ločine samo v'.rnci. Pripadniki Kimbunga so se že organizirali v pomembno versko lo-(ln° s svojo hierarhijo, templi in šolami. . .
Ko je bil Kimbunga v ječi, je bil v stiku s katoliškimi duhovniki in je Rinogo študiral, tudi katoMško l teraturo. Mnogi trdijo, da je prestopil v 'mtolicizem in umrl kot katolik. Toda med ljudstvom se njegovi nauki širijo v Vedno bolj predelani obliki; vežejo se s starim poganstvom, vendar še °stajajo v zvezi s Staro in Novo zavezo. Deset let po Kimbungovi smrti je Y notranjosti Konga že organizirana njegova cerkev, ki ima geslo: “Cerkev ozusa Kristusa Kralja na zemlji po njegovem preroku Simonu Kimbungu”. : templih se izvaja liturgija, ki je neka mešanica med katoliškim bogoslužja1 in pogansko ritualnostjo, nosi ime ju-ju.
Kimbungizem v Kongu ni edini, ki skuša krščanstvo širiti med ljudstvom tako, da ne bi imelo v sebi ničesar, kar bi spominjalo na njegove značilnosti. ki veljajo za svet okoli Sredozemlja. Kjer kaže, pritaknejo stare Poganske navade ali like — in pojav je že toliko močan, da se sekta kim-"Ungistov že širi med Črnci v Braziliji, Združenih državah, Haitiju in po Področju Karibov. Ko so pred kratkim izbruhnili protikatoliški izgredi v Haitiju, je diktator Duvalier navajal možnost, da si država ustanovi svojo astno vero, in v nacionalistično gonjo že uvajajo gesla in imena bogov, 1 s° bila in so še razširjena med plemeni, pripadniki poganstva.
•Afrika — sod smodnika?
j Ko je v Evropi propadalo turško cesarstvo — in to je trajalo od leta v .j	od mirovne pogodbe v Sremskih Karlovcih, pa tja do leta 1918, ko je
Turčija skoraj popolnoma izrinjena iz Evrope, so v evropski politiki i *zreki, da je “Balkan sod smodnika za Evropo”, da je “Balkan pod-t°eJe, za katerega se ne izplača žrtvovati kosti niti enega piuskega bram-Q°Xca” in slično. Vse 19. stoletje so diplomati študirali “La question de t llent — vprašanje Bližnjega vzhoda", da so mogli potem pač na to na-n Zal° natikati vsa vprašanja tiste svetovne politike, ki so se jim zdela ®varna jn nerešljiva. Niso si upali blizu lastnim problemom in so govorili, j, ,pač bolj primerno, da vsi zro na Balkan; tam je že dovolj hudo in c to ni mogel ali smel izbruhniti resen konflikt, ki bi mogel ob iskri, ki
je tlela na Balkanu, prinesti pravo vojno vsemu svetu... kajti na kono" vojne je velik vprašaj, kdo bo zmagal in kdo bo ostal na površju...
Afrika postaja danes sod smodnika; pa sod šele delajo in še niti ^ daleč ne vedo kako velik bi moral biti in koliko smodnika bo treba spravit' v ta sod, da bo varno spravljen in čakal nekako toliko časa, kakor je čaka' sod na Balkanu... Med vzhodom in zapadom je še premalo jasnosti, da b' že mogli govoriti drugače kakor pa “razbijati s čevlji po mizi"... In problemov bo vedno več! Vsak dan bolj se opaža navzočnost resnice, da se verjetno dogaja še nekaj mnogo hujšega: položaj drsi politikom in generalom iz rok, prevzemajo ga čudni, novi možje iz kemičnih laboratorijev... 1° kaj se more zgoditi? — Pravljica pravi, da si je Ikarus napravil perut' iz voska in poletel s prvim letalom proti soncu. Ko je bil blizu sonca, se je začel topiti vosek, in Ikarus je padel v morje...
Afrika je ogromen kontinent med oceani. Za vsem, kar se kaže v njenem ospredju, pa se dviga na oder človek s svojimi problemi, ki korakaj0 mimo gesel o Balkanu, o nacionalizmu, o šovinizmu. Človek bo namreč kopal v vsebino smisla vsega; prebivalec Afrike opazuje ob sebi tekmo med dvema ideologijama, ki se borita za njegovo dušo. Komunizem računa, d' bo izpolnil vsebino tistih, ki danes še blodijo s prividi “poganskega krščau-stva"; takoj ob tej ideologiji pa je delovanje tistih, ki zlasti v Afriki širijo sovraštvo in nezaupanje v Črnca in mu odrekajo vse pravice na njegov' lastni zemlji. Preblizu je zgled Južne Afrike, kjer so si predstavniki evropskega, sicer severnega tipa krščanstva, to je kalvinizma, drznili odrekati enakost Črncem, ki so v veliki večini in imajo pravico zahtevati» kar je samo njihovo.
Dokler bo zijala ta razpoka v miselnosti krščanstva, bo v Afriki težko iskati smer prave rešitve, to je rešitve, ki bi vodila ves kontinent v prav° povezanost vseh krščanskih narodov. Verjetno pa rešitev tega problema "e bo več čakala na izbruh in konec nove, tretje svetovne vojne — kajti katastrofe na bojiščih so prinašale svobodo kontinentom in narodom, kako1’ se je zgodilo leta 1918 in 1945 —, ampak se bo v Afriki razmahnila revolucija, ki bo iz nacionalističnega šovinizma krenila najprej v zavezništvo in nato v preliv s komunizmom. Takrat se pa lahko zgodi, da bo zadostoval8 samo iskra, ki »bo zažgala sod smodnika, le da se ne bo vnel samo smodnik» kakor se je to zgodilo na Balkanu po atentatu v Sarajevu dne 29. junij8 1914, ampak bo majhen sod atomske sile odločil usodo vsega človeštva. P1"8' va rešitev problemov v Afriki je tedaj tudi pogoj za rešitev usode vse#8 sveta.
Marec 1961.
MOLIMO ZA AFRIKO!
POPOTNI
MISIJONSKI
UTRINKI
V SVETEM MESTU
V četrtek 25. avgusta ob dveh zjutraj sem sedel v Celovcu na vlak, ki me je bo precej mučni vožnji (v Italiji so vlaki prenapolnjeni, zlasti lani zaradi olimpijade) pripeljal ob 17 na rimski kolodvor.
Sveto mesto, kraj mučeništva prvakov apostolov, sedež namestnika Kristusovega na zemlji, izhodišče in zatočišče misijonarjev vseh časov, središče današnjega ‘Misijonskega dela, Rim, na katerega svetih krajih se srečujejo pripadniki vseh ras, hier se vzgajajo bodoči voditelji cerkvenih občin v misijonskih krajih, kjer je bilo 'posvečenih že toliko misijonskih škofov, kjer so sprejeli kardinalski klobuk vsi do-3edanji kardinali misijonskih narodov. Rim, kjer imajo središče in glavo skoraj Vs° v misijonih delujoče redovne družbe, kjer je sedež vseh papeških pomožnih Pasijonskih družb, kjer je velikanski misijonski muzej v Lateranu. Rim, po kate-feS?a ulicah sta stopala naša največja misijonarja Baraga in Knoblehar. Rim, v 'aterem so študirali slovenski misijonarji doktorji in v katerem je na visokem me-,stu kot podravnatelj papeškega zavoda Propagande naš rojak msgr. dr. Maksimiljan Jezernik in je dr. Janez Vodopivec profesor na univerzi istega zavoda. Rim,
sem tudi jaz skupaj s številno družino begunskih slovenskih misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega preživel dobri dve leti in od koder smo poslali prvo večjo . uPino naših misijonarjev na Kitajsko, v takoimenovani Baragov kitajski misi-^°n’ ‘n enega v črno Afriko.
Žal nisem imel časa in možnosti, da bi se to pot bolj poglobil v misijonsko p, l*čje Svetega mesta. Pač pa sem na vsak način hotel obiskati že imenovanega mon-'njorja Jezernika, ki je tamkaj poverjenik “Kat. misijonov” in obenem tudi njihov
Papeäki zavod Propagande [Fide v Rimu, kjer je prvi podravnatelj naš rojak Mfsgr. dr. Maksimilijan Jezernik.
predragoceni sodelavec. Že prvi dan mojega prihoda v Rim sva ga s sobratom Susmanom iskala, a zaman. Drugi dan sva imela srečo; gospod je prejel moje pismo, kjer sem izrazil željo po snidenju z njim, in si je svoje delo na počitnicah v Castel Gandolfo tako uredil, da je bil ta dan v Rimu.
S sobratom Susmanom sva se podala proti Vatikanu in nekoliko naprej ter se
povzpela po lepi cesti in stopnišču na grič, ki se dviga tik nad levimi kolonadanu trga sv. Petra in na katerega začetku stoji “Coleggio Pontificio Urbano de Propaganda Fide”, zavod, v katerega pošiljajo škofje iz vsega misijonskega svetu svoje bogoslovce, da nadaljujejo in končujejo svoje študije v Rimu ter se v srcu Cerkve tudi navzamejo ljubezni do nje. Trenutno je v tem zavodu nad 200 bogoslovcev vseh ras, zlasti veliko afriških. Naš rojak, dr. Maksimilijan Jezernik, ki je še mlad gospod, a že trikrat doktor, je že več let podravnatelj tega zavoda in jS 6 kot tak v neprestanem stiku ne le z gojenci, ampak tudi z njihovimi škofi v misijonih. Eden njegovih dokforatov je, poleg teologije in cerkvenega prava, tudi misio-nologija. Napravil je že tudi nekaj misijonskih potovanj in je eno, tisto v osrčje Afrike, popisal tudi v “Kat. misijonih”, o drugem potovanju, v Indijo, pa namerava izdati cel potopis v obliki knjige. Tako se torej ni čuditi, če sem s krepko mero manjvrednosti stopal po stopnicah v pričakovanju srečanja s tako odličnim misijonskim delavcem svete Cerkve. Gospod podravnatelj nama je prišel nasproti ves preprost, skromen in tovariški in takoj sem dobil pogum, dasi je spoštovanje pred misijonsko osebnostjo istočasno raslo, čimbolj se je razvijal razgovor.
Gospod monsinjor naju je povabil v svojo sobo, iz katere je krasen razgled po em Rimu in po Albanskih gorah. Predvsem sem se mu zahvalil za njegovo res 1 zrtvovalno sodelovanje na misijonskem področju in se mu priporočil še za naprej. **govor sc je vil ob najrazličnejših misijonskih vprašanjih. Začeli smo s sloven-, 0 misijonsko akcijo, pri čemer je g. podravnatelj sprožil misel, če se ne bi le mor-d počasi dalo. misliti na to, da bi slovenski duhovniki prevzeli kako misijonsko po-,. aJmo v obdelavo. Tedaj te misli niti nismo mogli razviti, a sem pozneje razmiš-Jal o njej in prišel do zaključka, da res ne bi bilo tako nemogoče, zlasti zdaj, ko K° toliko slovenskih duhovnikov ne more delovati v domovini in ko slovensko se-enišče v Adrogue (Argentina) celo nove moči daje. Treba bi bilo le trojnega; Podbiti napačno miselnost med nami, da je misijonski poklic in delo na misijon-polju za duhovnika nekaj izrednega, za kar je treba posebnega klica božje-bi posebnih sposobnosti; drugič, nekdo bi se moral zavzeti za organiziranje, odstvo in vzdrževanje takšne ustanove; tretjič pa, v Rimu bi morali imeti vpliv-° niisijonsko osebnost, ki bi skupini za tako misijonsko področje zavzetih duhovnov tudi poskrbela primerno misijonsko ozemlje; to tretje bi bilo morda najlažji ,‘n najhitreje rešljivo, saj imamo prav v dr. Jezerniku osebnost, ki bi bila kot alašč za to. Toda, poudarjam, misel o taki družbi je zaenkrat le misel in se no-e,le prijave še ne sprejemajo. . . Pač pa velja začeti resno razmišljati o stvari.
Razgovor se je odvijal naprej. Prišli smo na sam zavod Propagande. Gospod Podravnatelj nama je razložil, da je zavod že zdavnaj premajhen, zato ga bodo v '•'tkem začeli povečavati, in sicer bodo vso stavbo dvignili še za eno nadstropje, vzidali bodo tudi novo univerzitetno poslopjej dočim bo staro služilo za novo ve-0 biblioteko. Tako povečani zavod bo lahko sprejel okrog 600 bogoslovcev iz vse-p misijonskega sveta. Izkušnja je pokazala, da Zavod v veliki meri doseza svoj r.ar?en’ vz£oja in izobrazba čim boljše domače duhovščine, sposobne tudi za hierarhične stopnje. Prav za prav zavod za vzgojo nekaj stotin duhovnikov, vodnikov 'Sijonskih ljudstev niti ni tako velika stvar, če pomislimo, koliko mladih izo-razencev iz istih misijonskih dežel odhaja leto za letom na komunistične univerze Propagandne visoke šole v Moskvo, Peking, Prago in drugam... na tisoče!
Razgovor je prešel na pokojnega prefekta Kongregacije za širjenje Hala Fumasoni-Biondija, o katerem je monsinjor omenil, da ni bil
ampak bolj tihih snovanj in odločnih, hitrih ukrepov. Ko mu je neki misi-^.Pski predstojnik izrazil dvom, je li umestna naglica v ustvarjanju domačinske lerarhije, mu je kardinal kratko dejal, da mora Cerkev hiteti s časom. Kako prav st nne'' ’ • če že kolonijalne države niso znale pravočasno dati kolonijalnim ljud-orn dovolj pametnih izobražencev, ki bi znali vzeti v roke vajeti, ko se narodi ^ amosvoje> jn jjh po pravi pot; voditi, naj vsaj misijonsko vodstvo Cerkve hiti, da ‘omesti, kar se je preteklost preveč obotavljala v tej prevažni, od zadnjih pa-Žp]ZCV V vsek misijonskih okrožnicah tako povdarjeni nalogi, dati misijonskim de-ani njih lastno duhovščino in hierarhijo. V zvezi s tem sem zastavil podravna-j :'u tega papeškega, pač največjega in najvažnejšega zavoda za vzgojo domače da ,l0v^'ne in hierarhije, se pravi, njemu, ki je pač med najbolj poklicanimi, da je(° ^.asen ifi tehten odgovor o tem, vprašanje, ki me je že dolgo mučilo: “Pa sn’ rcc*mo> zamorski ali kitajski bogoslovec umsko zadostno zmožen in študijsko ätvS°-	Za ^°*>ro PriPravo in dobro izvrševanje zlasti učeniške naloge duhovni-
Po Ul- *n 'P°set>no za škofovsko in kardinalsko sveto službo?” Vprašani je brez dr vlSleka odgovoril, da v vseh skoraj 20 letih bivanja v tem zavodu, stalno v paUzbi z domačinskim klerom, s katerim je nekaj let bil študijski tovariš, več let od l*1111 Predstojnik, ni opazil kake razlike v naravni nadarjenosti drugih ras
elei nasprotno, mnogo, premnogo je primerov, da se črnci študijsko in znan-
vere, kar-mož veliko
stveno bolje obnesejo kot beli. Začudila me je ta tako kategorična trditev, a 5° bolj razveselila.
Prešli smo na misijonski program svetovnega evharističnega kongresa; gospod monsinjor je bil večkrat na misijonski razstavi in se je udeležil vseh misijonskih prireditev. Glede misijonske razstave je bil mnenja, da je bila še premalo “napredna”, to se pravi, da še ni napravila končnega koraka venkaj iz romantičnosti pri prikazovanju misijonskega problema, da je iz vsega le še preveč presevala manj bistvena kulturna in karitativna plat delovanja misijonov, premalo pa bistveno: nuditi nadnaravno, milostno življenje njim, ki žive v duhovni temi in smrtni senci. Tudi “Katoliški misijoni” imajo že svojih 20 let predvsem skrb, bralcem nuditi zdravo misijonsko mišljenje, daleč proč od golega čustvovanja in usmiljenja spričo socialne bede mnogih poganskih narodov, čim bolj k bistvu: gradnji skrivnostnega Kristusovega telesa, Cerkve, tam, kjer je še ni... Vendar me je tako odločni povdarek gospoda podravnatelja na zahtevi izčiščenega misijonskega mišljenja in čutenja ter propagiranja presenetil in me le še potrdili da “Katoliški misijoni” ubirajo pravo smer, čeprav morda še niso dovolj trdno na njej.
O tem in še o mnogem drugem smo se razgovarjali, dokler ni prišel čas za odhod. A preden smo se poslovili, naju je g. podravnatelj z avtom potegnil še malo po mestu, pred vsem na ogled olimpijskih stadionov in drugih naprav te svetovne prireditve, na kateri so se tudi znašli ih zbližali ter pomerili zastopniki najrazličnejših ras in narodov. Sredi mesta sva s sobratom izstopila, se od dobrega gospoda poslovila in se mu za vso ljubeznivost še enkrat zahvalila, nakar sva obiskala še nekatere znamenitosti, dočim se je on vrnil v Castel Gandolfo.
Zelo sem bil vesel srečanja z našim misijonskim strokovnjakom v Rimu in veliko sem pridobil v razgovoru z njim.
V Rimu, sem bival v hiši naših sobratov, ki se imenuje Collegio LeonianOi prav blizu Vatikana. Tam sem imel vsak trenutek priliko govoriti s sobratomi nadškofom Mignonijem, ki je desetletja vodil nadškofijo v Kianu na Kitajskem in je pri njem deloval nekaj let tudi slovenski lazaristovski misijonar č. g. Ciril Čarga, primorski rojak. Nadškof je visokorasel mož z dolgo belo brado, star že 78 let, pa še zelo svež. Komunisti so njega kot vse druge inozemske škofe, duhovnike in redovnice izgnali. V hiši je bilo več drugih bivših kitajskih misijonarjev, podobno kot v Parizu; tudi marsikateri od teh še upa na povratek v ljubljeno Kitajsko, kateri so žrtvovali najlepša leta.
(Sledi.)
„MOLITEV IN MILOŠČINA STA KAKOR DVE PERUTI, PO KATERIH LETI EVANGELJSKI GLAS PO ZEMLJI.“
Škof Anton Martin Slomšek
__ VI	■	■■	■■	■ v ■
gasi misijonarji pišejo—
S. ANICA MIKLAVČIČ, kanosijan-. a> ki nam tako rada pošlje zanimive Japonske predmete za naše misijonske 6 etombole, se nam je za Božič spet Gasila. Najprej se zahvaljuje za po-ani ček, s katerim smo se ji odškodo-i'h"Za s^'*ie na japonski svili, ki nam j. l"e bila poslala in so že šle vse med Judi, potem pa sporoča tele drobne no-'Ce s svojega misijona v Tokiu na Jamskem.
Kakor sem Vam že javila, obhaja asa družba 100-letnico prihoda prvih lsijonark na Japonsko. Zato priliko so redstojniki izdali spominsko knjigo, v atcri so vsi podatki, opremljeni s sli-, iz tega stoletnega darovanja za raljestvo božje na Japonskem. Knjigo ‘ m Vam poslala, morda Vam bo kaj rav prišla. Naša družba se, hvala Bo-aU’. Vedno bolj razširja po svetu. V Pruu odpremo novo hišo tu na Japon-tp^p1’ ’n s*cer v Kagoshimi, kjer nas že ezko čakajo. Odprle smo tudi novo hišo New Yorku v U.S.A.
Sredi decembra smo imele v našem foškem vrtcu kar tridnevne božične ..Reditve, število otrok je namreč ve-°> a starši žele, da vsakega vidijo na vsak posebej mora pokazati, kaj a in kaj zmore, ipa četudi je še tako ebogjjen in zabit... Saj ljubezen je tier?a"'' Celo triletni otročiči so kar tkrat nastopili... Vse, kar igrajo in jj.Vorfc pri teh prireditvah, je v angle-6 ,ni> katere se vsi otroci uče. Vsaka od *reditev je trajala tri ure ob velikan-tel' U(^e'ežbi staršev in njihovih prija-s6pev> ki so bili nastopa otrok silno ve-j, *• Med drugimi točkami je bila tudi ^•‘virska produkcija; igrali so tudi 4-16 J-*ctni otroci, ki že znajo igrati kar ty e Melodije. Klavir poučujem jaz vso itiie!"*adež in lahko si mislite, da sem p j. j a Precej dela in strahu s to stvarjo.
Zadnji točki programa so bili vsi
otroci obdarjeni z lepim božičnim darilom.”
Salezijanski misijonar JOŽEF CEDER ipiše iz Hong Konga uredniku KM med drugim tudi sledeče:
“Jaz sem vedno tu v Tang King Po School. V šoli imam le malo pouka, sem bolj zaposlen v dušnem pastirstvu in s šolo v novicijatu naših kitajskih sester, to se pravi naših sester iz misijona v Shiuchow, kjer sem preje na Kitajskem deloval, in kjer smo ustanovili to domačinsko žensko družbo za potrebe škofije. Prva leta “osvobojenja”, ko še ni bilo tako hudo za prebeg, jih je prišlo 8 semkaj v Hong Kong, ker tam pod rdečo vlado niso mogle več delati. Seveda smo jim takoj pomagali ter jih lepo zaposlili v posameznih misijonskih središčih, predvsem za šolo ali pa tudi za poučevanje
Misijonarka s. Anica Miklavčič s tremi svojimi učenčki — Japončhi.
krščanskega nauka. Tukajšnji škof jih je že nekajkrat zelo pohvalil, saj pa tudi res veliko dobrega store, zlasti med svojimi rojaki, med katerimi nastopajo z vso preprostostjo in ljubeznijo. Bo že še prišel čas, da si bo tudi hudobec roge polomil ter kremplje zbrusil, pa se bodo lahko vrnile na celino, če že ne one, pa vsaj njih naslednice! Takrat bo res veliko dela. Dobro se še spominjam besed nekega starega frančiškana, ki nas je z njimi tolažil, ko so nas pred devetimi leti tam po Kantonu, pribegle iz Kitajske, gonili iz urada na urad: “Danes je Bog hudobca na plugu priklenil, da mu razvijati in si lažje pripravljati svoj bo polje preoral, da bodo oni, ki se bodo vrnili, lahko veselo in globoko v brazde sejali.”
Te sestre so odprle novici jat na svoji postojanki pri maryknolskih misijonarjih, kjer jih je največ zaposlenih. Letos imajo že drugo skupino novink.
S. Anica Miklavčič v družbi s študentkami in uradnicami, ki bivajo v njih samostanu na Japonskem.
		
	1 1	f n
Prvih je bilo šest in so vse vztrajale in že delujejo, štiri v šolah, dve pa med begunci kot katehistinje. Druga skupina novicijata je začela svoje življenje avgusta I960 in ga konča istega meseca 1962. Da se bodo sestre mogle še bolje naraščaj, smo jim začeli zidati šolo, V kateri bo zgornje nadstropje njih samostan. Ko bodo tako imele svoje lastno gnezdo, jim poklicev ne bo manjkalo-Hongkonški škof je rad poskrbel za dovoljenje, da odpro svoj lastni novicijat. Zemljišče za šolo nam je poklonila hong' konška vlada ter še priskočila na pomoč z brezobrestnim posojilom na desetletno odplačilo. Vendar smo precej zlezli v dolgove, ki se jih pa ne bojimo, ker zaupamo božji Previdnosti. Sestre same si ne morejo pomagati, ker tu nimajo znancev, pač pa pomagajo, kar morejo, tisti, ki so tudi z nami pribežali, seveda se njih pomoč le počasi steka, ker so revni kot mi.
Moje zdravje ni ravno cvetoče: dva križa me že več let spremljata. Prvi je bronchitis cronica, ki sem jo prinesel lZ daljne, mrzle Poljske 1. 1923, drugo Pa nosim s seboj kot spomin na rdeče 1. 1949, to je sladkorna bolezen. Pa kljub temu še vedno lahko hodim za dušami-Tu v Hong Kongu smo v svojevrstnem modernem mestu. Lahko srečaš ljudi >z vsega sveta. Beguncev je sila veliko in skoraj vsak dan prihajajo novi, če se jim le posreči uiti iz rdečega raja.
Želim Vam in vsem bralcem “Katoliških misijonov” prav veselo in blago' slovijeno novo leto!”
Iz glavnega mesta Indonezije piše v novembru m. DEODATA HOČEVA^ O.S.U. uredniku “Katoliških misijonov” •
“Veseli me, da ste mogli v Evropo h’ da ste videli v Miinchenu tudi indonezij' ski balet in poslušali “gamelan”. V srednji Javi so začeli uporabljati “gamelan tudi v cerkvi, namesto orgel. Pravijo, dO; je kar lepo in da domačinom ugaja. * Djakarti do tega najbrže ne bo prišlo» ker je prebivalstvo prava mešanica narodov in plemen.
Fl
Slovenski misijonar g. Stavko Pavlin S.D.fi. (v sredi zadaj) s kitajskimi fanti
v Hongkongu.
Katoliška univerza, o kateri sem Vam j a*a v zadnjem pismu, je začela s pre-t^VailJ' K oktobra. Odprli so dve fakul-
litič
za politiko in ekonomijo. Na po-
, :r|o je bilo sprejetih 40 slušateljev, na onornsko pa 80. Začetek je težak, toda , °*agotna b0 že boljše. Prihodnje leto gj v° odiprli dve novi fakulteti in število ^Osateljev se bo gotovo dvignilo. Stav-® s® nimajo in zato so začeli s predajah na naši šoli od 16-20 ure. Geslo ^akultete je “Atma Jaya”, to se pravi: la't ' zmagal”. Vodstvo je v rokah i °v; fii0Z0fjjo predava letos jezuit Paterv Javanec.'
bia r^avna univerza v Djakarti sprcje-. Predvsem le Indonezijce. Kitajci, ro-i 1 v Indoneziji, prav težko pridejo na u univi
djakarti še dve ali tri druge univerze
v t\.iverzo. Razen državne univerze so
ne"1'? a** dvema fakultetama. Te zadnje Sipf- !k)° na narodnost dijakov. Vendar sti^m ^udirati in polagati izpite le ti-p ’ >majo indonezijsko državljanstvo, "ciškanke imajo nekaj razredov za
otroke tujih diplomatov. Tudi hčerka jugoslovanskega poslanika obiskuje to šolo.
Eden jezuitskih patrov se posebej briga za katoliške študente. Imajo svoje društvo, svoj pevski zbor, svojo Marijino družbo. Poleg rednih sestankov skuša g. pater pritegniti študente s tem, da daruje sv. mašo enkrat na teden ne daleč od različnih univerz v času, ko so predavanja končana. Na ta način imajo študenti priložnost prisostvovati sv. maši. Ne daleč od državne univerze je katoliška bolnica. Vsak petek ob pol treh popoldne daruje g. pater sv. daritev v njej. Kakor slišim, se te sv. maše udeleži veliko število študentov.
Ne daleč od naše šole je univerza za zobozdravnike in je pod komunističnim vplivom. Ker je ta zobotehnična fakulteta edina v Djakarti, je tam precej katoliških študentov. Zlasti tem mora g. pomagati.
Vsako sredo ob pol dvanajstih dopoldne daruje g. pater sv. mašo v naši ka-
Z misijona g. Andreja Majcena S.D.B. v Vietnamu: Procesija v čast vietnamskim mučencem.
peli. Prisostvujejo tudi drugoverci. Z gorečimi besedami skuša pater utrditi vero in iz udeležencev napraviti zavedne katoličane in apostole.
Nedavno so prišle iz Mehike tri klarise — nova kongregacija, ki uživa privilegije klaris, toda nima klavzure. Pravijo, da se bodo v Indoneziji predvsem pečale s poučevanjem katekizma. Čakati so morale več mesecev v Tokiu, predno jim je Indonezija dovolila vstop. Od ča-
sa do časa spustijo kakega misijonarja v deželo, toda ne gre prav lahko.
Povsod se čuti pomanjkanje misijonarjev; novi ne morejo priti, tisti pa, ki so že v deželi, se starajo, in če so Holandci, ne smejo poučevati. Kot vse kaže, se stanje v tem oziru ne bo kmalu spremenilo. Kot Jugoslovanka, in ker sem vložila prošnjo za indonezijsko državljanstvo, smem poučevati. Imamo več katehumen, večinoma Kitajk.
Pred nekaj dnevi so otroci proslavili god naše predstojnice. Na njeno prošnjo so malčki ob tej priliki prinesli darove za reveže: riž, milo, nošeno obleko, čevlje itd. To je bilo veselja! Je toliko revežev, ki neprestano prosijo pomoči in z darovi bo zopet mogoče mnogim pomagati.
Leta 1!)(>2 bodo v Djakarti azijske igre. Delajo stadion, pravzaprav pripravljajo prostor za stadion. Mnogo družin bo izgubilo hišo in kos zemlje, ki je bila njihova last. Pravijo, da bodo morali podreti celo dve šoli, ki sta bili sezidani 1. 1953.”
Od bengalskega misijonarja o. ALOJZIJA DEMŠARJA S. J. imamo dve p*' srni iz Kharija, obe pisani v mesecu decembru. Polni sta zanimivih novic, ne le z misijona, ampak tudi iz domovine, '-'a/ daje nekaj upanja tudi v misijonskem pogledu:
“Pravite, da ste veseli, ko berete, kako moja fara duhovno živi; res, prav zadnjo nedeljo sem računal in našel, da je bilo pri maši 93 % vaščanov. Ni ravno slabo... Vse to dela božja pomoči ki jo vi izmolite!
A ni vse zlato, kar se sveti. O tem se boste prepričali, ko vam. povem tel® zgodbice:
V marcu, na primer, sem doživel, 'l*1 so prišli možakarji nadme in začeli ra*^ grajati pred mojo sobo ter mi grozit* na vse načine! Cela vas se je zbrala, vpili so, da mi bodo izropali hišo i'1 me nagnali, ker da jim ne pomagam, kakor bi oni radi. Ostal sem miren '*j jim prigovarjal, naj gredo lepo nazaj
omov ter se streznijo in ako imajo faj govoriti z menoj, naj pridejo drugi . an- Moje služabnike so zgrabili in jih '°teli pretepsti, češ da meni pomagajo; komaj sem jih rešil... Le počasi so se razšli. In to je bilo v nedeljo po maši, P*'i kateri so bili vsi navzoči... No, Popoldne so bili pa spet vsi glavni razgrajači pri blagoslovu in molili rožni venec naglas...
Nedavno so v eni izmed vasi zgrabili Katehista, ga zvezali in z verigami priklenili na kol, ga pretepli, nato pa po-■^lali glasnika k meni češ, da so kate-’ista zalotili v slabem... naj torej pri-
dem
ter ga sodim. Takoj sem zaslutil,
kaj bi to bilo, da namreč s katehistom 'liso najbolj zadovoljni, ker jih precej, ido drži, da ne morejo razbrzdano ži-,i• No, rekel sem glasniku, da bom ®.v v vas, štiri ure oddaljeno; da sem *'fal in razumel vse, kar so mi sporo-. i "aj se torej pomirijo in čakajo mo-JeSa prihoda. A kaj jim je glasnik spo-.l0(,il-> Čisto nekaj drugega: da sem re-e*> naj sami vaščani katehista sodijo ' °hsodijo ter ga dobro namlatijo, kar 's,) SeVeda tudi storili. Katehista so drugi a|1 Pripeljali k meni, češ da ga ne ma-rajo vt>č imeti, ter odšli. Sporočil sem ' nh da me ne bo več v tisto vas maše-',lt hi da bom cerkev zaprl, dokler se Predstavniki vasi ne pridejo opravičit.
rdi so, jaz pa tudi, in tako že dva me-t®Ca ni maše v tisti vasi. Zdaj se počasi adijo ja mirijo.. . Misijonar v načelih e S|ne popustiti.
tukajšnji ljudje so precej drugačne-ka značaja, kot smo vajeni mi, in zato vpi zelo prav' pride, da imam dobrega 'JPločnika, starega misijonarja, ki je v , cetku tega misijona deloval sam deset ,. 'P potem ves čas pomagal. Pozna vse Jddi in njjh dobre in slabe strani, pa 1 Veliko svetuje in pomaga.
-etev riža je končana, hvala Bogu! < , ida je bila dobra, tako ne bomo v •avah za hrano naših gojencev in še , kaj se b0 ]ah]<0 prodalo, da bom kake ®?Ve Plačal, ki jih imam veliko. Zra-dv'i' *niam toliko načrtov za nove po-'Se za porast misijona! Rad bi, na
Župna cerkev v Kidderporju blizu Kalkute, kjer deluje naš o. Jože Cukale S.J.
primer, zgradil zavod za dekleta in pa dekliško šolo, kar bi veliko pomagalo k vzgoji bodočih mater in s tem h krščanskemu življenju naših družin.
Veliko tolažbo nam daje dejstvo, da naš rod v domovini ne bo izumrl. Novi-cijat je poln; na praznik sv. Ignacija so vstopili štirje skolastiki, šest jih je napravilo prve svete zaobljube; vstopil je tudi en brat, dva pa sta delala zaobljube. Kot razberem iz lanskega kataloga naše družbe v domovini (jugoslovanska provinca), je v novicijatu 25 novincev sholastikov in 18 novincev bratov, in še novi prihajajo. Bog daj, da hi kateri našel pot v misijone!
Na samega novega leta dan nam je pisal misijonar o. VIKTOR SEDEJ S. J. iz svojega misijona v Gangesovi delti v Bengaliji. Tele novice nam ve povedati, potem ko se zahvali za poslanih mu 50 dolarjev naše pomoči:
“Božične praznike smo praznovali po navadi. 13 oseb je vstopilo v sveto kat. Cerkev, nekaj jih pa še čaka na ureditev njihovih “porok" zunaj Cerkve. Za
Karta Indijskega )>olotoka. Dežela. Pakistan je na dveh krajih: levo in desno v Bengalskem zalivu. Ena od sester žužkovih deluje zdaj na severu, lejer kaže puščica, druga pa na jugu desno. Spodaj ju vidimo, ko sta bili nekaj časa skupaj.
,to priliko bo prišel novi kalkutski nadškof-domačin.
Zdaj mlatimo lanski riž, zraven pa že tudi or jem s traktorjem, ker ne smemo predolgo čakati, kajti zemlja se i\e sme preveč izsušiti; v dežju pa ta moj traktor ne more vleči, 'ker mu kolesa drse, je namreč brez potrebnih naprav proti
drsenju. Izučil sem enega domačinov, da mi letos malo pomaga voziti traktor, zato mi je malo lažje.
Naši dve misijonski zdravnici sestri ŽUŽKOVI sta se nam spet oglasili iz Pakistana. S. Agnes nam piše iz Rawal-pindija dne^SO. hoV. 1960 in prilaga zanimive slike:
“Danes imam nekoliko časa, da Vam napišem nekaj vrstic. Prilagam tudi slike; niso sicer kaj dosti jasne, a ne premorem boljših. S s. Dominiko (njena sestra, ki sicer deluje drugod, a se je tedaj nekaj časa mudila tamkaj; op. ur.) sva šli na trgt da nakupiva zelenjave in sadja za našo sestrsko družinico. Treba je najprej iti na središče trga in najeti nosača. Mnogo jih že od ranega jutra čaka, da jih kdo najame. Imajo posebne vrste pleteno košaro, v katero nalože robo, ki jo potem nosijo na glavi. Najin fantiček je pridno korakal za nama po ozki ulici med dvema vrstama gosto natrpanih hiš, v katerih so nameščene majhne trgovine. Vsi predmeti so razloženi po tleh zunaj pred hišo. Lastnik pa sedi znotraj na malo dvignjenem prostoru in kadi hukha, to je posebne vrste pipo: Iz posode s tobakom, ki stoji na tleh, se vije dolga zavita pipa in gre do ust. — Začne se “glihanje”. Kakor hitro zagledajo tujca, navijejo cene za še enkrat več. Zato gredo mnogi Evrope! na trg samo ogledovat, potem pa pošljejo za seboj služabnika- domačina, da on nakupi po njihovem, naročilu, če se kupec odstrani, no da bi kaj kupil, češ da je predrago, priteče prodajalec brž za njim in mu ceno zniža za polovico, kar je seveda prav» cena. Večinoma hodijo na trg in na splošno v trgovine samo moški, če gredo žene, morajo biti popolnoma zagrnjene. To je takozvani “purdah” običaj. Nosijo oblačilo “burkha”, kakor vidite na eni od slik. Na široko ogrinjalo je prišita oglavnica, ki ima gost pajčolan, da zakriva obraz. Preko pajčolana žene vidijo, a njih obraza ni mogoče razločiti-Bogatejše žene, ki se dandanes vozijo Z avtomobili, imajo zaveso celo med se' dežem vozača in njihovim ter na oknih-
Seveda skozi “špranjo” kukajo v svet, vidijo, kod se vozijo. “Burkha” je iz kelega bombaža za revnejše in iz črne aji temnomodre svile za bogatejše. Krščanske žene ne nosijo “burkhe”, pač pa ogrinjalo preko glave kot vse žene na vzhodu. — Med nakupovanjem je šlo že precej proti poldnevu in vročina je Pritiskala. Srečali sva gručo otrok, ki ®° nama pokazali bližnjico s spodnjega bazarja na gornjega, od koder je bliže 'lomov. Nemogoče je popisati primitivnost in revščino njihovih bivališč. Posneli sva sliko otrok in se poslovili; ločili smo se kot dobri prijatelji.
Pa še drugič kaj. Prosim, molite za naš misijon!”
t>ne 2. januarja pa nam je pisala s. Pominika, ki je bila medtem prestavljena iz zahodnega Pakistana v Vzhodnega, to se pravi nekaj stotin kilometrov 'laleč proč. Takole piše o tem:
“Prav lepa novoletna voščila! Kakor vidite iz naslova, sem se premaknila pre-CeJ dalje proti vzhodu. Dne 22. decembra Sern zapustila Karachi ter odpotovala na novi misijon v Dacco.
Ta vzhodni del Pakistana je precej drugačen od zapadnega. Namesto pušča-Ve> riževa polja, čajni nasadi, vrtovi, neke, bambus itd. Poleg muslimanov je tu precej Hindujcev s svojimi templji ’n verskimi navadami. Kulturno je de-^ela zaostala. Vzgoja je velik problem. Večinoma je mladina intelektualno za-nstala, ker pač ni imela prilike za vzgojo 'n Šolanje. V naših bolnicah imamo ve-*ke težave z bolničarkami, ki enostavno ne morejo razumeti bistva svojega dela. Vsc bi morale znati angleščino, če bi hotele kaj temeljito naučiti, kajti vse. ovrstne učne knjige so samo v angleščini. Koliko truda od strani naših se-' ter> da izšolajo eno samo dobro bolničarko!
Začenjam s študijem novega, bengalskega jezika. To je že tretji jezik v pe-'n letih! Ni lahka stvar in časa mi bo Za daljšo dobo primanjkovalo, zato tudi
Sestri žužkovi z mohamedankami; spodaj v družbi najmlajših.
ne bom mogla veliko pisati. Lepe pozdrave vsem misijonskim sodelavcem v zaledju! Kadar morete, molite za slovensko misijonarko v Dacci!”
Iz pisma s. ELIZABETE POGORELC, oblatinje sv. Frančiška Šaleškega, Južna Afrika:
“Pred nekaj dnevi, namreč 9. decembra I960, smo končali tukajšnje šolsko
leto. To je bil najtrši oreh v mojem 27-letnem misijonskem življenju, kar zadeva poučevanje. Po vseh šolah Južne Afrike hočejo kar naenkrat dvigniti raven pouka in znanja in so temu primerno predpisali veliko več šolskih ur in dela, kar je mnogim naravnost izčrpalo moči. Kot nikdar preje sem morala tudi jaz letos pogosto pozno v noč čuti pri šolskem delu. Hvala Bogu, ob koncu leta je bilo vse opravljeno in nadzornik je bil zelo zadovoljen. Tudi otroci so razrede dobro izdelali. Po novem sistemu je učitelj veliko bolj zaposlen kot preje, otroku pa je učenje zelo olajšano. Radi vzamemo nase te nove žrtve.
Za praznik Kristusa Kralja smo imeli slovesno prvo sv. obhajilo: 50 domačinskih in 4 evropejski otroci so bili deležni te velike sreče. Dan preje je bilo pet črnih in en bel otrok krščenih. Kakor že veste, je Pella že povsem katoliška, z izjemo petih še protestantskih družin, ki se nam pa tudi vedno bolj bližajo. Opravljeno je bilo veliko lepo delo.
Letos za Veliko noč je bil sprejet v katoliško Cerkev eden naših učiteljev, ki je bil preje anglikanec. Ta korak je storil po zrelem preudarku, saj dela pri nas vestno že od leta 1947. Priporočam Vašim molitvam še dva mlada učitelja, da bi sledila temu zgledu. Spreobrnenje ni naše delo, ampak delo božje milosti s pomočjo Vaših molitev in žrtev.
Ne vem, kako naj se zahvalim Vam in vsem sodelavcem za lepo vsoto, ki sem jo prejela, 40 dolarjev! Bog Vam plačaj. Denar sem dala očetu misijonarju za nujno popravilo naše hiše. Naš misijon je najstarejši v tem okraju, pa tudi najbolj potreben popravila, ker nekatera poslopja niso bila zidana s trdnim materialom, ampak le iz surove, nežgane opeke.
Ne bom Vam pisala o rasnem položaju pri nas, saj berete o tem v dnevnem časopisju. Bojimo se revolucije... 1,0 Vsemogočni nam more pomagati. . . Molite za nas!"
Iz Južne Afrike se nam je oglasila uršulinska misijonarka sestra BRIGITA BREGAR, ki tole piše:
“Nahajam se na duhovnih vajah v Krugersdorfu, kjer sem se sešla z m. Ksaverijo. Sicer nisva daleč proč ena od druge, vendar se le redko vidiva, ker je m. Ksaverija zelo zaposlena; imajo mnogo mladine, a le dve sestri za delo. . .
Naša m. prednica se je končno odločila, da začnemo v februarju zidati novo šolo in zavod približno uro hoda od tu. Naše sedanje poslopje je majhno, brez otroškega igrišča, in šola je v tako slabem stanju, da so nadzorniki, ko so jo obiskali, majali z glavami. Tako nimamo drugega izhoda, kot zidanje. Upamo, da nam ho ljubi Bog pomagal in nam naklonil dobrotnikov.
število učencev našega misijona se je zadnje leto skrčilo na 200 radi selitve zamorcev. Ravnateljica je vložila na oblasti prošnjo, da nam odobre začeti s šolo v novi zamorski vasi; mestni odbor je sicer prošnji ugodil, a je morala še na višjo oblast, ki pa po devetih mesecih še ni poslala odgovora. Če nam ne dovolijo šole med zamorci, bomo morali najti druga pota do črnskih otrok. Selitev zamorcev iz tukajšnjih naselbin v novo vas gre vedno hitreje naprej: več kot polovica ljudi se je že izselila, borne hiše, ki ostanejo za njimi, pa oblast takoj podere, da se ne hi mogli vrniti. Priznati je treba, da so bile te stare zamorske vasi zelo zanemarjene, zlasti tudi ta v naši okolici. Večinoma so bile to koče z enim prostorom za vse prebivalce in vse opravke. . . Naš mestni župan je priganjal k selitvi v boljše hiše že več let preje, preden je zdaj prišel v veljavo novi zakon glede razločitve ozemlja za bivanje belcev in črncev. Tiste borne koče večinoma niti niso bile last zamorcev, zato ti niso kaj dosti izgubili s selitvijo. Nam je pa težko, kajti v novih zamorskih naselbinah zakon ne dovoljuje privatnih šol, ampak samo državne. In zdaj gre za to, da bi napravili tu in tam kako izjemo..-Upamo in molimo!”
Poročilo o skladu 1960 za vse slovenske misijonarje
V letu 1960 se je zbralo (v dolarjih, oziroma preračunano v dolarje) skupaj ^-130,11 dolarjev.
Izdano za razne pošiljke misijonarjem, naročnine, za propagando in pisarno ........................................ 213,99 dol.
Outline za denarne jyrinpevke misijonarjem:
že oddane ozir. odposlane ...................... 1.699,56	, ,
v odpošiljanju ................................. 2.216,56 j	a0K
Posamezne pošiljke misijonarjem pa so bile oziroma bodo sledeče:
Misijonar in dežela
Posebej	Iz skup-	Že oddano
zanj	nega mu	Skupaj	v teku	Za poslati
darovano določeno	leta
dol.
dol.
JaVonska	dol.
I' Vladimir Kos, S. J........... 5.........122........127.
“•	Mak niša Luževic,	FMM .................. 30....... 30.
Anica Miklavčič, kanos.......139........ 30........169.
s"	”?žefa Župančič,	usm.................... 50........ 50.
Katarina Jančar,	usm.................... 50........ 50.
Benjamina Kardinal-, usm. .. 21......... 50........ 71.
^ornioza:
|j‘ k- Franci Rebol, Maryk......21...
Janez Janež, mis. zdrav. .. 21...
• Kalista Langerholz, FMM ..........
dol.
. 107.
. . 20
........... 30
107.85_____ 61.
. 10....... 40
........... 50
........... 71
61. 80. 80.
.	82.
.101. .	80.
50....... 32
3.59____ 97.41
50....... 30
Č.
°w;/ Korit/
.210.
x Geder Jožef, SUR ......................... 80____
g k. Stanislav Pavlin, SUR ................ 88.12.
s B°zalija Rrilej, p. v. duš ............... 40....
- Ernesta Kosovel ......................... 40... .
k- Andrej Majcen, SDR ......... 10.
Siam
JI!' B/iaverija Pirc, OSU ............
' Frančiška Novak, OSU .............
ln'l <me zija
' r)eodata Hočevar, OSU ______ 21..
indija
i v*tö
80....... 30_____
88.12____ 38.12.
40...............
40...............
50
50
40
40
.220.
. 140.
60.
50.
60.
50.
50
50
60.
tor Sedej, S.
o 'J111162
^ Jože (
’ Janez Udovč, S. J.
' Guinee Drobnič, Š." J
S. J. S. J. .J. ..		 33.50. 	 65.50.	... 76.50. ... 77	 ...139	 ... 40....	.. .110	 ... 94.50. . . ...204.50... . . . 40		, 10	 . 64.50	 .174.50	
• J. ..		122.50.	...132.50. . .	50....	... 255	 ... 50		.225	
S. J.		... 40		. . . 40		
100
30
30
40
30
50
40
	Posebej	Iz skup-		oddano	
Misijonar in dežela	darovano	nega mu določeno	Skupaj	leta	Za
br. Leopold Vidmar, S. J..........
br. Anton Lukan, S. J.............
br. Janez Germek, S. J............
č. g. Pavel Bernik, SDB ..........
č. g. Nace Kustec, SDB ...........
č. g. Ivan Kespret, SDB ..........
m. Magdalena Kajne, loret. s......
m. dr. Miriam Zalaznik, angl. s. . s. Konradina Resnik, Drag. krvi . . s. Terezija Medvešček ......... 10
40........ 40.................. 40
30........ 30.................. 30
30........ 30................... 30
84......... 84....... 34........ 50
60......... 60....... 30....... 30
40........ 40................... 40
80......... 80....... 50....... 30
40........ 40................... 40
30........ 30.................. 30
90.........100.......100
Pakistan
o. Albin Miklavčič, S. Xaver.	(se odpovedal v korist drugim)
s. dr. Agnes žužek, mis. zdrav............ 50....... 50.................. 50
s. dr. Dominika žužek, mis. zdrav......... 50....... 50.................. 50
Afrika
o. Emil čuk ...........................
o. Radko Rudež, S. J..................
o. Franc Bratina, ESC .................
o. Albin Kladnik, ESC .......... 10...
br. Karel Kerševan, CM ......... 5...
br. Marcel Kerševan, CM ..............
br. Valentin Poznič, ESC ..............
s. Angela Gardina .....................
s. Brigita Bregar, OSU ...............
m. Ksaverija Lesjak, OSU ....104...
m. Ksaverija Černič, OSU ..............
s. Marija Silvestra, p. v. duš .......
s. Elizabeta Pogorelc, oblat..........
s. Vincencija Novak, oblat.............
s. Alojzija Šteh, oblat...............
s. Benigna Šteh, oblat................
____ 80........ 80........ 50
____ 50......... 50..........
____ 50......... 50..........
. . . . 43..... 53........ 3
____ 50......... 55..........
.... 40......... 40..........
.. .. 50....... 50......... . .
____ 90......... 90......... 90
____ 40......... 40..........
____ 98.........202.........202
.... (še nimamo stikov)
____ 40......... 40..........
____ 40......... 40..........
____ 50......... 50......... 50
____ 40......... 40..........
____ 40......... 40..........
30
50
50
50
55
40
50
40
40
40
40
40
J vina Amerika
s.	Polh, marib. šol. s..................... 40....... 40.................. 40
s.	Serafina Černe, marib.	šol.	s......... 40....... 40.................. 40
s.	Tobija Eideršek, marib.	šol.	s......... 40....... 40.................. 40
Pa lastiva
s. Marija Angela Martelanc ............... 50....... 50....... 50	___.
606.— 3,310.12 3,916.12	1.699.56 2.21(jJ^
V tem “Skladu I960" niso upoštevane vsote, ki so bile darovane in naših misijonarjev oddane za vzdrževanje domačih bogoslovcev. K razdelitvi s pripominjamo, da smo upoštevali okoliščine delokrogov, misijonarjevo^ koresp denčno žrtev z nami in primere, da ta ali oni misijonar prejema pomoč se iz koga drugega slovenskega vira (v kolikor nam je znano).
Vsem darovalcem in posredovalcem teh darov pa še enkrat v imenu nnisü nar jev: Tisočkrat Bog povrni!
Slovenska misijonarka v krogu črne mladine. Sreča duhovnega materinstva, in duhovnega otroštva!
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO, ZLASTI ZAOSTALO!
Uprava.
	Ü |
	. /A '
Jv	IfiF^w JU 1
	
oi Ž
Hh
p a
O (j
u5 a
< 03
TARIFA REDUCIDA
CONCESION 5612
Registro de la Prop. Int. No. 528.263
IZ VSEBINE: Marija v življenju in delih sv. Vincencija Pavelskega — Misijonske okrožnice zadnjih papežev -Stoletnica Bengalskega misijona -H Blažek in Nežica v bengalski nedeljski šoli — Katoliški misijoni na JaponskcP1 Edina pot rešitve za Afriko — P°' potni misijonski utrinki:	V svetem
mestu — Naši misijonarji pišejo — P°1 ročilo o skladu I960 za vse slovenske misijonarje.
Slika na prvi strani ovitka kaže prizo* “Jezus pomiri vihar na morju”, kako’ ga je naslikala kitajska umetnica. Slika tu zgoraj: Katoliški fantič >ž Vietnama.
Director responsable: Lenček Ladislao CMu Domicilio legal: Cochabamba 1467, Buen° , Aires.
“KATOLIŠKI MISIJONI’ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze”. Izdaja ga “Baragoy misijonišče”. Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva uprave: Pedernera 3253, Bs. Aires, Argentina. Tiska Slovenska tiskovna družb “Baraga”, Pedernera 3253, (Lenček Ladislav C.M.), S cerkvenim dovoljenjem.
NAROČNINA:	V Argentini: in sosednjih deželah, navadna 150, podporna 3O0>
dosmrtna 2.000 pesov. . V ostalih deželah Južne Amerike 200 (400, 2.600) arg. peSoV’ V U. S. A. in Kanadi 3 (6, 40) dolarjev. - V Italiji 1.600 (3.200, 20.000) lir. - !• Avstriji 60 (120. 800) šilingov. - V Franciji 12 (24, 160) NF. - V Angliji in Avstralt) 114 (2%, 16 funtov).
Letnik 1961 bo imel 10 zvezkov s skupno 512 stranmi, ne upoštevajoč ovitke.
PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH:
Argentina: Lenček Ladislav C.M., Misijonska pisarna, Pedernera 3253, Buenos Air«®’ U.S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph’s College, P. O. Box 351, Prince to'“ New Jersey. - Rudi Knez, 679 E„ 157 St., Cleveland 10, Ohio. - Anica TushM’ Box 731, Gilbert, Minn.
Kanada: Rev. Andrej Prebil C.M., 594 Manning A ve, Toronto 4. Ont.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Uario 7, Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3.
Francija: Louis Klančar C. M., Rue de Sevres 95, Paris (VI).
Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. - Rev. Alojzij Luska" Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. - Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Dr» ' D. P. Camp. Kärnten.	, j
Avstralija: Franc Vrabec, Archbishop’n House, West Tee. Adelaide, S. Austral'9’