Gl ASILO Stev. 31 — Letnik IV. PTUJ, 10. avgusta 1951 Cena din S^ Poštnina plačana v gotovini UredaîitTO io uprav» Ptuj. MLO. II nadslrop e - Tekion itev 156 — Čekovni račun pri Narodni banki P»' štev, 643-90322-0 — Urejuie uredniški odbor OdgovoTi^ ured- nik Vrabl Joie — Rokopisov ne vračamo — M. sečna naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din. celoletna oaročrJtia 208 di« Naročniki, ki eo plačali din 156.— ra celo leto, doplačajo dia 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna. 7 mladinske proge smo prejeli pismo. Glasi se: V okraju bo gotovo koga zanimalo, l^ako živi in dela II. ptujska mladinska ¿elovna brigada na gradnji mladinske proge. Zato smo sklenili, da v nekaj vrstah opišemo nase delo in življenje , Bosni. Naša brigada je po številu majhna, vendar pa dosega pri delu lepe uspehe. це1о, ki pmo se ga že privadili, ni pretežko ter nam gre hitro od rok. Celo šibkejši med nami so se mu pri- vadili ter z dobro voljo in vztrajnostjo premagujejo vse težave. Naša brgada si je že priborila na- slov »udarna«. To se je zgodilo že ne- (•aj tednov po prihodu, ko smo nekaj- dnevne uspehe dosegli tudi z 60 od- stotkov preseganjem nonne. Tiste dni v brigadi ni bilo brigadirja, ki bi se , vso silo ne zavzel za to, da bi opra- vili čim več dela. Nekateri brigadirji JO takrat delali pri iztovarjanju vago- nov, drugi pa pri vrtanju železniških pragov. Pošteno smo se oznojili, zato pa smo tem bolj ponosni na doseženi '^ïred nami pa je se veliko dela ter obveza brigade, da bo postala pred od- hodom iz Doboja šestkrat »udarna«. Trdno smo odločeni zadostiti tej obvezi ter s tem čim več prispevati k čimprej- šnji dograditvi naše tretje mladinske proge. Topolovec Jože Anketna vprašanja Mestnega muzeja v Ptuju Pozdravljamo zamisel našega muze- ja, ki hoče pri ureditvi svojih zbirk upo- števati želje obiskovalcev v kolikor do- puščajo denarna sredstva. V ta namen deli muzej obiskovalcem anketne liste s temi vprašanji: 1. Katera zbirka Vam bolj ugaja, arheološka v dominikanski zgradbi, ali kulturnozgodovinska na gradu? 2. Zakaj Vam ta zbirka bolj ugaja? 3. Ali želite v zbirkah več napisov £ pojasnili? V večjih črkah ali tipkane ла stroju? 4. Ali so Vam ljubše daljàe, ali krajše razlage vodiča? 5. Si želite tiskanega v"odiča po mu- ïiejskih zbirkah? 6. Hočete v arheološki zbirki več stenskih slik, ki bi prikazovale rimske stavbe, delavnice, templje, nože, vozila itd.? 7. Katere od teh slik si želite? 8. Hočete tudi slike, ki ponazorujejo predrimsko dobo pri nas? 9. Ali bi želeli izpremembe v križ- nem hodniku v dominikanski zgradbi? Ker je križni hodnik iz dobe fevdaliz- ma in precej prazen, bi bili mogoče zato, da v njem razstavimo slike, ki to dobo ponazorujejo? Katere slike Iz te dobe hočete: stiivbe, sloge po- hištva, noše ljudi, bojevanja, čarov- niških procesov, mučenja tlačanov itd.? 10. Si želite v staroslovanski zbirki na gradu slike bivališč; utrdb, staro- slovanske noše in drugo? 11. Kaj pogrešate v razstavi NOB? 12. Kaj pogrešate v vinarski zbirki? 13. Ali Vam ugajajo mitreji ni Bre- gu in Hajdini? 14. Hočete v mitrejih kakih ponazo- ril? Mogoče želite makete rimskih sve- tišč ali njih slike? Ko obiskovalec na ta vprašanja od- govori, jih odda vodiču, ali pozneje v pisarni muzeja. Svetujemo dvakratni ogled muzeja, preden odgovorite na vprašanja, da bodo odgovori premiš- ljeni. Obetamo si, da bo muzej po tej poti upoštevanja želj širokega občinstva — zgodovinsko znanost bolj približal ljudstvu. Lahka pot do 160 kg jedilnega olja Ekonomija Martjand pri Murski So- boti je letos nažela na pol hektarski površini 1600 kg ozimne oljne repice Hektarski donos je torej 3200 kg. kar je rekorden pridelek! Ker je oljna repica zrela že zadnje dni meseca maja, je ta ekonomija po- sejala na to njivo še proso Pridelek prosa bo seveda prav normalen. Za pridelek bo ekonomija dobila IGO kilogramov olja in 240 kg tropin, kar je vredno po današnjih cenah najmanj '•1.000 din, poleg tega pa bo dobila še gotovino nad 4000 din. Njej bo torej ■^'rgla samo repica nad 75.000 din, ali z ^rugo besedo, hektarski donos bo dal ^ad 150.00 din, poleg tega bo imela še povsem narmalen pridelek prosa. Ce pri tej priliki primerjamo rejo prašičev, tedaj vidimo, da če bi hotela doseči toliko čiste masti bi morala zre- ^^ti najmanj 6 prašičev s povprečno ^ežo 130 kilogramov. Gornji račun pokaže visoko rentabil- nost setve oziroma pridelovanja oljne î^^Pice. Pridelek letine 1952 bodo odl0№ nsSiOSii dela remlkoT pnot! ljudski oblasti. Pri tem pa se Je Veselič poslulll cerkvene- ga obreda birmovanja, kot to potrjuje- jo že zgoraj navedene priče. Obtoieni Veselič pa Je že pred bir- movanjem propagiral proti družbeni ureditvi FLRJ. Napram Hozjanu je govoril, da bo v FLRJ prillo do spre- membe, da je ljudstvo po ljudski oblasti izkoriščano, da nima svobode kot je bila nekdaj, da ljudstvo ni zado- voljno z današnjo družbeno ureditvijo itd. Na osnovi celotnega Veseličevega protiljudskega delovanja Je Jasno, da Je Veselič izrazit sovražnik interesov de- lovnih Uuđi jugoslovanskih narodov. Njegovo delovanje je usmerjeno v teptanje in uničenje vsega, kar je bilo priborjeno s krvjo tisočev najboljših sinov in hčera naših narodov in ustvarjeno z žulji delovnih ljudi. Navzlic dosedanjemu »anikanju de- janja in kazenske odgovornosti,- je de- jansko stanje glede obtoženega Veseli- ca v celoti pojasnjeno in njegova ka- zenska odgovornost podana. Drugoobtoženi Horvat Janez je eden izmed najožjih sodelavcev obtoženega Veselica, lahko bi rekli, njegova po- daljšana roka. On. je tisti, ki je raz- pravljal z Veseličem o vseh manifesta- cijah, on je tisti, ki je zlorabljal z Ve- seličem s pomočjo svoje funkcije v raznih organizacijih in je bil Veseličev pomočnik pri organiziranju vaške stra- že Obtoženi Horvat Janez hoče svojo krivdo zanikati hi se zagovarja enako kot Veselič, da je hotel le čuvat! nad mimim škofovim spanjem. V tem oži- ni pa priča Ljubeč točno pove, kako se je vršilo s'ražarjenje in da je toza- devne naloge dajal obtoženi Horvat. Bezjak Peter dalje Izpoveduje, da je sam opazil ponoči več stražarjev, končno pa priči Cimerman Franc in Janžekcvič Martin potrjujeta organiza- cijsko vlogo Horvatovo. Brezdvomno je in to tudi izhaja iz Horvatovega pri- znanja kot tudi obtoženega Veseliča Franca, da se misel vaške straže ni ro- dila v Horvatovi glavi, temveč da Je to Veseličeva Ideja. Horvat kot zvesti Ve- seličev oproda je organizacijsko izvedel funkcioniranje vaške straže v cilju, kot je naveden v tenorju obtožnice, saj kot funkcionar tolikih organizacij si je moral biti svesten dalekosežnosti svojega delovanja Obtoženca Brumen In Clgula sta ob- tožena v zvezi s trganjem In nošnje slovenske državne zastave bre? petero- krake rdeče zvezde. Obtoženi Brumen Franc priznava, da je strgal z zastave rdečo zvezdo, trdi pa, da )e to storil zato, ker je smatral, da pri spremljanju škofa rdeča zvezda ni na mestu. Obto- ženec se Je tedaj dobro zavedal, kaj po- meni slovenska sastava t rdečo zvezdo in čigav znak Je slovenska «astava brez peterokrake zvezde. V vzdušju dogod- kov, ki Jih je sprožil obtoženi Veselič v Markovcih, Je Brumen smatral, da je nastopil čas, ko lahko nastopijo z be- logardistično slovensko zastavo in je menda tudi smatral, da more le s tako zastavo spremljati škofa dr Držečnika. Krivda in kazenska odgovornost obto- ženega Brumna je tedaj v celoti po- dana. Obtoženi Cigula pa zanika dejanje in krivdo. Trdi sicer, da je nosil osta- vo v sprevodu, da pa niti pomislil ni, da bi bila to zastava brez peterokrake Lt'cïiïda. Ta njegot'' nagovor pa јз no- verjeîeîî, saj izhaja \г iaporedb prii Vičarja Staneta in druftih, da Je te na daleč opazil zastavo brez peterokrake zvezde, da Je obtoženec prf slovesu ikofa T Ptuju's zastavo mahal in da Jo Je imel v rokah, ko se je od škofa poslavljal z nagovorom. Tudi v tem njegovem ravnanju ni zapopadeno le eramotenje državne zastave, ki jo je zlorabil, temveč izraz belogardistične propagande. Dejanja, ki so jih zakrivili obtoženci, kažejo na to, da so hoteli birmovanje v ptujskem okraju, to je versko mani- festacijo, prikazati kot odpor ljudstva zoper ljudsko oblast ter s tem na drugi strani pripisati našemu kmetu težke odnose do oblasti, kot je delovni kmet- je z redkimi izjemami nikdar niso imeli in je tudi dejansko nimajo. Obtoieni predstavljajo z ozirom na te svoje namene storitve kaznivih de- janj visoke družbene nevarnosti, S tem je obtožba v celoti utemeljena. Po končanem zaslišanju obtožencev, dokazovanju In zaključnem govoru okrožnega tožilca ter obtoženčevih za- govornikov se je eenat okrožnega so- dišča umaknil na posvetovanje. Ob pol drugi uri zjutraj sledečega dne je ob- javil predsednik senata sodbo, da so obtoženi Veselič Franc in soobtoženca Hor\'at In Brumen spoznani krivim dejanj po obtožnici in je Veselič Franc obsojen na 5 let, Horvat Janes na Z leti in Brumen Franc pa na 3 leta strogega zapora. Cigula Jožeta Je sodišče oprostila krivde in kazni ter ga je takoj izpu- stilo na svobodo. Obsojeni Veselič Franc, Horvat Janez In Brumen Franc se glede sodbe niso Izjavili. O poteku Javne razprave bomo pi- sali v prihodnji številki. VJ. V nosih sestih republiko) BOSNA IN HERCEGOVINA V petih mladinskih brigadah je odi: nad 1000 mladincev na najvainejj gradbišča metalurškega kombinata Zenici in rudnika v Varešu. S temi br, gadaml jt dobil največ pomoči »Gn dis« pri gradnji koksame in delavc ki grade kanale za reko Bosno. * 10 mladinskih inozemskih brigad te dni zapustilo mladinsko progo, fe« so končale z delom. Odpotovale so dv britanski, avstrijska in švedska ter ht landska in francoska ter druge brigadi CRNA GORA Na Cetinju obnavljajo nekdanji Nj« gošev dvorec, v katerega bodo nam« stili Njegošev muzej, ki bo odprt o lOO-letnici njegove smrti. V ta muz« bodo shranili vse, kar je v zvezi s ter, znamenitim pesnikom »Gorskega ven ca«, od njegovih vladarskih predmeto\ knjižnih del, spominov na njega In na tisov njegove tiskarne. Zbrana bodi tudi razna umetniška dela, ki ponazo rujejo Njegoša in njegovo knjižno delo HRVATSKA Okrog 20.000 delavcev in nameščen- cev iz vseh krajev Hrvatske je v letoà- njem letu odšlo v klimatska in kop«. Uška zdravilišča v Hrvatski ter v dru- gih krajih naše države. MAKEDONUA V Skopi ju je odprta galerija sodob- ne likovne umetnosti lesorezov, fresk in ikon iz srednjega veka. Razstavljenih je 300 del. ♦ S predajo kraetijiJcih pridelko'7 s?^ tr.akedoncke Eaćrugo pridobilo credstva za nabavo 32 traktorjev'. Pc leg teh so kupile tudi druge kmetijsi stroje. ★ Letos bodo na skopski univerd od- prli pravno-ekonomsko fakulteto e pravnim in ekonomskim odsekom. To bo že šesta fakulteta najmlajše jugo- slovanske univerze. SRBIJA Nov kombinat za gradnjo montažnih zgradb za stanovanja in industrijo so ustanovili v Beogradu. Ce ne bo pove- čal sedanje zmogljivosti, bo kombinat lahko izdelal letno 2 do 2 in pol tisoč montažnih zgradb. * Delo na gradbišču hidrocentrale na Drini je v zadnjem času močno napre- dovalo. V zadnjem času so zaceli gra- diti strojnico na desni obali reke, v кг te'-o bo grajeno 67.000 kubikov betonih Pozneje iTOTlo grmäiil Se t-t^Uo Zgradbo na drugi obali. SLOVENIJA V času med 10. in 31. avgustom se bodo vršile volitve delavskih svetov na železniških postajah, kurilnicah in pro- go-Tiih sekcijah. Novoizvoljeni delavski sveti bodo imeli posvetovalni značaj. Upravnih odborov ne bodo volili. ♦ Na letališču v Lescah in na Bledu bo med 16. in 20. avgustom tekma za pr-j venstvo v padalstvu, ki bo sploh prvo) tov.stno tekmovanje na svetu. Organi- zacijo prvega sveto\'nega prvenstva je FAI poverila Jugoslaviji. Skoki s pa- dalom bodo v Lescah iz višine 2000 m. Iz višine 300 metrov bodo skakali v Blejsko jezero. Za to tekmovanje je po svem svetu veliko zanimanje, razen v ZSSR, kjer nasprotujejo tekmovanju zato, ker se bo vršilo v Jugoslaviji. lYan Zalaznik: Prvega dne, ko sem prišel v parti- zane, sem bil ves dan nekoliko zamiš- ljen. Sel sem ležat na kozolec. Videl sem same mlade fante okrog sebe. Me- ni se je to- čudno zdelo. Drugi dan eo nas na kozolcu napadli Nemci. Bilo nas je 16. Morali smo se umakniti proti Cemšeniški planini pri Trbovljah. Te- daj smo zvedeli, da nas bodo tudi tu napadli. Rekli smo, da bomo Nemce z napadom prehiteli. Naša patrola je šla na cesto, kjer je opazila Svabe. Bilo jih je okoli sto. Sneg pa je takrat segal preko pasu. Silas je dejal: »Naj- boljše je, da se umaknemo.« Da ne bi bilo za nami preveč sledi, smo se umikali tako, da smo šli p>o eni stopinji, kakor da bi šel en človek. Prešli smo cesto in prišli na Cemše- ni.ško planino. Takrat sem prvič videl, kakšna je partizanska taktika. Mene so izvolili za ekonoma. Bilo je marca 1942. Ko smo prišli na planino, sem razdelil vsakemu pol hlebca kruha in nekaj mesa. To so nam dale revir- čanke. Konec marca ali aprila 1942. leta smo v Moravčah razbili postojanko in doöili nekaj živeža. Prišli smo v bli- žino Moravč. Dve patroli sta òli na- prej, da bi držali zasedo In pogledali ali se bo dala uničiti postojanka, te- daj še nismo imeli težkega orožja, ne mi trai jezov. Prišli smo v postojanko in tam dobili mnogo živeža. Umaknili smo se nazaj proti revirju. Medtem pa je neki Trboveljčan pobegnil in takrat je nastalo na terenu izdajstvo. Kmalu za tem smo se umaknili iz Kolovrata (južno od Trojan) proti Cemšeniški planini. Tam smo našli tri drvarje, ki 60 sekali drva Mi smo jim pregledali legitimacije Stari ded. ki je bil med njimi, se nam je zdel sumljiv. Trije partizani so aa poznali. Mi smo ga res izpustili. T.Ì ■'■îovek pa nas ie šel pri- ja-it. Drugi dan se nismo nič Jedli, in ravno ko smo si nekaj skuhali, eo Nemci udarili po nas. Zgubili smo ene- ga borca, nekega Jazbeca, en partizan pa je bil ranjen. Nič drugega ni po- magalo, kakor da prebijemo obroč. Gusti je vzel železni kotel na rame in ga odnesel. Prebili emo prvi obroč, treba je bilo prebiti èe drugega. Mo- rali smo nekaj ukreniti, nismo pa sme- li dolgo premišljati. Jaz sem nesel ra- njenca. Povelje je bilo, da se mora mitraljez približati do zasede pri ka- pelici, pet ljudi pa mora iti v hosto. Ko bo mitraljez nehal žgati, mora ti- stih pet streljati po Svabih, ki so bili v kapelici. V tem času, ko bodo oni streljali, pojdemo mi mimo kapelice. Mitraljezec je res prišel na 20 me- trov do Nemcev, ki so se pravkar po- govarjali o banditlh. Naenkrat je za- ropotal po njih mitraljez. Posrečilo se nam je priti mimo kapelice. Naši so se umikali, jaz pa nisem mogel teči, ker sem nosil ranjenca, vendar smo vsi srečno prišli mimo. Pridem z ra- njencem mimo neke hiše, kjer eo bili tudi Svabi v zasedi, vržem se na tla in vprašam ranjenca, ali že lahko hodi ali ne, ali bi se vsaj plazlL Za hišo впк> imeli svojega osla, ki smo ga kupili od neke ženske. Na osla smo naložili ranjenca. Pri tej hiši je bil ranjen še pomočnik mitraljezca. Dobil je strel skozi obe nogi. Čeprav je bil hudo ranjen, je vendar hodil z nami s? pet kilometrov, potem smo ga na- ložili. Tako smo imeli zdaj dva ranjen- ca. Enega je nosil osel, drugega pa mi. Mi smo Nemcem nekako sled za- krili, da niso šli za nami. Z Borom smo se domenili, da gremo z os!om in ranjenci proti Savini?ki dolini. Ko pridemo okoli treh ponoči mimo Mo'^- nika. so bili Nemci fu zss^'. Tu smo îzgijbi'" епегз rv^^'^va, -чп')ог!оч pa smo komaj re.šili. Tistega, ki je bil prestreljen, smo na Sipku oddali ne- kemu'kmetu, pa je čez 14 dni umrl, ker je dobil zastrupi j en je. Mi smo za- vili na Sipek, kjer smo prišli skupaj e Cizmekom-Borom. Od tam smo se napotili na Gorenjsko, kjer smo ho- teli dobiti zvezo s Kamniškim bataljo- nom. Gremo torej proti Gorenjski in pri- demo v neko vas. Ko smo šli mimo hiš, stopi iz neke hiše ženska in pravi: »Poglejte, koliko jih je!« Bil je polni mesec in se je dobro videlo. Povedal sem Silasu, da je iz hiše prišla žen- ska. Brž pokličem pet fantov In gre- mo potem v to hišo. Vprašal sem jo, ali bi dala kaj kruha. Ženska je rekla, da sama nič ne da, če hočemo, si lahko sami vzamemo. Res smo x'zeli «tiri hlebce kruha. Ko smo stali pred zadnjo hišo, pride nenadoma neki ded. Vprašali smo ga, kje je bil. Pove nam, da je bil pri sosedu. Pa ga vprašamo, če ve kdo smo mi? Pravi, da ne. Ko smo se malo pogovorili z njim, smo ugotovili, da je tudi on partizan. Povedal je, da prihaja od Kamniške- ga bataljona. Vprašali smo ga, če bi lahko dobili zvezo z bataljonom. Jaz sem Silasu to povedal. Ta je bil ta- krat komandant revirskega bataljona. Ko smo prišli v Kamniški bataljon, je nastalo veselje. Bataljon je imel svoje taborišče nad Kamnikom, kjer je bilo še malo snega. Mi emo nekaj skuhali In vprašali, kakšen je ta kraj, aH je treba previdno ravnati zaradi Svabov. Nemci 80 pa takrat slučajno pri ti- stih hišah, kamor smo hodili po vo- do, napravili zasedo. Ko so naši pri- šli po vodo, so Svabi užgali po njih. Gorenjci pa borbe niso sprejeli. Po- tem smo se vsi skupa 1 premaknili. Se neko akcijo smo potem naredili, na- to oa smo se '.ttiìÌì k revirju. Junija leta 1942 se je Šaleška četa razbila. Komandir je bil Toledo. Držali so ss preblizu hiš. Neki kmet oa je 7-.-pr?el zanje in ie 'p' po no'.icllo Preden pa je bi'a policija 7?ora1, ie bila že 9. ura zvečer. Naši so sedeli pri ognju in kurili. Tudi stražar je sto- pil za trenutek k ognju. V tistem hipu, ko je prišel k ognju, da bi se ogrel, so jih Svabi obkolili. Prišli so v nepo- sredno bližino. Eden naših je padel, drugi je bil ranjen v zadnjico, tretji pa v roko. Ljudje so se razleteli, ka- mor je kdo vedel. Sam Toledo je no- sil ranjenca. Nesel ga je do kozolca, kjer je bila hiša nekega mlinarja. Ta mlinar pa je bil že izdan in so ga Nemci nekaj trenutkov prej pred hišo ustrelili. Tako sta se ta dva morala umakniti. Nemci so v Gabrku na mo- stu naredili zasedo, kjer so oba usta- vili. Toledo je položil ranjenca na tla, vzel bombo in dvignil roke. Ko so se Nemci približali, je bombo vrgel med nje. Tako sta Toledo in ranjenec pirila. Ceta je bila popolnoma raz- bita. Prvega julija sem četo prevzel jaz. Zbral sem četo in jo vodil tri mesece. Akcij nismo delali. Zvez tudi nismo imeli; literature nismo dobivali. Potem je prišel Kranjčev bataljon. Ti so prišli na Pohorje. Mi smo pri- ključili četo k pohorski edinici. Med- tem se ji je pridružila še savinjska če- ta. Tedaj sem dobil jaz nalog, da po- ■ iščem Ruško četo. Z njo ni bilo no- bene zveze. Po treh dneh sem jo le na«pl. Slutil sem, da ima neka hi.qa z njo zvezo. To je bila Zampova hiša. Hčerki Sarhove sestre sem povedal, da jih iščem in eem Ji dal pismo, v ka- terem sem napisal, da Jih bom č?hkaJ na Zigertovem vrhu. Bila sta dva. Sar- hova hiša je bila poznana. Trije fantje in sam Sarh so bili v oartizanih. žena na je v t'borišču v Nemfiji um^la. Midva eva zavila proti Ruški koči. Ne- nadoma slišiva. da gre nekdo za nama. Bila sva pravkar na robu jarka. Bilo je ponoči Oorimeva se skal in čakava. Prišli so Č!«to bl::!u naju; med njimi ie bil tudi Sarh. To je bila Ru^ka če- ta. odnosno n-p-ia patrola Midva pa ♦«"Sa nisva vedela in *ako so «li nnprej No. tist^ ^e tako-í oddala piorno Sarhu Ko ie Sñrh Drivel v če+o je so'>ročil to korniìTid^'-ju '-ete K^af^-^i Komandir je brž poslal dva tovariša na Zigertov vrh, da bi tam ob 8. url pričakala naju. Preden sva midva šla na dogovorjeno mesto, sva stopila h kmetu Candru in prosila, da bi dobila kaj za pod zob. Dobila sva hlebec kruha in pijačo. Stopila sva malo od hiše v hosto, kjer sva pojedla pol hlebca kruha in popila pijačo. V tej hoBti sva prespala noč in ko sva se zjutraj zbudila, sva videla, da sva ko- maj 20 metrov od glavne ceste. Zju- traj sva se odpravila na 2igertov vrh. Hodila sva od osmih zjutraj do enih popoldne. Morala sva iti daleč na- okrog, ker bi bila sicer lahko padla. kje v zasedo. Ob enih sva prišla na i Zigeriov vrh. Tu rečem tovarišu, da ' poj dem jaz na vrh in če jaz padem, se bo vrnil vsaj eden v bataljon. Grem kakih 200 metrov vstran. Stopim k stolpu. Tu vidim pritrjen listek, na ka- terem je bilo zapisano: »Od 8. ure do 23. ure! Smrt fašizmu — svobodo na- rodu!«. Vzamem listek in se vmem ^ tovarišu in mu povem, da oni že ča- kajo! Najprej sva še prigriznila. Med tem pa st-a ona dva iz Ruške čete pri- šla k stolpu in ker listka ni bilo v^, sta mislila, da ga je veter odnesel. Ko stopiva k njima, pravim: »Smrt fa- šizmu, tovariša, ali sta \-idva iz Ruške čete?« Oba sta mahoma potegnila pi- štole in jih namerila proti nama. Ime- la sta fine vSteyrke«. Tu smo se ne- kako pogovorili, potem pa sta naju peljala doli, proti čeU, vendar nama še vedno nista zaupala. Sele ko eeio jima povedal, katere v četi poznam, sta postala nekako zaupljivejša. Sli smo v tabori.'če. Pred taboriščem sva morala čakati Prišel je komandir Osojnik, ki je edi- ni ostal od Lackove edinice. Ta je nameril puško na naju in vprašal, f^ kai sva prišla. Rekel sem, da sem pri- šel po njihovo četo. da jo pripelje^« v bataljon; tako bi zimo laže prebili- »Taka ie komanda bataljona in )з2 vas moram tja pripeljati,« sem dejal- Vprašal me je. na kakšen način? T'sto pismo, ki sem ga jaz poslal po dekletu, se jim je zdelo sumljivo, ker je bil" pisano na švabskem {>apirju, ki so Ptuj, 10. avgusta 1951 '»PTUJSKI TEDN4K« Stran 3 Ureditev prometa z lesom Vlada LRS Je na predlog predsednl- . Svetov га kmetijstvo in gozdarstvo, ^ predelovalno industrijo in za bla- ^vtti promet izdala uredbo o ureditvi nfometa z lesom Uredba je bila izdana f zagotovi preskrba potreb v Sloveniji г lesom, da se pre- deči špekulacija 2 lesom in da se okrepi nadzorstvo nad pravilnim izko- ■ riifanjem gozdov. Za les po določbah te uredbe pa se štejejo vsi sortimenti glavne proizvodnje in žagan les. Uredba tudi določa, kdo sme kupo- vati les: na panju in posekan les sa- mo: 1- driavna gospodarska podjetja, katerih predmet poslovanja je prede- lava iesa ali promet z lesom, 2 kmetij- glte zadruge les Iz zadružnih in zaseb- nih gozdov, les iz državnih gozdov pa jamo za svoje potrebe, in 3. neposred- ni potrošniki samo les za svoje potrebe. Zasebniki pa ne smejo prekupčevati r. lesom. Nadalje smejo les prodajati lastniki oziroma upravitelji državnih, zadružnih in zasebnih gozdov, kupljeni les državna gosp. podjetja, katerih predmet poslovanja je promet г lesom in kupljeni les kmetijske zadruge, ven- dar samo državnim gospodarskim pod- jetjem. Prevažanje lesa s kamioni, po jeleznicl in s splavi se sme izvrševati samo s spremnico, ki se izda na poseb- ner obrazcu In je sestavni del te m«db«, za vsak prevoz lesa pa je po- trebna posebna spremnica. Izdaja .pa se v dveh Izvodih: prvi izvod obdrži in hrani najmanj dve leti organ, ki jo je izdal; drugi pa dobi prevoznik, ki mo- ra po izvršenem prevozu oddati sprem- nico prejemniku lesa. Rok veljavnosti spremnice določi organ, ki je spremnd- cc izdal, vendar sme znašati največ deset dni. Organi, ki spremnice izda- jajo, morajo o tem voditi po£eben ce- гГ "¿preiiirL-oa ca prevea lc::a '^¿ajajo: gotdna gospodarstva in druga državna gospodarska podjetja, katerih predmet poslovanja je predelava lesa ali promet z lesom, ki imajo sedež na ozemlju LRS, za les, ki ga kupujejo ali prodajajo ali sicer prevažajo iz kraja v kraj; kme- tijske zadruge, ki imajo sedež na ozem- lju LRS, za les, ki ga kupujejo ali pro- dajajo ali sicer prevažajo iz kraja v kraj; krajevni ljudski odbori pa v vseh drugih primerih Nadzorstvo nad Izvajanjem te uredbe ima lahko poleg pripadnikov Ljudske milice in drugih organov, ki so po po- sebnih predpisih za to upravičeni, tudi Se državno strokovno gozdarsko in lesno-industrijsko osebje. Uredba določa tudi sankcije za krši- telje njenih določil, kolikor niso deja- nja kazniva po določilih kazenskega zakonika. Za prekršek se kaznuje z de- narno kaznijo do 5000 dirtarjev аИ s A-aaiijo zapora do 30 dni: 1. kdor ku- puie ali prodaja les v nasprotju z do- ločbam: 2. in 3. čl te uredbe; 2. kdor prevaia lea brez spremnice, ko oi jo moral imeti; 3. kdor Izda s.preinnico, dasi po 5. čl. te uredbe za to nI bil upravičen, ali kdor izda spremnicu ne- upravičeni osebi; 4_ direktor (vodja) gozdnega gospodarstva ali drugega dr- Ljubljana, 8. avgusta. — Danes je prispela iz Amerike nova skupina ameriških Slovencev, ki bodo ostali v Sloveniji okoli dva meseca. Nekaj dni pred skupino je prispel v Slovenijo Leo Poljšak, predstavnik organizacije »Slovenska narodna podporna enota«, O e i J e k Okrožno sodišče v Osijeku je obsodilo le na 2 leli strogega zapora šoferja Toma Perkoviča, ki je do smrti '—il 70-letnega upokojenca Marka Grčita žvanega gospodarskega podjetja, pred- sednik kmetijske zadruge oziroma pred- sednik ljudskega odbora, ki ne hrani Izdanih spremnic aH ne vodi seznama po členu 4., če pa je s to nalogo za- dolžil uslužbenca, se kaznuje uslužbe- nec. Poleg kazni se lahko izreče tudi odvzem lesa, ki je predmet prekrška. Upravni kazenski postopek vodi in od- loča na prvi stopnji izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, oziroma njegova komisija za prekrške. Nadaljnja navodila za izvajanje te uredbe bosta po potrebi sporazumno izdala predsednik Sveta vlade LRS za predelovalno Industrijo in predsednik Sveta vlade LRS za blagovni promet. Uredba je stopila v veljavo z dnem objave v Uradnem listu LRS, to je dne 31. julija t. 1., z istim dnem pa je pre- nehala veljati odredba o ureditvi pre- voza lesa. INOZEMCI ZADOVOLJNI Lani je pričela v Prijedoru v Bosni obratovati naša nova in tudi največja tovarna celuloze. Sedaj na¿o celulozo iz te tovarne izvažamo že v razne evropske države, kjer so z njo zelo za- dovoljni. Tako pišejo pohvalna pisma Iz Švice in Italije, pa tudi kupci I2 Holandije sporočajo, da je naša celulo- za dobre kvalitete In da jo je zlahka prodati. Računajo, da nam bo dala ta tovarna celuloze letno 50 milijonov de- viznih dinarjev. VREDNOST ZLATA V МОИЛН V morjih se nahajajo ogromne koli- čine zlata, kar je popolnoma razumlji- vo, saj zlato prinašajo v morje različ- ne reke. Učenjaki so približno izraču- nali, koliko zlata Ima v sebi morska voda. Po njihovem mnenju bi bila vrednost zlata, ki je v morjih, 120 bi- lijonov dolarjev. Mm» nail zaselinliii pooMn ш mlati Vlada LRS je na predlog Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo izdala uredbo o nadzorstvu nad zasebnim po- učevanjem mladine. Nova uredba do- loča, da je za skupinsko poučevanje mladine iz katerega koli predmeta iz- ven šole ali tečajev, ki jih vodijo oziro- ma prirejajo državni uradi, zavodi In podjetja, nmožične organizacije, za- druge in društva v mejah svojih potr- jenih pravil, potrebno dovoljenje. Za posamično poučevanje mladine pa na- vedeno dovoljenje ni potrebno. Takšna dovoljenja izdaja svet za pro- sveto in kulturo okrajnega ali mestne- ga IjMckega c-dbcra, Id lahko izdajo tüá; &¿I:lc:rl, Ce bi to ¿kcciovalo dirà. Kdor se ne ravna po določbi prvega Izpolnjen je program ameriške pomoči Jugoslaviji v prehram- benih artiklih Reka, 8. avgusta. Motorna ladja »Slovenija« je včeraj pripeljala na Reko 1645 ton masti, kar predstavlja zadnji tovor iz program» ameriške po- moči Jugoslaviji v prehrambenih artik- lih. Ob tej priliki je bila danes na krovu »Slovenije« prirejena svečanost, katere so se udeležili ameriški in ju- goslovanski predstavniki. Našo državo so zastopali Ljubo B a b i č, predsednik komisije za izredni uvoz vlade FLRJ, Stanislav K o p č e k , pomočnik mini- stra za zunanjo trgovino, in dr. Slaven S m o d 1 a k a , opolnomočeni minister vlade ELRJ. Am.eriko pa so zastopali ameriški veleposlanik v Beogradu go- spod George Allen, Izredni pomočnik ameriškega veleposlanika za izvedbo programa pomoči gospod Richard Allen in njegov pomočnik g. D e s - pes. - -, ♦ Zaradi kruha v prosti prodaji padajo cene pšenice s a b a c, 8. avgusta. Prosta prodaja ki4iha po 30 oz. 38 dinarjev za kilo- gram je vplivala na padec cen pšenice in rži. Kmetje so dane» prodajali moko že po 40 do 45 dinarjev, vendar nisa imeli kupcev. Nihče namreč ne mara kupovati moke po 45 dinarjev, če lahko dobi pečen kruh po 30 dinarjev. člena te uredbe, stori prekršek, kaznuje pa se z denarno kaznijo do 5000 din ali pa z odvzemom prostosti do 30 dni. Za upravni kazenski postopek in za odločanje na prvi stopnji je v teh za- devah pristojen izvršilni odbor okraj- nega ali mestnega ljudskega odbora ozi- roma njegova komisija za prekrške. Za Izvajanje te uredbe bo Izdal Svet vlade LRS za prosveto in kulturo na- tančnejše predpise. Uredba je stopila v veljavo z dnem objave v Uradnem listu LRS, to je 31. julija 1951. S tem dnem pa je prenehala veljati uredba o za- sebnih tečajih učnega in splošno Izo- braževalnega značaja. krajšem času deževalo. Brananje je pa obvezen agrotehnični ukrep pri oskrbi ozimnih žit. S tem odstranjujemo ple- vel ter drobimo površinsko skorjo. Branamo pa tudi tedaj, če hočemo, da bi se gnoj čim boljše pomešal z zemljo, nadalje če so ozinma žita pregosta in prebujna ter Je bojazen, da bi polegla. Plevel pride v poštev le takrat, ko se je škodljivi plevel pojavil v taki mno- žini, da bi mogel zadušiti žito. Gnojenje v dobi vegetacije — rastne dobe je posebnega značaja, V ta namen uporabljamo gnojila, v katerih je hra- na v topljivi obliki — čilsko sol, super- fosfat, kalijevo sol, pepel. Izvajamo ga tudi štirikrat na leto. Setev je glede na pri ćlelsk najvs-ćjega pomena, ker eo ostali £grotehniski íikrepi 1® V2por«d=' nega značaja ter več all manj le pomoé od setve do žetve rastlinam v razvoju. Kar je pri setvi zamujenega, se ne da več popraviti. Zato je pa treba pri tem delu čim večje skrbi in prizadevanja. v Ze sedaj mislimo na jesensko setev (Ing. Zoreč Egon Le nekaj dni bo ie minilo, ko se bo «irsd hmetovElcQ к ^зо tehtnostjo ¡a-O" stavüa r.aloga: ¡szznz^zu üciev. Cavee ja go\'oriti o tarn, da Jö iotev odvisna od dobrega semena, preÍ2iaiée- ne sorte rastline, načina obdelave zem- lje, gnojenja, vremenskih vplivov ter tolikih drugih faktorjev, ki vplivajo na količino in kakovost pridelka, ker je to vsakemu kmetovalcu več ali manj znano. Vendar pa je dobro, če pred ta- ko važnim deloin, kot je jesenska se- tev, pregledamo pozitivne in negativ- ne strani navedenih setvenih in torej tudi žetvenih faktorjev. Od semena se zahteva, da je zrelo, nepokvarjeno, kalivo, dobrega porekla, čisto in razkuženo. Prvi razvoj rastline je odvisen od kalčka ter njegove re- zervne hrane. Zato Je za seme treba Jemati žito z veliko hektolltreko težo, vendar smemo tako izbirati le med žiti iste sorte in istega letnika. Nadalj- nje važno vprašanje predstavlja kalji- vost semena, ki je navadno ob pravo- časno opravljeni žetvi ter vsem osta- lim, pravilno opravljenim delom po- spravljanja navadno zagotovljena. Čiščenja in razkuževanja semena prav tako ne smemo zanemarjati, ker se je že marsikateri kmetovalec pre- pričal o škodi, ki jo prinašajo rastlinske bolezni, na primer smrdljiva ali trda snet. Razkuženje semena z enim od sredstev: ceretan, ceresin, gemisan, atavit, ortesan in drugimi vedno opra- viči evojo potrebo. Zita moramo gojiti v plodoredu, kar pomeni, da jih ne smemo sejati več let zaporedoma na istem mestu. Po- sebno so občutljiva glede plodoreda ozimna in jara pšenica, ječmen, sirek, proso in ajda. Manj občutljiva je ko- ruza, rž in oves. Nekatera žita zahte- vajo v plodoredu prvo mesto, druga ."^e zadovoljijo z ostalimi. Najboljše je prvo, to se pravi neposredno za gnoje- nimi okopavinami, enoletnih ali več- letnih stročnicah in večletnih travah. To mesto zagotavlja najboljše pogoje ЦЕ ran'oj розегка, V ostalem plodo- it-ùbi pa GO n. pr. 2a pesnico najboijSl predssdsS cladkoma pena, krmna' pesa, krompir, stročnice ter na koncu koruza. Naši kmetje sejejo pšenico pogosto za koruzo, kar za posevek seveda ni naj- povoljnejši pogoj, posebno pa še ne, če imamo pozne vrste koruze. Ce namreč setve ne izvršimo pravočasno. Je lahko to eden vzrokov slabega pridelka. Ozimna žita zahtevajo obdelovanje zemlje takoj po tem, ko smo prejšnji pridelek pospravili. Oranje naj bi bilo precej globoko. Potrebno je omeniti, da je žito zelo občutljivo glede plevela, posebno prosa in sirek, ki se v začetku počasi razvijata. Za okopavinami je obdelovanje zemlje za žita lahko; zem- lja je v dobrem stanju ter brez plevela. Treba jo je pa obdelati takoj po tem, ko smo predsadež pospravili, ker je pozno obdelovanje vzrok pozne setve ter zaradi nezadostne doraslosti rast- line slabo prezimijo. Gnojenje je eden zelo važnih faktor- jev v borbi za dober pridelek. Fosforna gnojila igrajo važno vlogo pri gnojenju žita, uporabljamo jih pa lahko v je- seni in spomladi. S superfosfatom gno- jimo navadno pred setvijo, t. j. za ozimna žita v jeseni, za jara pa spo- mladi. V .4uánih predelih pokaže jesen- sko gnojenje lepše uspehe kakor pri spomladanskem gnojenju. Setev z roko je še vedno zelo v ve- ljavi, čeprav ima precej .slabih strani. 10 do 15 odstotkov več semena ter za- mudnejše delo zahteva takšna setev kakor setev s strojem, ki ima poleg tega še druge {jrednosti. Seme se s strojem enakomerno razdeljuje v ena- kih vrstah enakomerno po površini in globini, vsaka rastlina ima pribllino enak življenjski prostor, posevek ima zagotovljen enakomeren razvoj. Zem- ljo valjamo le takrat, če je v zgornjih plasteh suha in ni izgleda, da bi v Novice iz tehnike v severni Karollnl gradi ameriška vojna mornarica hangar, ki se od do sedaj grajenih zelo razlikuje. Ta han- gar se namreč lahko razpolovi ter zo- pet sestavi potem, ko je sprejel letalo. Poleg tega je mnogo manjši od na- vadnega ter se lahko v štirinajstih dneh prestavi v drugi kraj. Deske iz slame so začeli Izdelovati v Ameriki. Slamo nekoliko predelajo, potem pa stiskajo v plošče poljubne debelosti. Uporabljajo jih za izdelavo zabojev. Na leto bodo porabili skoraj pol milijona ton slame ter Izdelali okrog 140 milijonov kvadratnih metrov desk za zaboje. * Tovarno, Id prodaja gotove hiše, imajo v Ameriki. Ta izdeluje hiše v petih sestavnih delih, ki jih na avtomo- bilih pripeljejo na kraj gradnje. Ena ekipa sestavi tri takšne hiše na dan. Hiša ima dve spalnici, večjo dnevno sobo, obednico, huhinjo, shrambo ter prostor za orodje in druge stvari. Hiša, ki je opremljena z osnovnim pohištvom, vgrajenimi omarami in sa- nitarno instalacijo stane 7000 dolarjev. * V letu 1950 je bilo na svetu 70,300.000 telefonskih aparatov, od tega števila pa samo v ZDA nad 40 milijonov. poznali. Ce bi takega pisma ne poslal, bl vsa stvar ne bila tako sumljiva. Tako pa so sumili, da sva gestapovca. Povedal eem, da poznam dva iz čete in da bosta ta dva lahko o meni po- vedala, Ko sem povedal, katera dva *ta to, so takoj spustili puške in po- zdravili: »Smrt fašizmu !« Potem smo si segli v roke in šli v četo. Tisti večer so šli trije iz čete v Ma- ribor likvidirat neko izdajalko Sonjo. Ko 5o se vrnili, 80 povedali, kako so stvar izvršili. Sli so v Maribor civilno oblečeni, imeli pa so pri sebi pištole Ta Sonja je izdela več kakor 30 naših najboljših ljudi v Mariboru. Ti trije f^ridejo k njej. Spoznali pa so jo na ta način, da so ji pokazali pK)seben Pi"2tan. Prinesli so s seboj prstan, ki ffs je ona poznala. Zmenili so se tako, pojde eden naprej Ln ji pokaže Prstan. Ce bo rekla, da ga pozna, jo poklical ia hiše in dal znak in ona .^va boeta ustrelila. Res, ko je prišla hiše, je ta dal znak in ona dva skočita iz skrivališča in oddata vsak Po en strel. Potem so zbežali proti Kadetnici. Pred Kadetnico je stal av- tobus, ki je bil poln ljudi. Drugam niso Itogli bežati. Medtem pa, ko je eden hotel repetirati pištolo, se mu je za- t^knil patron. V naslednjem hipu se pištola sprožila in etrel je šel skozi ävtobus med ljudi. To je povzročilo ^ko paniko, da so ljudje poskakali iz J^busa. Tudi med Nemci je nastala zmeda, da niso vedeli kdo Je «^IJal. Naši trije eo se umaknili pro- ^ Kalvariji med Studenci in Radva- l^em. To je bilo v začetku oktobra ^emci ao hitro napravili obroč na tem ^^toru in tem ni preostalo drugega, ^kor da so se zarili v neki jarek pod in se tam skrili. Nemci so pono- g svetili z reflektorji in iskali. Med- ko so iskali, je trojici uspelo, da ^ ie prebila skozi prvi. drugi in tretji jP^oč. Bili so že do kraja izmučen:. so se prlplćLzili skozi vse tri obroče. ^^ «e vrnili nazaj v četo. Mi smo med pripravili umik. Tako sem lih «гћ P«l.ial k bataljonu Pr: tem ^^ prišli na Planinko. Tam smo imeli javko in so nas tu že čakali. Pridemo v bataljon, jaz jih postrojim in ra- portiram komandantu, da imam toliko tovarišev in tovarišic, komandirja čete in komisarja. Potem pride Stane Roz- man. Stane me ni poznal. Vpraša, kdo sem jaz. Pravim, Leon. On pravi: »Ti si tisti tiček, ki bi se rad funkcije znebil?« Res sem hotel, da me raz- rešijo funkcije komandirja, da bi bil navaden borec. Komandant pa pravi, da to ne gre. Stane me je imenoval za polit-komisarja. Staneta so vsi ob- čudovali. Borci so ga imeli zelo radi. Potem smo napravili akcijo na Per- gerjevo žago pri Mislinju in smo jo zažgali. Tam smo dobili precej lovskih pušk, ekrazita in tudi nekaj živeža smo vzeli s seboj. Drugi smo pa imeli borbo pod Plnninko. Tam je pade! neki naš borec, Svabi pa so se razbežali. Takrat smo videli, kaj je bil Stane, Od tu sem šel potem na teren. Imel sem navado, če smo pri.šli h kmetom, da sem z njimi vedno govoril o poli- tični situaciji in o vseh stvareh, ki so bile politično važne. Kmetje so potem velikokrat vpraševali po meni. Dne 15. novembra 1942 sem torej odšel s Kristlom na teren. Bil sem razrešen vojaške funkcije. Sel sem v Mislinjsko dolino. Šaleško dolino in na Koroško Držala sva zvezo z bataljonom. Cez nekaj dni so imeli v bataljonu dva ranjenca. Eden od teh je bil Marjan, ki Je bil težko ranjen v iM^a. Imel Je notranje krvavitve. Zdravnik je rekel, da bo mogoče še ozdravel, če se mu ustavi kri. Prinesli smo ga v Razbor. Bilo je ravno pred Božičem. Le'žal je 14 dni. Dali smo ga v neko hišo na Dodstrešje. Tam je grozno vpil. Ce bi Svabi prišli blizu, bi ga našli Prosil je. da bi ga ustrelili. Da bi mu olajšal trpljenje, sem mu dal piti žganja. Ogrizel si je že vse prste; prav na Silvestrov večer nam je umrl. Zvečer okoli 8. ure sem šel pogledat prostor, kjer ga bomo pokopali. Snega ie bilo že čez kolena. Našel sem za h"šo prostor, ki je bil oddaljen kakih 200 metrov. Začel spm kopati, pa so bile same skale S Kristlom sva napra- \'ila nekako jamo. Tam je bila tudi Tekavčeva. Privezali smo mrliča na lestvo in ga prinesli do jame. Kristl ga je di-žal. Ker je bila preplitva jama, smo morali še bolj kopati. Ko smo ga pokopali, smo otresli veje, da se je sneg vsul na jamo, da se ni nič videlo, kje je pokopan. Ko smo to opravili, je bila ura točno polnoči. Kristl je pogledal na uro in mi čez njegov grob voščil novo leto. Ko sva si tako voščila novo leto, ie pričela Tekavčeva jokati. Rekla je, da takega novega leta še ni Imela. Izgubila je moža in sina. Jokala je, midva pa sva jo tola- žila kakor sva pač znala in mogla. Med tem časom, ko sem sel iz prvega pohorskega bataljona, se je Stane vračal proti Savinjski dolini. Bil sem nekaj dni v bataljonu in sem se potem z Borom vmll. Cez nekaj dni je ves Pohorski bataljon padel; kake tri ali štiri dni potem, ko sva odšla iz ba- taljona. Na terenu je zavladala velika žalost, ko so ljudje to zvedeli. Ljudje iz Mislinj in Sale.ike doline so bili glo- boko potrti in so žalovali za bataljo- nom. Fantje so biLi res priljubljeni, .saj so bili odlični borci in tovariši. Povsod, kamor sem prišel, so ljudje jokali. Poznali so vse borce, ki so ho- dili po Pohorju. Nekateri ljudje so bili čisto obupani, tako so žalovali za njimi. Niso mogli verjeti da bi res vsi padli Pravili eo, da nekdo izmed njih vendar le še živi Cesprav Je bil takrat na Po- horju elcer debel sneg, so štirinajst let stara dekleta prišla v hosto in prinesla s seboj hrane, da bi jo dala tistim, ki bi ostali živi. Ko sem prišel v neko hišo, so ljudje jokali 1ц л'^ак je rekel, eden je vendar le ostal živ. Stane se je spo- mladi meseca marca vrnil in tudi on ni mogel verjeti, da so res vsi padli. Taborišče bataljona je bilo pri Treh žebljih. Ta kraj so tako imenovali zaradi tega. ker eo si nekoč razdelili Pohorje trije grofje na tri dele in da b" bilo to zaznamovano, so zabili v reko drevo na vsako stran žebelj. Tam je blizu Crno jezero. Veliki vrh. Pesek in Rogla. Ko smo prišli s Sta- netom v bataljonsko taborišče, smo našli krpe- prestreljenih bluz in me- nažke, v bunkerju pa je bilo na tri prste kn'i. V bunkerju so imeli ra- njence in so jih tu prevezovali. Zmanj- kalo jim je že obvez. Smreka, za katero je ležal mitraljezec z mitralje- zom, je bila poškropljena s krvjo. Mitraljezec si je napa-avil majhen ukop in v tej bližini je ležalo petnajst »,štiler:c<, ki so eksplcxiirale poleg njega. Na tleh je bilo precej kr\i. Smreke so bile preluknjane in prere- šetane od mitraljezov. Morala je bili hudičeva borba. Vsa znamenja so pri- čala o tem. Ker tega bataljona ni bilo več, smo iskali zvezo s koroško edinico, ki je bila na Peci. V to edinico smo morali v marcu peljati Staneta. Ko pridemo na Peco, smo se takoj odločili, da bomo napravili veliko akcijo in sicer na Mežico. Fantje so bili brez orožja in treba se je bilo oborožiti. Iz Mežice sta bila dva tovariša Aleks in Skalar, ki Rta povedala, da bo v Mežici naj- laže priti do orožja. Tako je Stane napravil načrt za napad na Mežico. Razdelili smo se na več edinic. In ■vsaka edinica je šla po svoji poti do Mežice. Ona dva iz Mežice pa sta vodila. Prišli smo pred kino. Stane je odredil, da udarimo pri glavnih vratih. Dva morata pa iti na vrh in opera- terja zaustaviti, da bo prižgal v dvo- rani luč. In res, dva tovariša eta šla gor, operater prižge luč, mi pa ee zaženemo v dvorano in zavpijemo: »Vsi roke kvišku in če ima kdo orožje, naj ga preda, ker nas Je toliko, da ne bo nihče nikamor ušel.« Ko so vsi dvignili roke, smo jih začeli preisko- vati. Ko smo prišli do nekega šturm- firerja, je skrivoma vrgel pištolo na tla, vendar je prav zraven njega stala Skalova mati, ki Je to opazila. Meni je namignila in Jaz eem pištolo pobral. Tedaj stopim k nJemu in pravim: «Ti si pa šturmfirer?«! Odvrne mi: »Sem!« Zraven njega Je stal še eden. ki Je rekel, da je on tudi. Vzel sem jima legitimacije in Ju peljal k Stanetu. Oba sta bila v letu 1941 kulturbun- dovca. V tem vidim, da ima eden čme hlače. Pravim: »Ti si pa SS-ovecl« Odgovori mi: »Da!« Dobili smo še dva taka. Nato smo razbili kino-aparaturo. Ljudje so nas seveda začudeno gledalL Naravnost pa so oboževali partizanko Marjetko, ki je bila v vermanšaftovski uniformi in čedno napravljena. Ljudje so nas kar gledali, ker smo bili sami močni in rdečelični fantje. Marjetko 60 hodili gledat vsi, posebno ženske. Vprašal sem Staneta, če bo on ljudem govoril. Stane je rekel, da ne, da naj le govorimo. Najprej sem govoril jaz, potem sem rekel Boru, da naj še on pove nekaj besed. Ljudje so bili tu precej zavedni, vendar pa se je zgo- dilo, da je bilo med njimi nekaj izda- jalcev in ljudje niso povedali zanje. Mi smo potem napravili akcijo na šolo, kjer smo našli 40 pušk, mnogo nahirbtnikov in municije, nato pa smo šli v trgovino. Po vsem trg\i je po- kalo in na vseh straneh je bilo slišati streljanje. Tako je naš bataljonski komandant prišel skupaj z neldm gestapovt:em. Namesto da bi hitro skočil za zaklon, se je postavil pred njega, tedaj pa je gestapovec že ustrelil in komandant je dobil kroglo v levo roko. Zadelo ga je v glavno žilo in je pozneje Iz- krvavel. Bil je to komandant Franc Tavčman-Lenart Prinesli smo ga k neki hiši blizu pokopališča, kjer Je tudi umrl. Ta kmet ga je pozneje sam zaïïesel na pokopališče UmakniH emo se nazaj pod Peco, drugi dan pa eo nas Nemci hudičevo hajkali po PecL Borbe nismo sprejeli in smo ee umak- nili Med umikanjem je padel ko- mandir čete; bil Je že dodeljen za pohorsko edinico. ki bi se morala tam znova sestaviti. Mi smo se iz tiste hajke prebili, potem pa nas je bilo dvanajst določenih, da smo šli na Pohorje. Tudi Stane je šel takrat z nami. Sli smo še enkrat v taborišče pohorskega bataljona in takrat Je Stane vse bunkerje fotografiral in «i zapisal vse, kako je bilo. Iz te nove edlnice, ki se je na Pohorju Iz dneva do dneva večala, je potem nastal no^ pohorski bataljon. ^^»'•an I ^PTUJSKI TEDNIK« Ptui. 10. avgusta 19$ Ali se poznamo? TE2KO JE BITI АЛ*токагпк? Clovík. :ma popolnoma razvit Tut •-;a presojo lastnih nedostatkor In hib ter /ia ocenjevanje vsakega lastnega namena in rina po resnični vrednosti n pra\':ci, je avtokrltlk. K temu se mora vsakdo od mladih nog vzgajati. Otroku je treba pjstiti n'cgovo mladost, da jo uživa, vendar pa ■ ga moramo usposobiti, da bo pola- gal račune ali in kako je izpolnil na- !o.'eiie dolžnosti. Avtokritlka vede k spoznanju samega v;ebe. Samo z njo se more človek iz- popolniti in izkoristiti vse svoje eile ti^r odpraviti 8л-оје slabosti kakor spo- znati in oceniti druge, ne da bi • jih prec^p,ieval ali podcenjeval. Sodi stro- ne > f?\'oj;h del, ampak tudi s\4)ja n»'e!a! Ne izgovai-jaj se s slabostjo, kaiti slab ne siTie.š biti! Ne izgovarjaj da ne moreš premagovati svojih nagonov, kajti to je vnak slabičev! Ne I/^govarjaj se na okoliščine, na katere ni smeš biti odvisen! Če vidiš, da si kri\', naj ti bo v kazen zavest, da si s-:abo ravnal, v pokoro pa trden sklep, da ne boš več storil zla. Na ta način N-žigojiš v .sebi doslednost, trdnost in načela. To so sestavine, ki t\'orijo iOiačaj. KAJ PA SVOJEGLAV? Le pretirano .<;amozavestni Ij-udje so svojeglavi. Ta lastnost jih sili, da mo- rajo uveljavili кл'ојо voljo, svoje misU, c!asi niso vedno pametne. IX NEHVALEŽEN? N'ehvale/.nost s« lahko očita: 1. v pri- m'^ru, če ie to, kar js kdo komu storil, VSi dobrota, .2. ¿s . je ta,' ki se mu :e stoi-ila dobrota, zmoien, vpoitevati in oce-nitl pomen dobrote. M.ai'xikai smatra za dobroto,. kar ni, Ñe smemo i;; v.^ake svoje dolžnosti delati dobrote in zahtevati za njo hva- leÁiiof-t. KehvalcL-noiît . greni . dobrim Iji:dern veselje delati dobro jn mai-si- komu lo-ini voljo, da bi cilj svojega •¿Lvljenja iskal v tsm, da bi'.oluiil ljud- stvu, da bi sluHl nsrodu. Potrebnome пгго^о í-emosaíajevanja, da bi se člo- vt': povzpel k -višjim ciljem, !:o vidi •o':ol: sebe nizkost neh\'ale2nih nadu- te".2V. Srcdi-tvä za zatiranje nehvaležnosti najtìe'o !e v njenih vzrokih. Rous- scaj je dejal: »Xs bilo bi toliko nehvaležnosti, ko bi ne bilo toliko oderjštva z áobvoáel- noátjo.i ■ _ Pridobimo s: hvaležnost s pravim po- stopanjem — brez raZáiiMv.anja г do- bro'-ani: in o-dpravili bomo nehvalež- noit. . • Islet v Zagreb Leto« fcem bü na izletu v Zegx'ebu. Vsi siUîo bili veseli, ko je vlak л ridral »opiiidi proli Px'agerskemu. Tam smo i^ibìopili Iii ijočakaii drugi vlan- Ko «mo piiiâKâii, «mo sedli Vdnj in ee odpe- ljali naprej. Ko smo tä« pripeljali na Ziddni must, st nam je čudno Kdeio, da je vlak öei zdaj nsprej, zdaj nazaj. Končno je le ¿ci naprej. Od Zidanega mosta naprej, smo videli v «kaleh kozo, izdelano iz brona. Stala je tako, kakor da bi hotela skočiti v globočino. Slednjič smo se pripeljali v Zagreb. Titm smo izstopili. Sli tsmo pod dreveaa, k) io rasla ob robu avtomobilskih cest. Sedli &mo v senco in se okrepčali. Vi- deli smo tam til>omenik Tomislav«, ki je jahal na konju. Nato smo šli gledat po me?etu. ?>Ii smo tudi v ma^'tí'íin. Tem je bilo vss v izložbah: razno blago, ub-njarski, lesni in kovinski izdelld. Ko smo si vse ogle- dali, smo šli ven še gledat po mebtu. Videli smo mnogo tramvajev, av- tomobilov ter tudi nekaj spomeniicev. Ker .le bil že skoraj mrak, smo sedli in si odpočili. . Ko je bila že tema in so električne luči zagorele, smo šli proti prenočišču. Tedaj fino videli kino. Zelo lepo ga je bilo gledati, da niti trenil nisem z oče- som. A bili smo trudni in šli smo v prenočišče e;pat. Zjutraj, ko smo vsteli, ie šel zuntj de-i. To nas j<* je^.ilD, ker nismo moa:li ven po mestu. Nekaj ca^a je dež šel, pots:m pa le nehal, ili s:no ven, sedli v tramvaj ш se odpeljali v Maksimir. Trm smo ili v živalski vit. Videli smo {.am jez?i-o, ob katerem je bilo polno čolnov. OdSIi «mo naprej. Prišli smo do medv?:da, ki je bil v kletki. Potem smo videli tigra in le\-a, ki je г.аг'»^ pravi kralj ¿ivali. Nato smo še \-ldeli vor.-a, lejvo cebro, velbloda, bi- vol-i, Sclera, bobra, vidro, in b^'les^ medví?-''o, ki je ::elo lepo plaval. Sme- tne opice sino tudi videli, kako so nißle V'-uh Ì7 rok. Potlej pa še kroko- dila in veUko ka^o udav. Nato pa Se peve, štorklje, labode, pelikane, noja, velike orle, vreščeče pa- pige. farane in razne majhne pticice, Г.О что KÎ vse ogledali, emo sedli «oet na trsinva^ in se odpeljali v me^o. Tam '^mo šli v restavracijo in si kunili iubo. Nato smo veselo e»dli na vlek in ee cdpelieH nroti domu. Lepo je bilo na i:!letu. Pulko Vladislav Rodni vrh št. 4, p. Podlehmk Iz Ormoža ^.îars-lkdo se bo čudil, da je kaj tak- šnega sploh mogoče, Oi-mo-2 ima približno 100 do 120 ra- dio sprejemnikov, ki pa že pet tetfnov rЛrг:i^'o čistega sprejema, ker ima Elek- tro rajonska postaja nekjc-fia omrežju nizke ali i'isoke napetosti večje napa- too, kar poi'rroča obxzpcM motnje v il>rej«mu. Rajonski monter Erhartič Ivan, ki ima sam radio aparat in ki so mu te motnje prav dobro znane, še do danes ni ničesar ukrenil, da bi električne na- pra\^ preißkal, napako našel in mot- nje odstranil. Kolikor nam je znano, mu je vaško šušmarstvo zaenkrat t>olj nujno, nujno mu je tudi bilo odstraniti jambor za izobešanje zsistave, ki ga je prejšnji rajonski monter postavil in mu nikakor ni prijal, ker bi ob državnih praznikih bilo treba izobesiti zastavo. Dabi E« to odpadlo, je odstrani' z. to namenjen jambor. Na postajnem po- slopju zaradi uvodnih in ;z\-odr/h ne zastave ni mogoče izobesili. Na državni praznik 22. judja. k. .e ne ukre- pi o novem sistemu nagrajevanja de- lavcev, novem sistemu trgovine in razdeljevanju deviz delovnim kolekti- vom. Po novem sistemu bodo delavci, ki bolje delajo, dobili večje plače od ti- stih, ki delajo slabše in nimajo pravil- nega odnosa nasproti kolektivu, 10 od- stotkov čistega dobička bo razdeljeno med delavce, enak znesek bo odrejen za rezenmi fond podjetja, ostanek pa bodo delavski sveti porabili za nagra- jevanje racionalizatorjev, za ustvarja- nje njihovih predlogov, za investicije družbenega značaja itd. Novi plačilni sistem predvideva 24 plačilnih skupin za delavce In 25 za nameščence. Višr pia'" se bo gil)ala od 6.000 do 38.000 ( narjev Povprečna plača delavca èe gibala okoli 15.000 dinarjev, za narri ščenca pa okoli 17.000 dinarjev Poli tega bodo dobivali delavci in nam šćenci za vsakega otroka še 3500 dina jev mesečnih doklad. Na zasedanju ; bili sprejeti tudi sklepi o ukinitvi vsf potrošniških kart in bonov na ba razvijanja svobodne trgovine. Oddeh za trgovino koprskega okrožja nato določil ^ene za predmete široj potrošnje. Tako je cena kruhu od32(i 42 dinarjev, sladkor 320, mast in oij 230. meso 180, cene b>oljših vrst sulma p se gibljejo od 5000 do 7000 din za metei Novo uredbo je sprejelo prebivalstvi z velikim odobravanjem. NO\T DRUŽINE T mesecu juliju 1151 т Ptuju: Jerič Jurij iz 2etal in Kovačec Tere- zija iz Ptuja; Vobner Jožei iz Ptuja in Horvat Barbara iz Ptuja; Jakolič Anton iz Krčevine in Sužnik Ana iz Krčevine; Nemec Mihael iz Ptuja in Zadravec Amalija iz Ptuja; Krstič Drago iz Ptuja in Mažič Bogdana iz Obreža; Stanislav Karol iz Ptuja in Sostar Vera iz Ptuja. NOVOROJENČKI: V mesecu juliju je bilo rojenih 81 ptiok, in sicer 36 moških in 45 žen- «kega spora. UMRU I y mesecu julju 1951 na mat. pod. MLO Ptuj 1. Golob Elizabeta, roj. 1864 iz Domo- ve; 2. Šešerko Anton, roj. 1Ö94 iz Dor- ûove; 8. Zupanič Terezija, roj, 1885 iz Muretinc; 4. Očišnik Jožef, roj. 1896 iz aSeetpega vrh«; 9, Volk Merijo, roj. l»so iz Podvinc, 6. Hržič Neža, roj. 1876 iz Moškanjc; 7. Emeršič Lizika, roj. 1949 iz Cirkulan; 8. Repič Edvard, roj. 1951 iz Ptuja; 9. Krajne Franc, roj. 1893 iz Cirloilan; 10. Rižnar Martin, roj. 1943 iz Moškajnc; 11. Ceti Ivana, roj. 1896 iz Ptuja; 12. Belšak Jože, roj. 1896 iz Brezovca; 13. Teskač Josip, roj. »1951 iz Velike Vamice; 14. Meško Ana, roj. 1900 iz Ptuja; 13. Dobnik Franc, roj. 1920 iz Starš, 16. Perger Ivan, roj. 1886 iz Ptuja; 17. Dečman Albin, roj. 1929 iz Sp. Brega; 18. Bor Marija, roj. 1951 iz Ptuja; 19. Batinič Steve, roj. 1924 iz Ptuja; 20. Vindiš Jurij, roj. 1917 iz Ptuja. PRESKRBA Potrošniki na zagotovljeni preskrbi si lahko nabavijo na svoje redne živikke in dodatne nakaznice za mesec avgust 1951 maščobo v lOO^/e obroku. Torej na vsak odrezek prejme potrošnik 100 g maščobe. Iz razpoložljivih količin bodo poslovalnice vršile delitev v razmerju 80% masti In 20®/e margarine. Sladkor bodo prejeli vei potrošniki na zagotovljeni perskrbl po znižanih obro- kili, in to isto kot v mesecu juliju, za mesec avgust. Vei ostali potrošniki, ki v mesecu juliju niso prejeli vseh koli- čin sladkorja, bodo istega prejeli nak- nadno. Torej ponovno obveščamo vse potrošnike na zagotovljeni preskrbi, da 80 odrezki za sladkor meseca julija ie vedno v veljavi. Sladkor ee bo pa pričel deliti takoj po prejemu dovoljnih količin. Upravičenci CARE-nakaznice si lahko nabavijo na nakaznice CARE surovo m!«- slò za mesec junij ter jajca in mleko v prahu za mesec julij. Da bi potroš- niki bili seznanjeni, katere poslovalnice Okrajnega magazina vršijo delitev ar- tiklov CARE, jih tu navajamo: Poslovalnica štev. 1, Ptuj Po.slovanica štev. 15, Ptuj (Zg. Breg. pri mostu) Poslovalnica štev. 14. Ormož Poslovalnica štev. 19, Cirkulane Poslovalnica štev. 37. I,eskovec Poslovalnica štev. 10. Podlehnik Poslovalnica štev. 36. Majšperk Poslovalnica štev. 2-4. Središče Poslovalnica štev. 2ñ, Stmisče Poslovalnica štev. 23, Zavrč LO VCL POZOR! Lov.vka druiina Soodnie plujsko pol;o priredi v nedeljo, dne 12. avgusta ve- liko lovsko ra'an-^o. Vabimo vse lovce in or''atelje zel.^ne b"--ovščine. da u-^ele'iio ornega corona, k: bo ob ч.т nr! v oozJu v Sobetincih pri zadružni r^m'zi. Na razpolago bo dobra kapljica, srnja pečenka in dnage lovske specialitete. Kozarce prinesite s seboj. Lovska druüaa Zagojiči