VISEN L-IŽ5T ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
96. NO. 96.
CLEVELAND, OHIO, V PETEK 1. DECEMBRA x§».
novice.
ij kupujejo slovenski ro-bo&čnimi praje sedaj vaitto
vprašanje.
»VENSKE NOVICE
i
—Božič je takorekoč pred Vsaka družina, ki le j premore, si kupi o tem i*su kaj posebnega, bodisi hrana, obleka ali dragocenosti. Božič je čas, ko si vsak M j privošči. Kakor drugi narodi tako tudi Slovenci. Vprašanje jg le, kje naj kupujejo naši rojaki svoje božične ločine. Odgovor je lahak: »jak mora kupiti pri rojaku, i imamo v naši naselbini številno slovenskih trgovcev, ki prodajajo sploh vse, kar človek potrebuje. Dolžnost nas vseh je, da posebno sedaj ob božičnih praznikih kupujemo doma. 4n ne nosimo tujcem ali pa v mesto denarja. Slovenski trgovci so tukaj, da delajo trgovino z domačini, z njimi se lahko domače pomenite, od njih lahko pričakujete da vam bodejo prodali dobro blago za pošteno ceno. Slovenski trgovci v Clevelandu so oni. ki vedno povsod darujejo in pomagajo narodu, dolžnost Slovencev v Clevelandu pa je, da jim sedaij tudi za to povrnejo in se obračajo v vseh svojih potrebah samo do njih in nikogar druzega, razven v slučaju, da se stvari, ki jo želite imeti, ne dobi pri njih. Pa, tipamo, da so nasi slovenski trgovci svoje trgovine pred božičem dobro založili, da vain lahko ponudijo vse, kar potrebujete. Imamo izvrstne krojače in prodajalce moških oblek, imamo izvrstne trgovine za ženske obleke, suknje in drugo. Imamo naše slovenske, mesarje, imamo dobre slovenske groceriste imamo gostilničarje, ki prodajajo izvrstno do-mačo kapljico, sploh vse vrste trgovine imamo. Zakaj bi torej silili drugam, ko imamo pred nosom vse. po poštenih cenah za dobro blago. Dobra trgovina je potrebna narodu, ki hoče napredovati, ker drugi narodi se ozirajo na to, in kažejo na cvetočo trgovino svojega soseda. Naj zgine pri nas vsaka strankarska nevo-ščljivost in sebičnost. Slovenski trgovci so tukaj, da jih podpirate, kdor je pa mnenja, da je boljše tujcu nesti dolarje kakor domačinu, ta pa ni vreden, da nosi slovensko ime. Rojaki, sedaj ob božiču, ko potrebujete različnega blaga, podpirajte samo slovenske trgovce. Razne cene, ki so sedaj pri naših trgovcih za razno blago pa lahko poizveste iz oglasov, ki so od časa do časa v našem listu pred božičem in v božični izdaji. Rojaki svoji k svojim !
—Mr. Rud. Perdan bo obiskal ta teden in drugi teden naselbino v Newburg«. Priporočamo rojakom, da ga uijudno sprejmejo. Uredil bo vse potrebno, kar se tiče naročnine. spremembe naslovov in pobiranje oglasov. Na njega se obrnite v vseh zadevah.
—V pondeljek zvečer je umrl rojak Franc Tekavec. stanujoč na 1575 E. 38. cesti. Bolehal je samo dva dnij za pljučnico. V nedeljo zjutraj ga prijela bolezen in v ponde-sk je bil poslan v Lakeside >lnišnico, kjer je ob 7. zve-»r preminul. Pokojni je bil la iz Dolenje vasi pri Rib-, kjer zapušča enega bra-V Ameriko je prišel pred in je WH vedno zdrav za-
li
član dr, sv. Vida, št. 25. in dr. Maccabees, katera društva mu priredijo v petek zjut. bratski sprevod iz cerkve sv. Vida.
—Starišem Menart na E. 63. cesti je umrl sinček John,— starišem Burič sinko Zvonimir za vratieo, — starišem Grm, hčerka Zofija. — starišem Po-točar je umrla hčerka Zofija, ki se je ponesrečila v vreli vodi, — starišem Brezec in Ho-sta so umrli novorojenčki. '
-—V St. Clair bolnišnico so odpeljali soprogo J. Hosta, zna nega kovača, na 55. cesti.
—Društvo "Triglav" priredi
v	nedeljo. 17. decembra krasno igro "Kovarstvo in Ijube-zen.
—Vsi člani društva št. 1 S. D. Zveze, so prošeni, da se v nedeljo polnoštevilno udeleži jo glavne seje, pri ktaeri se bodejo volili uradniki, in bo bo tudi mnogo drugih važnih stvari dovolj za presoditi.
—Zadnji teden se je razpo ročil znani rojak Alojzij Stre hovec s svojo soprogo, ki ži
vi	v stari domovini radi za konskih razmer. Poročil se je tukaj s svojo izvoljenko. s ka tero je dosedaj živel. Upamo da bo obilo zakonske sreče
Dr. Lunder Adamič igra v nedeljo, 7. januarija igro "Hči mestnega sodnika". Nla veli konočno nedeljo pa "Miklova Zala", igra izza turških časov
—Če i«M/le Rev. Kranjec v Cleveland* mu že sedaj pove tno, da tukaj nikogar ni, s ka terttn bi igral poker. Kranjcu so karte največja ^strast, in je dobil in zgubil že mnogo de narja pri njih. upamo, Clevelandu ne bo imel -denarja za poker, ker ga bodejo ad-vokatje preveč rabili.
—Državni nadzornik za davke na opojnih pijač je razposlal opomine, da bo začel preganjati vse one. ki prodajajo na debelo ali drobno vino, pivo ali žganje, ne da bi plačali za to poseben davek. Gostilničarji plačujejo visoke davke za dovoljenje prodaje pijač, in dfaavni nadzornik je rekel, da •je mnogo takih, ki skrivej prodajajo pijače, ne da bi plačali kaj davka. Prihodnje dneve bodejo detektivi obiskali vse take prostore, nakar bodejo dvignili tožbe.
-Pipci, piščalke, cekarji in druga ribniška "siha roba" je srečno odpotovala iz New Yor-ka. V par dnevih bo v Clevelandu.
—Kdor izmed cenjenih slovenskih elevelandskih trgovcev bi rad imel oglas v božični izdaji našega lista, naj se kmalu oglasi. Letos bo številka izvanr^dno velika ter bo lep primeren dar tudi .znancem v stari domovini. Kakor vsako leto tako tudi letos pošljemo en izvod božične številke za roc v staro domovino na vsak naslov, ki ga nam ieročite.
—Kdor hoče podati božično izdajo našega lista v staro domovino znancem in prijateljem, naj nam prinese naslov in plača deset centov, in vse drugo preskrbimo mi.
Ponudbe se sprejemajo do 10. decembra.
Uporniki prosijo. Štirje ibeseni, Podkupljeni porotnik Avstrijski protest Sufragete
Kita jski uporniki so bili od j Sest nezrelih f&ntičeV v Chi-cesarskih čet tepeni. Via- cagi, ki so izvršili grozen
Vlada je prišla na sled, da so Sedaj so pričeli tudi Avstrijci j V New Yorku so
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Društvo sv. Frančiška, št. 66. K. S. K. J. je sklenilo povišati bolniško podporo, mesto $5.00 na teden bo $6.00. To stopi v veljavo i. januarija. 1912. Bolniška podpora se deli za šest mescev popolna, na kar se za tri mesece preneha, in po preteku tega . časa, dobijo bolniki zopet za 6 mesecev celo podporo. To je zelo pripravno za člane, ker skoro pri nimajo
fcV,
dine čete ao vzele u-pornikom dva velika mesta.
USTRELJENI DUHOVNI.
Peking, 29. nov. Za kitajskega cesarskega otroka je zopet postalo boljše, ker uporniki so zgubili dve najbolj važni točki. Mesto Wu-Chang, ki je bilo glavni stan upornikov, se je podalo cesarskim četam, ko je padlo mesto Han Yang pred cesarskimi četami.
Uporniki napadajo sedaj močno mesto Nanking, pred katerim se že dva dnij bojujejo. General Fang, ki ima 30.000 po evropsko izvežbanih mož. brani meBto. Kakor je sedaj položaj, bo za upornike jak9 slaba, ker oni imajo večinoma neizsolane vojake.
V	glavnem mestu Pekingu pa vlada Juan Shi Kav s trdno roko, se ne ozira na cesarja iti ne na državni zbor. Vse sumljive častnike je dal odstraniti, in vojakom je razde lil velike svote denarja, da stoje trdno za vlado. Parlament je pobegnil iz mesta, ker je brez veljave. Uporniki hočejo dobiti od Juan Shi Ivaya iste pogoje za predajo kot jih je ponudil pred tremi tedni, toda Juan Shi Kay neče sedaj ničesar o tem slišati. Uporniki se pa bojijo splošnega klanja, če se udajo, torej so sklenili, da se razi de jo po deželi.
V	Nankingu je naselbina tu-zemcev mnogo trpela. Iz Heng Jenga se poroča, da je bilo več tujezemskih misijonarjev ubitih.
Drobne novice. Iz Celja. V Osilnici je prenočevala pri po-sestuici Antoniji Mak neka va-gatinja Antonija Ribič. Drugo jutro je zginila z domačo i3letno hčerko neznano kam. Bojda je šla v Celje, se tam združila z nekim moškim in odšla z njim in* dekletom. — Ogenj. V Zrečah pri Koncijah je začelo 3. novembra zvečer nenadoma goreti v kleti trgovca Kračuna. Ker je bilo v kleti precej petroleja, olja in špirita in nekaj kalcij-karbida, je bila nevarnost zelo velika. Vendar pa se je posrečilo domačinom in konjiški požarni hrambi o-mejiti ogenj le na klet. Škode je do 8©oo K. — V Ceršaku ob Muri je letos število otrok v šulferajnski šoli močno padlo, "Slov. Gosp." pravi, da jih še 20 ni. Sulferajn je tudi odpustil renegata Bresnika iz službe in poveril vodstvo ciraške šole drugi učiteljski moči. — Prvo štajersko perutninarsko društvo je razstavilo na nemški perutninski razstavi v Duesseldorfu štajersko perutnino. — V Ljutomeru se je pojavilo te dni nekaj slučajev škrlatice. — K posestniku Ber-glezu v Glinskem blizu Vojnika je došel nek večer tujec in prosil za prenočišče v hlevu. Gospodar mu je odkazal ležišče v hlevu. Ponoči je pa najbrže tujec neprevidno ravnal z vžigalicami in povzročil požaf, ki je gospodarsko poslopje čisto uničil. Škode je okrog 3000 kron. Tujec je neznano kam zginil.
— Trgovcem se priporočamo v izdelavo vseh tiskovin, kakor malih plakatov, okrožnic ali cirkularjev, računov, trgovskih papirjev, kuvert itd 300
umor, je bilo nudo kaznovanih.
DOSMRTNA jičA.
J
Chicago, 111., 29. nov. Ena najstrožjih obsodb v dolgih letih se je pripetila tekaj včeraj, ko je sodnik štiri mladiče obsodil na vislice in dva na dosmrtno ječo. Umor se je zgodil sledeče:
Mladi farmer Gulzov je peljal proti Chicagi voz obložen z zelenjem in poljskimi pri* delki, da vse skupaj proda na trgu. Umor se je zgodil na vogal Lincoln in Peterson ave To je precej zapuščen prostor, in farmer ni imel prilike braniti se ali pa pobegniti. Trije lopovi, Kita Suchomski in 6chultz ustavijo konje. V istem trenutku sta pa Šiblavski in Sormnerling nastavila revolverje ter zapovedala naj gre z voza. Potem pa skoči Kita na voz in reče farmerju, naj se pobere na cesto, kjer hiu bo izrezal srce iz telesa. jZastonj je prosil mladi farmer lopove naj mu pustijo ži-yljenje, da jim da ves denar j 11 vse. kar ima pri sebi, samo ubijejo naj ga ne, ker ima (ženo in mladega otroka. Na njegovo prošnjo se niso ozirali. in ko je stopil s voza, ga udari starejši šilbevdpci s koloni po glavi. Potem pa začnejo mahati v« lopovi skupaj po siromaku, dokler nut niso razbili popolnoma cele glave. Ko je ležal nezavesten na tleh, so pa začeli z nožem rezati po njegovi glavi, po vratu in telesu. Prerezali so mu tudi vse žile. Ko so -tudi to skončali, so mu zabili močan kol v usta in navzdol po goltancu in mu, pri tem zbili vse zobe. Potem1 so pa streljali v mrtvo truplo. Konečno so ga skrili na samotnem mestu. Trije lopovi so bili kmalu nato prijeti, ko so skušali prodati konje ubitega farmerja. Policija tedaj še ni ničesar vedela o umoru, pač1 pa je lopove prijela kot konjske tatove. Pozneje so pa na policijski postaji priznali umor in izpovedali imena treh tovarišev, ki so pomagali zraven.
Sodišče v Chicagi je samo enkrat prej izreklo enako obsodbo, da je bilo namreč toliko oseb naenkrat obešenih. To se je zgodilo leta 1887, ko sose anarhisti uprli v Chicagi, in je sodnija štiri anarhiste obsodila v smrt na vislice.
Poslušalci v dvorani, ki * so bili navzoči pri obravnavi so sicer pričakovali ostre obsodbe, toda da bodejo štirje naenkrat obsojeni, niso vrjeli Porotniki se niso dolgo obotavljali, pač pa so se zjedinili čez pol ure in naznanili razsodbo. Na podlagi slednje je sodnik štiri lopove obsodil v smrt na vislice, dva pa v dosmrtno ječo.
hoteli gotovi ljudje podkupiti porotnika pri McNamarovi ob-
ravnavi.
protestirati proti Italijanom glede Dardanel.
MARTHA WASHINGTON.
4.000.00.	Dunaj, 29. nov. Avstrijska
vlada se je pridružila ruski in Los Angeles.. Cal., 29 nov. protestira proti Italijanom, ki Sam Brown, glavni zastopnik hočejo poslati svoje vojne la-države v sodnijskih odbravna- dije proti Dardanelom, da za-vi proti bratom McNamara je pro turški vojski-izhod iz Ca-včeraj dal zapreti Bert Fran- rigrada. Ker so Dardanele klina, bivšega zvezinegfl mar- mednarodne, oziroma nevtral-šala. Geo. Lockwooda. ki bi ne. nima nobena vlada razven imel biti porotnik v obravnavi turške pravice, da vozi z voj-in C. White, nekega pri vat i sta. nimi ladijami po omenjeni mor-Vsi trije so obtoženi, da so ski ožini. Turki zbirajo ob Dar se zarotilii proti državi, da s danelah velike vojaške posad-podkupljenjem upljivajo na po- ke in pripravljajo trdnjave. Če rotnike v obravnavi proti Mc- jim Italijani zaprejo to pot, Namari. Lockwooda so prijeli, tedaj ne morejo nikamor s svo-ko je ravno tlačil denar v žep, jimi vojaki, katerega je dobil za podkup-1 Italijanski zunajni minister nino.' Plačali so mu $500 na- se je izjavil, da Italija nikakor prej, d očrni so mu obljubili še ne misli na skorajsen mir, in nadaljnih $3500, če bo dobro ima dovolj denarja, da zaklada "delal". White in Lockwood vojake in vse potrebščine, pa sta šla v neki saloon, kjer sta naj traja vojska kolikor časa pila kozarec pive, nakar sta hoče. Tudi je Italija priprav-odšla zope ven in je White Ijena po sklenjenem miru imeti pokazal Lockvvoodu $3500 v'50.000 vojakov v Tripolisu, da gotovem denarju. Mimo je pri-; bodejo garantirali za varnost šel potem Franklin, ki je dal imetja in lastnine. Lockwoodu $500 kot "aro", j y torek se <je vršila večja Nihče pa ni opazil detektivov, bitka med Italijani in Turki, ki so bili v bližini, preoblečeni v kateri so Turki zgubili 500
sufragetke, toda jim žvižgali in ao 'hoteli
ne
dneve
kot delavci, in ki so slišali vsako besedo, ki so jo možje med seboj govorili.
Clarance Da row. glavni zagovornik bratov McNamara se je takoj po aretaciji podal k sodniku, kjer je položil deset tisoč varščine za one, ki so bili zaprti. Ko je bila varščina položena, so bili vsi puščeni na prosto. Obenem se je pa Clarence Darow tudi izjavil, da bi vse to se ravno tako zgodilo kot pripoveduje državni pravnik, pač pa misli, da ima tu nekdo nalašč svojo roko vmes, ki hočejo škodovati obravnavi delavskih voditeljev.
Ely, Minn. Uljudno vabim vse člane dram. pevskega dr. "Simon Gregorčič" k seji, ki se vrši v nedeljo 3. decembra. Ravno tako so vsi povabljeni, ki so bili člani društva in oni. ki želijo postati člani. Po novem letu se bode vršil cerkven fair in kakor je v programu, se bo predstavljala šaljiva igra. Ker se gre v korist cerkve, nima torej nihče izgovora, da bi se protivil sodelovati. Pri seji se hočemo o vsem, kai je koristnega, pomeniti. Seja se bo vršila v prostorih stare cerkve , ob 2. popoldne. Obenem se bo vršila volitev od-za prihodnje leto. Pri-
Policijski pes zasledil morilca. Iz Stettina poročajo: Morilca kantinerja v osrednjem blagovnem kolodvoru Roberta Ulricha je policija izsledila s pomočjo policijskega psa. Pes je nedaleč od mesta umora izsledil v nekem čolnu za premog igletnega čolnarja Viljema Oa-dra, ki naj bi bil morilec kantinerja.
Grozne razmere med "vitež-kimi" Oferi. V Szegedinu se je vračal delavec Ivan Bencze iz gostilne ter je zraven pel. To je dva policijska stražnika tako razjezilo, da sta delavca pretepla in ga za noge vlekla v ječo. Tam sta ga mučila na 'x stijalen način. Vrgla sta ga na tla. ga suvala v prsa in ko-iečno začela skakati po trebu-
lečin je revež izgubil zavest in obmolknil. Do prihodnjega ju-tr- so pustili moža v nezavesti. Ko se je zavedel, sta ga vrgla stražnika na cesto, kier se je Aopet zgrudil. Sosedje so ga sptavili na dom, kjer je po enotedenskem trpljenju umrl. Obdukcija je dognala, da sta mu zverinska stražnika zlomila sedem reber in hrbtenico. Državno pravdništvo je pustilo zločinca zapreti.
—	Naznanjamo, da imamo še vedno leoe slovenske režite naprodaj. Za Cleveland veljajo 1 e centov, po Ameriki s poštnino vred 22 centov.
—	Kadar pošiljate denar po Ameriki društvom ali prijateljem, tedaj se obrnite na nas. V zvezi smo s American
# ^ .m	m mm	*«MMm* ibAa
pivSo v^Ot in iriidino isnci
mož, in 300 Turkov so Italijani ujeli. Italijani so si ta teden pridobili dve turški trdnjavi.
Jako mučen vtis je povzročil dogodek, da so Italijani stre Ijali na avstrijsko potniško la dijo "Martha Washington", ki vozi potnike med Trstom in New Yorkom. Ladja je od-plula v soboto iz Trsta in je imela na krovu 2000 potnikov za Ameriko. V sredozemskem morju so dobile Martho Washington laške vojne ladije, ki so signalizirale, naj počaka Ker pa Martha Washington ni mogla takoj ustaviti, so začele padati kroglje iz italijanskih topov. Več k rogelj se 'je raz letelo prav v bližini Marthe Washington, in potnikov se je polastil grozen strah.
Avstrijska vlada bo ostro prijela laško radi tega dogod ka. Zadnjte čase so T^ahi že več potniških ladij tako napadli. Misijo namreč, da ladije vozijo kontrabant za Turke in po nfednarodnem pravu imajo pravico preiskati vsako ladijo, ki jo sreča v obližju ozemlja, kjer se vrši vojska.
Navada.
Ko je neki oče opraviči) svojega sina, ki je naredil neumestno šalo, rekoč, da je to malenkostna stvar, je dejal Solon, veliki modrijan: "Da, pregreha je majhna, toda na-
hu in prsih. Vsled groznih bo- je velika." Najboljša na-
vada otrok je, da poročajo svojim starišem najmanjšo napako £ri njih zdravju. Dobra navada je, če dajo pri vsaki ne-rednosti želodca nekoliko Tri-nerjevega ameriškega grenkega vina. Stariši naj slednje tudi porabijo pri zaprtju, ponavljajočem glavobolu, v bolečinah v želodcu in prebav-ljanih organih, kadar so nervozni in brez spanja, kadar imajo revmatizem in kožne srbečice. nezadovoljnost po jedo in druge enake bolezni. Pri želodčnih boleznih imate čudodelni uspeh tega vina. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333— 39 So. Ashland Ave. Chicago.
j PRI MILIJONARJIH.
, New York, 29. nov. V do so nameravale in angleške sufragetke viti veliko zborovanje na St. ali na borzni cesti.
Ida se je to zborovanje kmalu končalo, ker sicc še marsikaj zanimivega NewyorSki možje so bili Jiko surovi, da teh ženskih fraget niti poslušati niso teli, pač pa so med njih , vorom neprestano žvižgali
^no pri tem je, da j* M sko volilno pravico samo milijonarke, in te nikdar žensk od p fclojev zraven. Kjerkoli te žensko, ki bo aa„ žensko volivno pravico, bo tovo premožna žena, ki milijone na razpolago, treba delati, pač pa troši denar na vse strani, lijonarke imajo čas, da in letajo po raznih shodih, lijonarke imajo čas, da po javnih ulicah cele ženski pravici, dočim priprostojše žene skrbeti dom in za otroke ter za je može, da držijo čisto da nasitijo otroke in vse gospodinjstvo.
Sest sufragetskih je skušalo v New York« Wall St. govoriti. Nobeni 9i posrečilo. Nabralo se je liko ljudij, ki so tako da se ni moglo nobene meti. Večina ljudi se je pa so-fragetam smejala, kako ao divje obnašale na slavnega Washingtona, in kaj stifraget se je celo da so bolj zaslužne za vino, kakor sam Geo. shington. Policija je k naredila mir na Wall St pregnala bojevite sufragete.
če bi slednje imele kaj otrok, če bi morale skrbeti za otroke, bi ne letaile po ulicah in kot blazne, pač pa bi za svoj dom in gospodinj kjer bi jim Čas bolje
kot s kričanjem po uKcah. -•-
Newburg, O. Cenj. g urednik. Prosim nekolifco ra v vašem listu, da nim elevelandskim S glede našega novo u Ijenega društva. Kakor vam znano, smo tukaj v Newbttr-gu ustanovili društvo 15. ter je priklopih S. D. P. zi v Conemaugh, Pa.. Da štvo jako lepo napreduje, je pokazalo pri prvi seji, kateri je mnogo članic pilo. V nedeljo, 3 se bo vršila mesečna seja, kor jo navadi vsako prvo deljo v mesecu pri Jos. kar, 3627 E. 82nd St burg, O. Tem potom bljene vse zavedne S da pristopijo k našemu štvu. Vstopnina je samo mesečni asesment $1.25. štvo daje $7 podpore m den skozi leto dnij in smrtnine. $12. se daje n rod.
Pozdravim vse zavedne venke po Ameriki.
^mmr
Vlom med opoldanskim odmorom. V soboto so vdrli med poldanskim odmorom nez-


Zgorela so go slopja mizarja LorI Bistrici. Škode je kron. — Svinji stu Mariboru
mmm
'tt
i
| •(
kO • «••••• (PO!	$3'®®
po poiti .. $3 50 številke po 3 cen««.
r
brez podpisa in otob-k ne iprejemajo.

piima. dopisi in denar #te pošiljajo na : "Clevelandska A«erilta" 6119 St Clair tve. N. E. Cleveland, Ohio.
- v -
"Clevelandska Amerika" Issued Taesdayi and Friday«
6119 St. Clair ave. N. 8. Cleveland, Ohio.

Jead by 15 000 Slovenian« (Krainers) in"the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. Tel. Cuy. Princeton ilf
sfap
M •
W >
; i imSš;
iti'.-
t
"Entered as second - class matter January 5 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of Mar. 3. 1879 "
No 96 Pri Dec. i'ii Vol IV
88
1 Jr
Mi in Lahi.

m
Vedno bolj jasno se kaze, da hoče Italija povečati prostor, na katerem bi se boje-proti Turkom. Italijanske e ladije so že delale nemir ijskem morju, sedaj se da hočejo italijanske ladije blokirati Darda-ki pomenijo vhod v tur-glavno mesto Carigrad. Te Dardanele so po sklepu evropskih držav neod-ane aH neutralne, in nobena vojna ladija ne sme skozi raz-rških. T o je za Italija-
0	potrebno, ker sedaj so pameti prišli. Prvi tre-1 ko so proglasili vojno
urkoni, se je Italijanom da bo vse skupaj v ne-dnevih končano, sedaj so e videli, da je položa j dru-, da se ne morejo nika-obrniti, dasi njih vojne dije križajo po celem sredo-em morju. Sicer se pa lijanom v Tripolisu jako godi. Zdi se nam kot hi i tam res dobili" tri lic", če tudi ne vrjamemo
1	m poročilom, ki priha-iz Carigrada in pripovedu-
o slavnih zmagah združe-Turkov in Arabcev, ven-moramo iz vsega spoznati, imajo Italijani trnjevo pot.
se je zopet naučil, da mo-računati s turškim četami. V dogledno kratkem času se je Turkom posreqilo organi-rati arabske rodove, ki <le-Italijanoni velikanske teš-pri nadaljnem prodiranju deželo
Torej morajo Italijani fin način dobiti večji prostor svoje operacije. V egejskem ►rju naj se bitka začne. To-relesile v Evropi so se že oglasile. Vsa ona mesta, katera Ijhislijo Italijani v egejskem morju obstreljevati, imajo lepe naselbine, kjer prebivajo državljani drugih evropskih držav. Streli i/, topov italijanskih vojnih ladij I »i zadeli lastnino evropejskih podanikov, in t&krropa hi ^začela radi tega godrnjati. Če pa hočejo Italijani prodreti v Dardanele, bi si pa s tem financielno niti politično prav nič ne pomagali. Turki imajo ob Dardanelah velikanske trdnjave, in vprašanje je, če bi la^ke ladije bile neobčutljive proti strelom iz teh trdnjav. Nezadovoljna pa bi bila vsa ostala Evropa Rusija je že protestirala proti temu. Rusija dobro ve. kakš sitnosti je ona imela, ko je vršila japonsko-rtiska voj-Črnomorsko brodovje, ki '' ~ v Črnem morju, ker bi
1 «traj
mejo Rnae, če svojega gnezda. In tear
Rusom ni bilo dovoljeno, naj tudi sedaj Lahi ne uživajo.
Italija se nahaja v veliki zadregi. Mnogo polente bodejo Italijani še zavžili, predno bo Tripolis njih. Toda ta dolgi čas zahteva velikanske žrtve. Dandanes je vojska silno draga, in italijanski narod bo začel kmalu krvaveti. Turkom ni nič mar. Za nje se sedaj tepejo Arabci, ki ne potrebujejo nobenega denarja. Pa tudi drugi narodi znajo zraven trpeti. Saj ni nemogoče, da prileti vojna iskra nad Evropo i in se začne klanje še kje drugje.
In ko se stvari tako gode, bilo svetovati evropskim ve lesilam, da porabijo ugodno priliko in prisilijo Lahe in Turke do mira. Mogoče je ta trenutek že zelo blizu, ko bodejo Italijani in Turki sami spoznali. da je najbolje, če si sežejo v roke.
Turki so v Tripolisu ohranili čast svojemu * orožju, Italijani so pa naredili bridko skušnjo, da je postalo iz prijetnega "sprehoda" pravo klanje naroda in zapravljanje denarja.
hi
ra
lajo
/sak
■ -
Ljudje, na pomoč!
Dovolj imamo dokazov, da ni vse tako kakor bi moralo bit*. Je dovolj blagostanja med našo slovensko naselbino v Clevelandu. pa dovolj siroma-ščine in bede. Vsak dan stojijo pri nas naši slovenski rojaki bolni na smrt, jetični. su~ šičavi. V društvo ne morejo, ker take ne sprejme nobeno društvo, in ko pride smrt, tedaj pa ostane udovi samo kopica otrok, nekaj cap ter nič denarja. Kam naj se reva obrne? Prositi in beračiti po hišah je trdo in grenko, jesti tuji kruli, ki se morebiti celo z nevoljo daruje, je ravno tako kot požirati kamenje. I11 iz skušnje vemo, da imamo dovolj takih siromakov v naši naselbini, ki ne potrebujejo druzega kot usmiljene ro-jiiške roloe in srca, pravega človekoljuba brezsebičnost i, gorke krščanske ljubezni.
Skoro bo poteklo lleto, ko se je zbralo nekaj moz v naselbini in ustanovili so "Narodno Dobrodelno Družbo", katere namen naj bi bil podpirati slovenske družine v takih slučajih, ko zabredejo v siromaščino, katere niso sami krivi, in v kateri morajo pod-leči, če ne dobijo pomoči. Člani te družbe imajo vsi usmiljeno srce do svojega bližnjega. so požrtvovalni in darujejo iz svojih ne ravno veli-kših sredstev kolikor morejo, da pomagajo bližnjemu v potrebi. Z veseljem opažamo, da po trdem delu in prizadevanju Družba vedno bolj raste in uspeva. Rojaki polagoma spoznavajo. da smo kaj tacega v resnici potrebovali in bodemo v prihodnjosti prav živo rabili.
Pa se dobijo, kakor vedno, tudi tukaj znani zgagarji, ki pravijo: "Iva je tega treba? Farju bodemo zopet nosili!" Drugi pravi: Saj vem zakaj so družbo ustanovili. Eden je zopet hotel biti predsednik!" T11 še mnogo enakih neumnosti pogodijo taki zgagarji. Prvini bi povedali, da ne poznajo niti v najmanje pravil družbe, ki je pravična vsem in bo skrbela za vse. kadar se bodejo taki dali podučiti, drugim pa povemo, da uradnik pri Narodni Dobrodelni Družbi ni ravno zelo prijetna stvar, ker ravno oni imajo vse 11a hrbtu in delujejo kjer le morejo, da se družba poveča in postane močna. To je gotovo vselej združeno z denarnimi žrtvami, katerih nima nihče preveč na razpolago.
Zakaj ne bi v takih slučajih vladala najlepša sloga? Ali vidi kdo pri tej družbi le eno samo malenkost, ki bi kazala sebičnost in strankarstvo? Prav nihče tega trditi ne more. Namen in sicer edini na-
[taflpiiffr
stopilo kakih 15 jih šteje društvo okoli 150. Vsak član plača le 50 centov na leto in ob priliki daruje kolikor hoče v blagajno. V Clevelandu samem brez okolice lahko računamo 12,000 Slovencev. Recimo, da bi jih bilo polovica teh pri Družbi. S tem bi družba nabrala na leto minimalno svoto $4000 z letnino itf prostimi darovi vred. In prav nihče ne bi prav nič čutil, če je kaj dal alt ne. Saj mi misilimo, da 50 centov na leto nikomur ne škoduje.
Vedno radi med seboj nekoliko pozabavljamo. vedno se pričkamo za malenkosti, in zakaj pa ne bi enkrat tudi nekoliko sloge nem seboj naredili? Po našem mnenju bi bila skupna sloga veliko boljša kot skupni prepiri. Edina težava pri temu je, ker si tega marsikdo ne da dopovedati. Mogoče bo kdo. ki bo bral te vrstice. rekel: "Ah. kaj bo ta! Kaj nas bo učil!" Če bi tak možak mesto takih nesfložnih besed rekel: "Ah. to je res nekaj dobrega. Stopimo skupaj, darujmo vsak po 50 centov, in precej bo pomagano našim siromakom!" tedaj bi bil ta mož pravilno govoril.
Prilika je dana vsem, da izrazijo svoje mnenje pri sejah, ki se vršijo v ta namen. Tam set lahko vsak prepriča, kaj je družba. Saj imajo tudi nečlani vhod, če se hočejo prepričati o namenu Družbe, in vsak. ki pride, se bo gotovo prepričal in postal dober ud.
Rojaki majhno sloge v taki li zadevah, majhni darovi za sirdmake, to pomeni veliko korist našim ubožcem, veliko podporo udovatn in sirotam. Slogo imate vi prav lahko, majhen dar imate tudi. siromaki imajo pa revščino. Al' ne bi bili lahko tako naredili, da bi mi dali na oltar rojaške ljubezni nekoliko sloge, nekoliko centov, siromaki bi pa potem položili na oltar svoje siromaštvo in srčne, gorke zahvale blagim srcem, ki ne zapustijo svojega bližnjega v potrebi? Prav gotovo se to lahko godi. samo nekoliko volje in usmiljenja je treba,
Želimo torej, da bi vsaj pred Božičem se naša družba toli ko pomnožila, da bi bila sposobna razveseliti naše siromake ob Božiču s toplo hrano, toplo obleko. Pomnite pa, da ddvakrat da. kdor hitro.
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
Umrl je v Dolenjih Lošinjah pri Kočevju posestnik in trgovec Franc Jaklič.
•Sam se je zglasil. V soboto 11. nov. se je pri policiji 63letni delavec Andrej Obreza iz Ho-tič;t češ. da je brez sredstev. Ko so mu pa natančnejše preiskali obisti. so prišli tudi 11a to, da ga želi viditi litijsko sodišče zaradi prestopka 5 460 k. zak. ter ga na lastno željo utaknili v zapor.
Muhasta mula. Ko je šla nedavno po Poljanski cesti v Ljubljani posestnica Marija Ber-gantova iz Stare Loke, je srečala nekega domobranca, ki je peljal za uzdo mulo. Ko je zavil . je žival brcnila z nogo nazaj ter zadela Berganto-vo \ levo roko. katero ji je zlomila in je morala iskati pomoči v bolnišnici.
Iz strahu pred komisom. Po-sestnikova sinova Janez Ro-gina i / Vejarca v črnomeljs-kem okraju in Franc Grdanc i z prilipe v, Krškem okraju imata spomladi iti na prvi nabor. Ne morda, da bi bila anti-militerističnega mišljenja, ampak, ker jima pač ne ugaja kom is in tako mala plača, kot je "pri vojakih, sta se napotila v deželo prostosti, v Ameriko. Rogina je dobil denar od svojega strica iz Amerike. Grdanc pa doma. Poslovila sta se od rodne grude in prišla sreč- ur no v Ljubljano. Na
1
pusti, da mu da 20 K. T
zastonj. Oba «ta priznala svoj
namen, trdila pa fta tudi, da sta se hotela vsaj do drugega nabora vrniti domov. Rogina je imel pri sebi 603 K, Grdanc pa 437 K. Obsojena sta bila in sicer Rogina na 14 dni j zapora in 20 kron globe in Grdanc na teden in tudi 20 kron globe. Po prestani kazni pa jih bodo poslali domov, kjer naj počakata, dokler ne zadostita vojaški dolžnosti.
Na Kamniški železnici. V pondeljek je kamniški vlak imel med svojimi pasažirji tudi dr. Kreka. Kjer je dr. Krek, tam se tudi kaj zgodi. Zdaj enkrat pa se s kamniškim vlakom sicer se ni zgodila nobena nesreča, pač pa se je primeril majhen maler. V Jaršah sta vlakovodja in prevodnik imela na postaji neke o-pravke. Čas čakanja je minil in strojevodja je vrjel kurjaču, da je že dano znamenje za dohod,- ter pognal vlak. Veselo je vlak dirjal kakor pač dirja kamniški vlak proti Domžalam. A ko je dospel na to postajo, jje strojevodja izvedel presenetljivo novico, da sta vlakovodja in sprevodnik —zaostala v Jaršah. Strojevodja je moral vozove s pasažirji pomakniti na drugi tir v Domžalah in s strojem pohitel nazaj v Jarše po pozabljenega vlakovodjo in sprevodnika. Tako hitro še niso vozili na kani niški železnici, kakor ta dan stroj, ko je hitel v Jarše in potem z vlakovodjo in spre vodnikom v Domžale. Samo dobre četrt ure so morali potniki čakati in ta čas jim je hitro minil, kajti smeha je bi lo dovolj in dovtipov. Samo dr Krek se je grdo držal in zdaj svari svoje absistentske bra tee, naj kamniški železnici n:-kar preveč ne zaupajo, češ. da ima lokomotive, ki časih zbezlajo.
Iz Lukovice. Dne 7. nov. je umrla v Podpeči gospa Marija Zorko roj. Pavlic. — Dni 14. nov. je preminula Rafa ela Bolite v n letu svoje než ne mladosti, hčerka obče pri ljubljenega gospoda stražmoj stra Antona Bohteta iz Luko vice.
Nepravi posestnik. Letos njo spomlad je poslal neki'A Strupi, ki se je izdajal za po sostnika v Cerkljah, lesni trge vini v Primskovem za 173 K lipovega in orehovega lesa Obenem se je izprosil 50 K predujma, ki ga je tudi do bil. Od tega časa pani bilo o njem nič več slišati. Sedaj se je pa dognalo, de jta Strup; lieki delavec, ki dela sedaj ne kje na Gorenjskem.
Tripolis na peronu jeseniškega kolodvora. V torek pred odhodom večernega osebnega vlaka se je dogodil zanimiv prizor. Živahen razgovor se je namreč vršil med nekaterimi korajžnimi Gorenjci in nekaterimi Lahi. Ti so se namreč bahali s svojimi zmagami v Tripolisu. Korenjaški Gorenjci pa so, sklicevali se na čas-niška poročila, ter trdili, da jih Lahi od Turkov, večkrat po hrbtu dobe. Konec prepira je bil, da so se malce spoprijeli — in bili Lahi — zopet premagani. Drugega hudega se ni zgodilo.
Zažgal iz škodoželjnosti. Kakor se iz Postojne poroča, je zgorel pred dnevi skedenj posestnika Žitkota v Landolu. Škoda znaša 3000 K. ki pa je pokrita z zavarovalnino. Su-mr se. da se je zažgalo vsled škodoželjnosti,
PRIMORSKO.
Smrtna nesreča v škednju.
Jakob Nehren, ki je že več kot tri leta uslužben v Fužinah v Skednju, je zaspal na tendru neke lokomotive. Zbudil se je šele zjutraj, ko se je lokomotiva premakniila. Skočil je po konci, toda predno se je mogel prijeti, ga je vrgel sunek v globok jarek na kup debelega kamenja. Dobil je težke notranje poškodbe in je v nekaj ah umrl.
sem,
sem posla-dal vod svet in 86
zdravil 1
Dr.Richterjflvim
hOt-EMEKJi.


Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti, Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
f. AD. R1CHTER 6 CO.. 215 Pearl Stewt. N«w York. N.Y.
Dr. Rlchtorjwr* Congo Plini« olaJUja (20«. «u 60a.)
rurrnffnrznmrmzmnrrrruzzzrzzznnTzz^
.Mia
S veš svak 4mn pri grocerjlh.
0* JtfOl Ciil Balftift g*.
* i' 'tinHinntirifwimm+mumwi
— Blaznikove pratike za let«
j 912 imamo v zalogi. CewL i© | centov komad, s pošto tac.
t , - 'Hi.
\ t
End well čevlji imajo boljie usnje kol sploh kake druge čevlje po isti ceni. Endwell Čevlji so izdelovani od Endicott, Johnson & Co. iz usnja, ki ga stroji družba sama v svojih strojarnah, in posebno se pazi, da se naredi usnje, ki je trpežno in dobro. To usnje strojijo ljudje, ki vedo, ^akino mora biti usnje za dobre čevlje, dočim gleda trust samo na avoj dobiček, ne pa na korist Ijudij.
ČEVLJI	TT"NTVrr?T T * so edini čevUi, ki niso narejeni
ENDWELL
od trusts, in raditega bi jih mo-ral vsak kupovati, ki hoče imeti dobre čevlje, in ki neče podpirati inilijonarske-ga in izžemalnega trusta. Dobite jih pri
Frank Butala. 6220 St. Clair Ave.
Ja^iSL JS^SL. JSI^m^ ^StWfSL JS^Si^
ZASTONJ! Vprašajte za iztis "Se vero ve ga Almanaha hi Zdravosiovja za leto 1912." svojega najblliinega lekarnika ali trgovca z leki.
Severov
■	1	" : '	•	■•	J ''i
' ' 1' ' ' 11 '* ' • ,• .-i. ' ' <'
Balzam za Pljuča.
(Severa's Balzam for Lungs.) H^iwttgitDiiiaiiiitiiiiiiiiiriiiitim^ititft^^qiigigi^^ttfgHfiititriiiaim	niisnisuimiiiaitsiia—niitnniiuiiiigimiiaiMiiii
Dragoceno zdravilo za
»lihi in dudljivl kapelj, rehli in eilplivi kapelj. J11 trn j i in večerni kadelf, zastareli in tvrdovratni knftelj.


m
Donaša zelo zaželeno olajšbo pri zdravljenju prehladov, vnetice sapnika, oslovskega kašlja, davice, hripavost in sličnih obolenj dihalnih organov.
r.
Vedoo zanesljiv
Vedno izdaten.
Izkušeni ljudje dajejo prednost temu leku pred vsakim drugim zdravilom.
Na prodaj kjerkoli so lekarne ali trgovin« z leti
J > Dvojna velikost: 25c in 50 »c. Recite "NE" kadar se vam ponnja kako druj
lesto tega. Zdravniški
/ N
se
vsem, ki pišejo na naš zdravi
"Ns
ie kolodvori



ne
Ici niso z grožnjo, so pri :iwki štrajkati. število ujočih presega iooo. Za-kakor (udi Večje tvrd-:bno* špfcdicijske so s •jako oškodovane, kajti v tu zastal je skoro vp qo-•»" blagovni promet.
V Veliki kanal v je skočila okoli 30 let ženska. Samomorilko so sno redili in jo odpe-v bolnico. Kdo in kaj je, povedati irt tudi nima pri »i nobenih listin. — Bencin se jeužgal med delom i81etne-rou mehaniku T. Trebižan, ko je popravljal dvigalo v neki 1»»£i na Miklavževi cesti v Trstu. Vnela se mu je obleka. Ko mu .je prišel na pomoč nj?-tovariš, se je vnel še ta. Poklicali so rešilno društvp, ki je pogasilo ogenj. Ponesrečenca. izmed katerih ima Trebižan smrtno nevarne opekline, odpeljali v bolnišnico. Turški vojaški beguni v Tr-14. nov. je pripeljal grški i»rnik iz Aten tudi štiri turške vijake, ki so pobegnili iz Makedonije. Prišli so srečno v Atene, in od tod v Trst, Ker pa beguni nimajo sredstev, jih tržaška policija ni pustila izkrcati. Ostali bodo na par-niku, in se z njem odpeljali nazaj na,Grško.
Samomor igletne deklice. V Gorici se je zastrupila 19 letna J. Citerič, ki je prišla i/ t Trsta na obisk k svoji prijateljici. Na predvečer samomora se je sestala v Gorici tudi s svojim bivšim ljubimcem ne-I kini uslužbencem v ladjedelnici v Tržiču. Kaj sta imela ljubiniba na predvečer med sa-| bo Citerič ni povedala, gotovo pa je, da je sestanek povzročil nesrečo. Citeričevo, ki je ponoči pila očetovo kislino, so našli zjutraj umirajočo, odpeljali so jo v bolnico, kjer je v kratkem umrla.
Stavka delavk v papirnici v Pod gori se je končala v soboto. Vodstvo tovarne je zvišalo delavcem zaslužek na 1 K 60 vin. dnevne plače.
Samomor zaradi odpovedi tobakarne. Najemnica toba-" karne na cesti Dante Alighi-eri 4iletna L. Kolavti je pila v sofooto oetovo kislino. Na njen krik so prišli sosedje in jo hoteli odpeljati V bolnišnico. Toda predno so mogli samomorilko prijeti, je ta odprla okno in se vrgla iz če-tretega nadstropja na cesto, kjer je obležala mrtva. Vzrok samomora je odpoved toba«-karne.
Nezgode. Radi neozdravljive ' bolezni se je hotel zastrupiti v Trstu 44letni mesar Vik. Do-si. — Med prepirom je udarila M. Sivec svojega i6ietnega brata s škarjatai v prsi in ga I nevarno poškodovala. — 81et-ni dečko Rud. Fabjan iz Škofije je izmaknil nekje nabit naboj za lovsko puško. Naboj se mu med igro razleti in ga nevarno poškodoval na desni roki in na desnem očesu.



f.L'M
Mali oglasi,

Kako imeti lep obraz.
Ako želite hnti lep obraz, rabite vsak dan Severovo zdra vilno milo (Severa's Medical Skip Soap); čisto je, entisep-tično in ima kožozdravilna svojstva. To je pravo zdravilo za nežno kožo otroško^ Da zaščitie obraz pred vplivi ostre ga vremena, umivajte svoj s tem milom, ga vselej sušite in potem na lahko na-e s Severovim Cremom natim mazilom — Seve-Face Cream). Na prodaj lekarnah. Cena 25c vsak kos. W F.'Severa Co.. Cedar Ra-, Iowa.
>!	VINO!
vino 80 centov galona, vino $1.20 galona, za Vse moje
biti
_H
ugajajo s rijazna postrežba in takojšna pozornost, upam, da se bodete vedno obrnili na mene za v»e. kar potrebujete v zdravilni stroki. Mi pripravljamo in izdelujemo vse zdravniške predpise z največjo pozornostjo, kakor, zdravnik vam predpišejN torej lahko zaupate nam, da bodete vedno dobro postrežem.
Naša lekarna je založena z najboljšimi zdravili, in kjer dobite vse, karkoli zahtevate. Poleg tega imamo polno zalogo toaletnih potrebščin, slaščice cigare in dr. Moja želja je, da bi prišla moja zdravila, v vsako hišf) l>o nizki ceni, kakor je mogoče. Vlada Zjedinjenih držav je t^id^i postavila poštno postajo, v mojo lekarno! kjer lahko registrirate pisma in pošiljate brzojavke na vse strani sveta. Upam, da se vidimo v naši lekarni. Udani
H. GUENTHER, lekarnar, Addison Rd. vog. St. Clair.
Priporočilo,
Priporočam se rojakom, da kadar hočejo dobre pijače ter uljudne postrežbe, da se obrnejo v moj saloon, kjer jtni je zagotovljeno, da bodejo i-meli najboljšo postrežbo, kar je v moji moči. Izvrstno domače vino, fino pivo ter najbolje žganje in cigare so vedno na razpolago. Se priporočam rojakotp-
Henry Zalokar,
5422 Hamilton ave.
- (98)
Brivnica na prodaj, 3 stoli. $12 rem na mesec in stanovanje. Proda se radi bolezni lastnika. Cena $225 na 4530 St Clair Ave.	(96)
2 hiši in en lot naprodaj. Lepa prilika za Slovenca. Hiša je blizu slovenske naselbine. Se proda zelo poceni. Vpraša se na 1189 E. 61 st St.	96
Hiša naprodaj 11a 429 E. 160th St. v Collinwoodu. Proda sc radi odhoda v staro domovino. Cena samo $1.800. Vpraša se na zgoraj omenjenem naslovu.
96
FRANK RUS S
javni notar.
Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku. — Zvečer v pisarni 6104 St. Clair ave.
PLES!
PLES T
Profesor Cibolya poučuje v sledečih dvoranah najboljše vrste plese: 2109 Abbey ave., ob sredah in nedeljah, — 9114 Buckeye Rd. ob torkih, četrt-kit in sobotah. — 11a 6021 St. Clair ave v Grdinovi dvorani ob pondeljkih in petkih. Kdor še ne zna plesati, se lahko vedno oglasi. Posebni plesi ob petkih; vstopnina za gospoda 15 centov, dame proste. 98
NAZNANILO.
Iz urada slov. pod. društva Srca Jezusovega se naznanja vsem članom, da se vrši v nedeljo. 10. decembra, glavna društvena seja, pri kateri se bodo volili novi uradniki za prihodnje leto. Vsi člani so naprošeni, da pridejo vsi k tej seji, ki je velike važnosti. Prosimo torej cenjene društvenike. da pride vsak, ki ni pravično zadržan. 97	ODBOR.
Najlažja reč
na svetu je iztekniti prehlad, ki navadno sledi izpostavljen-ju mokroti, mrazu ali prepihu ob nižji toplini, nego je telesna. Ako se hoče iznebiti prehlada, morate uživati zdravilo. ki seže nepriliki do korena, in prav to delajo Seve-rovi tableti zoper prehlad in hripo (Severa's Cold and Grip ostikrat
—
$ ■ roČ-
Vprašajte tt-ational Knitting IS27 W. 9 St.
Dekle dobi deb v pisarni. . Mo
ra govoriti angleško in slovensko. Lepa prilika za pridno deklico. Vprašajte v našem u-redništvu.	96
V najem se odda ali pa proda velika prodajalna na vogalu za-jedno s stanovanjem. Pripravno za saloon in pekarijo ali drugo trgovino. Vprašajte na 1203 Norwood Rd.	(96)
Dela išče udova z otroci. Bi rada opravljala vsa hišna * dela in tudi pranje. Vpraša naj se pri Mary Macerol, 6525 Juniata ave.	(96)
Dobro delo dobi pomočnik v mesariji, ki zna dobro sekati Mora znati nekoliko angleško. Naj se zglasi takoj. John To-mažič, 3222 Globe Avenue So. Lorain, Olhio.	(96)
Pozor! PITTSBURG! Pozor'
Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu se priporočam v obilen obisk mojih pro«toro\. na
48. cesti, Plumer in Butler St
Točim vedno sveže in najbo ljše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objed-nem z gostilno ie združen "SOKOL HOTEL" kjer imam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče. Dobra postrežba in umerjene cene. Rojaki k rojakom Se priporočam. JOHN GOLOBIC, gostilna .in hotel, vonal 48. Plumer in Butler S* Pittsburff. Pa.
Pomnite ljudje,
da potrebujemo le praktično izvežbanega lekarnarja, da vodi dobro lekarno. Zaupljiva oseba, ki ima mnogo let skušnje v lekarski stroki za seboj, vodi Slovensko lekarno. On osebno vse dožene in preskusi. Posebno se trudimo, da zdravnikove predpise natančno in pravilno spolnemo in vemo. da so naša zdravila čista in sveža. Zdravnikov uspeli je zavi-sen od čistili in svežih zdrav<l Prinesite zdravniške predpise sem in uspeh, bo gotov. Naša zaloga gorkih steklenic za vodo, raznih mil, siring, praškov in drugih toaletnih potrebščin je popolna.
Slovenska Lekarna, vog. St. Clair ave. in 61. ceste.
(92-104)
za leto 1912.
)e izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c, s poštnino vred pri
'CLA8 NARODA9
82 Cwttandt Street. New York •li p*: 4I04 St Ctair Ave. Cleveland. O
»>iiiinnnniiii«i<»i>iii»»niiiH>ti!H!!iii!v
POZOR ROJAKI!
P« dolgem Aasi
m Ml je posrt Gilo lina ji 1 |ic. 1» najbolj**
mm ta*, »roti lap* 4mJ* lan ia m za eietrmnltei ' laaMa ma
t J. Al pen tin m«ra ua pomata. katar«) remiCm moikln ta »enakim zrastejo lepi ta a je; ravao tako aaoAkaaau zraatajc Npi brki la brata. RermaUaea t ro kaki la aocak te popolnoma odstrani ravna tako kurja očaaa, ozeblina bradavice la potne noga to »drarllr hitre •datraal. Vpraiajte pri
J. WAHCIC 1093 K. 64th St
Cleveland, Ohle.
wmmmmmmmmmmmimmm»
!IiiIiailPill!tltli!|l!lMl!«!)BHMlH|l!r«lBimilltiHl!mtlH)lk
Ena unča previdnosti je
vredna en funt zdravil.
Začasno svarilo ob tem času leta je, da se ne zanemari najmanjša bolečina, utrujenost, glavobol ali hrbtobol, četudi jako majhen, ali pa rahel kašelj. To so nevarna znamenja velikih bole z nij j. ki lahko pridejo. če se ti simptoni zanemarijo. .kakor kronični nosni katar, v grlu, pljučah, jetrah ali želodčne bolečine. Fizijo-logična terapija je najnovejša moda, da se zdravi te bolezni z vspehom. S pomočjo karls-badških toplic in električnih ko-pelji. X žarki, in $ pomočjo enega najboljših zdravil ozona.
Ta aparat ima kisik, ki prihaja naravnost do krvi skozi pljuča in se razširja po telesu, ne da bi kaj škodilo želodcu. Uspehi takega zdravljenja so čudodelni in dobri učinki, in se že v kratkem spoznajo.
Mi svetujemo vsem onim, ki bolehajo, da vprašajo za svet.
Dr. L. E. SIEGELSTE1N
308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. . kjer bodejo zdravnik in njegovi pomočniki veseli vam pokazati. s kakimi zdravili zdravijo ljudii.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od i« do 12.
ftlMlttHfiMM!	1i il:iPti<HlH|H|UM
\viimm
OSEBNO

NAZNANILO
v/fc .■.■'■ V ' ' ■	9 ■
Predno kupite moko za ta mesec, oglejte si oglas v tem listu prihodnji torek glede
Forest King moke.
Pomenilo bo nekaj § posebnega za vas.
n
Črta.

i • 'r »3
Najprlpraw«jia ta aajoaaejla »are bniaa Brta m Slovenca la Hrvata
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko
Bral pot Bad In novi parohiodi aa dva vijaka:
Martha Waahington, Uura, Alice, Argentinia in Oceania.
Orucn nova paj-nlkw, bodo vonlU it mil) na uro,gradijo— Parni ki odplnjt Jo Is New Yorka ob aredah ob l po poldan Id la Trata ob aobotUi ob i popoldan proti New Yorku.—Vm par nlM imajo brazftienl brsojav. elektn Odo raravwtljavo In ao moderno ari. jeal.—Hrana Je domaea.—Moroarj »n adravniki govorijo alovenako h hrvatako.
4a Dwlaine Informacije, cene m vot 1» 'tM.ke obrnite ne na nafte uietopnlk* aH pa na
MOPS BROS. « C*.
tal Act's. 2 WuM(tii SI.. Nnr-Ytrt.
VASE ZDRAVJE.
Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? A!i imate dovolj zob. da pravilno grizete hrano? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v ustih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam. preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas. Govorimo v v*eh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko.
Tekom meseca julija in av-gtista, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer.
RED CROSS,
zobozdravniki.
642« St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje.


v w
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja iz starega kraja, iz katerega se bode kuhal v naši lastni distileriji že vsakemu dobro znan pristni Krakerjev brinjevec.
Eden od najbolj izkušenih zdravnikov v Evropi, Msgr. K N E IP P, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notranjim, posebno želodičnim boleznim je in ostane pravi pristni brinjevec: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na kamnu, ako se počutiš slabo, zjutraj ko vsfaneš in predno ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagalo ti bode." Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali Mrsg. Kneippa nasvete.
Zatorei vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Krakerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovatelj'h
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102 St. Clair Ave Cleveland, O.
Ali pa pr5 sledečih tvrdkah kateri so edini glavni razprodajalci za Ameriko: Russ & Prendergart Bros. Co. Pueblo. Colo. The Slovenian Liquor Co. Joliet, 111. Frank Petkovšek, Waiikegan, 111 A. Justin, Rock Springs, Wyo.
^aHpiii««>iiiii»i>ii«ai»iii<iBiii<>>iii»Biiittitiiii»i>iiiiMmiimi nnwmm
■
Soba se odda v najem za ene-J ga ali dva. Sprejme se moški, ali ženska. Vprašajte na 6416 Metta ave.
J. S. Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6122 8T. CLAIR AVE. N. E.
Izrietni« slike za ienitbc in druiiiiike alike, otročke slike, po najnovejii modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), nanditno eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.

NAROCUJTE "AMERIKO.'

+ + +
*
♦ 4» + + * + +
Uedno zahtevanih
Jako malo je na svetu zdravil, katere bi ljudje vedno zahtevali, v vsakem letnem času, po vseh deželah in med vsemi razredi ljudij. Najboljše znano tako zdravilo je
Trinerjevo Ameriško
GRENKO VINO.
Vzrok tej neprestani zahtevi je, da je to zdravilo velike koristi v toliko različnih človeških boleznih. Ker je narejeno iz čistega rudecega vina in zdravilnih rož, je namenjeno za zdravilo in za ojačenje bolnih organov od slabe prebave. Ozdravi
bolečine v želodcu,
slab počutek po jedi,
Izbruhe,
vetrne kolike,
neprebavuost,
zaprtje*
nervjoznost.
zgubo apetita,
slabosti.
Urejuje sistem prebavljanja. Je velike vrednosti v vseh takih boleznih, kjer opazite neprestano slabost telesa in kadar je kri nečista. Rabi naj se pr; vseh želodčnih boleznih, jetrnih in ki dar kri ni v redu. Po lekarnah.
Zavrnite poceni in brezkoristne ponaredke.
josip trinerI
Importer In exporter.
.'v
vfc.


L J. P.)
i
DEL, - JEAN VALJEAN.
Stari Gillenormand je prevzel Valjeanovo mesto ter je
Co-
seti ponudi! roko. ko so korali v cerkev. Valjean je iinel se vedno zavezano. Oble-je bil v črno obleko, korakal za Coseto in se smejal.
"Gospod Fauchelevent," reče stari Gillenormand, "to je Ivnosten dan, in od danes na-ej jaz glasujem, da ne sme ii več žalosti okoli nas. Pri tih nebesih, jaz zapovedu-da vlada veselje, kfr ne-nima nobene pravice na stu. Hudiča bi morali preiti iz pekla, in peklo bi mo-Bog zapreti. Naj bodejo vsi ljudje veseli in srečni in dobri na svetu, torej kaj nam je treba hudičev?"
Marius in Coseta sta prišla cd altar, kjer je kadilo dragoceno cerkveno kadilo, pokleknila sta pred duhovnom, pri-si zvestobo, izmenjala pr--potem pa je bilo vse gotovo. Coseta pogleda Mariusa. pogleda množico v cerkvi, pogleda v nebo—zdelo se ji je kot v paradižu, kjer bo večno ivela. Ko so se peljali proti m, sta sedela Coseta in Ma-skupaj, njima nasproti pa Ijean in Gillenormand. >troci moji," reče Gillenormand, "sedaj sta gospod baron in gospa baronovka, ki imata vsako leto trideset tisoč frankov dohodkov.'' Coseta se pa tisne na Mariusa in mu zaide v uho: "Ali je res, da jaz sedaj gospa Mariusa
rspa Ti?"
ujna poroka je bila nekaj lebeškega, oba sta bila kot liliji na čistem polju. Co-
seta je videla Mariusa vsega 1 v gloriji, Marius je pa videl Coseto kot lepo svetnico na oltarju.
Veliko doWrih prijateljev O.illenormandove družine je • bilo povabljenoh; vsi so se drenjjali okoli Cosete in občudovali njeno lepoto ter jo klicali gospo baronvko.
Coseta je pa hodila okoli ;ostf)v in povsod izlivala lepoto in blagodejen duh. Kdor je srečen, želi, da bi bil vsak srečen poleg njega. Jean Va-ljeana je gladila po licih in mu govorila o onih letih, ko je bila še majhna deklica
Pripravili so velik banket v jedilni sobi. V sprednji sobi je pa bil prostor za godce in za plesalce. Jean Valjean se je pa vsedel v naslanjač za vratmi, ki so bila skoro vedno odprta, torej ga je teško kdo opazil. Nekaj minut pred večerjo pa pride k njemu Coseta in ga vpraša z ljubkim glasom:
"Oče, ali si zadovoljen?"
"Da," odvrne Jean Valjean, "zadovoljen sem."
Torej se smeji!" In Jean Valjean se začne smejati. Nekaj minut pozneje pa pride služabnik in naznani, da je kosilo pripravljerfo. Prvi je vstopil gospod Gillenormand in Coseta; za njima so šli drugi gostje ter so zaporedoma se posedli okoli mize. Na vsaki strani je bil pripravljen velik stol naslonjač; eden za Jean Valjeana, drrugi za Gil-lenormanda. Gospod Gillenormand se vsede, toda drugi stol ostane prazen. Vsi pogledajo naokoli za gospoda Fauche-
fau-
"Da, gospod," odvrne «lu-č&bnik. "Gospod Fauchelevent
mi je naročil naj vam povem, da ga boli roka in da ne more priti k kosilu.. Prosil je torej, da ga oprostite, ker pride jutri. Pravkar je zapustil hišo."
Prazni stol je nekoliko osup* nil goste, toda gospod Gillenormand je bil vseeno navzoč, in on je bil človek za dva gosta. Rekel je, da gospod Fauchelevent v resnici dobro naredi, če gre počivat, toda njegova rana ni velika. To je zadostovalo. I sicer, kaj pa je ena črna točka pri toliki svet-sti kaže na prazni stol in reče: je imel še drugo misel. S pr-Sicer gre ta stol po vsej pra-Pri Jupitru, ta stol tukaj je prazen, toda mi imamo človeka, ki mora na njem sedeti. Sicer gre ta stol. pa vsej pravici teti Gillenormandovi, toda tukaj imamo Mariusa! Marius, takoj sem! Vsedi se na stol poleg tvoje neveste, da bo srečen mož poleg srečne žene."
Marius se vsede na prazni stol iJ položaj je bil tak, da je Coseta, ki je bila najprvo žalostna radi Valjeanove odsotnosti, postala konečno vsa vesela. Pet minut pozneje so se že smejali vsi gostje od enega konca mize do druzega. Ko je bila večerja končana, vstane stari gospod Gillenormand, vzame kozarec v roke, napol-nen samo do polovice, da ne bi vsebine stresel, fh začne z veselim glasom:
"Dva govora morate danes slišati; zjutraj ste slišali župnika, zdaj pa morate poslušati starega očeta. Poslušajta me, ker vam hočem dati izvrsten nasvet: "Ljubita se med seboj. Jaz nikdar ne lazim okoli grma, pač pa grem naravnost do točke. Ljubita se kakor sovražnika, kar divja bodita ! Modroslovci sicer drugače pripovedujejo, toda njih modroslovje bi jim jaz rad potlačil v njih grlo. Ali/ je mo-
prevec r A eden
_ se Coseta, prelepa Čuvaj se, Marius, čeden dečko sit Kako vesela neumnost! Saperlot! častite Boga, ti Marius Pa časti časti tvojo ženo, vin ti, škratdj lepi, časti tvojega Mariusa! Prijatelji moji, dolgo naj živijo ženske! Jaz sem star, toda ljudje mi vedno pravijo, da preveč govorim o ljubezni. Se sam bi se oženil, če bi me katera vzela. Otroci moji, sprejmite blagoslov od starega moža."
Večer je bil živahen, vesel in prijieten. Vlesebst starega gospoda je napajala z veseljem celo družino. Nekoliko so plesali, še več pa so s« smejali. Toda po nemiru je nastala ti~ hota — novo poročeni par je šel v svojo sobo po polnoči. Gillenormandova hiša je postala svetišče. Tukaj pa mor?i mo prenehati, ker angelj stoji na pragu ženitovanjske noči, se smehlja in drži prst na ustih.
III. POGLAVJE.
Sam in zapuščen.
Kaj se je zgodilo z Jean Va-Ijeanom? Takoj potem, ko se je zasmejal, ko ga je Coseta prisilila, je vstal in ko ga ni nihče opazoval, je prišel v predsobo. Bila je to ista soba, v katero je prišel pred osmimi meseci, črn in blaten, oškropljen s krvjo, tedaj, ko je prinesel vnuka staremu očetu. Sedaj so pasedeli v tej sobi godci in godili vesele koračnice. Tu zapazi Valjean služabnika, kateremu pokaže zavezano roko. ga prosi, do naznani gospodarju, da mu je nemogoče se udeležiti večerje, in zapusti hišo. Okna jedilne sobe so bila obrnjena proti cesti, in tu stoji Jean Valjean za trenutek in gleda razsvetljavo, ki je prihajala od oken. Posluša in glasovi banketa prihajajo do njegovih ušes. Sliši glasni in zapovedujoči glas starega očeta, violine, rožljanje krožnikov in kozarcev, smejanje in v vsem tem veselem

gor.	.	„ _
Iji in pogled njegovih očij pa de i* ali se je to zgodilo slu-ča jno ali nalašč — na kovček, ki se je Coseti vedno tako skrivnosten zdel. Dne 4. junija, ko je prišel v to stanovanje, je položil ta kovček na mizo. Z nekako neodločnostjo koraka proti mizi, vzame iz žepa ključek in odpre kovček. Počasi vzame ven obleko, katero je Coseta nosila prel osmimi leti. ko je zapustila z njim Montfermeil; najprvo črno obleko, potem črni robec, potem teške čevlje, potem ki-toljo) predpasnik in konečno volnene nogavice. Vsi ti predmeti so bili črni. Te nogavice nič daljše kot Valjeanova roka, so še l^azafe odtis majhne noge. Vsak predmet, ki ga vzame iz kovčka, položi posebej na postelj, premišljuj« in misli. Bilo je po zimi, nekoč v
decembru, ko se je ona trresla
• ' 1 •
v svojih cunjah in so njene bose noge drhtele v velikih lesenih čevljih. On, Jean Valjean, ji je rekel, naj sleče to obleko in obleče ono črno, ki je prinesel s seboj. Njena mati je morala biti vesela, ker je hči nosila žalno obleko, in poleg tega je bila tudi obleka topla in komodna. Potem 'je pa mislil na gozd v Montfermeilu; mislil je na vreme, na drevesa, ki so bila brez listja, o gozdu brez ptičev in o nebu brez solnca. Vso obleko lepo razloži po postelji; žepni robec poleg krila, nogavice poleg jopice, potem pa gleda vse to eno za drugim. Tako majhna ie bila takrat, v rokah je držala svojo punico, smejala seje, držala se ga je za roko. |<o Mr korakala skozi gozd, in ona ni imela na( svetu druzega kot njega.
Dalje prihodnjič.
_ l in tolmači lin twdayl.
-t— ---------------v *po«trrftn« pH dela. — Dela t ool
kupoprodajne pogodU, profage 1» oprostit«! TojeWtie, dott»_ H4. ladije dolgoTC tukaj hi ▼ (Um kraja. - IrrHhtje m t m* i rtroko spad^ota dela. Cen« rtdno «n«mr. - »roji k srojsn.nl
5241 Butler St.	Pittsburg,
■SLL n<ONB7 R m« ' ; ^M
T.TT,STTm^Tj jnk»STi. ■ ~ W.
OWN QORNIK.:—^
fripai^fa« m **m rojake« v nakup l«plk, »odsratk la ■ih jswvskfk !> slmsklk oblak ter sukfrnj. Prodajana — " P« mori t« Ko narejen« PrlpomCam ee alarnlni 1 v nanmve uniform ta Ifrriujem tek druga krejafka PrlperoOan tudi »reje velike ttlogo rsek sotkfk •D1NI ZAtiOtNIK VWH 80K0L8KIH
Tel.

Princeton 2402 W. SVOJ K SV
H1M»MH»II>
kriz ititilji i
Po navodilo slovensko angleške slovnice, tolipafm in angkftko al or, alo-▼atje. Knjiga trdo v platen vecana stene |1. — In jo je dobiti pri:	'
V. J. KUBKLKA, »t.l#&,ll«wT«M.t J\
M toga slovenskih kj^g. Pilite po cenik.
Vi nas poznate. lavršujemo v*a
fotoj^ficiijt -
1A41 Euclid Ave.
»MM»aai»M«ai
—Imamo še vedno prošnje za prvi papir in drugi papir v našem uradu. Kdor kaj želi. naj se pri nas oglasi.
j Največja slovetteka trgovina j i« pogrebn* zavod. £
rtpS2S I
i,	a.
H- Raxdeljena ▼ d>a dela in v polni j! preskrbljena. Trgovina sa nakup
leri ■ naJtlneJMinl prlprai Itm. orodja, premog,
h barve, atekla In drago. Pogrebni narod Jo 1 najfinejšimi pripravami	h
j preskrbljen. Ml preskrbujemo nnjlepie »prevode ▼ sadovoljnoot	r
* ljudi j, xakar Imamo brei fttevlla cahval. Za Vkkltl alu^aj Imamo d^e	9
rrgorini^
•f ambulance In fino koCUe. ram vsem Slovencem ta
odprta ao« la daa. So druitvom.
,.t P^ ,m. X OfdlMB,
Le ie nekaj dni imamo do Božiča in ker smo ravno sedaj dobili veliko novega in svežega tovarniškega blaga, kakor fine zimske suknje v raznih krojih in blagu za gospice in otroke; raznovrstne klobuke za ženske in moške po najnovejši modi; vsake vrste čevlje za celo družino, kakor tudi vse vrste spodnje obleke, sploh vse kar potrebujete vi in vasa družina, vabljeni ate, da se poslužite te prilike. Ža nakup božičnih daril in vsih potrebščin smo vsemu blagu cene znatno znižali. Znano je že, da imamo pri nas največjo zalogo raznovrstnih ženaknih narejenih oblek po najnovejšemu kroju; če pa v nasi zalogi ne dobite narejene obleke po Vašemu kroju, imamo tudi izurjene šivilje, ki Vam obleko pomerijo in naredijo, kakor zahtevate. Pridite in si poglejte zalogo, da se prepričate o temu kar vam bodemo vsaki petek na temu prostoru naznanili. Vsakemu našemu odjemalcu smo pripravili lepo božično darilo, to je lep stenski kolendar, poleg tega pa ne pozabite, da dajemo tudi vrednostne tikete, katere zamenjujemo za blago.
NAJVEČJA ZALOGA RAZNOVRSTNIH BOŽIČNIH DARIL ZA VSE SPOLE!
KAUSEK
■ VELETRGOVEC,
p 6202-6206 St Clair Ave.
kn - •• 1

r V 2 /-/