Poštnina plačana T gotovini CENA IZVODA 20 DIN Loto XV. — Štev. 4 V Ljubljani, 25. januarja 1959 !p!i II % Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik FranSek-Mirtič — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v bjubljanl — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotič-alka) — PoStnl predal 377 — Čekovni račun uprave 609-701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 In 21-281) — uprava: 21-281 — letna naročnina 800 din, polletna 400 din I Državno prvenstvo v hokeju na ledu Borba je vedno trša... ! Tašmajdan s© je dobro upiral H Ljubljana najbliže drugemu mestu 0 Presenetljiva zmaga Crv. zvezde nad Partizanom Smo že sredi silovitega meteža zvezne hokejske lige. Počasi odgrinjajo klubi tenčieo negotovosti, ki so jo imeli pred pričetkom letošnjega prvenstva. Jeseničani nadaljujejo svojo ostro ofenzivo in verjetno ne bodo izgubili niti enega srečanja. Po vsem tem, kar smo doslej videli, jim popolnoma upravičeno pripada najvišji naslov tudi v letošnji sezoni. Razbili so vse dvome, češ da v njihovem moštvu letos bolj škriplje kot lani. Medtem ko je prvo mesto ta-i korekoč že oddano, pa je toliko hujša borba za drugo mesto. Ljubljana, ki smo ji napovedali pred prvenstvom stopnico za Jesenicami, se na vse kriplje trudi, da bi tudi dosegla svoje cilje in s tem uresničila naše napovedi. Toda Tašmajdan, kot trenutno najboljše beograjsko moštvo, je prav včeraj in danes dokazalo, da imajo tudi Beograjčani skomine po tem mestu. Vsekakor so Ljubljančani najbližji dragemu mestu, še posebej zato, ker so na včerajšnji tekmi beograjski gledalci doživeli veliko presenečenje. V mestnem derbyju je Crvena zvezda premagala Partizana z 1:0, s čemer je občutno zmanjšala možnosti Partizana, da bi na lestvici prehitel Ljubljano. Zmaga Crvene zvezde nad Partizanom pomeni največje presenečenje tega kola. Za vse tiste, ki niso letos videli niti enega prvenstvenega srečanja v hokeju na ledu, bo morda sodeč po naših razmerah, hokejska igra precej slaba, loda reči moramo, da temu ni tako. Kvaliteta se kljub nezadostnim pogojem, vsaj pri nekaterih moštvih nenehno dviga, kar dokazuje, da imamo igralce, ki so nadarjeni za hokejsko igro. Ko bomo imeli umetno ledeno ploskev na primer še v Zagrebu in Ljubljani, bo prav gotovo hokej kvalitetno hitro napredoval in zavzel pomembno mesto med zimskimi športi. fašmajdan si je osvojil simpatije Jesenice, 25. januarja. Za prvi nastop Tašmajdana iz Beograda na , Jesenicah, je vladalo veliko zanikanje. Okrog 5000 gledalcev se je obralo pod Mežakl jo in ob koncu tekme dalo polno priznanje požrt-Vbvalnim Beograjčanom. Kljub porazu so osvojili pri Jeseničanih tople simpaljie. Jesenice : Tašmajdan 10:3 (1:2, 3:0, 6:1) Gole so dosegli: Felc 3, Smolej 2, £ebul.j B. in Čebulj N., Trebušak, tinec in Turnšek po enega za Jese-ice, za Tašmajdan pa Erdelji, a u mo vi e in Mikuška; tekmo sta J^bla Lombar in Pogačnik iz Ljubljane. Y prvi tretjini so zaigrali gostje izredno lepo in pokazali iste kvali- tete kot domačini. Jeseničani so igrali v tej tretjini precej ležerno, kar so’ igralci Tašmajdana pametno izkoristili in dosegli 2 gola. Jeseničani pa samo 1. Zmeda je bila precejšnja tudi zaradi dresov. Igralci obeh klubov so imeli zelo slična oblačila, kar je večkrat povzročalo komične prizore. Prva tretjina je kljub temu povsem upravičeno pripadla Talinajdanu. V drugi tretjini so se Jeseničani preoblekli in pridr-sali na ledeno ploskev v rdeče-mod-rih oblačilih. Kot bi trenil, se je podoba spremenila, kajti domačini so odločno nategnili vajeti. Slabosti s prve tretjine so občutno nadoknadili in dosegli kar 3 gole. V zadnjem delu, ko je zapustil igrišče vratar Tašmajdana, Štajner zaradi poškodbe, pa so Jeseničani pregazili Hm, idilo muhdsid i; goste. Beograjčane so pritisnili v obrambo in svojo terensko premoč realizirali s 6 zadetki, ki jih rezervni vratar ni mogel ubraniti. O tekmi naj napišemo samo to, da so Beograjčani ugajali in da so pokazali solidno znanje. NedVomno je Tašmajdan moštvo, s katerim je treba resno računati. V moštvu Jesenic je nastopil Valentar, vendar le v prvi tretjini. Ker je spoznal, da še vedno ni okreval od poškodbe, ki jo je dobil v tekmi z Ljubljano, je zapustil igrišče in zamenjal ga je mladi Tišler. Sodnika sta solidno opravila strojo nalogo. Ljubljani je trda predla Jesenice, 25. januarja. Tudi za današnje srečanje med Tašmajda-nom in Ljubljano je vladalo med jeseniškimi ljubitelji hokeja precejšnje zanimanje. Na igrišču se je zbralo nad 2000 gledalcev, ki so bili (Nadaljevanje na 8. str.) Predsednik Mika Maunka sprejel delegacijo »Partizana" Predsednik Ljudske skupščine LRS in predsednik V SZDL Slovenije, tov. Miha Marinko, je v petek sprejel delegacijo Zveze »Partizan« Slovenije, ki letos slavi desetletnico obstoja svoje organizacije. Predsednik Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitja Ribi£ič, se je najprej zahvalil predsedniku Marinku za pomol*, ki jo je nudila partizanski organizaciji Socialistična zveza delovnega ljudstva, obenem pa je nagiasil, da se organizacija »Partizan« v 10 letih obstoja kljub velikim uspehom, ki jih je dosegla, še vedno ni mogla otresti nekaterih slabosti. Zlasti je nerazveseljivo, da je v partizanskih društvih še vse premalo delavske, pa tudi kmečke mladine. Po pozdravu tov. Ribičiča se je predsednik Marinko zahvalil za brzojavko, ki so mu jo poslali pred kratkim delegati s slavnostne seje Zve/e »Partizan« Slovenije. Tov. Marinko je nato poudaril, da so osnovni ciiji partizanske organizacije pravilni, vendar bi se morale vse fizkulturne organizacije še tesneje vključiti v naše družbeno dogajanje. Doslej so sc razne telesnovzgojne organizacije bolj ali manj izolirale in omejevale na svojo strokovno dejavnost. Zato bi bilo treba doseči vse večje sodelovanje med organizacijami, Ul skrbijo za zdravstveno, vzgojno in razvedrilno udejstvovanje delovnih ljudi. Ob tesnejšem sodelovanju vseh teh organizacij bo imela mladina, pa tudi odrasli, boljše možnosti udejstvovanja v raznih panogah telesne kulture in prosvete. Povezovanje v organih družbenga upravljanja Telesnovzgojne organizacije teži cela kepica malerialaiU težav, ki so marsikje resna ovira za nadaljnji razmah telesne kulture. Prav zato bi se morale fizkuiturne organizacije tesneje povezovali v teritorialnih enotah z organi družbenega upravljanja, ki razpolag jo z gmotnimi sredstvi. Obenem bi morali v občinah vodili načrtni politiko pri izgradnji potrebnih telesno vzgojnih objektov in naprav. Tov. Marinko je nato naglasil, da se telesnovzgojne organizacije pri | svojem sodelovanju in medsebojnem povezovanju ne bi smele držati togih organizacijskih šablon, še slabša pa bi bila kakršnakoli centralizacija. Boriti se je treba za formiranje enotnih žarišč, ki pa imajo lahko zelo pestre oblike povezovanja. Glede vrhunskega športa pa je tov. Marinko dejal, da ga moramo izkoriščati zlasti v propagandne namene. Velika vloga Svetov za telesno kulturo v občinah Podpredsednik Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Tone Kropušek, je v razgovoru nato poudaril, da je letos položaj za telesnovzgojne organizacije dokaj ugoden, saj daje naša gospodarska politika velik pomen družbenemu standardu. Pri tem bodo lahko veliko vlogo odigrali v občinah Sveti o?. Komisije za telesno kulturo, ki se v komunah uveljavljajo kot organi družbenega upravljanja. Tudi tov. Marinko je nato poudaril, da so skladi, s katerimi razpolagajo delovni kolektivi, v prvi vrsti namenjeni dvigu družbenega standarda. Seveda pa sodi v okvir družbenega standarda tudi vsa tclesnovzgojna dejavnost. Mobilizacija sil za gradnjo objektov V nadaljnjem pogovoru jc tov. Ribičič omenil, da so se v telesno-vzgojnih organizacijah ponekod uveljavile težnje, češ da mora družba dajati prav vsa sredstva za življenje teh organizacij. Seveda je takšna miselnost nesprejemljiva, saj naša družba nima neomejenih možnosti in sredstev. Tudi predsednik Miha Marinko je naglasil, da je takšno na-ziranje zmotno in posledica navade, da mora vsa sredstva prispevati družba, torej skupnost. Zato bi bilo treba iskati tudi individualna sredstva in prispevke tudi pri gradnjah raznih objektov. Pri tem lahko mnogo koristi nabiralna akcija, ki jo je nedavno predlagal Kongres v Beogradu. Tov. Marinko je dejal, da je lahko koristen zgled Trbovelj, kjer so z mobilizacijo vseh sil uspeli zgraditi velik kulturni dom, ki znatno prispeva k dviganju kulturne ravni prebivalcev tega kraja. Tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih večjih središčih bi lahko z močnimi množičnimi in nabiralnimi akcijami dosegli iste uspehe, pri čemer bi lahko veliko koristile tudi množične akcije prostovolnega dela. Tako bi lahko poceni prišli do velikih in koristnih telesnovzgojnih objektov, zlasti domov in telovadnic. Ob zaključku sprejema je predsednik Marinko podčrtal, da bo SZDL posvetila tudi v bodoče vso pozornost telesnovzgojni dejavnosti, prav tako pa morajo telesno-kulturne organizacije same iskati stikov in povezave 7. vsemi političnimi in množičnimi organizacijami, da ne bi telesnovzgojne življenje ostalo enostransko in odtrgano od naše politične stvarnosti. Ali ni to ironija? Sredi prave aslronomsko »določene« zime smo, -vendar snega, kot je na zgornji sliki, ni nikjer. Žičnica v Kranjski gori Počiva, prav tako je z njeno pohorsko »kolegico« in zalo je moral da-»es žal odpasti tudi mednarodni nastop smučarjev na Pohorju. Se m«-ra'no še vprašati, zakaj naš smučarski šport ne napreduje..,’ Skupščina odbora za dviganje uteži TASJ Dvigalski šport prodira počasi, a vztrajno! Še več pozornosti množičnosti — Tudi propeganda je pomemben činiteij ® Ljubljana, 25. januarja. Današnja nedelja ljubiteljem športa ni t-3 nudila takšnih užitkov, kot bi si jih želeli, bila je pa med dru-K gim pomembna za dvigalce uteži, kajti Odbor za dviganje uteži B pri TAZJ je imel danes svojo redno skupščino. Le-te so se ude-® ležili delegati iz BiH, Vojvodine, Hrvatske, Srbije in Slovenije, E razen njih pa tudi predsednik TAZS tov. Tone Dolinšek. In kaj S smo ugotovili na tem občnem zboru? Seznanili smo se z mnogi-E8 mi problemi in težavami, na drugi strani pa tudi z uspehi, ki S jih doživlja ta, pri nas še vedno ne dovolj upoštevani šport. BiH je položaj precej boljši, čeprav jim je doslej primanjkovalo sposobnih funkcionarjev. Sedaj se je stanje izboljšalo, kajti ob reorganizaciji TAZBiH so tudi k dviganju uteži prišli novi ljudje, ki so obljubili vso pomoč. Zanimivo pa je, da so v Trebinju ustanovili klub dvigalcev uteži, ki ga sestavljajo (Nadaljevanje na 8. str.) Poročilo upravnega' odbora je bilo zelo izčrpno in je hkrati dovolj jasno pokazalo*, kakšno je bilo delo doslej in katere naloge bo treba izpolniti v letošnjem letu, da bo ta zvezni forum zadostil vsem sklepom Kongresa telesne kulture, konkretno pa tudi željam posameznih klubov, ki se na terenu borijo z velikimi težavami. Dejansko je videti, cla je ta »težki« šport tudi lani naredil precejšen korak naprej, saj je bil ves program izveden točno po koledarju, zlasti velik napredek pa je videti v kvaliteti. Zal se ta šport za zdaj še ne more množično razširjati, ker ne najde pravega razumevanja pri različnih športnih in drugih forumih, da bi si lahko ustvaril vsaj osnovne pogoje za redno delo. Velik problem, ki ovira zadosten razvoj množičnosti je občutno pomanjkanje prepotrebnih prostorov in- pa sorazmerno dragih rekvizitov, ki jih dvigalci nujno potrebujejo. Kljub temu se organizacija iz leta v leto bolj širi, saj šteje Odbor za dviganje uteži 67 klubov z I4i64 tekmovalci in 310 funkcionarji. Ob dosedanjih težkih pogojih je to vsekakor precej razveseljivo število, dasi ne moremo z zadovoljstvom govoriti o zodostnem številu trenerskega kadra in rekvizitov. Če upoštevamo, da pride samo 135 ročk z utežmi na 1400 članov, je to vsekakor premalo. Prav tako ni še zadostnega števila sodnikov, kajti od 147 registriranih sodnikov vsi niso aktivni, to pa povzroča motnje pri različnih tekmovanjih. NAJSMOTRNEJE V SLOVENIJI V razpravi smo se še podrobneje seznanili s problemi, ki vladajo v posameznih republikah. Zlasti tei-žaven položaj je na Hrvatskem, kjer primanjkuje uteži, čeprav se zanimanje za dvigalski šport v zadnjem času vedno bolj dviga. Pri TAZH dvigalci ne naletijo na pravo razumevanje, zato nimajo na razpolago dvoran in vadijo celo v zasebnih stanovanjih. Razumljivo je, da tudi na različnih tekmovanjih glede tega ni bilo pravega reda, kar je vplivalo tudi na razvoj dvi-galskega športa v tej republiki. V Nagsmelne nsvice Beograd, 25. januarja. Danes je bila v Beogradu nogometna tekma med mladim moštvom Partizana, ki se pripravlja za tekmovanje v Viareggiu (Italija) in članom II. zvezne lige Lokomotivo, Zmagali so Beograjčani z rezultatom 2:1 (1:1). Gole so dosegli za Partizan S, Cebinac dva, za Lokomotivo pa Ivkovič. Glade!-cev je bilo 10.000, Dunaj, 25. januarja. Na seji Izvršnega komiteja srednjeevropskega nogometnega cupa, ki je bila danes na Dunaju, so prisostvovali delegati Avstrije, Italije, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Dogovorili so se, da bo v letošnjem tekmovanju sodelovalo 8 moštev. V tem tekmovanju bodo lahko sodelovale prve štiri ekipe z državnega prvenstva ali zmagovalec nogometnega pokala. Tekmovanje bodo pričeli 1. Julija, polfinale mora biti odigrano do 31. julija, finale pa do 30. septembra. O podrobnostih tekmovanja se bodo dogovorili na skupščini, ki bo dne 21, marca v Rimu. Plenum Atletske zveze Jugoslavije Naša atletika na novi poti) BEOGRAD, 25. januarja. — Ali 1)0 včerajšnje zasedanje upravnega odbora Atletske zveze Jugoslavije prineslo prcokret v naši atletiki? To se labko upravičeno vprašamo, kajti tako pozitivne diskusije in toliko . dobrih predlogov, že dolgo nismo slišali na podobnih sestankih. Drugo vprašanje pa je seveda, če bo ostalo samo pri besedah, ali pa bomo šil dejansko na novo pot? Vse skupaj bo odvisno od atletskih delavcev na terenu. Ali bodo res posvetili več in največ pozornosti mladini, ali bodo znali sodelovati in pomagati šolam, kjer je zakladnica talentov? Konkretnimi ukrepov upravni odbor ni sprejel, ker bodo probleme nadaljnje poti naše atletike obravnavali ie na naslednjem zasedanju, ki bo čez dober mesec, potem pa še na skupščini dne 29. marca.. Precej burna debata se je razvila o ekipnem prvenstvu. Ker ni prišlo do 50 Iti /IVAMA V ALAH A ’ Mnogim znanim telesnoozgojnim delavcem, ki so v zadnjem času slavili Abrahamov jubilej, se je te dni priključil tudi naš vrli kolesarski športnik Ivan Valant. Morda je pri nekaterih že prišel malo v pozabo, ker ga je s svojimi uspehi v zadnjih letih nekoliko zasenčil njegov sin Janez, toda oče Ivan je še vedno zelo 'iioahen v kolesarskih vrstah. Ta trdni gorenjski dren si je z dolgoletnim udejstvovanjem v kolesarskem športu pridobil pa vsej naši domovini mnogo simpatij. Ali si je bilo mogoče misliti kakšne večje kolesarske nastope prejšnjih let, kjer ne bi bil udeležen tudi 7iaš jubi- soglasjn, bo Atletska zveza Jugoslavije anketirala klube in prepustila skupščini končno odločitev. Vse pa kaže, da bo sedanji sistem ostal, le da bo izpolnjen še z nekakšnim drugim programom, ki bo vseboval mnogo manj disciplin in bo dostopen ne le vsem atletskim ekipam, temveč tudi šolam, »Partizanu« in drugim. Ostala tekmovanja bodo potekala v glavnem po dosedanjem načinu. Sprejet je bil tudi že koledar prireditev zveznega in mednarodnega pomena. Kratek izvleček iz koledarja: — 15. marca balkanski kros v Beogradu, — 12. aprila prvenstvo Jugoslavije v — krosu v Zagrebu, 24. maja partizan- — siti marš v Kumrovcu, 21. junija repu- — bliška prvenstva, Julija prven- — stvo Jugoslavije za člane in članice — v Beogradu, «., 1». julija Poljska : — Jugoslavija na Poljskem, 25.-26. ju- — lija Beograd : Leningrad v Lenin- — gradu, 9. avgusta troboj Srbija-Hrvat- — ska-Slovenija za ženske v Zagrebu, — 15. in 16. avgusta Jugoslavija : Italija — (mladinci) v Celju, 22.-23. avgusta — Jugoslavija : Francija (moški in žen- — ske) v Beogradu, 5.-6. septembra — mladinski pokal republik v Skoplju, — 19,—21. septembra balkanske igre v — Bukarešti, 26. n 27. septembra prven- — stvo Jugoslavije za mlajše mladince — in mladinke v Ljubljani in za starejše — mladince v Karlovcu. tant? Me, nikakor! To dokazujejo njegove številne trofeje, ki ga radostno spominjajo na mladostne nastope v dobi skoraj 10 let. Štirikrat je zmagal na prvenstvu Slovenije, z uspehom nastopil leta 1016 na olimpiadi v Berlinu, kjer je med 120 udeleženci pridrvel na cilj tudi Valant, na čelu jugoslovanskega moštva. Toda ne samo to, marsikateri udeleženec težavnih etapnih dirk se dobro spominja Valamtovegn nesebičnega tovarištva. Mnogokrat smo slišali o njem pohvalne besede, kako je med dirko priskočil na pomoč ostalim dirkačem. Pomagal jim je pri popravilo okvar na kolesu ali pa icortm odsiopM kakšen nadomestni del, morda še tudi kolo, če je videl kakšnega dirkača, ki bi lahko dosegel boljši uspeh, kot on sam. Da bi se čimbolj poglobil o dirkalno tehniko in hkrati o tehniko izdelovanja specialnih dirkalnih koles, je o mladih letih odšel v Francijo in si nabral tam toliko izkušenj, da jih še danes uspešno izkorišča pri domači proizvodnji. Nekoč so bila zelo znana dirkalna kolesa znamke *Vally*, d-anes pa mnogi tuji dirkači poželjivo gledajo vRogo-oat dirkalna kolesa, pri izdelavi katerih ima velik delež prav on. Čeprav je star že 50 let, v svoji žitaoosti ne odneha. Ne glede na precejšnjo razdaljo od svojega doma do Ljubljane se redno udeležuje sej pri KZS in sodeluje na različnih tekmah, pri čemer daje vzpodbuden zgled mladi generaciji, kakm se je treba požrtvovalno in nesebično zavzemati za napredek kolesarskega športa. Prav zato žeKtmo jubilantu ob tej priložnosti še mnogo zdravih in uspešnih let, zlasti pa, da bi ga id dolgo videli! kot aktivnega člana naše kolesarske organizacijel M-r Podpredsednik AZJ Artur Takač je poročal o evropskem prvenstvu, ki bo leta 1962 v Beogradu. Povedal je, kako smo »i prvenstvo priborili in kako potekajo priprave. Le-te so še v začetni fazi, in sicer v organizaciji celotnega aparata in v začetnih elaboratih. Približen proračun kaže, da bi'prvenstvo lahko izvedli brez izgube, seveda ne upoštevajoč investicije. Prvenstvo bo velikega pomena, ker bo propaganda za Jugoslavijo, dalje pomemben faktor za aktivizacijo atletike, s pomočjo prvenstva pa bomo dobili še nove objekte in kadre. Nevarnosti, da bi prvenstvo zadalo udarec naši atletiki, ker bi požrlo denar in kadre, ni! Priprave bodo potekale vzporedno z ostalim delom. O raznih podrobnostih bomo še poročali, omenimo pa naj nekaj, kar bi morda sodilo na začetek. V uvodnih besedah je predsednik Vlado Ivkovič poudaril, da AZJ Cesto ni delala tako, kot bi bilo treba, da pa je bilo delo nižjih forumov in osnovnih organizacij Se slabše. Opaziti je bilo veliko popuščanje volje za delo pri atletskih delavcih, ki vse preveč pričakujejo pomoči od zgoraj, namesto da bi jo iskali doma. Naj zaključimo z besedami predsednika — trenutno stanje v naši atletiki je zelo podobno stanju našega športa nasploh. Ne silimo v oblake, ampak razvijajmo jugoslovanski šport v jugoslovanskih pogojih! M. R. h Mi ob iistonaoliaiiiD oinskib mi Že nekaj časa je v vseh fizkul-turnih organizacijah, zlasti pa v »Partizanu« in športnih zvezah pre-cej govora o ustanavljanju občinskih forumov, ki bi skrbeli za tesnejše povezovanje vseh telesno-vzgojnih organizaciji in tudi za kar najbolj uspešno širjenje telesno-vzgojne dejavnosti. Prav gotovo je ustanavljanje občinskih zvez aktualen in pereč problem, ki nul bo treba čim prej posvetiti vso pozornost. Ni dvoma, da bodo občinske zveze lahko pospešile ustanavljanje novih osnovnih telesnovzgojnih organizacij in s tem povečale množičnost naše telesne kulture. Vendar pa je ob vprašanju ustanavljanja občinskih zvez še precej nejasnosti in večkrat slišiš precej različna mnenja glede teh organov. Tako slišiš v vrstah »Partizana« včasih mnenje, naj bi partizanska organizacija formirala svoje partizanske občinske zveze, ki bi skrbele za ustanavljanje novih partizanskih društev in tudi za tesnejšo povezavo s partizanskimi društvi v občini. Vendar se nam zdi, da s temi forumi ne bi mogli v^ pol a i meri rešiti vseh tistih najvažnejših problemov, ki se pojavljajo v večini občin. Predvsem je treba upoštevati, da so danes v vsaki občini povprečno največ po 2-1 partizanska društva in bi bil zanje nov občinski organ sjtOraj odveč. Za nadaljnjo rast novih društev bi v občini lahko skrbelo najmočnejše partizansko društvo, glede medsebojnih nalog pa se lahko dve ali tri društva sama dogovorijo. Zdi se nam, da za to ne bi bili potrebni še posebni forumi, saj je danes organizacij vse preveč, dela voljnih funkcionarjev pa vse premalo. Nadaljnji predlogi so v tem, naj bi v občinah formirali posebne občinske zveze, ki bi povezovale vse delo partizanskih in športnih organi-zacii. Ta predlog je že tehtnejši, saj bi takšna občinska zveza koordinirala in vzklajevaln delo dveh organizacij, s tem pa hi tudi odstranjevala vse tiste ozkosti, ki se kažejo včasih v strokovni zaprtosti in celo izoliranosti posameznih organizacij. Vendar se nam zdi, da bi bilo treba takšne občinske zveze vsekakor že bolj razširiti, tako da bi vanje prišli ne samo predstavniki partizanskih in športnih osnovnih organizacij, marveč tudi strelske, planinske, taborniške in sorod-mih organizacij (Ljudska tehnika, konjski šport itd.). Po našem mnenju bi občinske zveze šele v takšnem sestavu lahko v celoti izpolnile svoje naloge, saj hi zajele res vso telesnovzgojno dejavnost v svojem občinskem območju in bi ob tej dejavnosti tudi imele pred seboj res obsežne in konkretne naloge. 30-letnica ljubljanskih smučarjev Kakot TRIDESETLEMft EH0TH9STI? Bogata tradicija se nadaljuje — Enotnost dober naslednik SK Ljubljana Minilo je 50 let, odkar so v Ljubljani imeli ustanovni občni zbor smučarskega kluba »Ljubljana«. Točni datum tega zbora je bil 6. septembra leta 1928. Predsedniške posle je prevzel Ante Gnidovec — »Boter«, okrog sebe pa je zbral iznajdljive in požrtvovalne sodelavce, ki so popeljali naše smučanje na pota uspehov celo na znanih mednarodnih smučiščih. Delo nekdanje »Ljubljane« je po vojni prevzel smučarski klub Enotnost, ki je seveda zbral okrog sebe vnete smučarske delavce, med katerimi so bili v prvi vrsti tisti, ki so nekoč opravljali posle pri smučarskem klubu »Ljubljana«. In ko danes slavimo ta lepi, redki jubilej, ki samo dokazuje, kolikšna je tradicija ljubljanskih smučarjev, je prav, če se spomnimo predvsem tivstih delavcev, ki praznujejo 30-letnico amaterskega dela v ljubljanski Enotnosti, ki je nadaljevala plodno delo nekdanjega smučarskega kluba »Ljubljana« in tako bogato tradicijo tega športa. Kdo so torej ti funkcionarji? Na prvem mestu moramo omeniti bivšega predsednika »Ljubljane« Anteja Gnidovca, ki sicer ne dela več v ljubljanski »Enotnosti«, je j>a še vedno eden najaktivnejših delavcev naše republiške smučaVske organizacije. Iz vrst nekdanje »Ljubljane« je izšel tudi predsednik smučarske zveze Slovenije dr. Da n i 1 o Do u g a n. ki si je pridobil bogate izkušnje v matičnem društvu in sedaj z uspehom vodi posle Smučarske zveze Slovenije. Kdo ne pozna Šramla Boga? Danes je zvezni kapetan za skoke, pri Enotnosti pa je nedvomno gonilna sila, saj brez njega ne bi Enotnost nikoli dosegla tolikšnih uspehov. Pod njegovim strokovnim vodstvom so izpopolnjevali svoje znanje številni smučarji, ki so tudi zastopali barve naše države na različnih svetovnih prvenstvih in zimskih olimpijskih igrah. Sam je bil nekoč dober skakalec in zato še posebej razume želje in potrebe vsakega tekmovalca. Če je ljubljanska Enotnost že sedemkrat osvojila najvišji naslov v državi, je to nedvomno zasluga Boga Šramla in zato moramo ob 30-letnici prav njemu še posebej toplo čestitati! Naj naštejemo še nekaj drugih imen: dr. Dečman Tone, Bernik Vili, Fajdiga Milan, Korenini Aleksander, Štrikberger Karl, Omerzu, Gučnik Lado. 30- letnico tega dela pa praznujejo tudi nekateri drugi funkcionarji, ki ne delajo v ljubljanski Enotnosti. Naj omenimo Klančnika Karla, Korena Jo-ca, Fedorja Koširja in še premnoge druge. Kaj pomeni bogata tradicija in kaj pomeni ljubezen do nekega športa, lahko vidimo prav pri teh klubskih funkcionarjih, ki v zimskem času večkrat žrtvujejo vse proste ure in celo svoja lastna sredstva za popularizacijo smučarskega športa. Naš mladi rod pa vse premalo ceni delo teh funkcionarjev in žal mnogokrat misli, da more nastopati z uspehom brez vodstva. Oh, kako so v zmoti! Le klubski funkcionar prav dobro ve, s kakšno težavo se zbirajo finančna sredstva! Še tako dobri tekmovalci, zbrani v tem ali onem klubu, ne pomenijo prav ničesar, če jih ne vodi vešča roka spretnega funkcionarja. 30-letnica teh, lahko bi rekli skritih delavcev, je redek jubilej, ki ga ne kaže prezreti. Imejmo pred očmi samo tole: če ne bi imeli teh požrtvovalnih amaterjev, ki so utirali pot našemu smučarskemu športu pred 30 leti in še danes, bi pač šele danes orali zmrzlo ledino v tem športu. Zato veljajo naše čestitke ob tem lepem jubileju vsem smučarskim delavcem. 5 I TUDI V ILIRSKI BISTRICI prfmankuje strokovnega kadra Dolgo lot je bila odbojka v Ilirski Bistrici najbolj priljubljena športna panoga, saj so bili domačini v tej panogi prvaki Primorske. Ko pa se je moštvo uvrstilo v I. slovensko ligo, se je začel nagel propad. Odbojkarje so kmalu zamenjali košarkarji, ki so hitro napredovali, saj so lani osvojili prvenstvo Primorske in porazili celo rutinirane Postojnčane. Kot prvaki Primorske bodo letos sodelovali v I. slovenski ligi in upati je, da ne bodo šli po poti odbojkarjev. Prvič po vojni so začeli v Ilirski Bistrici gojiti tudi nogomet, vendar so nogometaši v jesenskem delu prvenstva obtičali prav na dnu lestvice. Seveda pa je to povsem razumljivo, saj so se v Umski Bistrici za to panogo ogreli šele lani in se zato ne morejo uspešno kosati s tistimi kraji, ki imajo v nogometu že dolgoletne tradicije in bogate izkušnje, M Ilirski Bistrici imajo tudi lep plavalni bazen. Žal pn ta objekt ni odigral tiste vloge, ki bi jo moral. O kakšnem načrtnem delu v plavanju ni ne duha ne sluha, le tu in tam pjide do kakšne kampanjske prireditve. Čeprav o načrtnem delu ni govora, pa so domačini dosegli v tej panogi več lopih uspehov. Nn prvenstvu »Partizana« v Poleiove s!škovrse uganke Stikoma uganka Utv. 3 Nogomet je pri nas še -vedno zelo popularna športna panoga. Zato smo današnjo četrto slikovno uganko namenili prijateljem tega športa. Vsi vemo, da so kibici zelo dobro poučeni o posameznih moštvih, da dosti vedo o različnih igralcih in zato bi to pot radi preizkusili njihovo znanje. Predstavljamo vam . enega znanih nogometašev in sedaj je vaša naloga, da odgovorite na naslednja vprašanja: I. Priimek in ime tega nogometaša ter klub v katerega je včlanjen? 2. V katerem klubu je začel igrati nogomet? 3. Ali je bil kdaj kandidat za državno reprezentanco? plavanju so pripadniki »Partizana« Ilirska Bistrica osvojili 3. meslo, kar jasno dokazuje, da bi bili uspehi lahko mnogo lepši, če bi v društvu delali načrtno. Isto je pokazalo pokalno tekmovanje v »vaterpolu. Čeprav so »vaterpolisti iz lErske Bistrice šele en dan pred pričetkom turnirja izvedeli, kako se igra ta panoga in so šele takrat spoznali glavna pravila igre, so vendarle prišli v finale, kjer so lesno podlegli Kopni z 1:2. Pripomniti je treba, da so Koprčani vso sezono resno trenirali. Vse to je jasen dokaz, da nam najlepši športni objekti malo koristijo, če ne bomo istočasno poskrbeli za Mirejšo vzgojo siro-kovnih kadrov. Nadarjenih tekmovalcev je dovolj — ne samo v Ilirski Bistrici, marveč tudi v drugih krajih. Toda brez sposobnih trenerjev in vaditeljev je nemogoče pričakovati večjih uspehov. I. S. Rokom! je v Slovenj Grelen šport številka 1 Prvo organizirano delo v rokometu se je v Slovenjem Gradcu pričelo leta 1954, ko je nekdanja igralka »Drave«, Ida Vilharjevo, navdušila mladino za to športno igro. Kmalu jc imel rokomet v Slovenjem Gradcu vse več in več pristašev. Leta 1957 so dosegli bleščeč uspeh pionirji, ki so osvojili na prvenstvu LRS drugo mesto. Njihov uspeh je vzpodbodel še mladince in člane, da so začele resneje trenil ati - pozimi v telovadnici, spomladi pa na igrišču. Uspehi niso izostali. Slovenjgradčani so lani osvojili pokalno in podzvezno prvenstvo, razen tega pa »o se uvrstili v 1. kolo finalnega tekmovanja za »Jugoslovanski pokal«. Tu so podlegli rutiniranemu nasprotniku »Grafičarju« iz Zagreba z rezultatom 24:15. Največ zaslug za uspeh rokometašev imata trenerja Brumen in Lcitgeb, seveda pa Indi občinstvo, ki je vedno bodrilo svoje igralce, Rokometaši Slo-venjega Gradca ironjo za bodoče dve ielji: novo igriSče in uvrstitev v 1. slovensko ligo. Ce bodo vestni in vztrajni pri treninga, se jim bo druga želja prav gotovo izpolnila. T. V. Delo nogometašev Branika na tehtnici Maribor, 25, jan, — Dvorana doma Branika v Ljudskem vrtu je komaj sprejela številne Člane in prijatelje nogometnega kluba Branik, ki je polagal račune svojega dela. Tovariš Šneberger, ki že osem IH uspešno vodi zahtevne posle Branika, je po- dal obsežno poročilo, ki je v podrobnosti zajelo vse izvršeno dele. Poudaril je, da je klub navzlic temu, da se njegovo moštvo ni uvrstilo v II. zvezno ligo, dobro delal. Obrazložil je tudi okolnosti, ki so preprečile večje uspehe. Omenil je predvsem tekmovalno komisijo conske lige, ki je delala pristransko in tudi NZJ ni spoštovala sklepov, ki jih je sama izdala. Zaradi tega je med odborniki zavladalo malodušje. Sicer pa so bili v pretekli sezoni doseženi dobri uspehi. Odlikovali so $e predvsem pionirji, ki so zopet osvojili naslov prvaka podzveze in republike. Precej zaslug za to ima trener Kirbiš. Za letos so sprejeli na skupščini obsežen spored dela in bodo vso pozornost posvetili vzgoji mladine. V novi odbor so izvolili že preizkušene moči. Branik : Garnizon JLA 4:2 (3:2) Maribor, 25. jan. ligaške mošlTO Branika je izkoristilo lepo Treme za ireninj tekmo s srojim starim nasprotnikom. CepraT igralci niso vložili preveč truda, smo videli nekaj premišljeni)) potez ier dobrih zaključnih strelov na vrata. Tekmo si je ogledalo 400 gledalcev. Partizan : Lokomotiva 16:4 Beograd, 25. januarja. V povratnem srečanju za naslov ekipnega državnega prvaka v boksu je danes Partizan Iz Beograda premagal Lokomotivo (Zagreb) 16:4. Tovarna volnenih izdelkov Samo enkrat poizkusite in kupovali boste samo izdelke volnenih tkanin iz Majšperka Naši ŠPORTNIKLV INOZEMSTVU —NAŠI ŠPORTNIKI V INOZEMSTVU — NAŠI ŠPORTNIKI V INOZEMSTVU — NAŠI ŠPORT RAZNOTEROSTI iz Kitzkilila Janko Dernič pripoveduje — #lKrik mode" kariraste hlače - Sreča Moltererja in solze Wernerja - Sailer pošilja brzojavke KITZSUHL VELJA ZA ENO NAJTEŽJIH PREIZKUŠENJ je sicer nadaljeval, vendar je b _ . jupj AMERIŠKIH SMUČARJEV. TA- trud zaman. Molterer je postal VSEH EVROPSKIH, PA KO TE BILO TUDI LETOS, SAJ SO SE ZBRALI TAM PRAV VSI KI V ALPSKEM SMUČANJU KAJ POMENIJO. TAM JE BILA, KOT SMO ZE V NAŠEM LISTU POROČALI, TUDI NASA EKIPA, VODJA PA JE BIL TOV. JANKO DERNIČ. POVABILI SMO GA V NAŠE UREDNIŠTVO, KJER NAM JE POVEDAL MARSIKAJ ZANIMIVEGA, ZA NAS MORDA CELO NENAVADNEGA. slih in rožastih. Seveda tudi smuči' pomenijo modni artikel, najlepša barva za leto 1959 je modra, o manjši meri pa tudi rdeča. bil ves zma- MReakcijske" smuči na preizkušnji Dneve pred tekmovanjem so osi Izkoristiti za trening, čeprav vre-Tfienske razmere niso bile najbolj Hodne. Megla in sneg sta opravila sOoje. Uljub temu smo videli na znvuških terenih nekaj za nas pre-Cej neobičajnih novosti. Zanimivo, iiord/i na prvi pogled malce smešno, U bilo gledati najboljše smučarje, H čelu z Moltererjem, ko so preizkušali nove ueakcijskes smuči. Take sh\uči imajo na drsni ploskvi namero enega dva žlebova, zraven tega Pa imajo na sprednji strani posebno Pripravo za vsesavanje zraka, ki je Po posebni cevi speljan pod čevljem na drsno ploskev. Hitrost se s tem Zelo poveča, res pa je, da je vožnja Precej težka. Posebno obračanje n desno in levo je delalo precej preglavic — celo takim, kot so Molterer ki Wemer. Molterer je s temi »dil-carnii tako padel, da je naredil pravi salto, smuči pa so se seveda razle-{ek na koščke. Član Avstrijske smu-car»ke zveze Pfeifer je izjavi, da Avstrijci ne bodo vozili s temi smučki. ker nočejo biti poskusni zajci nekaterih tvrdk. Sposobna dekleta, lasteks . , , Kar nekam nenavadno se sliši, da je bila prva Avstrijka o Kitzbiihlu $ele na 15. mestu. Vedeti pa je treba, da je odšla s smuških terenov stara avstrijska generacija, ki je prinesla Avstriji toliko slave. Pravih nasledek pa ni. Avstrijci se že sedaj boje, ,a b0 nekaj podobnega tudi z mo-skhmi, ko bo prenehala s smučanjem 'jafika trojka Sailer — Moltererer — nieder. Poleg teh sodi v svetovni Tazred samo še Schranz, ostali pa so Precej slabši. Za sedaj dihni tur a jo v ženskem srnučanju Norvežanke, ki imajo od-kio ekipo s Sandoikovo na čelu. -lede jim Američanke in Francozinje, Švicarji pa imajo eno samo tekmo-valko, ki sodi v svetovni razred. Res Pa je, da je prva deseterica smučark lak o izenačena, da lahko trdimo, da bila vsaka izmed njih lahko na Pevem mestu. ® Kitzbiihl je eno največjih zimskošportnih središč, obenem pa tudi iJZriationo mesto. Razumljivo je, da te bila v teh dneh tam prava modna revija. Vse kaže, da je lasteks zavladal tPed smučarji, kajti skoraj vsi so ši vuiislUi hlače iz te tkanine. Moški so te vedno precej »konservativni* in navezani na črno ter modro bar-žmwke pa so precej »naprednej-Barve njihovih hlač so kaj pe-”re. od rumene in rdeče do karira- Pohod mladih Tokrat se je pojavilo na startu o Kitzbiihlu izredno veliko število mladih tekmovalcev. Mladinci, stari med 15 in 1? leti, so vozili zares odlično, tako da ni odveč misel, da bodo že čez leto ali dve posegli zelo visoko. Največ mladine so imeli Italijani, nič dosti pa niso zaostajali Avstrijci in Nemci. Vsi ti smučarji, ki so prišli tja bolj na preizkušnjo, kot zares, so se razvrstili na odlična mesta. V se lahko najdemo med prvimi trideseti-^ mi. Pravzaprav ni nič čudnega, saj so jim namenili odlične trenerje in so tudi kar naprej na snegu. ItaU- gooalec. IVerner je imel solze v očeh, kajti vedel je, da je bil zelo blizu svojemu najoečjemu uspehu, vendar je še našel toliko moči, da je čestital Molterer ju. Sailer. oiimpiada in smuka pod reflektorji Čeprav Satlerja ni bilo v Kitz-biihlu, je bilo kljub vsemu precej govora o njem. Že 29 minut po končani tekmi v -slalomu je namreč prišla z Dunaja brzojavka, s katero je Sailer čestital Moltererju k zmagi. Sailer filma na Dunaju, pravi pa, da bo septembra 1959 opustil svoj filmski poklic in se posvetil izključno pripravam na olimpijske igre, ki bodo leta 1960 v Kaliforniji. Se nekaj: Sailer ima o svojem hotelu v Kitz-biihiu v posebni vitrini tudi zastavico in pokal Enotnosti, ki ga je prejel, ko je sodeloval na smučarskih tekmah pod Jalovcem. ■ V Kitzbiihlu so si izmislili privlačno posebnost. Imajo poseben te- ren za nočno smučanje, ki so ga opremili z rumenimi žarometi. Prav na tem terenu so postavili progi za slalom, toda dan pred tekmo žarometi niso bili prižgani. Razlog je bil več kot jasen — morda bi koga od tekmovalcev zamikalo, da bi šel ponoči preizkusiti progo, kar je seveda strogo prepovedano. Vsi — razen nas . . . Vseh 15 reprezentanc se lahko pohvali, da smučajo že od novembra, nekateri od prvih dni decembra: Naši se s tem žal ne morejo pohvaliti. Zato je uspeh naših smučarjev popolnoma zadovoljiv, čeprav so sami tekmovalci mnenja, da bi se dalo še kaj več narediti, če bi imeli le malo več treninga. V smuku so naši vozili na najtežjih delih proge odlično, slabše v ravnini. Na ravnem so se drugi poganjali, naši pa so počivali. In dragocene sekunde so šle v nič... * Največja alpska tekma leta je za nami. Na sporedu jih bo še precej — Megeive, »3Ve — im, Gortina, St. Mlada in simpatična Majda Anke-le je Lila tokrat n; ’ >Uša »slava is k a Moritz, Charnoui.v tn druge. Morda bomo na kateri izmed teh spet videli naše tekmovalce, njih uspeh pa bo morda še boljši. Vlado Žlajpah Po uspešni turneji ŽJPK Ljubljana v Zahodni Nemčiji Iz ljubljanskega »korita« V NEMČIJO - no 2 zmagi Na uspešni petdnevni turneji po Zahodni Nemčiji so plavalci »Ljubljane« dvakrat zmagali Vmes so si ogledali številne zanimivosti v Frankfurtu, Oienbachu in Wiirtzburgu in doživeli di nekaj vedrili dogodivščin fu- Sandvikova in njene štiri kolegice iz Norveške so pravo odkritje tekmovanja v Kitzbiihlu jane trenira znani specialist Nogler Herman, z mladimi Nemci pa se ukvarja nekdanji prvak Avstrije Fischer Fritz. Dva nesrečneža ■ Molterer je znan kot tekmovalec, ki nima mnogo sreče. Posebno v zadnjih letih je imel neštetokrat smolo, saj je bil nekajkrat blizu zmage nad Satlerjem, pa se mu je vedno izmuznila. No, tokrat se mu je sreča zares nasmejala. Po vožnji o smuku ni imel skoraj nikakršnih možnosti, da bi zasedel prvo mesto v kombinaciji. Še več, Avstrijci so -se že na pol sprijaznili, da bvtlo morali prvič v zadnjih 25 letih oddati pokal tujcu. Mladi Američan JVemer je imel zmago že skoraj o rokah. Toda — samo skoraj... V slalomu se je zgodilo to, česar nihče ni pričakoval. JVemer je padel tako močna, da je izgubil nekaj sekund. Vožnjo — Sicer bolj prazen »JugoMavija- — Express« je imel pretekli četrtek — zvečer kar polno zasedbo. Odboj- — kar jem beograjskega Železu ičar- — ja, ki so potovali na turnejo po — Belgiji, se je v Ljubljani pridru- — žila še ekipa plavalcev, vaterpo- — listov in skaknlcey ŽPK .Ljublja- — na, ki je prvikrat sredi prave ei- — me potovala v tujino. Prav zares — se nekoliko čudno sliši, da pla- — valci pozimi potujejo na pravo, — pravcato tekmovalno turnejo, — ali ne? Odhajali smo nekoliko z negotovostjo v srcih —z nerešenimi vpra- šanji: kako močni bodo naši na- sprotniki, ali je trening v našem malem zimskem »koritu« zadoščal in ali so naši tekmovalci dovolj pripravljeni za mednarodni nastop? Kljub temu pa je bilo razpoloženje veselo, saj se je pred odhodom na ljubljanski postaji zbralo lepo število odbornikov, plavalcev, znancev in prijateljev, ki so nam želeli srečno pot. Oba carinska pregleda na jugoslo-vansko-avstrijski in avstrijsko-nem-ški meji sta bila za nas le gola formalnost in že smo v brzovlaku nemških železnic s hitrostjo nad 100 km Mednarodni mladinski troboj Videm—Koroška—Slovenija N-aU m&adiHCi - velik® preseneienie V nedeljo je bil v Trbižu, ali točneje v Žabnici pri Trbižu, mladinski skakalni troboj Koroška—Videm—Slovenija. Kakor je znano, se vsako leto po skupnem dogovoru pomerijo med seboj najboljši do 16 let stari mladinci vseh treh mejašev. Vsaka država pošlje na tekmo po 5 tekmovalcev, tri najboljše skoke pa štejejo za konkurenco. Tako je bilo torej tudi minulo nedeljo. Na startu se je nabrala vsa mlada elita teh treh pokrajin. Pred 800 gledalci se je vnela huda Afi. naše fante sploh. Na in dekleta je bil Kitzbiihl prvi mednarodni nastop, ali bolje rečeno, prva tekma v letošnjem sliki vam predstavljamo »jugoslovansko ambasado« v Kitzbiihlu: Lebe, Klinar Stanko* Čop, Dornik, Anbeletova in Lakota borba. Toda ne borba za boljša mesta. Ta so bila že skoraj naprej oddana jugoslovanskim skakalcem, ki so bili od vseh ostalih skoraj za razred boljši. Avstrijci so imeli s seboj dva ali tri starejše tekmovalce: ki po propozicijab sicer niso smeli nastopiti, so pa bili enakovredni našim fantičem. Po končani tekmi so bili predvsem Italijani navdušeni nad našimi mladinci in so čestitali trenerju Zoranu Zalokarju, ki se je v letošnji sezoni močno potrudil, da hi dvignil kvaliteto pri mladem rodu. Skakalnica ni težka, zato so tudi Jugoslovani skakali lepo in daleč. Vodjn ekipe tov. Bernik Vili je ob povratku še posebej poudaril gostoljubje italijanskih smučarjev, ki so vsepovsod z največjo pozornostjo skušali ustreči vsakemu posamezniku. Naša ekipa je dobila kot zmagovalec lično trofejo, prvi trije plasirani pa ročne ure. In ko smo ga končno vprašali za njegovo osebno mnenje, kaj sodi o naših mladih skakalcih, je odločno in jasno pribil: »Čeprav so ti skakalci še zelo mladi in lahko od njih pričakujemo resnično vredne rezultate morda šele čez neka* let, jim je treba dati priznanje, ki so ga s tako pomembno zmago tudi zaslužili. Ne gre za neumestno hvalisanje — to naj jim bo le vzpodbuda za nadalj-ne uspehe.« Rezultati: L Zajc (J) 202.5 točk (57.5, 37.5), 2. Brilej (J) 196.9 (37, 34), 3. Curk (J) 192.4 (35.5, 35.5), 4. Samnr (J) 190.2 (35.5, 35), 5. Lesjak A. 190.1 (36.5, 35), 6. Ceccon (I) 178.9 (31, 32.5), 7. Pinzani (I) 171.4 (29.5, 29), 8. Schnellander (I) 170.6 (29.5, 29.5), 9. Koprivšek (J) 168.9 (36.5 padec — 37), 10. Meinl (A) 158.8 (29.5, 30). Ocena moštev: 1. Jugoslavija 591.8 točk, 2. Italija 520.9, 3. Avstrija na uro Lar švignili proti cilju, čeprav je vožnja di Offenbacha trajala dobrih 17 ur, nismo čutili utrujenosti. Po nekaj tirali odmora so nas gostitelji odpeljali z avtobusom v Frakfurt, kjer naj bi si z »ameriške naglico ogledali največje zanimivosti tega razsežnega mesta. Največ pozornosti in pristnega ljubljanskega »firbca« smo oh našem ogledu posvetili avtocesti, letališču iu velemestnemu vrvežu v središču Frankfurta. »Pojdite raje peš.. Ta večerni ogled frankfurtskih zanimivosti pa je (poleg mogočnih vtisov' povzročil tudi kopico prisrčnega smeha, saj nam je naš vaterpolist Franc sproti veselo komentiral vse dogodke. Ko smo se peljali po avtocesti proti letališču, je bilo le-to na levi strani ceste. Toda zaviti z avtoceste v levo ni tako enostavna stvar, kot bi si človek mislil Prevoziti smo morali prav lepo število kilometrov, preden smo našli odcep z glavne ceste. Ker smo r,a to vožnjo potrebovali najmanj pol ure, ja naš Franc že našel primerno opombo: »Če se komu mudi na letališče, naj gre raje peš, ker bo prišel prav gotovo hitreje«. Naj večji vtis je na nas prav gotovo napravilo letališče. Desetine kilometrov dolga in široka ploščati z nepreglednim mor jem vsakobarv-nih luči, neprestan vrvež avtomobilov in odhajajočih in pristajajočih letal — vse do je sprožilo v nas eno samo vprašan je: kakšna precizna organizacija. da v tej zmešnjavi ljudi, avtomobilov in letal ne pride do nesreč? Tudi ogled središča velemesta ni minil brez epizode: plavalca Lojze in Janez sta se v vrvežu ivgu-bila — saj na koncu ni niti čudno,, da ni bilo še več takih izgubljence v. Kljnb premajhnemu bazen« zmaga Prvo tekmovanje v Offenbachu je bilo srečanje dveh izenačenih moštev. Tu smo Ljubljančani nekoliko prevladovali v ženskih disciplinah, Bazen je grajen v nepravilnih dimenzijah — okoli f3,3 m — tako da nismo mogli realno oceniti doseženih rezultatov. Časom, ki so bili doseženi na dolžini 8 prog i Krti ali 108 metrov) moramo odbiti 3—4 sekunde, da dobimo nekako vrednost rezultata na lOOm. Po tej oceni je bil med moškimi najboljši Poljanšek v metuljčku (okoli t:10,0) in Rodetova med ženskami na 100 m prsno (okoli l^.O). Waterpolo lekma v (Nadalievanie na 4 strani! v, esti, ki jih dobivamo iz vseh krajev Slovenije, nam govore o teni, da so nogometaši Že prekinili svoje zimsko »spanje«. Povsod so že začeli s treningi, nekje pa so celo pripravljajo na prve prijateljsko tekme. Gledalci že hodijo gledat |reninge, kaj delajo igralci in trenerji, in nestrpno pričakujejo prvega sodnikovega Žvižga. Poglej-tao torej, kako je s pripravami na Spomladansko prvenstvo v Trbovljah, Murski Soboti in v Izoli. Pri Rudarju: juriš na prvo mesto Po končanem jesenskem delu prvenstva so dobili nogometaši trboveljskega Rudarja odmor do 13. januarja, ki je bil vsekakor z^lo potreben. Igralci so imeli za seboj izredno naporno sezono, kajti vse leto so morali igrati tekmo za tekmo, najhuje pa jp bilo takrat, ko »O igrali kvalifikacije. Kljub temu so si po nekaj tednih odmora že zaželeli žoge in udeležba na prvem treningu je bila zadovoljiva. Trener Butkovec ima za sedaj v načrtu trening dvakrat tedensko v telovadnici. Največ bodo vadili na orodju in y gimnastiki, kajti igralci naj bi s tem postali orožnejši. Trenerju pomaga pri teh posebnih urah tov. Cestnik, absolvent Instituta za telesno vzgojo. Ko bo vreme ugodnejše, bodo začeli s treningi na igrišču in v februarju bodo že odigrali prve tekme z lažjimi nasprotniki, kar naj bi služilo vigravanju moštva. Rudar bo v spomladanskem delu tekmovanja nastopal v glavnem z istimi nogometaši kot jeseni. Kluba ni nihče zapustil, pač pa se bo nekaj igralcev vrnilo iz JLA. Trenerju so na razpolago naslednji nogometaši: vratarji Ahlin I in Ahlin II ter Hauptman, branilci Pristav, Traven, Hladnik, Ciglar in Alič, krilci Lamovšek, Šorl, Majcen, Mre-žar, Lenič in Arnšek ter napadalci Perc, Mak, Knaus, Jerše, Opresnik, Kastelic, Mrežar II, Naraglav in Molnar. Kot vidimo, možnosti za uspeh nis6 slabe. Vsa odgovornost leži se-vedu na Igralcih, kajti treninge bodo morali obiskovati redno in tata pokazati kar največ požrtvovalnosti in volje. Igralci sami računajo, da bodo doma osvojili vse možne točke, zunaj pa iz 5 srečanj 4 točke, kar bi jim zadostovalo za prvo se v telovadnici, vendar bodo tam s tuno toliko Časa, dokler jiin vremenske razmere ne dopuščajo treninga na igrišču. V jesenskem pr-Venslvu Sobota ni imela nogometnega trenerja In, kot vso kaže, ga tudi sedaj ne bo. Treninge vodi, zraven pa trenira tudi sam, aktivni in najstarejži igralec v klubu Kip ootilki u gogoKliše Se en kandldof za prvo mesfo - Začeli bodo s treningi, toda težave jih ovirajo mesto. Vodstvo kluba ne daje nobenih izjav o končni razvrstitvi, vendar je moštvo vsekakor sposobno, da bi postalo prvak. Pri Soboti: želijo ostati v ligi 20. januar je bil za nogometaše Sobote prvi dan treninga. Zbrali so imškrni Mladi Majcen bo verjetno tudi v spomladanski sezoni uspešno nastopal v moštvu Rudarja Iz Imbljanskega okorita" v Nemčijo - po dve zmagi (Nadaljevanje s 3. str.) malem bazenu, s petimi igralci v moštvu, je bila bolj podoibna rugby-ju kot »vaterpolu. Čeprav se naši igralci niso takoj znašli v popolnoma spremenjenih okoliščinah, so vendarle prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca igre. Po dva gola za 'dub-jano sta dala Marc in Adle- Osebni rekordi in še en uspeh Wiirtzburški SV 06 je bil slabši nasprotnik. Vendar je bila tekma za nas v toliko bolj zanimiva, ker je bila v lepem 25-m bazenu, z »vaterpolom na pravilnem igrišču in tudi skakalci so prišli delno na svoj račun. Kljub temu. da so imeli naši plavalci v kosteh že eno tekmovanje, dolgo vožnjo ter dvodnevno roman je po Offenbachu, Frankfurtu in Wii,rtZ:burgu, so dosegli za ta čas kar zaclo»roljive rezultate. Poljanšek in Pelc sta na lOfl m z metuljčkom dosegla s»7oje osebne rekorde. Tudi Rodetova je bila na tej tekmi v ženski ekini med najboljšimi, medtem ko je Horvatova dosegla boljši čas v cra»vlu kot v metujčku, kjer je prvikrat poiskusila z delfinom. Gor-šič je na 100m hrbtno dosegel dober rezultat, ki bi bil lahko še boljši', če ne bi imel za seboj že dveh nastopov. Waterpolisti so prišli tokrat do živahnejše igre in so bili ves čas močneiši naprotnik. Z zmago 6:3 so izrazili svojo premoč. Po dva gola ki nastopa za Soboto že Zelko, 17 let. Pri sestavi moštva ne bo posebnih sprememb, saj je le en igralec vzel Izpisnico. Klub bo namreč zameti! N< so spet dosegli Marc, Adlešič in Ko-stiov. Ljubljanski plavalci so na obeh tekmah zapustili zelo ugoden vtis, kar nam je priznal tudi tisk in predsednik EOSC 96, ki je na zaključnem banketu dejal nekako takole: »V gosteh smo imeli že številne ekipe iz S»redske, Francije, Češkoslovaške in Anglije, toda Jugoslovani so napravili na nas najugodnejši vtis kot najbolj disciplinirana ekipa, kot dobri plavalci in »vaterpolisti in kot prijetni športni tovariši.« Nekaj boljših rezultatov ŽPK Ljubljana : EOSC 96 136:128 — moški 370 m prosto; 1. Klaussner (O) 4:25,4, 3. Goršič (L) 4:28,6, 106 m prosto Pirc 1:03,3. 185 m prsno Pelc 2:27,1, 106 m hrbtno 1. Griitzner 1:13,4, 2. Goršič 1:15,5, 106 m metuljček Poljanšek 1:13,5, ženske 106 id prosto Horvat 1:18,4, 106 m prsno Rode 1:32,1, 106 m hrbtno Pilič 1:50,2, 100 m metuljček Horvat 1:37,6, »vaterpolo Ljubljana-: EOSC % 4:3 (3:2). ŽPK Ljubljana : SV 05 Wiirtzburg 85:61 — moški: 400m prosto Goršič 5:16,4, 200 m prsno Pelc 2:53,5. 100 m prosto Pirc 1:02,6, 100 m hrbtno Goršič 1:13,9, 100 m metuljček Poljanšek 1:12,5, Pelc 1:13,0, ženske 100 m prosto Horvat 1:16,3, 200 metrov prsno Rode 3:18,6, 109 m metuljček Horvat 1:30,7, 100 m hrbtno Pilič 1:22.6, »vaterpolo Ljubljana : SV 05 Wiirlzburg 6:3 (3:2). pustil Norčič Ludvik, pristopil pa bo Potočnik Boris, doslej član Planike iz Kranja. Precej je bilo govora tudi o tem, da bo najboljši igralec Sobote Mavčec odšel v Ljubljano. Vodstvo Odreda si je namreč prizadevalo, da bi Mavčeca pridobilo za prestop, vendar bo kljub vsemu ostal v svoiem matičnem klubu med igralci, s katerimi je začel igrati nogomet. V spomladanskem delu bodo torej nastopali tile igralci: vratarji Morčič, Cak in Tratnjek, branilci Babič, Kodela, Kološa, Martinusi, krilci Dozet, Skalar, Norčič Jože, Klanjšček in Jeseniški košarkarji brez počitka Lanskoletni uspehi jeseniških košarkaric so pritegnili v moštvo nove mlade moči, ki redno trenirajo dvakrat tedensko ali trikrat tedensko. Priznati moramo, da so vsa dekleta zelo disciplinirana. Trenerji, ki vodijo fante in dekleta, se trudijo in želijo, da bi bil trening čim boljši. Tako fantje kot dekleta imajo več medsebojnih srečanj, ki so vsa živa in borbena. Zelo vestno trenirajo košarkarice, ki se pripravljajo na prvo prijateljsko srečanje z reprezentanco Ljubljane. Če bodo jeseniški košarkarji in košarkarice tako nadaljevali, kot so začeli s pripra-»rami, in če bo pri svojih prizadevanjih imelo srečno roko tudi vodstvo kluba, potem smo prepričani, da bomo ha Jesenicah kmalu dobili močno košarkarsko središče. napadalci Sečko, Zelko, Milenkovič, Mavčec, Matjašec, Erjavec, Potočnik In Sarotar. Moštvo v spomladanskem delu tekmovanja nima posebnih ciljev. Edina želja je, da bi ostali v tej ligi, kar je že velik uspeh. Igralci Sobote so tako disciplinirani, da bi jih lahko dali za vzor mnogim drugim nogometašem. Trenirajo redno in si na treningih mnogo prizadevajo. Nihče tudi ni bil kaznovan, niti opominjan. Sicer pa so igralci med seboj veliki prijatelji, kar kažejo tudi na igrišču in prav zaradi tega so možni uspehi, katere vsi Sobočani željno pričakujejo. Pri Izoli: ni telovadnice V razgovoru s priljubljenim tre-nerjem-amaterjem NK Izola tov. dr. Černetom smo zvedeli naslednje: »S pripravami na spomladanski del prvenstva v slovenski ligi je Izola pričela 20. januarja. Lahko bi pričeli že prej, vendar so bile vmes ifnančne težave, kajti nimamo niti toliko sredstev, da bi si nabavili najnujnejše rekvizite za zimski trening, kot so copate, trenirke in podobno. Slabo vreme nam je preprečilo, da bi prej odšli na igrišče, v telovadnici, s katero razpolagat ' društvo »Partizan«, pa nismo do^J bili prostih ur kadar bi nam to ustrezalo. Februarja bomo že pričeli s prijateljskimi tekmami, da bi se moštvo čimbolj vigralo. V spomladanskem delu prvenstva bo precej težko sestaviti enajstori-co, kajti kar 5 standardnih igralcev bo odšlo na odsluženje vojaškega roka. Vstopili bodo mladi igralci in tako nam oreostane edino to, da imamo pred očmi en sam cilj — ostati v slovenski conski ligi. Nastopali bodo naslednji igralci: Lesjak, Kleva, Santin, Erceo, SorgO, Radovič, Marchesan, Lukin, Boroje-vič, Černe, Božič, Sosič, Žabkar, Muženič, Bera, Lenardič, Kovačič, Hren, Gabrijelčič in Babič. Mimo teh imamo na razpolago tudi 30 mladincev, ki tekmujejo v primorski podzvezi in so v jesenskem delu zasedli na prvenstveni lestvici drugo mesto.« Tako torej — dva kluba gojit* veliko željo, da bi si zagotovila obstanek v slovenski conski nogometni ligb poleg njiju pa se žilavi Trboveljčani nadejajo mnogo večjega uspeha: pridružili so se mariborskemu Braniku kot kandidati za naslov slovenskega prvaka. Ali se bodo želje vsem izpolnile? ODRED - tokrat drugače Kako je z Odredovci privatno? — Gledalci hočejo dobro so,en e ne telovadnice. Nekaj tednov se bomo pripravljali kar v Ljubljani, po- V torek je bil v Ljubljani sestanek prijateljev Odreda, katerega se je udeležilo nepriča- tem pa bomo šli p Primorje odigrat kovano veliko število ljubite- nekaj tekem. Nastopilo bo tudi ne-Ijev nogometne igre in prija- kaj novih igralcev, saj se je spisek teljev tega kluba. Kaže, da smo le-teh precej vzpremenil.< vajeni o Odredu govoriti samo Ko so nekateri prijatelji kluba zvezi z zadnjim mestom na vpraševali, kako da ta ali oni igralec igra tekme lestvici, vendar se je tokrat izkazalo, da je problemov mnogo, težav prav tako, in kar je najbolj važno, dobre volje tudi sedaj ne manjka. Zadnje mesto na lestvici je dejstvo, ki ni nič privlačno, a venomer na ustih in v mislih pri prijateljih Odreda. Redkokdaj pa smo se vprašali, zakaj, kako to, kdo je kriv? Nekako tako se je pričel sestanek prijateljev kluba Odred. Zares, položaj o jeseni ni bil rožnat. Igralci so pričeli z igranjem leta 1958 v februarju in vse do decembra niso imeli prav nič počitka. Seveda je vse prijatelje kluba bolj zanimalo, kako bo spomladi? Odgovor trenerja tov. Kokotorifča je bil dokaj vzpodbuden. »5 treningi smo pričeli na prostem, ker nam žal ni uspelo dobiti nobene primer- Odredovci v Ljubljani niso našli primerne telovadnice, zato so pričeli s treningi kar na prostem. Toda ta posnetek kaže še prizor s tekme Odred : Rijeka, ki je bila zadnja v pretekli sezoni precej malodušno, smo slišali zanimiv odgovor, tRes je, da je bila igra Odreda o II. ligi od začetka do konca požrtvovalna. Res pa je tudi, da so nekateri igralci igrali bolje, drugi pa slabše. Zakaj? Morda bo dovolj, če povemo, da živi nekaj Odredooih igralcev o zelo slabih pogojih, Klančišar sploh nima stanovanja — živi o sobi, kjer se sprehajajo podgane. Medved stanuje v neki gostilni, kjer ob sobotah prepevajo do jutra in mora zaradi tega hoditi spat drugam. Nič dosti bolje ni z Bergincem. Še bi lahko naštevali take in podobne primere, vendar je to dovolj, da lahko razumemo, če ta ali oni včasih ni »ej-bolje razpoložen. Nogometaši se tudi ljudje! Kakšna pa je disciplina Odredo-vih nogometašev? Ni takšna, kakršna bi morala biti! Na treningu bi bilo treba več požrtvovalnosti in volje. Za primer naj navedemo tudi to, da so bili tudi nogometaši povabljeni na sestanek s prijatelji kluba, pa ni bilo niti enega, razen Vojnova. Gledalci so imeli precej besede o tem, da sojenje ni zadovoljivo. Bili so celo talci, ki so predlagali, naj Odred pokliče mednarodne sodnike, stroške zanj pa bi poravnali gledalci. No, take želje so brez smisla, saj vemo, da znajo naši sodniki prao dobro opraviti svojo nalogo. Res pa je, da včasih tudi sodnikom izpod-leti... Kakšne so perspektive za spo-mladinski del tekmovanja? Po mnenju trenerja Kokotoviča položaj ni brezupen. Odred po svojem znanju zasluži mesto v tem tekmovanju, mimo tega pa tudi razlika o točkah na lestvici ni taka, da bi je ne bilo moč nadoknaditi. Vse kaže, da bomo 15. mrca, ko bo na sporedu L kolo, lahko gledali prenovljeno Od-redovo enajsterico. Tokrat bomo videli, če je bil optimizem upravičeni V. 2. Na državno prvenstvo o Subotico sem potoval kot glavni favorit na ovirah, pa tudi na 100 m sem upal na solidno mesto. Pecelj in Jovančič kot tedaj najhitrejša tekača sla ml kasneje priznala, da sta o pričakovanju hudega obračuna med seboj name premalo računala. Po žrebanju prog sta menila, da jima je bil žreb naklonjen. Tekla sta. drug poleg drugega na prvi in drugi progi, jaz pa sem dobil šesto. Med tekom sta pazila drug na drugega, na šesti progi pa sem jima malo pobegnil. Nov slovenski rekord 10,8 in dvakratno državno prvenstvo, to je bila lepa bilanca. Zame je bil to velik uspeh, kajti to je bilo prvo osvojeno državno prvenstvo. Prav malo je manjkalo, da nisem zmagal še na 200 m. Na cilj sva prispela s Pecljem istočasno in sodniki so precej časa ugotavljali, kdo je prvi in kdo drugi. O mednarodnem prvenstvu Beograda ni kaj posebnega povedati. Zmagal sem v šibki konkurenci in, bolj kot tekmovanja sem se veselil slike, ki mi jo je podaril nek beograjski fotoreporter. Reporter je res v pravem trenutku ujel start in s to sliko sem se pojavil kasneje na prvi strani almanaha Atletske zveze Jugoslavije. Eno najbolj žalostnih poglavij naše atletike pa je bil dvoboj proti Švedom v Beogradu. Osebno se ne spominjam, da bi biti kdaj tako tepeni, kot smo bili takrat. Nobene zmage in vsega skupaj tri druga mesta, to je bila bilanca po dvodnevnih borbah. Svojega teka ne bi smel izgubiti, pa sem ga le, Lundberg, sicer specialist za skok ob palici, toda tudi na ovirah med najboljšimi v Evropi, me je potolkel predvsem s svojo rutino. Imeli smo namreč močan protiveter in Šved se je znal nad ovirami nizko vleči, jaz pa sem tekel — kljub olimpiadi še vedno zelenec — bolj pokonci in sem se moral tako boriti z močnejšim zračnim uporom. O tem, kakšni so bili pogoji, najlepše govorijo rezultati: Lundberg 15.0, Lorger 15.1, Izraelsson 15.9, Zupančič 16.5. Ob tem porazu lahko ugotovim še to, da je bil to zadnji poraz, ki sem ga doživel v kakšnem reprezentančnem dvoboju'Jugoslavije, V mnogo lepšem spominu pa imam seveda dvoboj proti italijanskim atletom o Zagrebu. To pa zaradi naše zmage tn mojega prvega mesta, ki mi je prineslo tudi posebno nagrado, precej veliko torto. Čas 14.? je zadostoval za zmago proti italijanskim tekmovalcem. Tistega leta se ni pripetilo nič več takšnega, kar bi pretreslo svet, v mojem merilu seveda. Morda naj omenim še to, da sem bil zelo zadovoljen, ko sem prejel od ^Poleta« pokal kot najboljši slovenski športnik v letu 1952. Kmalu bi bil pozabil povedati še zgodbico o edini nagradi, ki sem jo dobil po povratku z olimpijskih iger. Od tovarne Metka v Celju sem dobil precej velik zavoj. Še danes ne vem, kaj je bilo v njem. Tedaj sem stanoval v celjskem gostišču >Ojstrica<. Tisti zavoj sem pač dobil, šel na večerjo in po večerji malo na sprehod. Komaj sem prišel do ^Ljudskega magacinac, sem opazil, da sem tisto nagrado pozabil v iOjstricU. Takoj sem se vrnil, toda prepozno. O zadevi ni bilo ne duha ne sluha in moja nagrada — kakšna, žal tudi ne vem — za Helsinki je ostala po moji lastni zaslugi več kot simbolična. Sezono 1953 sem štel kot Izrazito medsezono, kot razdobje med olimpijskimi igrami in evropskim prvenstvom-Manj sem treniral in manj nastopal, čemur pa je v precejšnji meri pripomogla tudi poškodba. Začetni rezultati so bili tako skromni, da sem moral od trenerja in drugih preslišati marsikaj. Prvi rezultat na 100 m je bil kar 11.5 in tudi na ovirah se precej časa nisem mogel spustiti pod 15 sekund. Prva velika prireditev so bile obnovljene balkanske igre v Atenah. Ob koncu junija smo odrinili v Grčijo. Najprej naj nekaj povem o olimpijskem stadionu o Atenah. Ta imenitna marmornata zgradba, ki so jo Grki napravili po vzoru antičnih stadionov za prve moderne olimpijske igre leta 1896, je sicer prekrasna, toda za tekmovanje kaj neprikladna. Stadion je namreč zelo dolg in zelo ozek. Ovinki so strahotno ostri, proga pa se od starta do cilja vzpenja za vel kot pol metra. S tem sem imel velike težave, še slabše pa se je godilo tekačem na srednje in dolge proge, ki so prvikrat nastopili na tem stadionu. Opravičil sem svojo vlogo favorita in postal balkanski prvak s skromnim rezultatom 15.1 Presenečenje zase je tudi atensko občinstvo. Tako temperamentnega atletskega občinstva doslej še nisem spoznal Pri vsem tem pa je to tudi fair občinstvo, ki pozna rezili- j tate bolj, kot gledalci v večini držav, kjer sem dotlej go- N \ Komentar o ligi v hokeju na ledu Lov za drugim mestom SOLIDNA KVALITETA « mDA^BORBA ^ DOBER PLASMA ČE BI da tovo od ostalih drugo ski, je večkrat zatrdil, da bi Ljubljano od vseh jugoslovanskih moštev ob dobrih vremenskih pogojih v eni sami sezoni zanesijix>o pripeljal na vodilno mesto. Res je, da TV) J« prizor Iz dvoboja med Jesenicami in Ljubljano, ki bosta bržkone zasedla vrh lestvice 'te morda nastala zaradi ^amrnjave Partizan InLjiib- vodilno~mesto. Res 'je, 3* ‘Ljiibljan- fjti h' S 'srebri; praviti tudi največjo senzacijo. Ali jim moremo letos napovedovati letošnjega prvenstva. Jeseničani imajo že nekaj let dobre pogoje ’ ’ " trene __ w spoznanja, Je bori z osnotmimi teža-Sele takrat bomo govorili o borbfhi — a ne surovi igri — ko bodo hokejisti dobri drsalci, duhoviti v preigravanju z gumijasto ploščico in ko ne bodo poznali strahu. Ce hočemo presojati kvaliteto na-'ih moštev, ki tekmujejo v zvezni 'gl, moramo predvsem ločiti moštvo Pšenic od vseh ostalih udeležencev nimajo resne konkurence v letošnjih prvenstvenih borbah. Njihovo najboljše orožje sta hitrost tn ostrina o tari. Dirigent moštva je >lisjak< Cene Valeniar, ki je po našem mnenju Za zdaj najboljši hokejist o državi. Ro njegovih sledeh stopata mjfdi tazMrivi Felc foi neiign&Til i tšler. Zagrebčani, o katerih nismo slišali po končanem lanskoletnem tekmovanju ničesar več, začeli delati zmedo? Napovedovali »mo jim, tako kot Crvenl zvezdi,, mesto pri dnu lestvice. Odšli so p Beograd, odigrali dve tekmi in pobrali 4 točke! Tašmaj-dan, ki je morda trenutno od treh skii etno ledeno ploskev in trenerja *e pr{družtmo še Smoleja, je beograjskih, — pri vsem tem pa so tudi sami ta- fore, m]adi rod o novem pomlaje- moral položiti v™Je .p ^ ’ ko vneti za hokej, kot jim nareka neJ hokejskem moštvu Jesenic pre- kar nas je fJf enJnl °J tradicija. Vsa ostala moštva^ pa mel rodilno mesto. Ko bo za ka- da se tudi leda poteguje Tnflirtdrvnnn uspeh o tem lovu za drugo mesto? S turneje v Beogradu so prinesli 4 točke, na kar »o tudi računali. Kaže, da imajo dobro zamišljen načrt, vendar sami — kot smo slišali — neradi govorijo o svoji razvrstitvi na lestvici. Pravijo le to, da bodo zadovoljni t častnimi rezultati, razvrstitev na lestvici pa prepuščajo T radicija hokeja je kljub "dobrim pogojem — med ie- kršnohAi meddržavno srečanje zvez pod vrhom. Tašmajdan P° SI pruio- imma reprezentantov po večini iz ______________ hnbeiMnrr, i? nasirrotnih taborov zaostajajo ..._______ Ijala za Jeseničani, ki so . bili celo mednarodni sloves. Jesenice favorit številka 1 Ko govorimo o razvrstitvi moTtev na prvenstveni lestvici in ob tem že skoraj napovedujemo novega pr- imena reprezentantov po hokejskega moštva Jesenic. Dirka ostalih moštev Prvo mesto je torej oddano. Kaj pa ostala? Najčastnejše je prav go- Slovenski strelci In proslava 40-lelnice ZKJ In SKOJ Kaši sfoelci sne J prvimi. | Že ob lanskem plenumu Strelske P zveze Slovenije smo se dotaknili (■ nekaterih bistvenih točk progra-P ma, ki naj bi ga v letošnjem letu ■ izvedle strelske organizacije na Ko že govorimo o tako množičnem tekmovanju, ne moremo mimo ska zveza Slovenije je namreč določila posebno komisijo, ki bo oce- nem ~ "j”V, J njevala naslednje dejavnosti strel- ^J^ljenos^i Se organizaci- je pri izpolnjevanju načel, ki jih j^e skifa družin: B aktivnost in uspehi pri prido- ■ upoštevan* * spored* "številnih 'tek- M™nju novega članstva, posebno iz P movanj v pfastitev 10-letnice vrst mladine in žena, ■ ZKJ In SKOJ. ■ udeležba članstva na prvenstvih Lahko pa rečemo, da je strelska SD, ki so predpisana s programom organizacija med prvimi športnimi tekmovanj SZS, Organizacijami, ki so sestavile program svoje dejavnosti v počastitev te, za naše narode tako pomembne obletnice. Zato je prav, da se nekoliko podrobneje dotaknemo vseh nalog, ki so jih ali naj bi jih prevzele strelske družine, občinski in strelski odbori, na čelu s Strelsko zvezo Jugoslavije in Slovenije. Republiške strelske zveze bodo namreč glede tega delale z roko v roki s svojim najvišjim zveznim forumom in seveda tudi po njegovih navodilih. V čem pa je jedro te akcije, ki jo namerava izvesti Strelska zveza Slovenije?. Predvsem gre za aktivno množič- ocveua mul zn najsirsu pripadnikov ostalih športnih, množičnih in političnih organizacij pri strelskih tekmovanjih. Gre torej za resnično množično izvedbo strelskih tekmovanj, ki naj bi jih strelske družine organizirale v svojem območju. Razumljivo je, da bodo morale strelske družine začeti s to akcijo takoj, kajti tekmovanje ne obsega samo strelskih nastopov, temveč tudi ugotavljanje organizacijskih sposobnosti in podobno^ Tista družina, ki bo izpolnila vse naloge In dosegla z njimi največ uspehov, bo proglašena za najboljšo strelsko družino v Sloveniji v letu 1959. In kakšne so točke, ki bodo prl-He v poštev za ocenjevanje? Strel- število ostalih tekmovanj SD in udeležba na njih, B ustanavljanje strelskih sekcij po šolah, podjetjih, ustanovah in v predvojaški vzgoji, B redno plačevanje članarine in izpolnjevanje drugih obveznosti do strelske organizacije, B izvedba množičnih strelskih tekmovanj z zračno puško v času od 1. aprila do 31. maja. Namen SZS je, razen članstva strelskih družin, v tekmovanja vključiti čim več pripadnikov »Partizana«, športnih društev, _ mladin- ostalih množičnih organizacij. Tekmovanja bodo seveda ločena po posameznih organizacijah, strelske družine pa bodo poskrbele za takšen program, da bo omogočena udeležba kar največjemu številu državljanov. V podrobnosti glede posameznih tekmovanj se ne bomo spuščali. Pri tem namreč ne gre za doseganje rekordov, temveč bolj za to, da se naše delovne ljudi in mladino čimbolj približa strelski organizaciji ter jih seznani z njenimi plemenitimi stremljenji, kajti prav ob 40-letnici ZKJ in SKOJ naj bi naši državljani pokazali neuklonljivo pripravljenost stati na braniku svoje socialistične domovine. sprejel lanski kongres telesne kulture v Beogradu, i o je namreč ponoven dokaz, da se ta, po številn članstva skoraj najmočnejša športna organizacija v domovini, prav dobro zaveda nalog in odgovornosti do vzgoje mladine in delovnih ljudi nasploh! Dlopter že na delu Komaj so strelske družine dobile navodila za organizacijo tekmovanja v čast 40-letnice ZKJ in SKOJ, že se pri nekaterih kaže velika razgibanost. Za dober vzgled lahko služi SD Diopter iz Ljubljane, ki je že v decembru ustanovila na osemletki na Rakovniku pionirskosirelsko- sekcijo in se je vanjo vključilo najprej nad 70 pionirjev. Okrog 50 teli je že začelo z redno vadbo, ki jo vodijo znani tekmovalci Jež, Dimic, Planinc in drugi. Hkrati pa je član dru- V • I * _ ___ i ■> I u” _____J _ Lv L/ IV ClYj J LICI JL CZO /1 ISA. JLlktl V I LVJ l-t«. podjetja Elektrotehna. Odbor po- meči, ki jih hoče na vsak način ujeti družinice je dal na razpolago naj- na drugem mestu. In Partizan? Mia-nujnejša sredstva, člani pa so si kar di, novi igralci, ki jih trenira Luče dobro uredili sobno strelišče, ki je 2itnik, še nimajo potrebnih izkušenj, dan za dnem polno navdušenih čeprav so dobri drsalci, ki bodo mor-+,vrii ^rav Jesenicam v nekaj letih re- žakoi •dLv torej — letos razpolagamo s takitn številom odličnih igralcev, da lahko gledamo nekoliko bolj optimistično na dogodke v Dorimtm-nu. Kar ne bo uspelo enemu, bo morda dragemu. Treba pa bo pokazati vse sposobnosti in zvrhano mero borbenosti, kajti tudi mala bela žogica je okrogla .. Evropsko prvenstvo v Beogradu Namiznoteniška zveza Jugoslavije je sprejela organizacijo evropskega prvenstva, ki bo od 3. do 10. aprila leta v Beogradu. To je gotovo lepo priznanje jugoslovanskemu namiznemu tenisu, ki je v zadnjem času dosegel toliko pomembnih uspehov. Zvezni kapetan Zlatko Weiler je že objavil načrt o pripravah jugoslovanskih reprezentantov za svetovno prvenstvo v Dortmundu. Naša reprezentanca bo določena po treh zveznih turnirjih, na katerih bodo sodelovali vsi kandidati. Prvi turnir bo 30. in 31. januar ja v Beogradu, druga dva pa februarja in marca v Ljubljani, oziroma v Beogradu. Pred odhodom na prvenstvo pa bo imelo 8 najboljših igralcev krajše skupne priprave v Beogradu in pred svetovnim prvenstvom bo- na-prveu- stvu Belgije. stavljajo tistega, kar so pred ne- prav tako sposobni marsikaj napra-kaj leti in da »o najboljši romunski viti. Haran gožu in Vogrincu bi tudi Šport krepi njihovo družabnost Obisk pri športnikih žeteiniške tiskarne — izživijajo se ob različnih panogah — Loh to bi jih posnemali Kdor bi rad zvedel kaj več o športnem življenju v ljubljanski Železniški tiskarni, mora obiskati kolektiv dopoldne ob desetih. Takrat imajo namreč pol ure odmora. Vendar bi se zmotil, kdor bi mislil, da bo našel uslužbence za mizami s kosi kruha v rokah. Večina namreč temeljito izkoffist^ prosti čas in se v odmoru dodobra razgiba ter naužije svežega zraka. Pred dnevi smo obiskali športnike tega pri zadevnega kolektiva. Igrišče za odbojko na dvorišču Direkcije železnic je bilo pod snegom. Toda dobra ped snega ni mogla zj l a v/ v* . ^ ^ v* — j -- cz: — ' preprečiti, da se na igrišču ne bi pojavili ob desetih najbolj navdušeni odbojkarji. Seveda so prišli z lo-patamii in v nekaj minutah je bil prostor očiščen, paitUU M uti v rvti j Ujfiutviu.u. f' l ------- moštvi pa hitro pripravljeni za igro. Nikogar ni motilo, da je igrate na vsaki sirarn po 7 igralcev. Včasih jib nastopi tudi več, ostali pa so gledalci. S 55 LETI PRVO SREČANJE S ŠPORTOM Ne smete pa misliti, da nastopajo te mlajši igralci. Starejši so skoraj bolj navdušeni. 55-letni stereotiper Kozjak Alojz pred dvema letoma pravzaprav ni^ vedel, kaj je šport. Sedaj pa ne mine dan, da se mož ne bi v odmoru razgibal z odbojko. Vendar pa ni ostal te pri tem, ampak ga je šport tako pritegnil, da je pričel delati tudi v domačem »Partizanu«. Log pri Brezovici |e tako dobil Člana, na katerega najbrž ni računal. Vsaj po starosti ne. Čeprav drugi niz še ni bil končan, je bite treba zaključiti. Morali so se vrniti na dete. Nasmejanih obrazov in v živahni razpravi o tekmi so odhajali na svoja delovna mesta. Prav gotovo jim je za tem hitreje minil preostali delovni čas. Tudi direktor Milan Košir je bil med njimi. Že spotoma nam je pripovedoval: »Da je športno življenje pri na« tako razgibano, je velika zasluga organov delavskega upravljanja, ki So vedno pokazali razumevanje. Seveda smo znali ljudi tudi navdušiti in še preden je prišel predlog za polurni odmor med delom, smo pri nas že uveljavili io novost.« ZACELI IN NE ODNEHAJO ■ »Od kdaj pa je športna dejavnost pri vas tako živahna?* »Pričeli smo že takrat, ko je bite športno življenje v sindikatih še pestrejše. Ko je potem vse to pri ostalih zamrlo, smo mi še vedno vztrajali. Na dvorišču smo si uredili igrišče za odbojki) ih se V popoldanskih uirah večkrat zabavali. Lani smo uvedli polurni odmor in tako lahko v tem času. malicamo in se vrh toga še nekoliko razgibamo.« ■ j AU imate le igrišče za odbo jko?* »Igramo odbojko, namizni tenis, nogomet, kegljamo in streljamo. Za zdaj v času odmora igramo te odbojko. Toda posebno poleti postaja problem prostora vse bolj pereč. Ljudje se vedno bol] navdušujejo im včasih nas je kar za dve izmeni v odbojki. Vsak bi rad igral in nihče- noče stati ob slraini. Prav zato je postala potreba po novih napravah. Lani smo uredili še igrišče za badminton, letos pa imamo v načrtih prostor za balinanje in strelišče. Ker se zadovoljimo s preprostimi napravami, nam bo to gotovo uspete, tembolj, ker je na dvorišču dovolj prostora. Sicer pa potrebujemo tudi gledalce, ki nas vzpodbujajo. Med nami so navdušehi kegljači, vendar nam doslej ni uspelo dobiti kegljišča, ki bi ga lahko vsaj enkrat na teden uporabljali. Morda se nam bo kaj kmalu posrečilo tudi to.« OB IZLETIH TUDI TEKME ■ Kaj pa srečanja z ostalimi kolektivi?* »Tudi teh ne manjka. Vsako loto priredimo približno 5 dvodnevnih izletov, ki so združeni z raznimi športnimi tekmami. Lani smo izlet na Bled izkoristili za tekmo naših nogometašev z blejskimi. Ko smo se pomerili s športniki iz Borovnice, smo si ogledali še Pekel. Posebno zanimivo je bilo na izletu na otoku Pagu in Novalji. Prosili smo domačine, če bi lahko uporabljali odbojkarsko igrišče. Najprej nam niso dovolili, Češ, da jim bodo »sindikalisti« pokvarili športne naprave. Potem so se le omehčali in nas tudi prosili, da smo odigrali z njimi tekmo. Zvočniki po mestu so na ta nastop vabili gledalce, ki se jih je zbralo precej. Pokazali smo jim, da znajo tudi »sindikalisti« igrati in smo zmagali s 3:1. Pomembnejše je seveda, da smo se prijetno razvedrili in da so nas še povabili. Seveda pa na noben izlet ne pozabimo vzeti s seboj žoge, badminton in drugih Športnih rekvizitov. Tako »e na svežem zraku prijetno razvedrimo. S tem pa se krepi tudi medsebojno prijateljstvo in družabnost našega 90-članskega kolektiva. Posebno zanimanje vzbujajo seveda tekme med starimi in mladimi. Starostna meja je 35 let.« Tako torej živijo športniki Železniške tiskarne. Najbrž bi lahko marsikateri kolektiv našel dober vzor pri njih in jih posnemal. Primer v tem kolektivu kaze, da ni vedno dobro reči, da med starejšimi ni zanimanja za šport. »Ce slučajno veš za kakšen kolektiv, ki bi se rad pomeril z našimi športniki, na} se nam javijo in radi jih bomo obiskali,« nam je še dejal oh slovesu tov. Milan Košir. ifl» CjT» olimpijski kandidati Alenka Hudobivnik Kdo ne bi poznal me najboljših slovenskih, pa tudi jugoslovanskih atletinj Alenke Hudobivnik? Vedno nasmejana — le kadar jo boli zob, se drži malo bolj kislo — je nekakšen dobri duh v ekipi Odreda in povsod, ati na stadionu, na treningu, in tekmovanjih ali na potovanju, je okoli nje vedno dovolj smeha. S tem pa seveda ni rečeno, da ni tudi resna. Pravijo, da je kar resna pri sov jem študiju germanistike, pa tudi trener je z njo še kar zadovoljen. Že nekaj let sodi med najboljše metalke diska v državi in njeni dosedanji rezultati (najboljši meri 45.44 metra) so ji prinesli tudi uvrstitev med olimpijske kandidate. *Res bi šla rada o Rim.* To »o bile njene prve besede, ko je izvedela, da je tudi med kandidati ta olimpijske igre. Seveda pa se je že o istem trenutku zavedala, da pričakujejo tisti, ki so jo uvrstili' t vrsto onih, ki bodo čez leto in pol dobili potni Ust za italijansko prestolnico, tudi od nje še precej več, kot je pokazala doslej v atletski areni. »Vem, da sem še precej daleč od Rima. Razen tistih neka) kilometrov zračne ati pa železniške linije od Ljubljane do Rima mi manjka tudi še nekaj metrov pri mojih rezultatih. Za zdaj nisem še niti na 45 m tako zanesljiva, da bi jih dosegala na vsakem tekmovanju. Za Rim. pa bo treba vsekakor večkrat dosegati tudi po 4? ali 48 m.* »Nisem noben atletski fanatik ali asket, toda kljub temu obljubljam, da bom trenirala več kot doslej in upam, da se bo to poznalo tudi na mojih rezultatih.* Toliko naša olimpijska kandidatka sama. Sedaj pa dovolite še mnenje nevtralnega opazovalca: Omenjenih 4? m ali 48m z 1 kg težko okroglo ploščo za Hudobivnikovo ni nemogoč rezultat. Seveda pa obstaja tudi tukaj tisti znani »če*. Če bo res držala obljubo in če bo trenirala več kot doslej, potem bosta skupaj s trenerjem prof. Šturmom verjetno uspela. Torej — če... kegljanj e 8 Še teden dni nas loči od letošnjega prvenstva moških ekip v repu-8 bliski kegljaški ligi. Le-ta bo letos nekoliko več'a, saj bo imela 16 8 članov, kajti v njo sta se na novo uvrstila Gradis z Jesenic in Kon-• struktor iz Maribora, medtem ko bo morala ljubljanska Ilirija letos 8 tekmovati v zahodni conski ligi. Člani kegljaških klubov, ki bodo so-8 delovali v tej ligi, se letos, vsaj kot slišimo,, niso začeli zgodaj pri-8 pravljati, v zadnjem času pa so imeli nekaj prijateljskih nastopov, 8 ki naj bi jim služili za pregled posameznih moči in hkrati za zadnje 8 priprave pred prvenstvom. Pri tem smo prišli do nekaterih Zanimivih zaključkov. Na različnih tekmah so moštva pokazala veliko izenačenost, nekatera pa so presenetila celo kandidate za boljša mesta v ligi. Seveda rezultati vselej niso bili preveč zadovoljivi in dosega povprečje s posameznih tekem nekaj nad 800 podrtih kegljev. To seveda ni preveč kvaliteten povpre-eek, če pomislimo, da so mnogi tekmovalci v preteklem letu dosegali rezultate nad 840, posamezniki pa celo blizu 900 kegljev. KAKO DODO NASTOPALI? Pri Zvezi kegljaških športov Slovenije je prvotno obveljal sklep, naj ni moštva v moški republiški ligi nastopala le na 3 kegljiščih, vsako samo zase. To pa bi šlo lahko na škodo kvalitete in zanimivosti tekmovanja, saj je vsekakor bolje, če nastopata istočasno vsaj dva nasprotnika. Zato je nedavni plenum V Celju ovrgel ta sklep in je bilo končno sklenjeno, da bo prvenstvo na vseh 5 štiristeznih kegljiščih v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kranju ln na Jesenicah. Vsako tekmo bosta Poigrali med seboj dve moštvi in tako bo moč že sproti ugotoviti kvaliteto enega ali drugega nasprotnika. ALI SO EKIPE IZENAČENE? Kot je bilo lani sklenjeno, bodo moške ekipe nastopale letos tudi v ehsciplini 8 X 200 luča jev mešano, torpj vsaka ekipa pa z 8 tekmoval-Cl' Kolikor imamo podatkov iz dosedanjih prijateljskih srečanj, pa V Leningradu in Moskvi v Sovjetski zvezi so priredili dvoje petjih mednarodnih tekmovanj v smu-arskih Skokih. Prvo je bilo v Lenin-gra n, kjer je bil dosežen naslednji vrstni red: 1. Kamenski (SZ) 225 (69.5, 64.5), ' Sam°v (SZ) 224 (68.5, 69), 3. Vuorinen (Fin) 219.5 (67.5, 67.5), 4. Glass (V. Nem) '1C <69' 67), 5. Egger (A) 213 (67.5, 67), 6 Bikov (SZ) 212.5 (64, 64), 7. Habersat-er (A) 211.5 (68.5, 65). Drugo tekmovanje te bilo v Moskvi in tudi tokrat je pri-Padlo prvo mesto Nikolaju Kamenskemu, ! Je zbral 231 točk s skokoma 60.5 in 9 m. Za njim so se razvrstili: Finec Karmen 221 (60.5, 66.5), Avstrijca Haber-£atter 216 (59, 63) in Leodolter 215 (64, 60). Najboljši švedski smučarski tekač Six-ten Jernberg je bil zopet premagan. To-I?rat ga je premagal na 20 km na tekmo-Vanju v Delsboju Per Erič Larsson. Zmagovalec je dosegel čas 1:13:00, Jernberg pa j® zaostal za 43 sekund. Na mednarodnem tekmovanju v skokih ^ vzhodnonemškem Schmledefeldu Je g11 tetos najboljši skakalec Recknagel ete četrti, kljub temu, da je imel naj- vidimo, da te osmorice med sebo j še niso zadosti izenačene in da v marsikaterem moštvu zevajo praznine. Verjetno se bo to močno pokazalo tudi med prvenstvom, saj vemo, da bo mnogim klubom težko zbrati osem enakovrednih igralcev in zraven še eno rezervo. Mimogrede naj povemo, da se s takšno odločitvijo ne strinjajo tudi nekateri funkcio>-narji ZKS] (vsaj iako je izjavil predsednik ZK5J tov. Bobanac). Sicer pa počakajmo, da bodo stekle prve krogle po stezah in po nekaj kolih bomo že lahko ugotovili, ali bo izenačenost ekip v letošnjem prvenstvu boljša kot lani ali ne. Pozitivna stran takšnega načina tekmovanja pa je. da bo v redno nastopanje zajetih več kegljačev. Prihodnjo nedeljo torej bodo oživela kegljišča v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju in na. Jesenicah, na sporedu pa bo že takoj v prvem kolu nekaj prav zanimivih dvobojev. V. republiški ligi bodo letos nastopali Triglav, Maribor, Lokomotiva, Konstruktor in Branik iz Maribora, Jesenice in Gradis iz Jesenic, Ljutomer, Kranjska gora. trboveljski Rudar, Gorjanci, celjski Beton ter Gradis, Ljubljana in Zvezda iz Ljubljane, medtem ko šestnajsti član, prvak Primorske, še ni znan. 8 Kdo bo letos republiški prvak? Ali bo to ponovno uspelo Triglavu, ali morda kateri manj vidni ekipi? Presenečenja niso izključena, kandidati za na ivišji naslov pa so prav gotovo Triglav, ljubljanski Gradis, mariborski Branik in morda celo — Konstruktor. v soboto in nedeljo evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu Zn zdaj le dve ekipi Večkrat je bilo že precej govora o tem, da bi poživili kegljanje med ženskami. En korak k temu je tudi republiška ženska liga. Toda v zadnjih dneh smo zasledili prav porazno ugotovitev. Do 20. januarja bi morali klubi prijaviti ekipe za nastop v republiški ženski ligi, do tega roka pa sta se prijavili le Triglav in Gradis, medtem ko ZKŠS ostalih prijav še ni dobila. Vprašujemo se, kje sta Branik in Ljubljana, pa morda še klubi iz ostalih krajev, ki so nekaj časa precej stremeli za tem, da bi poživili žensko kegljanje. Morda so vzroki med drugim tudi v tem, da v nekaterih klubih na škodo ženskega članstva premalo skrbijo za utrditev teh ekip in za različna tekmovanja, ki bi dala tudi članicam možnost uveljavljanja. Stvar je vredna premisleka. Znano je, da so blejski in jeseniški kegljači na ledu doslej že večkrat uspešno nastopili na različnih mednarodnih tekmovanjih in so se udeležili tudi že evropskih prvenstev v tej panogi. Letos pa so se znašli pred precej odgovornejšo nalogo. Odbor za kegljanje na ledu pri Zvezi kegljaških športov Jugoslavije je namreč prevzel nalogo, da bo organiziral letošnje IX. eoropsldo prvenstvo. Ta forum je določil poseben odbor za organizacijo prvenstva in tako ima le-ta že polne roke dela, vendar se organizatorji nadejajo, da bodo vse priprave pravočasno zaključene. Prvenstvo bo po vsej i>erjetnosti — svojo besedo bo imelo seveda tudi vreme — na Bledu, sicer pa morda tudi na Jesenicah. Tekmovanje se bo začelo v soboto, 31. t. m. zjutraj in se bo nadaljevalo ter zaključilo o nedeljo. Nastopili bodo lanskoletni prvak Zah. Nemčija, Avstrija, Italija, Švica in Jugoslavija. Tekmovanje bo ekipno in bo vsaka država lahko nastopila s 4 ekipami. Skupno pričakujejo nastop nad 100 tekmovalcev. V tej igri je imela doslej največ uspeha Zah, Nemčija, najbolj razširjena pa je v Avstriji. Našo reprezentanco bodo zastopali Blejčani z 2 in Jeseničani z 2 ekipama, ki so se lani najbolje uvrstile. Vsa moštva že pridno trenirajo na Bledu in prav tako na Jesenicah. Zato upajo tudi letos na ugoden plasma, ki bo morda vsaj tak kot lani v Davosu — tretje mesto. To pa bi bil prav lep uspeh, ker bo konkurenca zelo močna. Ljubiteljem športa kegljanja na ledu še ni tako znano in zato bo za mnoge ta prireditev zelo. zanimiva, saj se bodo na ta način s to športno panogo najlaže seznanili. B. B. Indonezija : Bolgarija 0:0 Na svojem gostovanju po Indoneziji Je nogometna reprezentanca Bolgarije igrala v Djakarti z reprezentanco Indonezije neodločeno 0:0. Ruda Hvezda iz Bratislave je v Adii Abebi premagala mestno reprezentanco z 1:0. Zmešnjava v daljše skoke. Pri enem je namreč padel. Sicer je pa to edinstven primer, da bi se nek skakalec celo s padcem uvrstil tako visoko. Zmagal je vzhodnonemški skakalec Lesser. Podobna stvar se je pripetila tudi na tekmah v Oberholu, kjer je Recknagel, ki bi zanesijivb-zmagal, prav tako padel in bil tretii za svojima rojakoma Lesserjem in Wirthom. Finski skakalec Vuorinen je zmagal na mednarodnih tekmah v Malinki na Poljskem. Skočil je 68 in 69.5 m ter se tako uvrstil pred Poljake Tajnerja in Bujota. Italijanski skakalci so dosegli lep uspeh na mednarodnih tekmah v Sant Cergue. Vrstni red najboljših je bil naslednji: 1. KSrkinen (Fin) 224, 2. Gundersen (Nor) 221, 3. Zamdanel (I) 220, 4. Pennacchio (I) 216.5. Fritz Walter: Predtekmovanja na HI. svetovnem prvenstvu v košarki so se končala bolj ali manj s pričakovanimi rezultati, če izvzamemo poraz Sovjetske zveze proti Kanadi. Po tej igri je v drugi skupini nazadnje odločala razlika v koših. Zadnje kolo predtekmovanja je dalo naslednje rezultate: I. skupina: ZDA : ZAR 103:58, Formoza : Argentina 63:59. Vrstni red: ZDA 6, Formoza 5, Argentina 4, ZAR 3; II. skupina: Kanada : Sovjetska zveza 63:54, Brazilija : Mehika 78:60. Vrstni red: Brazilija 5 (211:175), Sovjetska zveza 5 (229:199), Kanada 5 (169:174), Mehika 3; III. skupina: Bolgarija : Urugvaj 65:58, Porto Rico : Filipini 76:63. Vrstni red: Bolgarija 6, Porto Rico 5, Filipini 4, Urugvaj 3. Se pred žrebanjem za finale pa je prišlo do zapletljajev. Vodstvi reprezentanc Sovjetske zveze in Bolgarije sta sporočili, da njihovi ekipi ne bosta igrali s Formozo, kjer njuni državi ne priznavata nacionalistične Kitajske in ker zastopstvo Formoze ni zastopstvo Kitajske. Takoj po tej izjavi so zagrozili obema ekipama z najrazličnejšimi sankcijami, nazadnje pa kljub temu, da stanje še ni bilo razjasnjeno, žrebali finalne tekme, toda tako, da se Bolgarija in Sovjetska zveza srečata s Formozo šele v zadnjih dveh kolih. Medtem sta Sovjetska zveza in Bolgarija še vprašali za svet v domovino, v obeh primerih pa je bil odgovor, da ne smejo igrati s Formozo. Kakšna bo reakcija Mednarodne košarkarske zveze,4 že ni jasno, lahko pa občutno kaznuje obe ekipi. Predvsem jima lahko črta vse tekme na prvenstvu, kaznuje jih lahko z globo 2000 dolarjev, razen tega pa so organizatorji, t. j. košarkarska zveza Čila, izjavili, da bodo morda umaknili povabilo Bolgariji in Sovjetski zvezi, kar bi pomenilo seveda tudi, da morata sami nositi vse stroške potovanja in bivanja, ki jih je sicer nosil organizator. Vsekakor bi pa bile sankcije lahko tudi dolgoročne, na primer tako, da bi obema državama prepovedali mednarodna srečanja in jima seveda ne bi dodeljevali raznih mednarodnih tekmovanj v izvedbo. Vse to pa so seveda za zdaj samo ugibanja in počakati moramo do konkretnih odločitev. Medtem so se že tudi pričele finalne tekme. V prvi je reprezentanca Čila v svojem prvem nastopu na prvenstvu po podaljšku premagala Formozo s 86:85, nadalje je Sovjetska zveza odpravila Porto Rico s 84:55, ZDA pa Bolgarijo s 63:58. Lipsnis 18.08 v krogli Ruski metalec Viktor Lipsnis Je do-segel v Leningradu na tekmovanju v dvorani v metu krogle rezultat 18 03 m. To je za 3 cm boljše od evropskega rekorda Ceha Skoble, seveda pa rezultat ne bo priznan kot rekord, ker je bi* dosežen v dvorani. V XII. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Simmenthal : Ignis 77:56, Motomo-rini : Lazio 93:52, Levissima : Santi-pasta 64:59, Stella Azzura : Lanco 66:38, Virtus : Reyer 104:58, Livorno : Stock 51:45. Vrstni red: Simmenthal 23, Virtus 22, Ignis 22, Levissima 21, Motomorini 19. Teniških presenečenj ne manjka Na mednarodnem prvenstvu v tenisu v Adelaidi v Avstraliji je bilo doseženih zopet precej rezultatov, ki bi jih lahko imenovali presenečenja. To velja predvsem za poraz Amerikanca Buchholza že v prvem kolu proti nepoznanemu Avstralcu Gibsonu, dalje za poraz Spanca Gimena in še za nekatere. Nekaj zanimivejših rezultatov: Gibson (Avstr) : Buchholz (ZDA) 8:6, 6:4, 1:6, 6:1, Gimeno (Sp) : Hewitt (Avstr) 6:1, 6:4, 6:4, Olmedo (Peru) : Peasce (Avstr) 5:7, 6:3, 3:6, 6:2, 6:2, Schmidt (Šved) : Laver (Avstr) 6:2, 6:3, 3:6, 6:4, Mark (Avstr) : Lundquist (Šved) 9:7, 6:4, 6:0; četrtfinale: Olmedo : Schmidt 6:4, 9:7, 3:6, 3:6, 7:5, Mark : Gimeno 6:4, 3:6, 7:5, 6:4, Fraser (Avstr) ; Candy (Avstr) 6:2, 6:4, 4:6, 6:4, Teniška zveza Velike Britanije je objavil«, da se je za evropsko cono Davisovega pokala za leto 1959 prijavilo 27 držav in sicer: Avstrija, Belgija, Danska, Egipt, Finska, Francija, Nemčija, Anglija, Madžarska, Irska, Izrael, Italija, Libanon, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Španija, Švedska, Švica, Jugoslavija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Nova Zelandija in Južna Afrika, Žrebanje parov bo v četrtek V Kolnu je bilo mednarodno prvenstvo Zahodne Nemčije v tenisu v dvoranah. Finalna srečanja so dala naslednje rezultate: moški: T3robny (Egipt) : Brichent (Belgija) 6:2, 6:4, 6:4; ženske: Merceihs (Belg) : Ostermann (Nem) 6:4, 6:4: moške dvojice: Brichant-Bungert (Belg — Nem) : Drobny-Johansson (Egipt — Švedska) 2.6, 7:5, 3:6, 10:8. Humei Zapušča ring dolgoletni evropski boksarski prvak Mednje kategorije Francoz Charles Hu-se je odločil, da dokončno obesi cesarske rokavice na klin. Francoz je 1 evropski prvak srednje kategorije do edavna, ko mu je naslov odvzel Nemec 'tehoiz. Nalijanska agencija Anisp je sestavila ra®vrstttve najboljših boksarjev na svetu v Evropi in v Italiji. Za nas so najbolj ^himive evropske lestvice, ker svetovne k° ali tako večkrat objavljamo. Iz-eček iz evropskih razvrstitev bi bil slednji: težka kategorija: 1. evropski ^tvak Johansson (Šved), 2. Cooper (VB), j. London (VB), 4. Bozzano (It), 5. Erski-e (VB); poltežka: 1. evropski prvak ^hčppner (Nem), 2. Mazzola (It), 3. Co-Diop1eT< SKUPŠČINA ŽNK »LJUBLJANA« ŽNK »Ljubljana« obvešča vse člane in prijatelje nogometa, da bo redni letni občni zbor kluba v petek, 30, I. m. ©b 18, uri v bančnih prostorih Direkcije železnic, Ulica Moše Pijade 39. Vabljeni prijatelji kluba, predvsem pa podporni člani. Odbor VAŽNO ZA BOKSARSKE SODNIKE Dne 31. i. ra. in 1. februarja bo v Mariboru zbor boksarskih sodnikov Slovenije. Ob tej priložnosti bo seminar za vse aktivne sodnike, za katere je udeležba obvezna. Na tem zboru naj se javijo: Grošelj, Pod-bevšek, Pušenjak, Remc, Antolin, Moscr, Škafar in Lajovic iz Ljubljane ter Lešnik, Rehberger, Lušenc, Ipavec, Fr. Jezernik, Belina in Blas iz Maribora. Seminar se bo začel v soboto ob 14. uri, zato naj odpo lujejo ljubljanski sodniki v Maribor z brzo-vlakom ob 7.15. Stroške za udeležbo Boksarska zveza Slovenije. Zbor sodnikov pri BZS LETO X* * * * v. Stran 7 Štev. 4 Dvigalski šport napreduje počasi, a vztrajno) (Nadaljevanje s i. strani) pr e d vsota domači plavalci. V BiH ja trenutno ISO tekmovalcev, ki redno trenirajo, žal pa imajo tudi premalo rekvizitov. Čeprav imajo v Srbiji in Vojvodini glede rekvizitov najugodlnejSe pogoje, pa ta šport kljub velikemu številu (okrog 4)() klubov) precej stagnira. Prav tu bo treba poseči vmes in narediti red, da bo ta šport dobil pravo mesto, ki mu v tej republiki tudi pripada. Še najboljši položaj je v Sloveniji, saj so prav člani ŽTAK Ljubljana začeli s smotrnim delom in ste v različnih krajih kažejo že vidni uspehi. VEC PROPAGANDNE DEJAVNOSTI Skupščina je ob koncu izrekla priznanje najzaslužnejšim funkoiot-narjem in tekmova leern, ki so prejeli zlate, srebrne in bronaste značke za svoje uspešno delo, sprejela Pa je tudi več pomembnih sklepov, ki težijo predvsem za tem, da bi se ta šport tudi množično razširil. Klubi naj bi prevzeli dolžnost vključevanja članov sindikata in mladine v ta šport, pri tem pa naj ki jim pomagali tudi republiški odbori za dviganje uteži. — Določena le bila starostna meja za mladince, in sicer od 1& do 30 let. Mladinci pa se bodo udeleževali tudi članskih prvenstev, če bodo izpolnili potrebne članske norme. — Pogoj za udeležbo na državnem prvenstvu bo izpolnitev določenih norm že v rekublikah. — Odbor za dviganje uteži bo razen tega tudi letos organiziral stalno tekmovanje za pokal FLRJ. To bo teklo najprej v republikah, finale pa bo 25. maja, na rojstni dan maršala Tita, v čast »Dneva mladosti-!:. — Precej obširen je tudi ostali koledar tekmovanj, med njimi seveda tudi nastopi v čast 40-letnice ZKJ in SKOJ. — Skupščina je še priporočila delegatom iz posameznih republik, nat okrepijo svoje propagandno delo ter so povežejo s športnimi novinarji in časopisjem, kot je bil to doslej zelo uspešen primer v Sloveniji. Ob zaključku je bil izvoljen nov pdbor, ki ga sestavljajo Grošelj, Kos, Dolinšek, Titan, Rozman, Dolenc. Lajovic, Damjanov, Mirek, Premk ih Bančič. Tinček Hozmin diplomiral Ljubljana, 25. januarja. V soboto je znani državni reprezentant v dviganju uteži in član ŽTAK Ljubljana Tinček Rozman na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani zagovarjal svoje diplomsko delo: Že pismena naloga, ki jo je sestavil, je bila po mnenju strokovnjakov vzorna, včeraj pa je simpatični Tinček opravil diplomo s prav dobrim A uspehom. Tema, ki jo je obravna-v svojem diplomskem delu, je ^ la pač svojstvena njegovemu .športu: obdelal je namreč vse podrobnosti vadbe v dviganju uteži tor pri tem nakazal izkušnje iz dosežkov tekmovalcev v svetovnem merilu, hkrati pa je obravnaval tudi najnovejše izsledke v tem športu. Pristaši tega športa bodo prav gptovo z veseljem pozdravili uspeh Tineta Rozmana na teoretičnem področju, saj je prvi Slovenec, ki je opravil diplomo prav v tej panogi in je na ta način prvi izprašani trener za dviganje uteži1. O njegovem delu in uspešni obdelavi diplomske naloge pa so dali prav ugodne ocene tudi njegovi vzgojitelji in predavatelji, saj je celo direktor V5TV tov. Drago Stepišnik izrazil svoje presenečenje nad tem, da se je Rozman lotil te naloge z izredno natančnostjo in da lahko ocenijo njegovo delo kot odlično. Čestitkam ob tem uspehu se pridružuje tudi naše uredništvo! Izbirna tekma za sestavo telovadne reprezentance €mm iteil©se§lilw Zagreb, 25. januarja. Včeraj se je v Zagrebu pričelo izbirno tekmovanje naših najboljših orodnih telovadcev za sestavo državne repre-zentanoe, ki bo v kratkem odpotovala na turnejo v ZAR. Po prvih treh disciplinah se je prebil v vodstvo državni prvak Miro Cerar (28.75 točke), sledijo Caklec in Petrovič (28.10), Petek (27.65), Sabo (27.00' itd. Cerar zaradi poškodovane rame verjetno ne bo nastopil na vseh orodjih, vendar je že v prvih disciplinah, kjer je nastopil, prepričljivo dokazal, da nesporno me se bodo nadaljevale jutri. Danes so bile končane izbirne telovadne tekme za sestavo državne reprezentance, ki bo v kratkem odpotovala v ZAR. Po končanih tekmah ja načelnik »Partizana« Jugoslavije tov. Tatalovič določil državno reprezentanco, ki je sestavljena takole: Cerar, Caklec, Petrovič, je danes naš najboljši telovadec. Tek- Namizonteniški turnir za »Strojnikov memorial« 130 prijateljev bele žogice v Ljubljani Ljubljana, 25. jan. — Tretje namiznoteniško tekmovanje za »Strojnikov memorial« sodi prav gotovo med najboljše, kar jih je bilo doslej. Več kot 130 igralcev iz 16 klubov Slovenije in Hrvatske se je borilo v dvajsetih disciplinah. H kvaliteti tekmovanja so prav gotovo precej prispevali mladinska državna prvaka Danica Nikolič in Jazvič, najboljši tekmovalci Opatije ter najboljše jugoslovanske mladinke, ki so na zveznem treningu v Kranju in so se udeležile tekmovanja. Šest naslovov v šest krajev V ekipnem tekmovanju je bilo na sporedu šest disciplin. Navadno se je dogajalo, da je kakšen klub prevladoval v več disciplinah. Tokrat pa se je zgodilo, da je šest. naslovov ekipnih prvakov odšlo v šest različnih krajev. Pri moških je bila Ljubljana med 16 ekipami najboljša. V polfinalu so Sat začetek - dober konec? Ljubljana, 25. jan. Danes je bila na pomožnem igrišču Odreda prva letošnja nogometna tekma, ki so jo ljubitelji nogometa že komaj čakali. Kratek odmor, ki so ga imeli nogometaši, pa seveda tudi gledalci, jle končan. Vse, kaže, da bomo sedaj spet lahko gledali nogometne tekme, za sedaj seveda samo prijateljske, čez nekaj tednov pa se bo spet pričela borba za točke. Razumljivo, vse te tekme sodijo v priprave na prvenstveno sezono. / Odred : Ljubljana 1:1 (1:1) Izredno lepa i.n sončna nedelja je privabila na igrišče najbolj vnele nogometaše nogometne igre, saj sta se prvič v letošnji sezoni predstavili moštvi Odreda in Ljubljane v naslednjih postavah: Odred: Babnik, Medved, Becič (Udovič), Limo, Berginc, Kiančišar, Gruden, Virant, Oblak (Velkavrh), Kranjc, Plastič. Ljubljana: Istenič (Erič), Trinko (Čretnik), Zorko, Nikič, Sobolj, Djukič, Djokič, Brezigar. Belič, Erman (Stojanovič), Hanneman. Sodnik: inž. Skalar. Gledalcev okoli 500. Igrišče blatno in težko za igro. 2c začetek tekme je pokazal, da sta moštvi pravzaprav prvič na igrišču. Posebno napadalci niso znali pokazati žogi pravo pot in gledalci so nekajkrat razočarano negodovali. Kljub temu je bilo moštvo Odreda nekoliko boljše, igralci v rdečih dresih so bili gibčnejši in nekoliko bolj prodorni. Vse to pa ni rodilo nobenega rezultata, do-ikler ni v 13. minuti Berginc pritekel z žogo iz svoje polovice igrišča pred vrata Ljubljane in lepo podal žogo Oblaku. Tomu ni bilo težko zadeti vrat — 1:0. Kazalo je, da bo Odred začel napadati bolj premišljeno in nokaj-Icrat je Oblak, katerega se menda res drži velika smola, zamudil nekaj stoodstotnih priložnosti. V 21. minuti smo videli lepo akcijo Odreda, ki se jc pričela -pri Klanči-šarjn, le-ta je podal žogo Kranjcu, ta pa Oblaku, ki je približno s 3 m streljal in zadel vratnico. Isti igralec je nekaj minut za tem spet zgrešil vrata Iz neposredne bližine. Moštvo Ljubljane je vedno bolj ■prevzemalo igro v svoje roke in v 29. minuti je mladi Becič zagrešil usodno napako. Z nepotrebnim preigravanjem je izgubil žogo, ki jo je dobil Brezigar in jo brez težav porinil mimo nemočnega Babnika v vrata — 1:1. Vsi so pričakovali, da bo igra v drugem polčasu bolj zanimiva, vendar je blatno igrišče in pa slaba kondicija igralcev storila svoje. Odrcdovei so vedno bolj popuščali, medtem ko je moštvo LjtSdjane večkrat nevarno napadlo Od redova vrata. Zadnje minute so spet pripadle Bežigrajčanom, vendar vse to ni izpremenilo rezultata. Z igro ljubljanskih rivalov nikakor ne moremo biti zadovoljni. Razočaranje velja predvsem moštvu Odreda, ki je spet pokazalo pre-maijihno mero požrtvovalnosti. Novi igralci, ki so tokrat prvič nastopili pred ljubljanskim občinstvom, niso pokazali nič posebnega. Becič je bil slabši v obrambi in je tudi krivec edinega gola, ki so ga prejeli Odiredovci, Velkavrh se ni znašel na blatnem terenu, pa tudi Grudnu ne ustreza mesto na krilu. Se najbolje se je izkazal Plastič, ki je z nekaj hitrimi prodori po krilu pokazal, da bi bil koristen član napadalne peterke. Prva tekma res ni pokazala kaj posebnega in konec koncev tudi pričakovanja niso bila velika. Ostane nam le upan je, da bo morda čez nekaj tednov, ko bo šlo zares, bolje. ' . V. Ž. jim bili rasni nasprotniki Opatijčani, saj imena jazvič in Steiner že precej pomenijo. Tudi dvoboj v finalu s kranjskim Triglavom se je končal z rezultatom 5:4. Finalno srečanje pri ženskah med Triglavom in Fuži- narjem se je končalo s 5:1. Pri mladincih so brez večjib težav uspeli Opatijčani, ki so v Finalu premagali Fužinarja 5:1. Kot presenečenje pa lahko omenimo zmago jeseniških pionirjev, ki so v finalu premagali Opatijo 5:1. Kot kaže,- so to že prvi uspehi načrtnega dela, s katerim so pričeli Jeseničani v zadujem času. V ostalih disciplinah je pri mladinkah zmagal Fužinar, pri pio- nirkah pa hitija. Teran in Podobnik finalista Seveda je bilo tudi dane« y ospredju tekmovanje moških posameznikov. Nastopili so vsi najboljši slovenski igralci in naj- boljši igralci iz Opatije. Po včerajšnjem porazu v tekmovanju za pokal RTV se je Teran oddolžil Kernu in ga premagal s 5:0. Za vstop v finale je nato Teran ""premagal Strumbla, ki je kot kaže, še vedno trd oreh mlajšim tekmovalcem. Posebno dober je bil danes Podobnik, ki je najprej premagal Zajca s 3:2 in nato v odlični igri Jazviča s 3:1. Finalna igra je bila pri stanju 1:0 v nizih za Podobnika prekinjena, ker je pričel Teran krvaveti iz nosa. Pri moških B sta se v finalu pomerila Pirc in Mrgole ter je zmagal Mariborčan z 2:0. Plutova je imela pri ženskah danes kar hude nasprotnice. Najprej je morala premagati Millerjevo; nato Petračevo in za vstop v finale šc Nikoličevo. Bila je uspešna tudi v finalu, kjer je premagala Trampuževo s 3:2. Pri mladincih jc bila tokrat repriza državnega prvenstva. V finalu je Jazvič premagal Tomca z 2.0. Tudi pri mladinkah je zmagala državna prvakinja Nikolič z zmago nad Lampretovo z 2:0. Pri pionirjih je zmagal Frelih, pri pionirkah pa Krajgerjeva. Rezultati ekipno — moški: Ljubljana : Triglav 5:4; ženske: Triglav : Fužinar 3:1; mladinke: Fužinar ; Triglav 3:1; mladinci: Opatija ; Fužinar 5:1; pionirji: Jesenice : Opatija 5:1; pionirke: Litija : Odred 3:1. Posamezno: moški A: Teran : Kern 3:0; Strunibl : Sedej 3:1; Podobnik : Zajc 3:2; Jazvič : Zadnik 3:0; Teran : Strumbl 3:0 Podobnik : Jazvič 3:1. — Moški B: Pirc : Mrgole 2:0; ženske: Plut : Trampuž 3:2; mladinci: Jazvič ; Bratuž 2:0; Tomc : Steiner 2:0; Jazvič : Tomc 2:0; mladinke: Nikolič : Lampret 2:0; pionirji: Frelih : Rehar 2:0; pionirke: Krajger : Sedevčič 2:0. Za pokal RTV V okviru turnirja je bilo na sporedu tudi tekmovanje štirih ekip za pokal RTV Ljubljana. Ljubljana je premagala Triglav 3:0, Odred pa Maribor 3:2. Danes ob 22. uri se bosta v festivalni dvorani pred televizijskimi kamerami srečala Ljubljana in Odred. Turkova prva v Zagrebu Zagreb, 25. januarja. V Zagrebu je bilo danes odprto pionirsko prvenstvo Zagreba v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo več sto igralcev Hrvatske ter Hrastnika 'Im Novega mesta iz Slovenije. Pri pionirjih Je osvojil naslov prvaka Zagreba pionirski državni prvak Urbič iz Opatije. Pri pionirkah je bila najboljša Turkova iz Novega mesta. Vogrinc najboljši v Zagrebu Zagreb, 25. januarja. V okviru priprav za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu so se danes pomerili v Zagrebu najboljši zagrebški igralci. Na tekmovanju, kjer so igrali vsak z vsakim, je bil najboljši Vogrinc z dvanajstimi točkami, 2. Franic 12, 3. Hudetz 10, 4. Uzori-nac 8, 5. Hrbud 8, 6. Franjič 4, 7. Cr-njak 2 in 8. Biščan 0. Petek, Sabo, Mainkuliin in Jurjevič. Prva četverica je že zanesljivo 7 reprezentanci, medtem ko bodo ostali trije imeli med seboj še ip birne tekme. Miro Cerar sicer id tekmoval na vseh orodjih žara® poškodbe, vendar je na konju z ročaji na bradlji in v parterju prepričljivo osvojil prvo mesto m » tem dokazal svojo superiornost. Končni rezultati: 1. Caklec In Petrovič 56.20, 3. Petek 54.55, 4. Sabe 53.50, 5. Markulin 55.00. 6. Jurjevič 53.90, 7. Skaza 511.45, 8. Šrot, 9. Ga,gič, 10. Leikic itd. Cerar je dobil na konju z ročaji oceno 9.75, na bradlji 9.65, v par-' terju pa 9.50. Na mednarodnem atletskem tekmooanju r Dortmundu je bilo doseženih nekaj boljših rezultatov — 1500 m: Schvvartz (Nemčija) 3:50.7; krogla: Meconi (Italija) 17.92, Row» (Vel. Brit.) 17.25; 5000 m: Miilier (Nemčija) 8:13.0, Chromik (Poljska) 8:13.6; oišina: Pe-tersou (Švedska) 2 m. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — XVI. kolo; Bologna : Samp-doria 1:2, Genoa : Spal 0:3, Intemazio-nale : Alessandria 1:0, Juventus : Lazto 6:1, Lanerosai ; Triestina 5:4, Napoli 1 Bari 1:2, Padova : Torino 4:0, Roma : | Fiorentina 0:0, Udinese : Milan 2:2. Vrstni red: Milan 25, Fiorentina 24, Inter-nazionale 22, Juventus 21, Sampdoria 2», Roma 20. FRANCIJA — XXIV. kolo: Nice : Ra-1 cing 3:2, St. Etienne : Angers 1:1, Rennes : Nimes 1:2, Soehaux : Sedan 2:2, Lens : Marseille 0:2, Aleš : Nancy 0:3, ostale tekme preložene. Vestni red: Nice 34, Nimes 33, Reims 30. ŠPANIJA — XVIII. kolo: Real : Celta 3:0, Bilbao : Betis 7:0, Sevilla : Saragossa 3:1, Granada : Barcelona 1:4, Valencia i! Oviedo 1:2, Gijon : Las Palmas 2:0, So-ciedad : Atletico 0:0, Espanol : Osasuna 2:2. Vrstni red: Barcelona 30, Real 29, Bilbao 26. NEMČIJA — južna liga, XVII. kolo! Frankfurter SV : Aschaffenburg 3:2, Mtinchen : Ulm 0:2, Mannheim : Bayer9 1:2, Augsburg : ReutUngen 3:2, Stuttgart : WaIdhof 1:1, Fiirth : Eintracht 0:3, Karlsruhe : Nurnberg 2:2, Offenbach 1 Schvveinfurt 4:1. Vrstni red: Offenbach 29, Eintracht 26, Bayern 26, Niirnberg 23*: Zahodna liga, XVIII. kolo: Miinster » Dusseldorf 2:1, Herne : Schalke 3:0, Duisburg : Melderich 4:0, KOln : SodingeB 4:2, Dortmund : Aachen 2:1, Horst : Essen 1:4, Gladbach : Oberhausen 2:2, Bo-chum : Koln 0:0. Vrstni red: Herne 2J, Dflsseldorf 23, Bochum 22, Munster 22. i Italijanska nogometna liga Rim, 25. januarja. Na današnjem tekmovanju za prvenstvo Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Alessandria • Sampdoria 1:1, Bari : Spal 2:1, Fiorentina : Napoli 4:1, Genoa : Juventus 0:6 Lanerossi : Udinese 2:0, Lazio : Tnter-nazionale 1:2, Milano : Bologna 4:3, Torino : Roma 2:2, Triestina : Padova 2:4 Vrstni red: Milano 27, Fiorentina 2«, Internazionale 24 in Juventus s 23 točkami. Torino in Triestina pa sta na repd z 9 točkami. Borba je vedno trša Zadnje priprave (Nadaljevanje s 1. str.) z današnjo igro še bolj zadovoljni kot z včerajšnjo. Videli so namreč igro dveh enakovrednih nasprotnikov, kar je bilo še bolj zanimivo in privlačno. Ljubljana se je po neodločenem rezultatu iz Beograda dobro zavedala, da ima pred seboj trdega in resnega nasprotnika in zato je tudi vložila maksimum znanja in požrtvovalnosti. Zmaga ji zatorej ni ušla. Ljubljana : Tašmajdan 4:2 (2:9, 1:0, 1:2) Strelci: Volkar 2, Radin in Zupančič za Ljubljano, za goste pa Er-delji I in Erdelji II. Sodila sla Lombar in Pogačnik. Po nedavnem remiju v Beogradu so igralci Ljubljane današnjo tekmo začeli zelo resno in za uvod takoj prešli v silovito ofenzivo. Gostje se niso mogli skorajda premakniti od svojih vrat. Verjetno so bili še nekoliko utrujeni od včerajšnje tekme z Jesenicami, zato tudi niso mogli zaigrati s takšnim poletom in močjo. Napadi Ljubljane so se valili drug za drugim, dokler ni v 7. minuti zviti Volkar dosegel iz gneče vodilni gol za Ljubljano. Šele po vodstvu Ljubljane so se gostje le otresli pritiska in večkrat prišli pred Babnikova vrata. Solidna obramba Ljubljane pa ni dovolila resnejših Babnikovih intervencij. Proti koncu prve tretjine je ušel po desnem krilu Zupančič, preigral obrambo, ukanil vratar ja in povišal na 2:0! V drugi tretjini so se gostje razživeli in napadalci Tašmajdana in Ljubljane so imeli dovolj priložnosti za dosego golov. Gola pa ni hotelo biti. V 10. minuti je prisebni Radin povišal na 3:0. Toda Beograjčani se niso hoteli vdati. V zadnji tretjini se je razvila ostra borba. ki je že dolgo ne pomnijo jeseniški gledalci. Napadalci Tašmajdana so se povsem sprostili in ostro napadali, obramba Ljubljane je imela polne roke dela. Le s težavo so Babnik in branilci odbijali nevarne strele izvrstnih Beograjčanov. V 8. minuti je Erdelji I. znižal na 1:3, kmalu zatem p .. njegov brat Erdelji II. na 2:3! Le kako se bo ta borba končala? Razburjenje pri gledalcih je bilo na višku. Gostje so hoteli na vsak način rezultat izenačiti, Ljubi ja na pa je skušala ohraniti pridobljeno prednost v golih in s tem obe točki. Oba vratarja sta večkrat pokazala svoje vratarske spretnosti, vendar je bil vratar Liubljane pri tem pritisku boli zaposlen kot njegov vis-a-vis. V zadnjih sekundah je Volkar dosegel svoj drugi gol za Ljubljano 4:2 in tako sta ostali v Sloveniji obe točki, s čemer je Ljubljana skorajda praktično osvojila drugo mesto. Igra je bila lepa, borbena in temperamentna ter. bo še dolgo ostala v spominu pri jeseniških gledalcih. Najboljši nri Ljubljani so bili ‘Zupančič, Volkar in Radin, pri gostih pa brata Erdelji. Tudi današnje srečanje sta solidno vodila sodnika Lombar in Pogačnik. Ulaga P. Crvena zvezda : Partizan 1:0 (1:0, 0:0, 0:0) Kranj, 25. jannara. _ Na štiri-steznem kegljišču Triglava v Kranju je bil danes kegljaški troboj med ekipami Ljubljane, Rakeka in Triglava. Moštva so nastopila v disciplini 8 X 2iOO lučajev mešano. Tekmovalci Triglava so prepričljivo zmagali. Med posamezniki sta bila najboljša Kranjčana Martelanc in Starc, ki sta podrla vsak po 861 kegljev. Tudi ostali tekmovalci so dosegli dokaj dobre rezultate, zatajil pa je Debeljak, ki je podrl le 704 keglje. Kegljači Ljubljane se niso dobro izkazali, saj so dosegli slab povpre-ček 797 kegljev. Najboljši tekmovalec Ljubljane je bil Farkaš z 852 keglji. Mlada ekipa Rakeka je dosegla prav dober rezultat po zaslugi tekmovalca Groma. Mednarodni sodnik tov. Rebolj je dejal, da so tekmovalci slabo pripravljeni na bližnje prvenstvo v republiški kegljaški ligi, kar velja zlasti za ekipo Ljubljane. Rezultati; l. Triglav 6589 (Kordež 833, Bregar 846, Martelanc 861, Ži- Lestvica po III. kolu: Ljubljana 7 4 2 1 44:25 10 Jesenice 4 4 0 0 56:6 8 Zagreb 4 2 0 2 17:28 4 Partizan 3 1 1 1 7:5 3 C. zvezda 5 1 0 4 9:42 2 Tašmajdan 5 0 1 4 17:30 1 Med tednom: Ljubljana : Crvena zvezda 4:1 (2:0, 2:0, 0:1) Tašmajdan ; Ljubljana 6:6 (3:2, 2:1, 1:3) Ljubljana : Zagreb 16:3 (4:0, 4:1, 8:2) berna 856, Turk 793, Amrožič sA Debeljak 704, Starc 86i), 2. Ljubija' na 6381 — najboljši tekmovale* Farkaš 852, 3. Rakek 6285 — naj' boljši tekmovalec Grom 853. Javornik VISOKA ZMAGA JESENIŠKIH KEGLJAČEV Celje, 25. januarja. — Edini nedeljski športni dogodek v Celju H bil prijateljski kegljaški troboj mč* ekipami Jesenic, Gradisa iz Lfufr Ijane in Betona iz Celja. Jeseničan^ so prijetno presenetili, saj so do' segli zelo dober povpreček 839 pčf drtih kegljev in prepričljivo prOJ magali oba nasprotnika. Najbolj’' tekmovalec je bil Savnik (Jes) * 883 podrtimi keglji. S tem je izenfl' čil dosedanji rekord kegljišča Rezultati: 1. Jesenice 6718 keglje^ (Kelih 852, Uljatovič 846, Savnik 883, Šlibar 855, Hafner 814, Črv 8®*’ Korošec 837, Košelj 807), 2. Gradi« (Ljubij) 6514 (najboljši Turk 830). 3. Beton (Celje) 6513 (najbolje Lubej 878). Jug Naši reprezentanti za Cup Curicala Ljubljana, 25. januarja. Zvezni kapela’ za smuške teke Gregor Klančnik je s6' stavil jugoslovansko reprezentanco, ki ^ 7. in 8. februarja sodelovala v Avstril1 za tradicionalno tekmovanje Cup čud' cala. Ekipo bodo sestavljali člani Hleb8' nja, Janez Pavčič, Robač, Seljak in L8' kota: članice Rekar in Belaj in mla(Ii»c Juhart, Kobentar in Gregorčič. Reprezentanti se bodo pripravljali h8 Gorenjskem in Štajerskem do 4. februa** Ja, ko bodo odšli v Avstrijo..