Sadjoreja Sliva (cespljn). Med vsem sadjem so slive skorej naj bolj vkusne in hasnovite, jih poraba mnogovrstna in zatoraj se že ž njimi tudi iunogo trguje. • Pri vsem tem se vendar jih drevesa še ne oskrbujejo tako, kakor bi se mcrala. 0 tem se je sicer že mnogo govorilo in pisalo, inislim vendar, da ne bo škodilo, če se o tem spet nekaj natančnejšega pove, posebno to, kar suio izvedeli iz skušenj g. župnika R i b s t e i n-a. Navadno je, da se slivino drevo pusti rasti kakor vsako drugo drevje tako, da je bolj podobno grmu, kakor lepemu sadnemu drevesu. Naj bolj se to drevo plodi po pritlikab (t.j. po drevjičib, ktera korenje poženc) ta pa se celo zanemarjajo; nikdor jih ne trebi ali prestavlja, temoč se pustijo rasti tarn, kjer se iz zemlje podignejo. Da se vendar to drevo požlahti, se ne srue pustiti na onem mestu, na kterem je iz koreuja izrastlo, temoč se mora prestaviti in 4 leta poredoma dobro obrezati, da po takem dobi lep vrh in za tim še se reora vsako leto, kot vsako drugo sadovno drevo, dobro trebiti, t. j. morajo se uepotrebne, tanke vejice obrezavati in vse zajedavke (Schmarotzer) t. j. mahovje, gobe i. t. d. odstraniti. Nadalje še moramo opomniti, da je zlo škodljivo, če se pri pobiranju zrelega sadu drevje zlo trese, kakor je na kmetib skoraj vsikdar navada; ali če se slive s palicami in raglicanii z drevesa zbijajo; kder se tako ravna, tamo gotovo drugo leto menje priraste sada kot bi ga prirastlo, če se nebi tako hudo po drevesu mlalilo; vzrok je celo prost: po takem delu se odbijejo mnogi sadni popki in večkrat cele vejice, na kterih množina popkov sedi. Redko se zatoraj opazi, da bi sadovna drevesa po krnetib dve leti poredoma mnogo sadu prinesla, kder se sad z raglami z dreves zbija, in go-vor je že občen: ^Lani je obrodilo, tedaj letos ne bode."Rečeno velja o vsakem sadovnem drevu, škodi vendar naj bolj 8livam, kajti imajo naj bolj tanke vejice. Naj bolje bi zatoraj bilo slive z rokami z dreves pobirati, kar je res nekoliko težavno, mudno in drago delo. Kteri vcndar^ to stori, dobi vsako leto več, žlahnejših in lepših sliv. Župnik Ribsteiu trdi, da ga skušnje učijo, da če se slive z rokatni z drevesa pobirajo, in drevesa poprek dobro obrezujejo ia trebijo, se dobi vsako leto bolj vkusen in lepši sad. Kako se morajo slive (češplje) sušiti, da ne dišijo po dimu in se zatoraj lože in za boljšo ceno prodajo je g. dr. Orel lepo popisal v nNovicah" 16. januarja 1867 takole: Kdor hoče suhe češplje prodajati, naj jih ne suši na jamah, temveč v sušilnicah (pajštebah), kjer uič dima do njih ne pride. Tako jib suše po drugib krajih in lahko jib prodajajo, — za zakajeno blago pa se ne da dobra cena doseči. Na zublju.(plamenu) in dimu sušene češplje niso za bolnike zavolj duha po dimu. Razloček v ceni je zmiraj od 3 do 5 gold. pri vsakem centu, kakor kupci pripovedujejo. V sušilnicah sušene češplje se letos plačujejo po 16 do 18 gold. Pač lepa cena! Naj ona spodbada posestnike po priličnem prostoru zasaditi si kolikor mogoee češpljevega drevičja. Plačila za mali trud ne bo jim treba dolgo čakati. (Cas je drevje trebiti.) Dokler so gosenice še v svojih gnjezdih ali celo še v jajčekih, jib naj lože obereš in zatereš. Toraj naj se za to primerni čas, ki je ravno zdaj, ne zamuja. Oberite tedaj z drevja vse suho listje, naj so že posatnezni listeki ali iz več listekov stkani šopki. Naj se ti ne zdi pretrudno pristavljati in prestavljati lestvico (lojtro), plaziti se po vejab, odščipovati gnjezda po skrajnib vejicah z drevesnimi škarjami odlamljati vejice, na kterib so obročki zalege požrešne kosaiate gosenice. Nabrane in obrane zalege pa ne puščaj pod drevesom ali kde drugod ležati, arupak zasmodi vse ali pa v gnojnici vtopi. Ostrugaj tudi mab iu staro skorjo, poreži suhe veje in pa jalove mladike. Hvaležno drevo ti tvoj trud z stoterim sadom povrne.