Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid □ C £ B — Jesensko srečanje ( -Jen «d . - sobo ¿M septembra 2022 med 11.-i 5 uro narugby igrišču Oval v Gui. : • ; ' ■ ,-'-'v Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Uvodnik PREMNA BESEDA UREDNICE Te dni je imela prijateljica rojstni dan. Hodila sem po nakupovalnem centru, iz nakupovalnega listka zadovoljna črtala vse kupljeno, kar so mi otroci naročili, da še potrebujejo za šolo, krožke, šport.... Sproti pa razmišljala o darilu, ideje kar ni bilo. Nekaj takega malega inovativnega, zakaj ne najdem nič zanimivega? A sem res brez idej? V meni je vedno glasneje odzvanjalo: pa saj vse ima, kaj pa še rabi?! Seveda potrebuje še neskončno stvari, ker enostavno brez svetlečih, velikih navlak, okrašenih z rdečo mašno, ne moremo srečno živeti. Domov sem odšla z mislijo, da stanje brez ideje uredim jutri. Kakopak, zadnji moment! Poznano? Naslednje dopoldne jo pokličem, čestitam za rojstni dan in si po tihem želim, da nas ne povabi ta dan na kozarček, ker jaz nimam darila, kaj šele ideje. In takrat iz mene ob vseh najlepših željah zleti: »Delaš danes od doma? Te peljem za rojstni dan na kosilo?« In za nameček povem še, kako brez ideje sem tavala po trgovinah. Kako osvobajajoče! Rezultat! Mislimo, da veliko potrebujemo in mislimo, da moramo nujno tudi nekaj podariti, ker sicer izpademo kot da nam ni mar oziroma nemalokrat celo stiskaški. Podariti čas, zakaj nam je to še vedno tako težko! Zakaj sem nam čas zdi tako poceni in na drugi strani tako drag? Skupaj sva ob kosilu ugotovili, kako lepo nam je, če smo skupaj. Ko en drugega poslušaš in slišiš! Se nasmeješ preteklemu letu in z nasmehom zakorakaš v svoje novo leto. Nisem prepričana, če bežen pozdrav ali obisk, ki vključuje »mudi se mi«, pa čeprav z darilom v roki, naredi tako veselje kot ga v današnjem času naredi čas en za drugega. Mateja Brus, odgovorna urednica 31. oktobra od leta 1992 v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je dela prosti dan. Praznujemo ga v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo. Prvo zapisano slovensko besedo smo dobili leta 1550, ko je Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik, napisal Katekizem in Abecednik. Primož Trubar je protestantsko misel prinesel v naše kraje iz Nemčije, njegovi začetki segajo v čas, ko je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je zahteval cerkveno prenovo. Od tod tudi ime reformacija, saj je Luther zahteval ne samo versko, temveč tudi politično in kulturno prenovo. Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da se omogoči vsem branje Svetega pisma v materinem jeziku, kar je bilo ključnega pomena za razvoj književnosti v mnogih jezikih, tudi za slovenski. Vir: uredništvo mlad.si Mepi odprava 2022........................................................................4 Likovno ustvarjanje oš šentvid v centru.................4 Gasilsko taborniška orientacija šentvid 2022........5 Poletni tabor šentviških tabornikov - ribno.............6 Novice iz krg šiška.......................................................................6 Učenci oš franca rozmana staneta na projektnem srečanju erasmus+.....................................................................7 Plečnikove sledi na šentviškem (2. del)......................................8 Jesensko dogajanje v knjižnici šentvid.................................10 gledališče unikat to jesen gostuje v avstriji in italiji!......10 Teden angleščine v mednu - praznovali smo desetko!......11 Gczz tudi med poletjem organizira glasbene dejavnosti Za svoje učence ............................................................................12 In memorian......................................................................................12 Kraška pokrajina, mesec junij 2022 ........................................13 Pismo javnosti..................................................................................13 Veseli, da se vsako jutro ob 8. dobimo pod skakalnicami...13 Stran za najmlajše...........................................................................14 Dogajanje v zavodu sv. stanislava.......................................15 Gor - dol - sila!.................................................................................15 Napovednik dogodkov..................................................................16 Izdajatelj: Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Odgovorni urednik: Mateja Brus Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever, Urša Sofranič Bogdanovič in Andreja Bečan. Oblikovanje: Marko Vertačnik Številka 3. Leto izdajanja XIII. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Makor, d.o.o. ISSN Številka 2385-9458; C507-2530 [Šentvid nAd LjubljaNc Na naslovnici: Jesensko srečanje ČS Šentvid Arhiv ČS Šentvid 2 Šentvid nAd LjubljaNc Jesensko srečanje ČS Šentvid >KO SREČANJE 2022 24. Labirint, Arhiv ČŠ Šentvid Tudi letos v Četrtne skupnosti Šentvid pripravljamo Jesensko srečanje vseh društev in drugih nevladnih organizacij, ki počasi postaja že tradicionalno. V soboto 24. septembra 2022 se bodo med 11. in 15. uro zbrala in predstavila društva, ki delujejo na področju ČS Šentvid, šole, nekatere javne službe na rugby igrišču Oval v Guncljah. Cilj prireditve je predstaviti vse, ki sooblikujejo utrip četrtne skupnosti in se vsak na svoj način trudijo, da bi bil vsakdanjik nekoliko bogatejši. Gasilci so vedno z nami, Arhiv ČŠ Šentvid Osnovne informacije o dejavnosti posamezne organizacije boste lahko pridobili na stojnicah, kjer bo na razpolago tiskano gradivo za kasnejše branje, še pomembneje pa ljudje, ki jim boste lahko zastavili konkretna vprašanja o njihovi dejavnosti in se tako morda lažje odločili, da se jim pridružite. SD Dolomiti, Arhiv ČŠ Šentvid Akrobacije, Arhiv ČŠ Šentvid Začnimo zgodaj, Arhiv ČŠ Šentvid Večina bo pripravila tudi kratke delavnice na katerih se boste lahko pod vodstvom mentorja preizkusili v aktivnostih, ki jih izvajajo v društvu. Morda se boste pridružili tekmi v odbojki, rugbyju, nogometu ali drugem športu. Seveda bodo gasilci tudi letos pripravili prikaze gašenja in organizirali igre z brizgalno. Skozi vso prireditev bo tekel tudi program na glavnem odru, kjer se bodo društva predstavila s kratkimi točkami. In ker je želja v dogajanje vključiti čim več obiskovalcev, tudi v tem delu programa ne bo manjkalo animacijskih vložkov. Skratka, obljubljamo druženje in zabavo in če se nam boste pridružili, bo še bolj zanimivo. Poskrbeli bomo, da bo mogoče dobiti tudi prigrizek in pijačo. Upamo le, da bo sodelovalo tudi vreme. Če pa ne, bo prireditev na rezervni lokaciji - v Ljudskem domu v Šentvidu (Prušnikova 99). O tem boste seveda pravočasno obveščeni preko spletne strani in plakatov. VABLJENI! na rugby igrišču Oval v Guncljah J Šentvid nAd LjubljaNo 3 Novice iz OŠ Šentvid MEPI2022, Arhiv: OŠ Šentvid Tretja generacija Mepijevcev OŠ Šentvid se je na kvalifikacijsko odpravo podala 16. in 17. 6. 2022. Letošnje odprave se je zaradi mnogih vmesnih pripetljajev (bolezni, strahu pred naznanim in pubertetniških muh) udeležilo 7 devetošolcev od 14, ki so sodelovali pri Mepiju -mednarodnem programu za mlade. Prvi dan jih je pot vodila na Klobuk, Vrhe, mimo Golega griča v dolino Bezenice ter na Ključ, kjer je bil pri, partizanskem domu, cilj prvega dne. Po gozdnih poteh in travnikih so prehodili 13 km, med potjo pobirali odpadke, saj je bil namen njihove odprave skrb za čisto okolje, se borili s težkimi nahrbtniki ter uživali v skupnem druženju, petju, zabavi in delu. Ob prihodu na Ključ so si na jasi pred partizanskim domom postavili šotore, si skuhali večerjo, zakurili taborni ogenj, igrali enko, podoživljali pot, se veliko smejali in uživali v medsebojnem druženju. Dan je bil po njihovem mnenju kar prekratek, prizanesla pa sta jim tudi dež in vročina. MEPI 2022, Arhiv: OŠ Šentvid Naslednje jutro so se Mepijevci prebudili v sončen dan. Po prijetni noči, ki ni bila niti premrzla niti prevroča, so si polni energije pripravili zajtrk, izmenjali doživetja pretekle noči ter pospravili svoj tabor. Nahrbtniki so bili kmalu spakirani, boleče in ožuljene noge pozabljene, zemljevidi in kompasi pa pripravljeni. Pot so nadaljevali proti dolini Prosce, Korenu nad Horjulom in Polhovemu Gradcu, kjer je bil cilj odprave. Na poti do cilja jim ni bilo postlano z rožicami, saj jih je pot kar precej vodila navkreber, bolela so jih ramena in kolena, prisotna je bila utrujenost. A kot pravijo, je sreča na strani pogumnih in tudi mladi Mepijevci so jo imeli. Vse prepreke so uspeli z nasmehom na obrazih in svojo pozitivnostjo premagati, presegli so sami sebe in postali tretja generacija Mepijevci OŠ Šentvid. Utrujenost, težki nahrbtniki, žulji, vročina, mravlje in boleče noge bodo pozabljeni, ostali pa jim bodo spomini, ki so si jih naredili. Svit, Filip, Mark, Naja, Tina, Lina in Lara ponosni smo na vas, saj ste dokazali, da ste iz »pravega testa«. Fotografije in besedilo Osnovna šola Šentvid Osnovna šola Šentvid Na koncu Ljubljane za šentviškim hribom stoji lepa šola s prijaznimi otroki. V njej veliko razredov leži, za vsakimi vrati veliko pridnih učencev sedi. V šoli vse od znanja buhti, vsak se rad kaj novega nauči. V 1. nadstropju je razred 5.b. Je priden in marljiv, a včasih dela tudi kaj, česar ne sme. Tam dobra je razredna klima, razumemo se čisto vsi, včasih pride tudi do prepira, a zato cel svet še ne izpuhti. Med odmori je zelo veselo, potem pa sledi pridno delo. V veliko veselje nam je učenje, a še večje veselje je popoldansko norenje. Tu nam je zelo lepo, ker v šoli nabiramo znanje, da lahko v prihodnosti uresničimo svoje sanje. Nikolina Fileš, 5.b LIKOVNO USTVARJANJE OŠ ŠENTVID V CENTRU V centru, na Komenskega 9 v Ljubljani, poteka likovna dejavnost Pionirskega doma, delavnice za otroke in odrasle. Organizirajo tudi natečaje, najobsežnejši je LIKfest, kjer sodelujejo ljubljanske šole in vrtci. Letos smo ustvarjali na temo krajina. Ker smo ustvarili zares veliko likovnih izdelkov, so nas povabili, da likovno dejavnost OŠ Šentvid predstavimo obsežnejše. Izbor likovnih del učencev vseh razredov smo razstavili v juliju in avgustu. Postavitev razstave je izvedel pedagog, ustvarjalec, umetnik Boris Beja. Slike mladih ustvarjalcev so popestrile počitniško zatišje hodnikov Pionirskega doma tudi med počitnicami, učenke in učenci pa so imeli priložnost predstaviti svojo ustvarjalnost. Tudi to šolsko leto načrtujemo sodelovanje in začenjamo z novimi ustvarjalnimi projekti. Vesna Kirbiš Skušek, koord. lik. dejav. OŠ Šentvid Razstava, ArtCenter 2022 Šentvid nAd LjubljaNc Skupaj sme boljši Gasilsko Taborniška Orientacija Šentvid ali na kratko GTOŠ je po letu dni premora zopet potekala v Šentvidu, tematsko obarvana z zgodbo serije Obalna straža. Organizacija tekmovanja je potekala v sodelovanju taborniškega rodu Beli bober in Prostovoljnega gasilskega društva Šentvid. Orientacijsko tekmovanje je bilo organizirano za člane obeh društev, starejše ob 14 let. V ekipi sta sodelovala par gasilcev in par tabornikov. Par je morali s skupnimi močmi - s pomočjo zemljevida in kompasa najti kontrolne točke, na katerih so morali opraviti različne naloge, ki so lahko vsebovale tematiko iz enega ali drugega društva. Tekmovalci so se za začetek spustili po vodnem toboganu, prvo pomoč nudili utopljenki, ki jo je naneslo na rob obale, na štafeti so morali poskrbeti za primerno zaščito pred soncem - se namazati s sončno kremo in pokazati znanje vozlov,... Na cilju nas je pričakal piknik, na katerem smo se okrepčali s čevapčiči, se ohladili z vodnimi igrami in odigrali ogromno igro nogometa. Med društveno sodelovanje se je ponovno izkazalo za super idejo in komaj čakamo naslednje leto, ko bomo akcijo ponovno izvedli. Laura Sigel -DT Rod Beli bober Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca Šentvid nAd LjubljaNo 5 Aktivno preživljanje casa POLETNI TABOR AB >9. 7. iTVIŠKIH NO Kot vsako, tudi letošnje poletje ne bi bilo popolno, če se ne bi udeležili 10-dnevnega tabora s taborniki v Ribnem pri Bledu. Vsako leto starejši člani (od 6. do 9. razreda) tabor začnemo z bivakom in se namesto v tabor, odpravimo na tri-dneven izlet. Letošnji je bil prav poseben. Prvi dan, smo se z vlakom odpravili proti morju, kjer smo na plaži preživeli cel dan. Naslednji dan smo začeli zelo zgodaj, saj nas je že ob petih zjutraj čakal vlak s katerim smo se preko Nove gorice odpeljali proti Bohinjski Beli. Na prostoru, kjer smo prenočili, smo si po skupinah izdelali bivak iz naravnih materialov in v njem prespali. Tretji dan bivaka nas je čakala pot do Bleda, tam smo se okopali v Blejskem jezeru in krenili proti taboru. Peti dan so nam vodniki pripravili pravo presenečenje. V tabor so prišli Šentviški gasilci in nam priredili nepozabne vodne igre. Po skupinah smo se borili na poligonu, kjer so nas gasilci ohlajali z vodo. Nepozabni pa so tudi tematski dnevi. Skozi njih smo spoznavali grško mitologijo in s polisi (mestnimi državicami), v katere smo bili razdeljeni, tekmovali za čast boga ali boginje, ki nam je bil dodeljen. Ena izmed najbolj zanimivih stvari, pa je bilo definitivno sestavljanje časovne kapsule. Razdelili smo se po vodih in napisali svoja predvidevanja za prihodnost in opisali letošnji tabor. Kapsulo smo zakopali in čaka, da jo bomo čez 10 let ponovno odprli in se spomnili kakšna je bila preteklost. Lokostrelstvo, Foto_:Telen Miklavčič Tudi letos smo na taboru spoznali razne nove veščine, postavili veliko pionirskih objektov, se naučili varno uporabljati orodje in se zelo zabavali. V jeseni bomo nadaljevali z druženjem na sestankih, ki se jim lahko pridružiš tudi ti! Polonca Cedilnik NOVICE IZ KRG SISKA V Šentvidu je vse leto živahno. Tudi Klub za ritmično gimnastiko Šiška si med počitnicami prizadeva popestriti in športno obarvati prosti čas otrok v Šentvidu. Kar tri poletne tedne smo se, v okviru projekta Hura prosti čas, dobro razgibavali in zabavali na brezplačnih dopoldanskih programih. Kombinacija raznovrstnih iger in učenja ritmične gimnastike je lahko tudi super. Otroci so spoznavali številne športe: košarko, nogomet, odbojko, tenis, atletiko, osnove gimnastike in ritmične gimnastike. Tudi ustvarjali smo, risali in igrali družabne igre, otroci so spoznavali nove prijatelje. Veseli nas, da se je letos programa udeležilo rekordno število otrok. Pod vodstvom trenerk KRG Šiška je aktivno preživljalo počitnice preko 40 otrok vseh starosti. Vsako leto, ob koncu poletja, klub organizira enotedenske priprave. Letos so bile že tretjič zapovrstjo v idiličnem okolju Javorniškega Rovta nad Jesenicami. V CŠOD Trilobit so dekleta lahko uživala v učenju novih elementov in sproščenem druženju s prijateljicam. Enotedenski program klubskih priprav vsakič skrbno pripravijo naše trenerke. S septembrom nadaljujemo z vadbo, zato vabimo vsa dekleta od 4. leta naprej, da se nam pridružijo in razvijajo koordinacijo, eleganco in gracioznost. Treningi potekajo na Osnovni šoli Vižmarje-Brod in Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Šentvidu. Zakaj ravno KRG Šiška? Zato, ker nudimo različne nivoje vadb. Pri nas lahko najdete vse, od rekreativne vadbe, pa do vadbe usmerjene v vrhunski šport. Pod vodstvom strokovne vodje Viktorije Rus, ki je bila kot tekmovalka svetovna in evropska prvakinja v skupinskih sestavah, v našem klubu vadi preko 100 deklet. Po zadnji sezoni se lahko pohvalimo, da so Šiškarice osvojile kar 14 naslovov državnih prvakinj. Še prav ponosni smo na mladinko Elo Polak. Ela se je letos že drugič udeležila mladinskega Evropskega prvenstva, ki je v juniju potekal v Tel Avivu. Z dekleti se preko sezone udeležujemo nacionalnih, prijateljskih in mednarodnih turnirjev. Poleg tega naš klub vsako leto organizira dve mednarodni tekmi. Prijateljski turnir poteka v mesecu juniju, Challenge turnir je na sporedu v novembru. Na obeh turnirjih si lahko ogledamo številne tuje tekmovalke in tudi vsa naša dekleta. Rezultati in tekmovanja pa niso vse, najpomembnejše je namreč, da se dekleta v našem klubu naučijo vztrajnosti, organiziranosti, spoštovanja in sodelovanja v skupini. Kje nas najdete: Instagram: krg_siska, Facebook: KRG Šiška -Rhythmic gymnastics , spletna stran: krg-siska.net mail: krg. siska@gmail.com, tel. št.: 051211047 Dunja Cerimovic - KRG Šiška 6 UČENCI OŠ FRANCA ROZMANA STANETA NA PROJEKTNEM SREČANJU ERASMUS+ Potovanje na Poljsko smo začeli 29.5. na Letališču Jožeta Pučnika, Ljubljana. Na varšavskem letališču smo se srečali s portugalsko ekipo in se z avtobusom odpravili proti Krašniku. Pred šolo so nas sprejele družine, pri katerih smo preživeli teden. V ponedeljek so nas v šoli pričakali prijatelji iz Grčije, Italije, Portugalske in Poljske. Najprej nas je lepo pozdravil ravnatelj poljske šole, nato pa so nam dobrodošlico izrekli še učenci nižjih razredov s svojimi nastopi. Imeli smo tudi športne igre, po kosilu pa so nas odpeljali na ogled mesta Krašnik. Teden smo nadaljevali z izletom v bližnji Lublin, kjer smo imeli voden ogled mesta, sledila pa je vožnja po potoku s kajakom. Torek smo zaključili z ognjem in peko hrenovk. Sreda je bila bolj umirjena. Vsaka država je zjutraj predstavila legendo, mi kar tri (Ajdovska deklica, Legenda o Šmarni gori, Nastanek Ljubljane), nato pa smo imeli še dramsko predstavitev legende. Mi smo predstavili Petra Klepca. Po kosilu smo se odpravili na obisk lokalnega lončarja, ki nam je pokazal, kako se izdeluje iz gline. Imeli smo tudi možnost OŠ FRS mednarodno poskusiti. V četrtek smo že navsezgodaj krenili proti Varšavi. Pot je trajala približno tri ure. Najprej smo se ustavili v parku in si ogledali znamenitosti. Vseskozi Varšavo so nas spremljale klopce, ki so predvajale pesmi skladatelja Chopina. Postavljene so bile na krajih, ki so bili pomembni zanj. Sledil je še voden izlet po Varšavi. Med drugim smo si ogledali staro mestno obzidje, rojstno hišo Marie Curie, mestne trge, spomenike, ipd. Zadnja postojanka pa je bil muzej druge svetovne vojne, kjer smo imeli možnost spoznati podrobnosti o vojni, ki jih pred tem še nismo poznali. Vrnili smo se okrog pol devete ure zvečer. Samo okrog smo se obrnili, pa je bil pred nami že petek. Zjutraj so nam na stojnicah svojo državo najprej predstavili Poljaki in Italijani. Na poljski stojnici smo lahko poskusili njihove tradicionalne jedi, na italijanski pa se naučili ročnih gest in si ogledali narodne noše različnih regij. Slovenci smo svojo predstavitev začeli s plesom Požugana in Ob bistrem potočku je mlin, nadaljevali pa s predstavitvijo regij. Portugalci so nam prav tako pokazali dva plesa in zapeli dve pesmi. Po predstavitvah smo imeli še modno revijo. Pozabavali smo se ob pogledu na raznorazne smešne kostume. Ko pa se je dan začel prevešati v večer, smo se peš odpravili k nekaj minut hoje oddaljenemu jezeru, kjer smo imeli zaključno zabavo. Na našo žalost se je dan končal zelo hitro in kmalu smo se morali posloviti. Naredili smo še zadnjo skupinsko fotografijo, se močno objeli in se zahvalili družinam, ki so nas gostile. Pa je le prišel čas, ko smo si morali pomahati v slovo. Nihče od nas si tega ni želel, pritekla je tudi kakšna solzica. Tem pa nismo ušli niti na letališču, ko smo morali adijo reči tudi portugalski ekipi. V imenu vseh sodelujočih lahko rečemo, da nam je Erasmus prinesel ogromno lepih spominov in novih prijateljev. Z veseljem se bomo še velikokrat spomnili vsega lepega, kar se nam je zgodilo. Polonca Cedilnik Foto: MG NAJBOLJŠE NEGE V MESTU Tacenska cesta20 Poskrbite za svojo kožo! 1210 Ljubljana Šentvid J j>> 01 292 60 12 l^j infO@SalOn20 si Kozmetični salon za nego in lepoto telesa @ www.salon20.si KLASIČNA NEGA SPECIALNE NEGE: NAJSTNIŠKA NEGA Z LATA NEGA KISIKOVA NEGA KRALJEVSKA NEGA DIAMANTNA NEGA SOLNI PILING TELESA Naročnik oglasa je HITELEKTRONIK c Šentvid nAd LjubljaNo 2348 150. obletnica J. Plečnika PLEČNIKOVE SLEDI NA ŠENTVIŠKEM (2. DEL) V prejšnji številki glasila Šentvid nad Ljubljano smo pisali o delih, ki so jih naredili Plečnikovi učenci in njegovi sodelavci v četrtni skupnosti Šentvid. V tej številki objavljamo življenjepis Antona Bitenca in dela, s katerimi je zaznamoval slovenski prostor. Kljub temu da je vsak od Plečnikovih študentov razvil svoj slog, je v njihovih delih zaznati Plečnikovo sled. Podatke o naših domačih arhitektih, Plečnikovih študentih, smo našli na spletu, v oddaji radia Ognjišče (Graditelji slovenskega doma, 9.1. 2020), najbolj zanimive pa so nam zaupali prav njihovi potomci. Za arhitekta Toneta Bitenca njegov nečak, Vinko Žnidaršič in tudi njegov učenec, arhitekt g. Stane Naglič. Anton Bitenc (1920-1977) je osnovn o šolo obiskoval v Šentvidu . V pisal se je n a Škofijsko ki asične gimnazijo, kjer ga je profesor in slikar Stane Kregar navdušil za risanje. Po končani gimnaziji se je vpisal na Oddelek za arhitektu ro Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Tam je obiskoval Plečnikov seminar. Med drugo svetovno vojno je risal na Plečnikovem domu. Po diplomi, leta 1947, se je honorarno zaposlil na ljubljanski Šoli za umetno obrt, leta 1949 je na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete postal Plečnikov asistent. Po njegovi smrti je še dve leti vodil njegov seminar. Zadnja njegova služba je bila na Fakulteti aa arhitekturo v Ljubljani, kjer je poučeval kot izredni profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo. Anton Bitenc je imel z ženo Majdo 3 otroke; Jaka, Polono in Vido. V življenju je naredil več hiš za družinsko rabo. Za prvo mu je Plečni k posodil denar, naredili so kmetijoz v Podgoei je obnovil domačijo, naredil je svojo hišo in vikend na Crvenem vrho leta 1962, kjer sta bila skupaj z Jožetom Kregarjem soseda, skupaj pa sta tadi kupila zzmljišče no omenjeni lokaciji. V življenju je naredil številna dela, domačinom bolj ali manj poznana. Avtorstvo posameznih del je bilo za časa Plečnika nekoliko kompleksno vprašanjee Pod proj ekte se je vedno podpisal a rhitekt, ri je imel za obratovanje arhitekturnega biroja dovoljenje. Plečnikovi učenci/študenti se tako pogosto pod svoja dela niso mogli, smeli podpisati. Običajno si o se podpisal i nji laovi mentorj'¡-profesorji. T akoje tudiAnton Bitone pvgosto svoja dela le skiciral, načate pa so aaredili njegovi študenti. Ko je bil sano študent, je naerte delal on, poZ nj'jh ja so se podpiea j njegovi mentorji, Zodisi Plečnik slf karneje profesor Mušič. Po pripovedovanju sorodnikov naj bi Plečnik vedno dal denar od projektov učencem/iitudentom, sam naj bi imel ie jrofesorrko plačo. Študenti so tako lahko s tem delom d obro preživeli. Izbrana drla: Ljubljana: • ureditev Križank (dvorišče, letvi avditorij, Plečnikov hram) 1952-1955, • ureditev okolice žršžlisskega samostana z arkadnim hodnikom ob Slovenski cesti Zkrzdr if Ksfgrrjfrga trga, pikfica Zvezda, • utrditev if sbfska rimskrga zidu, • ureditev Borštnikovega trga. Sakralfi sbjrkti (sznskr, dopolfitkr): • crrkrv s\/. Cirila if Mrtoda k Ljubljani (1958-1960), • cerkev božje Materš Marije v Kosezah (1969-1973), • cerkev sv. Lucije v Dražgošah (1963-1965), • cerkev sv. Martina v Poljanah nad Škofja Loko (1965-1966), • cerkev sv. Neže na Brezjah pri Tržiču (1966-1967), • cerkev sv. Jožefa in župnijski center v Idriji (1969), • cerkev sv. Primoža v Šentvidu v Podjuni na Koroškem (1977), • crrkrv/ jk. Lobor fca na (Ookrici-pria idK^e (1970-ie76), • pokopališka kapela v Ajdovščini (1974), • samostaf Kojtafjrkica, • samostaf Rrpfjr, • grad na GoriHem. 8 Anton Bitenc, vir: Vinko Žnidaršič , razstaviščem Arkade, podhodom do parka Gradovi: prrfoka blrjjkrga gradu (1953-1955), prrfoka gradu Strmol, prrfoka dvorca Zrmofo, Šentvid nAd LjubljaNo 150. obletnica J. Plečnika Bitenc je veliko delal s Plečnikom, sodeloval je pri prenovi cerkve v Stranjah, ureditvi trga v Vipavi in v Kamniku, kjer je vodnjak prav njegovo delo. Sodeloval je pri Plečnikovi zamisli, da bi na griču, kjer je danes ljubljanski grad, naredili parlament in ga z avenijo povezali z drugim parlamentom (Katedrala svobode) v Tivoliju. Ta ideja ni bila realizirana. Po Plečnikovi smrti je bilo eno Katedrala svobode v Tivoliju, Vir: portal-os.si njegovih najbolj znanih del zunanji izgled blejskega otoka z Marijino cerkvico, za kar je prejel tudi Plečnikovo nagrado. Vedno je upošteval zgodovino (arheološka dediščina), naravo in funkcionalnost. Plečnik je svoje učence/študente učil, da arhitektura naravo le dopolnjuje, ne sme je uničevati. Slednje je v svojih delih upošteval tudi Anton Bitenc. Arhitekt je mora biti na terenu, z ljudmi, in ne delati le v svoji pisarni. Plečniku je bila všeč duhovna plat Bitenčevih del, ki sta jo obdržala tudi v času nastajanja spomenikov NOB po drugi svetovni vojni. Ti so nastajali v skladu s takratnim političnim režimom. Bitenčev prepoznavni znak so bile šotoraste strehe, obnov sakralnih objektov se v dokumentaciji komunističnega režima ni omenjalo. Anton Bitenc je varovanje Plečnikove dediščine razumel kot njegovo življenjsko poslanstvo. V prejšnji številki glasila Šentvid nad Ljubljano smo predstavili hiši, ki naj bi bili projektirani v Plečnikovem biroju.Poklicalanas je bralka našega glasila. Povedala je, da slika, objavljana na strani 8 desno spodaj,ni slika dr. Arka.Prava hiša je čez cesto in ima hišno številko 6 ter na fasadi napis Ano domini 1928. Zna pa imeti res ta hiša Plečnikove značilnosti. Na vrtu hiše stoji vrtna uta, ki je narejena po načrtih Tomaža Štruklja, Plečnikovega študenta in je nekaj časa bival v sosednji Zaletelovi hiši. V tej uti so se srečevali na družabnih srečanjih Jože Plečnik, dr. Arko in še nekaj prijateljev. Gospe se za popravek zahvaljujemo. Šentvid n0dL}ubl}aHc 9 Jesen prinaša». KO JANJE V Jesen je čas, ko se po sproščujočih počitnicah spet vrnemo v vrtce, šole in službe. V knjižnice pa se vrnejo knjige, ki so nam krajšale poletne dni. Vsi pa vemo, da knjižnice ne le hranijo in izposojajo knjige temveč so tudi kulturno središče kraja. Letošnjo jesen smo za vas pripravili pester program. Šeruga Od meseca septembra dalje si lahko v knjižnici Šentvid ogledate fotografsko razstavo svetovnega popotnika in fotografa Zvoneta Šeruge. Razstavo smo pripravili v sodelovanju z zavodom Afriška Vas, neprofitno organizacijo, ki deluje na področju uspešne integracije, socialne rehabilitacije in inkluzije afriških migrantov v slovensko okolje. V fotografskem projektu ''Ponos, moč, zavedanje'' se osredotočajo na popotne in dokumentarne fotografije slovenskih, lokalnih fotografov iz njihovih potovanj po Afriki. Če bi radi začeli s tekom, pa ne veste, kako se tega »težkega projekta« lotiti, vas v sredo, 21. septembra ob 18.00 vabimo na predavanje Vse o teku za začetnike. Ni naključje, da nam bo Tadej Verbošt na predavanju razkril skrivnosti teka ravno med Evropskim tednom mobilnosti! Z novo pridobljenim znanjem boste lahko v soboto, 24. septembra 2022 med 11. in 15. uro pritekli na Jesensko srečanje Četrtne skupnosti Šentvid, ki bo na rugby igrišču Oval v Guncljah, kjer se boste med drugim lahko ustavili tudi na naši stojnici. Meseca oktobra bomo začeli z našimi rednimi urami pravljic, ki bodo potekale vsak četrtek ob 17. uri in so namenjen otokom od 4. leta dalje. Naši izkušeni pravljičarji in pravljičarke nas bodo popeljali v čarobni svet, ki ga lahko s pomočjo pravljičnih bitij nariše le naša domišljija. Pridite in prisluhnite zanimivim pravljicam, potem pa bomo skupaj še ustvarjali in morda spoznali tudi kakšnega zanimivega gosta. Če radi berete in uživate v zgodbah, ki osupnejo, navdušijo, ganejo in odstirajo nove, sveže pokrajine doživljanja sveta in bi se o prebranem radi s kom pogovorili ali delili vaše mnenje, vas enkrat mesečno vabimo na obisk naše bralne skupine Razpletanja zgodb. Srečanja so namenjena vsem generacijam in potekajo enkrat mesečno ob četrtkih ob 19.30. Prvo srečanje bo 6. oktobra ob 19.30. Govorili bomo o romanu Tam kjer pojejo raki, ameriške pisateljice Delie Owens. Presunljiva zgodba odraščanja v krutem okolju in neustavljivega hrepenenja po dotiku, povezanosti in ljubezni, ki se močno zasidra v bralca. Bralno skupino vodi Mateja Kobal. Letošnji termini bralnih srečanj so 6.10., 3.11. in 1.12. Lepo vabljeni! Tudi tradicionalni Eko tedni se vračajo v našo knjižnico. Prvi jesenski Eko teden bo potekal v tednu od 11. do 15. oktobra. Poskrbeli bomo za vse vaše čute in vse generacije. Najprej se bomo odpravili v Peru, kjer nas bo izkušen popotnik Matjaž Pirš s fotografijami in besedo popeljal po tej barviti deželi prežeti z zgodovino Inkov. Naslednji dan vas vabimo na delavnico s predavanjem, kako tudi pozimi ohraniti organizem vitalen z zdravilnim postom. V četrtek bomo prisluhnili Eko pravljici in se pogovarjali o ozimnici, ki jo skrbno pripravljamo vsako jesen. V petek pa bomo na ustvarjalni delavnici skupaj z Zavodom Afriška vas izdelali čudovite barvite zapestnice iz recikliranih materialov. Camino Novembrski Eko teden se bo odvijal od 22. 11. do 25. 11. V torek se bomo z izkušeno pohodnico Tino Balant odpravili na Camino. Tina, ki je priljubljeno romarsko pot prehodila že večkrat, nas bo s svežimi vtisi preko zelenih polj, posutih z makovimi cvetovi popeljala po Camino Frances, ki ga je nadgradila še s potjo v hribe na Camino del Salvador ter lep kos po Franciji pod Pireneji med Atlantikom in Carcassonnom. V sredo vas vabimo na delavnico, kjer bomo pripravili čistilno mleko in tonik za obraz po starih receptih naših prednikov. Četrtek je dan za Eko pravljico! Skozi pravljico bomo spoznavali pomen besede eksotika ter ugotavljali ali eksotične živali in rastline spadajo v naš dom. V petek pa bomo znova ustvarjali v našem ustvarjalnem kotičku. Prepričana sem, da bo vsak našel nekaj zanimivega zase. Vabijo nas dobre knjige ter zanimiva predavanja in delavnice. Veselim se jeseni in komaj čakam, da se vidimo v knjižnici! Karmen Jančar JES AVSTRIJI IN ITALIJI! Unikatovci se to jesen odpravljamo po svetu. 16. oktobra bomo predstavo Jaka in sraka igrali na Dunaju, 13. novembra pa predstavo Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra ... v Trstu. Pa tudi kje bližje nas lahko ujamete: predstavo Gremo na vlak bomo igrali 17. septembra v Medvodah, 12. novembra pa na Vrhniki. Aktualne napovedi predstav so na naši spletni strani www.gledalisce-unikat.si. In zakaj vas vabimo na naša gostovanja? V dvoranici Na Gmajni 1 ne moremo zadostiti priporočilom NIJZ glede razdalje med gledalci in zračenjem, zato tudi to sezono tam žal ne moremo organizirati predstav za otroke. Se pa že pripravljamo na srečanja z Dedkom Mrazom decembra v Ljudskem domu Šentvid! Več o tem pa v zimski številki glasila Četrtne skupnosti Šentvid. d lil i i « i Tekst in foto: ustvarjalci Gledališča Unikat Šentvid nAd LjubljaNc 10 Tudi poleti se kaj naučimo TEDEN ANGLEŠČINE V MEDNU -PRAZNOVALI SMO DESETKO! V Mednem je letos med 16. in 20. avgustom potekal deseti Teden angleščine, ki je nastal v sodelovanju z gasilskim društvom Medno. Projekt je nastal na pobudo treh strokovno usposobljenih in nadobudnih Medank in gasilk (magistric poučevanja na razredni stopnji z angleščino Ane Skalar in Sabine Krajnik ter Katarine Čepič, prof. pedagogike in angleščine), s skupno vizijo - na sproščen in zanimiv način približati angleščino osnovnošolcem, vzgajati trajnostno ter pokazati vse prednosti, ki jih nudi vaška skupnost. Več let pa pomagata pri projektu še nepogrešljiva učiteljica Vita Čepič, študentka likovne pedagogike in Tina T. Vidic, učiteljica razrednega pouka. Pouk je potekal v treh skupinah (začetna skupina in nadaljevalni skupini) in vključuje poleg učenja besedišča tudi slovnico in zanimive delavnice. Poleg jezika so se otroci poskusili še v ustvarjanju mozaika, družabnih igrah, impro gledališčem, spoznavali so osnove gasilstva, peli smo himno, ogledali si bonsaje in obiskali sosedovo kmetijo. Imeli smo zanimivo delavnico o španski kulturi in o Novi Zelandiji, spoznali smo tudi Banko Slovenije. Letos zaradi res visokih temperatur nismo mogli na Šmarno goro in smo se zamotili drugače - upamo, da to ne bo stalnica. Ob vsem tem je poskrbljeno tudi za lačne želodce - udeleženci imajo na voljo malico in kosilo, za katerega skrbijo sovaščani s pripravo in domačimi sestavinami in smo jim za pomoč zares hvaležni. Posebno bi se zahvalili medanskim kmetijam Pr' Kodran, Pr' Gajštru, Pr' Krakovc (Voklo) - z njihovimi sestavinami je naša kuhinja imela okus po zdravih jedeh naših babic. Teden angleščine smo zaključili z gasilskim poligonom in piknikom - z žarom in jabolčnim zavitkom, ki so ga pekli otroci. V prihodnosti se gasilke želimo povezati z vsemi, ki bi hoteli podoben nepridobiten lokalen projekt varstva in izobraževanja organizirati v svojem kraju in bi jim ponudile vse svoje že pridobljene izkušnje. 2ivi lokalno, misli globalno! Se vidimo na enajstem Tednu angleščine 2022! Katarina Čepič AvtohišaREAL Autcfliia Hsni d o.g, VOikSvcdnö c. 93. Ljubljana Simon fllrurvk, 041GDI7EÖ i i JmS Koiflvn r, (MI 30fl 6SO i Pet ar tiy-.i, OS! 3!91SS Šentvid nAd LjubljaNo 11 Poletje glasbe Med poletnimi počitnicami že vrsto let organiziramo Poletne glasbene dneve. Naslednje leto bomo praznovali že 10. obletnico! Tudi letos se je prijavilo nekaj mladih glasbenikov, ki so samo v treh dneh pripravili nastop za starše in druge prijatelje naše glasbene šole. Program je bil sestavljen iz kanonov, ki so jih precej suvereno zapeli vsi udeleženci PgD ter komornih inštrumentalnih točk. Nastop je zaključil komorni sestav vseh udeležencev: violinistki, violončelista, flavtistka, pianistki in klarinetista. Med nastopom je posebno priznanje občinstva pritegnil nastop dveh violončelistov, profesorja in učenca, ki sta izvajala Bourre 1 iz II. Bachovega suite v C-duru. Zaradi bolezni učenka se je kvartet violončelistov na nastopu preoblikoval v trio z gostjo profesorico violine Ano Prek. Vprašali se boste, kako lahko na violino igramo tako nizke tone kot na violončelo. Naj vam namignem: pri vseh godalih imamo ključe, s katerimi jih uglašujemo. Ustvarjalnost in kreativnost pri nas res ne pozna meja! Ula Ulaga, ravnateljica GCZZ ¿•i > i In memoriam : JOŽE JAGER (1950 Ob izteku letošnjega avgusta se je iztekla tudi življenjska pot Jožeta Jagra, zavednega in družbeno aktivnega šentviškega sokrajana. Poleg svojega doma in družine si je v rodnem Šentvidu ustvaril velik krog prijateljev in znancev. Vsi, ki smo imeli z njim stike, smo ga poznali kot gorečega zagovornika šentviške identitete in tradicije. Bil je radovedni raziskovalec prezrtih šentviških zanimivosti in zgodovinskih podatkov, ki jih je vestno zbiral in zapisoval.Tudi na straneh tega glasila, v svojih Šentviških metamorfozah. Spominjali se ga bomo kot nekdanjega rokometaša in člana upravnega odbora Športnega društva Šentvid, podpornika in sodelavca lokalnega kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica ter pogosto pišočega peresa glasila Šentvid nad Ljubljano. Jože, ob zadnjem slovesu smo prepoznali tudi tvojo pesniško dušo, čisto in iskreno. Ti si odšel, tvoje opravljeno delo pa v bo Šentvidu ostalo še naslednjim generacijam. Matjaž Briški Letijo spomini današnjosti, na trenutke tedanjosti, vse polne ljubečnosti med tedanjimi ljudmi. Ljubiti Slovenijo, si jo želeti, živeti v njeni prihodnosti, jo doživeti v času sedanjosti, v času »realnosti«? Doživimo naš čas, ljubimo domovino, našo in »vašo« domovino, polno znanja v inovativnosti! Avtor: Jože Jager Š [INA, >EC JUNIJ Kot vsako leto tudi letos potep na Kras z mladimi slikarji Unikatne Sanjalnice in likovnega društva Me Vi Art ____Kobdilj...ponovno z ljubeznijo se vračamo vedno znova in znova.šepet burje, dolgi večeri, pogovori in seveda kraška motivika prenešena na slikarsko platno.. Zares fantazija , slikarska poezija.. bližina Štanjela.Posebno radi se sprehajamo po kraških dobravah, tipamo male hrastove gaje, takrat občutimo nekakšno mistično ljubezen, ki jo je nekoč opesnil Srečko Kosovel.. S to skrivnostno močjo tudi mi dobivamo svoje življenje.v veselje pa mi je ,da velikokrat navdušim tudi mlade ,da začutijo to prelepo pokrajino. Vsekakor predlagam obisk in raziskovanje nežnih pokrajin, opazovanje narave, srečanje z metulji.. 12 Šentvid nAd LjubljaNc Utrinki od tu in tam ZA Pa smo uspeli uresničiti našo obljubo v zaključku naše himne. Takole gre : "ko bomo dovolj fit, pa gremo skupaj pit" ( smo že kar fit, vedno boljši smo ) Ob srečanjih v bližnjem lokalu se dobimo, kdor ima čas in voljo , enkrat mesečno. Navadno smo kar vsi pri volji. Malo poklepetamo, se nasmejimo, spijemo kavico , sok... Sicer smo klepetavi že pred vadbo in tudi po njej. Vsak od nas ima svoje obveznosti doma in včasih ni dovolj časa za vse pogovore o aktualnih temah, zato se druženj ob kavici vsi veselimo. Večina nas ima doma vrt, kjer dela nikoli ne zmanjka. In včasih je malo težje zjutraj vstati iz postelje. Ampak smo spoznali, kako prijeten je pogled na nasmejane obraze ob vadbi in druženju. Vrt bo počakal, čeprav kdaj kak plevel tudi preveč zraste. Višek z vrtov si razdelimo med seboj, tako sadike, kot tudi že pridelke. Pa to še ni vse; V zadnjem tem času imamo tudi medgeneracijsko druženje. Tudi, ko ima babica ali dedek v varstvu vnučko ali vnuka, preprosto pridejo skupaj na vadbo. Na začetku nas otroci le opazujejo, kmalu se vadbi pridružijo in pokomentirajo naše izvajanje s izvirnimi komentarji. Včasih se jim do solz nasmejimo. Poveselimo se tudi ob vsakem rojstnem dnevu, prazniku. Prinesemo doma narejene dobrote. Še vedno igramo namizni tenis vsak ponedeljek in sredo, od Rojstni dan 9h do 12h, v prostorih MOL - a na Kosijevi 1, v Guncljah. Srčno upamo, da nam bo Četrtna skupnost Šentvid omogočila uporabo prostorov tudi v jesenskem in zimskem času. Vsi vemo, da znajo biti jesenski in zimski dnevi izjemno turobni in v tem času potrebujemo še več druženja, klepeta, spodbude in dobre volje. Zato vabimo vse krajan Četrtne skupnosti Šentvid, željne aktivnega preživljanja časa, da se nam pridružijo, resnično vam ne bo žal. Počitek in posvet Besedilo in foto: Irena Lenarčič ja Pozdravlj-eni in drugi! Pišem vam v imenu Društva preverj-ene ali dveh resnic. Radi bi opozorili na upostoš-eno ali dve socialni pol-ji in mu, ki se pojavlj-ata in mama v naši občini Gornja Radg-ona in on, in sicer nas za-nima ali ima ali ima ta občina tudi svoj negativ? Zaskrblj-eni in drugi smo, zaradi dejstva, da je Gornja Radgona in on, ena sama pozitiva. Nikjer se namreč ne pojavl-ja in ne Doln-ja in ne Radg-ona in on. Mislimo, da je to nedostojno, in da imajo vsaka nebesa svoj pekel in zato predlagamo, da se ustano-vi in oni dodatna obči-na in pod ter se tako vzposta-vi in oni pravo ravnoves-je in ni. Ravnoves-je in ni je pomembno za naše skupno življen-je in ni. Vse najlep-še in ne več, Društvo preverj-ene ali dveh resnic Zgornje pismo je del knjige Enciklovnpedija, ki smo jo spisali člani Društva za sodobno klovnovsko umetnost. Knjiga je na voljo v boljših knjigarnah in seveda pri nas (zacrknt.si). Vabljeni k branju! Tina Janežič - Lingaling Društvo za sodobno klovnovsko umetnost DSKU foto Sunčan Stone Šentvid nAd LjubljaNo 13 Za najmlajše NAJPREJ REŠI KRIŽANKO, NATO PA NA SPODNJE ČRTICE NAPIŠI RFNTFV. iT BOŠ PRAVI! NO RFŠl KRIŽANKO, SF RO NAVP POMAGAJ ČEBELICI DOMOV ! V POLJIH RUMENE BARVE PRIKAZALA PRAVA BESEDA. J mi Nfl> r in nmn;r t NA CRTICE NAPISI REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE: J n r Pripravila: učiteljica Pavla Grabrter REŠI ENAČBO IN IZBERI PRAVO BARVO ! UGANKA Štirje ro iički, ves je od sline, s hišo na tirbtu po travni tu rine. (Z|Od) Šentvid nAd LjubljaNc 14 Od tu in tam DOGAJANJE V ZAVODU SV. STANISLAVA Pestro poletje Zavod sv. Stanislava tudi v poletnem času ni sameval. Poleg gostujočih skupin, ki so koristile samo zavodske prostore, se je lepo število otrok in tudi učiteljev udeležilo dejavnosti v naši organizaciji. Prva dva počitniška tedna sta zaznamovala Slovenski otroški zbor in Poletni jezikovni teden angleškega jezika, ki ju za starejše osnovnošolce izvajamo že več kot dve desetletji, letos pa se jima je konec avgusta pridružila še Poletna šola Minecraft, ki je bila tokrat izvedena kot dnevni program, za prihodnje poletje pa je že v načrtu njena nadgradnja in razširitev na sorodna tematska področja. V zadnjih dneh junija in prvih julija je zavod gostil tudi skupino učiteljev iz različnih delov Evrope (Grčija, Portugalska, Hrvaška, Srbija, Makedonija ...), ki so se udeležili treh naših mednarodnih seminarjev na temo družbeno koristnega učenja, uporabe drame pri pouku in poučevanja fizike. Tudi s tem projektom, ki se ga prav tako lahko udeležijo slovenski pedagoški delavci, nameravamo nadaljevati in ga nadgraditi v prihodnjem letu. Uspešen zaključek šolanja za 26. generacijo maturantov Škofijske klasične gimnazije V maju in juniju je 141 dijakov iz petih oddelkov opravljalo maturitetne izpite. 11. julija je bila v parku pred zavodom razglasitev rezultatov mature in podelitev maturitetnih spričeval. Ponosni smo na naše maturante, še posebej pa nas je razveselila novica, da jih je 16 doseglo 30 točk ali več in so tako postali zlati maturanti, med njimi pa sta Marija Snežna Benedičič in Neža Mavčič z vsemi 34 točkami diamantni maturantki. Na Škofijski klasični gimnaziji je do sedaj maturiralo 4013 maturantov. Vstop v novo šolsko leto Vodilo šolskega leta 2022/23 v Zavodu sv. Stanislava je: »Delajmo dobro vsem« (Gal 6,10). Zaposleni smo v leto vstopili že na začetku druge polovice avgusta s skupnim uvodnim dnevom, zares pa se je začelo 1. septembra. Po dveh letih koronskih omejitev in prilagoditev se je na ta dan na forumu med zavodskima stavbama ponovno lahko zares zbrala celotna zavodska skupnost in uradno vstopila v novo šolsko leto s kratko slovesnostjo, ki se je začela s himno in dvigom slovenske zastave. Seminarji za pedagoške delavce Tudi v tem šolskem letu v Zavodu sv. Stanislava organiziramo pester nabor seminarjev za vse, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Izvajalci seminarjev so naši učitelji in vzgojitelji, ki se posebej udejstvujejo na nekaterih področjih pedagoškega dela in so svoje bogate izkušnje pripravljeni deliti naprej. Podrobnejše informacije o seminarjih najdete na http://seminarji.stanislav.si/. Vse zainteresirane prijazno vabimo k prijavi in udeležbi. zbrala Irena Jamnik GOR - DOL - SILA! Na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo v Ljubljani v tretjo sobo na desni strani vodijo - vrata. Na prvi pogled so čisto navadna vrata, takšna kot vsaka druga na tem oddelku. V zgornjem delu so steklena, da lahko pokukaš v sobo, in na desni strani, približno na sredini, imajo kljuko. Ta kljuka je zelo pomemben del vrat, saj ti lahko povzroči nemalo preglavic , če je ne znaš pravilno uporabiti. A Rita in Aleksander se tistega sončnega dne pred začetkom šolskega leta in koncem počitnic tega še nista zavedala. Pokukala sta skozi steklo, kot sta navajena, da preverita, kdo je v sobi. Jaka, bister sedemletnik v postelji pri oknu, ju je takoj opazil. Pomahal jima je in ju povabil, naj vstopita. »Lahko greva noter,« je Rita prevedla Aleksandru, pogumno pritisnila na kljuko, na široko odprla vrata in vstopila. Aleksandra ni bilo za njo. »Lahko greš noter,« je še enkrat ponovila Rita Aleksandru in pogledala Jako. »Pridi noter!« je zaklical še on. Aleksander je navdušeno vstopil in se pri priči zaletel v koš za smeti ob umivalniku. Medtem ko ga je lovil, ga je zaneslo proti bližnji postelji, kjer se je spotaknil ob kovček in se zadnji hip ujel za pipo umivalnika. Oprl se je nanjo Potegnil je za njo, da bi ujel ravnotežje, in po nesreči odprl vodo. Začudeno jo je opazoval. V petem poskusu mu jo je končno uspelo tudi zapreti. »Se opravičujem,« je rekla Rita in zgroženo pogledala Aleksandra. Ta je zamomljal nekaj nerazumljivega. »Je že v redu,« je pokroviteljsko rekel Jaka in nato naročil Aleksandru: »Zapri vrata!« Aleksander je ubogljivo prikimal, prijel za kljuko in zaprl vrata, čez hip pa že vprašujoče buljil s hodnika v sobo. »Joj, pa ne, no!« se je zasmejal Jaka in se z dlanjo lopnil po čelu. »Stopi noter,« je rekel Aleksandru. Ta je zakrilil z rokami in pokazal, da ne sliši. »Stopi noter,« se je glasneje zadrl Jaka. Aleksander je pokimal, nemudoma odprl vrata in vstopil. »Zapri vrata,« sta skoraj hkrati vzkliknila Rita in otrok. Aleksander je spet nekaj nerazločno zamomljal in se poslušno zaprl ven. Rita in Jaka sta se spogledala. »Tole bo še trajalo,« je opravičujoče skomignila Rita. A Jaka je bil vztrajen fant in odločen, da pomaga. »Nazaj noter, Aleksander,« je glasno naročil. Aleksander je stopil v sobo, skoraj prevrnil smetnjak, se zadnji hip ujel za pipo in spet odprl vodo. Ta del je vzel že prejšnjič in tokrat mu je hitreje uspelo zapreti vodo. Nato se je pričakujoče zazrl v Jako. »Dobro,« je ta počasi zlogoval, »zdaj pa zapri vrata, ampak tako, da boš ostal v sobi. Aleksander je ubogljivo prikimal, si nekaj zamrmral in vrata zaprl v drugo smer - v trenutku je bil popolnoma stisnjen ob steno. »Au,« je očitajoče pogledal Jako. »Ne tako, poskusi še enkrat,« mu je ta naročil v smehu. Aleksander je ponovil postopek od začetka. Odprl pipo za vodo, jo zaprl, zgrabil kljuko pri vratih in se zaprl med steno in vrata. Nekaj časa je stal čisto pri miru, videti je bilo, da še dihati ne more, nato pa je kljuka vrat divje zarožljala. Jaka je razmišljal. Rita je razmišljala. Aleksander je potihoma cvilil. »Aleksander,« je rekel Jaka zelo počasi in razločno. »Dobro ti gre, vse je v redu!« Aleksandru je takoj vidno odleglo. »Naprej moraš iti, Aleksander,« je nadaljeval fant. Aleksander se je poskusil premakniti - a vrata so ga stiskala. »Potisni, potisni, odrini jih od sebe ...« je razlagal Jaka. »Močno,« je vzkliknila Rita. »Z vso silo,« je pritrdil oče, ki je se ves čas smejal pripetljajem in temu, kako potrpežljivo njegov sin uči klovna. »Sila!« je vzkliknil fant. »Dol, gor, sila! Ne, ne, počakaj, obratno,« se je zmedel nasmejani fant. »Gor, dol, sila!« »Dajmo vsi hkrati,« je predlagala Rita. V en glas so začeli vzpodbujati Aleksandra: »Gor, dol, sila! Gor, dol, sila!«Pa ni uspelo. Ni uspelo niti v drugem poskusu, ko sta se s preiskav vrnila Denis s sosednje postelje in njegova mama ter je na pomoč priskočila celo medicinska sestra, ki je vstopila v sobo, polno smeha. Teden dni pozneje sta se Rita in Aleksander vrnila in Jaka je takoj preveril: »Kako gre kaj z vrati?« »Poskusimo,« je predlagala Rita in s fantom sta skupaj vzkliknila: »Gor, dol, sila!« Medtem ko se je Aleksander (neuspešno) trudil z vrati, je Jaka zarotniško vprašal Rito: »Pa zakaj je tako smotan?« Po dolgi razpravi okrog tega, kaj bi lahko naredili, da Aleksander ne bi bil tako smotan, so družno in veselo ugotovili, da mu kratko malo ni pomoči. Tako so vrata tretje sobe na desni strani oddelka za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani še danes misterij za Aleksandra. In zdi se, da je tako tudi v življenju: včasih se kakšna vrata res dajo odpreti, a jih ne moreš zapreti; včasih se znajdeš na eni strani vrat, spet naslednjič na drugi, in pogosto ne veš čisto dobro, kako je do tega prišlo ... Med vsemi možnostmi pa je zelo verjetno najbolj privlačna ta, da se vrata sploh odpirajo. Zapiranja imamo že dovolj! Dragi prijatelji, bolnišnični klovni bomo še naprej odpirali vrata otroških oddelkov bolnišnic po Sloveniji in naredili vse, da se ne zaprejo pred nami. To želimo tudi vam - naj tudi vaša vrata ostanejo odprta! Po spominih Rite in Aleksandra zapisala Eva Škofič - Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski. Šentvid nAd LjubljaNo 15 Napovednik &DDHIMTEK J CETHTNA SKUPNOST SlWVID Juhu, ŠODRČEK bo kmalu tu! Tokrat s polno paro in optimizmom zremo v jesen, saj za vas pripravljamo pravo mavrico otroških predstav, med katerimi se bomo smejali, zabavali, s e spoznavali in čudili, skratka, dolgčas nam ne bo! Spored otroških predstav bo znan sredi septembra, tako kot vsako leto, pa s prvo predstavo začenjamo v sredo, 12. 10 ob 18. uri v Ljudskem domu Šentvid. Abonmaji in posamezne vstopnice bodo na voljo na dan prve predstave. Se vidimo v gledališču! Vaša ŠODRČEK ekipa! NAJAVA DOGODKOV - ZAVOD SV. STANISLAVA Fotografska razstava Plečnikovih del Petra Nagliča Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja 29. 8.-2. 10. 2022; odprtje 6. 9. ob 19. uri Predstavitev razstav in aktualne informacije: https://www.sta nisla v. si/d e javn osti/ ogOeia-siiiineLJ-MegMa Slikarska razstava Kristine Vencelj Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja 4. 10.-6. 11. 2022; odprtje 6. 10. ob 18. uri Kregarjev dan Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja 10.11. 2022 Podrobnejše informacije bodo pred dogodkom objavljene na: www.stanislav.si Praznovanje godu sv. Stanislava 15. 11. 2022 Slovesna maša ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Vida Slavnostna akademija ob 17. uri v športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja Podrobnejše informacije bodo pred dogodkom objavljene na: www.stani Slikarska razstava Denise Eyer-Oggier Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja 8. 11. 2022-3. 1. 2023; odprtje 9. 11. ob 18. uri DRUŠTVO 5ENIORJEV DRAiSS URNIK AKTIVNOSTI 2022/2023 MI1J.« 4AGU ►'■vvi PMHWf IWMK JO Kttjtvnn IW\.h>LV mCVAMOanJftJV* ZO-1S-TJ.J+ H1U vwin jWIh ' V ktf^fftijr All f 77VU (T.i*T.l UUt^j, 019 »lu: Tll.lUd HMII dnjin» E«*I M[IJ ru 1 ZAintmO i torkom i 0.9.2022 MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid Knjižnica Šentvid knjižnica (I « 0 ti * JI p m m 1 EKO TEDEN >rek 11. oktober"" 19.30 Potopisno predavanje Peru - Matjaž Pirš Andi so nesramno zarezali v to deželo. Na eni strani so ustvarili tako suho pokrajino, da še po dveh tisočletjih lahko občudujemo skrivnostne like v tleh puščave v Nazci, na drugi pa večno zelenje amazonskih gozdov. Tam visoko v gorah, na sredi, ob modrem jezeru in ob vijugasti reki, pa nas vabi eno najbolj čudovitih naravnih okolij prežetih z neverjetno zgodovino. S fotografijami in besedo se bomo sprehodili po Peruju, eni najbolj slikovitih !da 12. oktober °b 16.00 Delavnica za odrasle Zdravilni post za obnovo celotnega organizma - Maja Kern n kilogrami in maščoba hitro nabirajo. Zato vabimo na delavnico s predavanjem, kako tudi pozimi ohraniti organizem vitalen z zdi Prijava: izobrazevanja@mklj.si četrtek vilnim postom. Pripravili bomo tudi č 13. oktober 17.00 Eko pravljica Ozimnica - Maša Uran Kaj je ozimnica, zakaj jo potrebujemo, kako jo pripravimo.? Ekologija po m katerem bivamo. Odnos do hrane je del tega. V knjigah bomo iskali opise jeseni razkošno ponudi narava. Vabljeni otroci od 3. leta dalje in njihovi spremljevalci. ii varčen in spoštljiv odnos do okolja v izkušnje, kako shraniti pridelke, ki jih * 'i 14. oktober °° 17.00 Ustvarjalna delavnica za otroke Barvite zapestnice - Zavod Afriška vas Iz recikliranih materialov bomo izdelali čudovite barvite zapestnice, kot jih nosijo ženske v Afriki. Vljudno vabljeni otroci od 6. leta naprej! SLIKARSKA SOLA ZA MLADE IN OTROKE JESENSKI TERMINI 2022 ROKE JESENSKI TERMINI 2022 V mesecu septembru in oktobru pričenjamo z vsakodnevnim ateljejskim delom v popoldanskih terminih od 16.00 do 21.00 ure , oz. po dogovoru. Če si želite otroku nameniti prečudovito darilce, ki ga bo navdušilo, vključiti v krasno družbo ...bo čas mineval, kot bi trenil. Programi so fleksibilni in polni slikarskih , kreativnih tehnik. Naučimo se osnov in raziskovati barvne odtenke. Predvsem pa uživati v druženju in spoznavanju brezmejnosti v slikarstvu. Vabljeni k vpisu! Info: Metka 031 533 280 Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentai0.si Šentvid nAd LjubljaNo 16