NaroCnfna
znaša letno ;S63Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Oln
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.549
kzha|a vsako nedeljo
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Dio, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
I. LETO
Murska Sobota. 17. aprila 1932.
ŠTEV. 7
Pozdravljeni!
V nedeljo, dne 17. t. m. do se zbrali v Murski Soboti delegati, zaupniki krajevnih organizacij, da izvolijo stalni sreski odbor stranke Jugoslovanske Radikalne Kmečke Demokracije. Obenem bo položo sedanji sreski odbor račune o svojem delu, na javnem zborovanju pa bo naše ljudstvo povedalo, kakšne posebne težave nas težijo, zglasilo de svoje želje, ki se mu naj izpunijo.
Prvi akt, upelanje v sedanje zborovanje se je zvršo 8. novembra 1931. Takrat je naše ljudstvo javno posvedočilo, da je za državo, da hoče zvesto spolnjevati svoje državljanske dužnosti. Vse, kaj je moglo, je šlo volit. Ni jih •bilo dosti takših, šteri so sedali zapeljati tajni, državni neprijazni agitaciji, pa so ostali doma. 76% vseh vpisanih volilcev pri nas se je združilo z onimi sto in sto jezeri, šteri so taj dan javno vč-povedali svojo trdno voljo, da hočejo močno Jugoslavijo, v njej pa življenje bogše, mirno, lepše kak je bilo pred 6. januarjem 1929. V celi dravski banovini je naš srez zvon Ljubljane na prvem mestu pri volilni udeležbi. Kdo more še po tej veliki manifestaciji trditi, da je naša severna gra-nica nej trdna?
Volitve so bile končane, izvoljeni poslanci so odšli v Beograd na delo. Naše ljudstvo je zarazmilo poziv poslancev, da more pri reševanju te, kar pomnimo, najtežje gospodarske krize pomagati in sodelovati tudi samo. Ni to drugače mogoče kak da se združi v politični organizaciji in po njej daje spodbudo vladi in poslancem. Zato se je v velikem številu združilo okoli nove politične stranke Jugoslovanske Radikalne Kmečke Demokracije. 24 krajevnih organizacij je že do sedaj v našem srezu ustanovljenih, ništerne do se ešče ustanovile v kratkem, kjer je že vse 'pripravljeno za ustanovitev. To delo bo izvršil že novi stalni sreski odbor. Delegati, šteri pridete na sres-
ko skupščino, Vi ste poslanci,ljudstva. Na Vas gleda vse ljudstvo, potom Vas govori v svet in javlja svoje želje. Znamo, da si je članstvo izvolilo izmed sebe najbok^ še može, zato smo prepričani, da boste tudi znali v teh težkih časih pravilno zastopati njegove interese.
Bodite tedaj prav iskreno pozdravljeni!
Psihološki položaj v naši pokrajini je nekoliko drugačiji kak v ostalem delu dravske banovine. Že 8. novembra se je to videlo, gda ni imela pri nas protivolilna agitacija onega uspeha, kak na oni strani. Ta pozitivna stran se nam šteje v dobro, pričakovati pa moremo, da bodo merodajne oblasti upoštevale to dejstvo tudi pri reševanju naših zadev. Nej smo dosegli, da bi se nam davek na šmarnico za leto 1932 odpuste ali preložo na boljše čase, kda mo mogli plačati. Nej so ešče rešene naše prošnje za odpust ali olajšanje plačila za zrnje, štero smo mogli kupiti leta 1928 po oni strašni toči. Da omenim samo te dve glavni naši domači
nevoli. Ne je še dosegneno, ka bi mogli našo maro v zvunske države odavati, zato nema nikše cene. Znamo, ka to slednje ne je odvisno samo od nas, ampak tudi od drugih držav. Moremo pa upravičeno pričakovati, ka se nam olajša življenje kak najprej v tistih vprašanjih, štere rešavamo sami v naši državi.
Še dosti drugih želj in ne-vol imamo, za štere mo manifestirali v nedeljo. Či smo v prvem aktu našega političnega življenja spunili in rešili našo državljansko dužnost, moremo po vsej pravici pričakovati, da bodo na višiših mestih nam pomagali, da do na-dalnji akti v zadovoljstvo in srečo našega ljudstva. Naj se nam spunijo naše želje, štere so nej pretirane. Te de ostao naš psihološki položaj na oni, za državo se izjavljajoči višini, kak je bio 8. novembra.
Novi stalni sreski odbor de imeo za to dosti posla in deia, upamo in želimo, da z velikim uspehom za naše ljudstvo. To mu vsi iz srca želimo!
POLITIČNI PREGLED
Jugoslaviji. O izpremembi v vodstvi naše vlade so obširno poročali tiidi vodilni evropski listi i priznali, da si je bivši ministerski predsednik Peter Živkovič pridobo velke zasluge, ko je ravnao tri leta našo državo, i da je dosegno velke vspehe v najtežjih časih. Njegovo ime bo trajno ostalo v naši politični zgodovini. - Novi ministrski predsednik dr. Marinkovič je dao deklaracijo vlade v narodni skupščini i v senati. Vlada i parlament morata smatrati za svojo najvišjo dužnost, delati na tom, da se pobogša gospodarski položaj v naši državi. Ministerski predsednik je tfldi izjavo, da se bodo mogle ustanavljati različne politične stranke samo te, ko se izrazi ves narod brez izjeme za narodno i državno edinstvo. Iz te izjave se vidi, da se politične stranke tfldi v bodoče ne bodo mogle organizirati na verski, pokrajinski ali ple-menski podlagi,t!i da je -konec bivših političnih strank. — Poslanski klub' je tneo velko politično debato, i je skleno, da se mora politična organizacija J. R. K. D. kak jugoslovanske narodne stranke kak prvle tžvesti v vseh krajih naše države. — Iz poslanskega kluba je 'izstopilo 5 poslancev
i osnovalo narodni seSjaški klub pod vodstvom dr. Nikiča. — Ministerski svet je meo sejo, na šteroj je raz-pravljao o prehrani pasivnih krajev i
0	podpori prebivalcem poplavljenih pokrajin. — Skupščinski odbor je predelao zakon o zaščiti kmeta i po-dao svoje poročilo parlamenti. Odbor je zakonski načrt v mnogih točkah spremeno. Najbole važna je izpremem-ba, da se za vse kmečke dugove lejko proglasi <6 mesečni odlog za plačevanje obresti i amortizacijo. Obrestna mera za stare dugove ne sme znašati več, kak 6%, za nove dugove pa največ 10% Za dobo moratorija se ustavijo tfldi vse že odrejene rubežni
1	prisilne prodaje, kak tfldi vsakšo sodno postopanje. Na te način se šče preprečiti propadanje ikmečkih posestev i omogočiti kmetom, da si olajšajo plačevanje dolgov. Zakon je jako važen, i je gotovo, da bosta narodna skupščina i senat na zakonskem predlogu ešče marsikaj izpreme nila. — V senatu je finančni odbor predlagao znatne izpremembe v tro-šarinskem zakonu, tak da bo zakon najbrže vrnjen narodni skupščini. Med drfigim je odbor predlagao tiidi znižanje trošarinske takse za gostilničar-
je. — Ministrski predsednik dr. Marinkovič je odpotuvso v Ženevo. Za njegovega namestnika je imenovan minister Pucelj. — V Ženevi se bo vršilo kratko zasedanje Društva narodov, nadaljevala pa se bo tfldi raz-orožitvena konferenca. Vse kaže na to, da bodo posvetovanja te konference ešče dugo trajala. — Konferenca velesil v Londonu se je ponesrečila. Nekatere države se premalo zavedajo nevarnosti, ki bi nastala vsled finančnega poloma v Srednji Evropi. Razgovori o gospodarskem sodelovanju podunavskih držav se bodo nadaljevali v Ženevi, vendar pa skoro gotovo ne bodo imeli nobenega vspeha. — Mednarodna trgovska zbornica je sklenila, da se bo vršo sredi aprila sestanek trgovskih krogov v Inns-brucku, na šterom se bo razpravljalo o ovirah mednarodnega prometa i trgovine. Mogoče se bodo trgovci popreje sporazumeli i našli bogše predloge za pobogšanje gospodarske krize kak pa evropski diplomati.
Nemčija. V nedeljo so bile ponovne volitve za predsednika nemške republike. Borba za glasove ni bila nič menša kak pri prejšnjih volitvah. Kak je bilo pričakovati je bio ponovno izvoljen za predsednika Hin-denburg, šteri je dobo nad polovico oddanih glasov. Občutno nazadovanje glasov pa so imeli pri teh volitvah komunisti. Z izidom volitev so pač vse trezno misleče države Evrope zadovoljne, ar v današnjih težkih časih spada na krmilo države sposoben i izkušen politik pa ne kričač, kakši je Hitler, ki je pripravljen staviti Nemčijo i Evrepo na eno samo karto i riskirati nov svetoven polom.
Madžarska. V Szegedinu je tamkajšnja policija aretirala v delavskem domi 40 delavcev, šteri so bili člani socialno demokratske stranke Radi toga so vcdltelji socialistov vložili protest v parlamenti, t Vlada je za-branila vodavanje socialističnoga lista ..Nčpszava". Radi toga so začeli vsi .delavci .v tiskarnah žttajkaii J ne mo-go niti eden list iziti. Razburjenje radi ustavitve ^Nčpszave" je bilo med delavstvom velko i so se oblasti bale krvavih nemirov, do šterih pa aii prišlo. Prav viharne pa so bile radi toga seje v parlamenti. Med silnim truščem med poslanci opozicije so se čfili klici: »Krvnik, ubijalec", šteri so veljali vladi. Po čestah so se vršile velke de-mostracije delavstva. Kak je štela de-putacija delavstva k grofu Karolyi-ju, da mu predložijo spomenico >z zahtevami delavstva, jih te ni šteo sprejeti, kar je vzbudilo ešče večje ogor-čenjepri ljfldstvj. Nezadovoljstvo širokih Ijfldskihmas je doseglo na Madžarskem vrhunec. Namesto da bhvlada upoštevala'težke gospodarske prilike i tomi primerno uravnala svojo
I V nedeljo, • Sokdlskem
dne 17. aprila f932 vsi m Javni žbor, fcateii se vrši ob 11. uri predpoldne v Domu v Murski Soboti. Govorili*bodo.g. nar. poslanec Benkp Josip in drugi.
politiko, skuša z silo zatreti nezadovoljstvo kar samo vzbudi ešče večji odpor. — Od 1. junija dalje bo vlada znižala uradnikom plače.
Anglija. Finančni i gospodarski položaj države se pcbogša. Angleška banka je izplačala Ameriki zadnji obrok posojila v zneski 20 miljonov dolarjev na račun posojila iz lanskega leta.
Avstrija. Med Avstrijo i Jugoslavijo so se začela pogajanja za klirinško pogodbo. — Bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Otok ar Czernin je na Dunaju umrl.
Bolgarija. Če glih se je novo proračunsko leto pričelo 1. aprila, parlament ešče ni cdobro proračuna, to pa radi, tega ar so morali državni proračun spraviti v sklad z nasveti finančnega odbora Društva narodov. Razprava o novem proračunu bo samo 20. aprila. - Na protestno noto Jugoslavije radi zadnjih nemirov je vlada izjavila, da je napravila vse, da prepreči v bodoče slične napade i je vsigdar obsojala takšo postopanje, kak tiidi sovražno pisanje nešter-nih listov proti Jugoslaviji.
Italija. Pogajanje med Italijo i Sovjetsko unijo, glede sovjetskih naročil v Italiji, so bila prekinjena, ar Italija nima zaupanja v kreditno sposobnost Moskve i sta sovjetska delegata odpotovala iz Italije. - Notranje posojilo v zneski 1 milijarde lir je uspelo.
Čehoslovaška. Ministerski svet je skleno znižati rok vojaške službe od 18 na 14 mesecov. — Finančno ministrstvo pripravlja načrt za razpis notranjega posojila, štero je že nekaj tednov predmet javnega govorenja. -Prejšnji železniški minister je odstopo. Na njegovo mesto je prišo inž. Josip Hulo, šteri je sin železniškega delavca.
Francija. Francoska zbornica je zaključila svoje zasedanje obenem pa tiidi svojo funkcijsko dobo. S tem so se začele volilne borbe za volitev poslancev, štera bo meseca maja.
1932
Kalendar
APRIL ma 30 dni
17 teden
Den		Rim kat.	Evang.
17	Nedel.	3. flnlcet	Po vuz. 3
18	Pond.	Apolonij	Ilma
19	Tork	Leon veliki	Kočard
20	Sreda	Marcelin	Tivadar
21	Četrtek	Anzelm	Anzelm
22	Petek	f Sot. i Kaj.	Soter
23	Sobota	Adalbert	Bela
		Vremen:	
	od 17	-20 lepo, na	konci
		spremenljivo.	
kolesi kak tiidi jezdenje po pešpot h i v drevoredu. Vsak prestopek se bo najstrožje kaznovao!
—	Tatvina. Lukač Ferdinandi posestniki iz Bakovec je nekši neznan ljubitelj koles odpeljao njegovo kolo izpred gostilne Turk.
Najdeno. V nedeljo se je našla na prostoru »Mure" po končani tekmi moška ura. Kdor jo je zgflbo naj se oglasi pri tukajšnjem občinskem uradu, gde jo dobi nazaj.
—	Nove cestne table. Cestni odbor je zamenjao prejšnje stare cd dežja izprane table z novimi ličinimi, na važnejših križiščih cest.
—	Veliko mlinarsko zborovanje se bode vršilo dne 17-ga aprila 1932, v nedelo ob pol 8 vori, v prostoraj »Skupne obrtne zadruge v M. Soboti". Gučalo se bode od novega mlinskoga zakona i zavolo toga od ednotnoga postopanja. Važno je za vse mlinare, zato vsi prite.
—	S kolesa je spadno i si je roko potro Kuhar Ludvik trg. z jajci v Puconci.
Murska Sobota
—	Javni zbor. Kakor sporočamo na drugem mestu, se vrši v nedeljo, 17. aprila ob 11. uri predpoldne v Sokolskem domu v Murski Soboti javni zbor, ki ga sklicuje Jugoslovanska Radikalna Kmečka Demokracija. Pričakuje se velika udeležba.
—	Gospodinjski tečaj. Podružnica Kola jugoslovanskih sester priredi tromesečni gospodinjski tečaj, šteri se začne 25. aprila. Stroški znašajo za vse tri mesece 400 Din, ako pa učenka prinese živila v naturi, se ji to vračuna. Tečaj de se vršo v prostorih gradu grofa Szaparija. Večerni tečaj: bo dvakrat na teden istotam. De-
' ,kieta, ki se za tečaj zanimajo, naj se prijavijo do 16. aprila pri g. dr. Bra-tinovi v Slov. ulici.
—	Opozorilo. Občinski urad ponovno opozarja vsakoga, da je najstrožje prepovedano vsaka vožnja z
—	Tobak i saharin so najšli pri večih vertaj žandarje na Gorici. Prišla je ovidba, so zgrabili tihotapca, ki je ovado tiste, ki so od njega bi£go kflpili.
—	Že tiidi svinje kradnejo z hleva. Na Gorici pri Fiisar Štefan posestniki, so neznanci vkradnoli v noči edno jesensko prase. Činitelji se iščejo.
—	Bicikli so vkradnoli v Sala-jrienci iz krčme Horvat, last Trstenjak Štefana iz Gorice, gda je v Pečarovci proščenje bilo.
—	Ništerni mlini so zaprli svoje mline zavolo velike takse, štero kak navadni mlini nemrejo plačiivati.
—	Nesreče. Verač Feliks iz Kri-ževci si je pri sekanji drv s sekiro tak močno vdaro v nogo, da je mo-geo v bolnico. Kolar Janez iz Sv. Jurja je pred dnevi čisto drevje. Pri tom deli je stopo na siiho vejo, štera se je pod njim prelomila ter je iz znatne višine spadno na tla. Dcbo je občutno poškodbe na glavi, šinje^i i rokar ter je bila takojšnja zdravniška pomoč potrebna.
DOPISI
Mačkovci. Novoustanovljeno gasilno društvo, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, se je prav krepko popri ■ jelo svojega dela. Da si priskrbi gmotnih sredstev, ki so za vsako društvo življenske važnosti, priredi v nedeljo dne 1. maja 1932. v prostorih g. Ne-meth Viljema plesno veselico. Vsakomur, komur je za prospeh mladega društva bo prav gotovo prihitel na to prireditev in s tem pomagal društvu do zaželjenega cilja.
Beltinci. Krajevni odbor Rdečega križa v Beltincih je priredil v nedeljo dne 3. aprila 1931 ob 4 uri pop. akademijo s pestrim mikavim sporedom. Dvorana g. Zemliča je bila nabito polna. Navzoče občinstvo je pazljivo sledilo izvajanju sporeda in je vsako točko spremljalo z močnim aplavzom. Posebno sta ugajala, poleg odlomka iz Csžrdas-kneginje, oba šaljiva prizora. Pa tudi petje je bilo dobro. Gmoten uspeh prireditve je za današnje čase zadovoljiv. Želimo, da nas pridni prireditelji kaj kmalu zopet iznenadijo s kakšno igro.
Ženavlje. Pri nas smo na pobudo g. šol. upr. Škerget Karola tudi ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Pristopilo je 21 rednih članov. Na seji dne 23. IIL 1932. je bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik in povelnik g. Škerget Karel šol. upr., podpovelnika: Duh Adam in Grabar Jurij, povelniki
oddelkov: Časar Ludvik, Grabar Štefan in Časar Kalman, tajnik Ballek Jožef, blagajnik Časar Štefan I, njegov namestnik Časar Štefan II., nadzornik uprave Šebjanič Jožef, četar Slankovič Vilmoš in trobentač Duh Aleksander. Nabavili so si že obleko, čepice in bluze. Upamo, da bodo pod vodstvom našega načelnika in povelnika lepo napredovali in si počasi nabavili še os»alo gasilno opremo. — Bridka žalost je doletela našega g. župa na Ballek Aleksandra. Dobil je brzo-jav iz Argentinije, da je njegov edini sin, njegovo upanje in podpora, dne 5. aprila 1931. umrl v Buenos Airest. Kaj je povzročil^ njegovo smrt ne ve nihče, slutimo pa, da se je najbrže ponesrečil v tovarni, kjer je bil zaposlen. Z g. županom sočustvuje vsa vas, ker vsak ve, kaj to pomeni umreti na, tujem in položen v tujo zemljo k večnemu počitku Iz naše vasi jih je dosti v Argentiniji. Vsi so šli tja, da jim da tujina kruha. Ali kako vrača tujina naše upe, se vidi iz tega, namesto, da bi nam dala kruh, nam pobira naše najlepše moči in uničuje naše najmočnejše upe. — Pri nas smo imeli v nedeljo dne 10. aprila 1932. lepo prireditev v šoli. Šolski otroci so zapeli par lepih pesmic in uprizorili igro »Ljubezen vse premore". Nato so še odrasli fantje igrali dve veseloigri, ki sta tudi zelo dobro ispadli. Prireditev je bila namenjena samo za sta-riše otrok in je bila brez vsake vstopnine. Na sporedu je bila še igrica: »Čudežne gosli". Ker se je pa ravno zadnje dni pojavila med deco bolezen ošpice in je tudi par otrok zbolelo, ki bi morali nastopiti, je morala ta igra odpasti. Priredilo se bo drugič.
Pertoča. Pred kratkim so bile na tukajšnji šoli uprizorjene tri šalo-igre: Zamorec, Čarodejna brivnica in Luknja v namiznem prtu. Nsd vsako pričakovanje so vse igre izpadle v splošno zadovoljstvo. Nobeden naših obiskovalcev, nam ni hotel verjeti, da je to naše delo in trud večerov, ki so bili kronan z uspehom. Vse je bilo v rokah učiteljstva na naši šoli. Iz tega se lahko sklepa, da naše učiteljstvo kljub temu, da je zaposleno z ogromnim delom v šoli, v svojem prostem času ne počiva, nego seje med narod ljubezen do naše kulture in do na-daljnega udejstvovanje in je ljudstvu vedno na razpolago ob takih prilikah. Igralci in igralke, sami kmečki fantje in dekleta, so bili pri igri izvrstno razpoloženi in to je bilo že polovico uspeha. Režija je bila v dobrih rokah, samo žal, da je oder majhen in ni primernih oblek. Igre se je udeležilo zelo mnogo občinstva od blizu in daleč in se jim tem potom še enkrat zahvaljujemo. Če se hočete zopet od srca nasmejati, pridite, pripravljamo šalo v treh dejanjih — Čevljar baron.
Mala Nedelja. Pred kratkim ustanovljena Sokolska četa, je imela svojo prvo prireditev na beio nedeljo. Vprizorila se je Manic$ Komanove »Krst Jugovičev" ter žela obilo odobravanja. Med odmori je igrala godba na pihala, ki je že prav dobro izvež-bana. Godba je vsem bratskim So-kolskim kakor Gasilskim društvom za njihove prireditve vedno na razpolago. Društva se naj radi godbe osebno aH pismeno obračajo na Sokolsko četo Mala Nedelja. Zdravo I
Šullnci Silen veter, ki je pihal prejšnji teden je podrl posestniku Poršu ute. Ute so bile pokrite z opeko in na betoniranih sojaj. Veter je vzdignil streho in treščil vse skupaj na tla, tako da se je vse razletelo. G. Porš trpi precejšnjo škodo, ker je opeka in les popolnoma razbito.
IZ SVETA
Či ešče ne veš . . .
da ima Beograd 931. ulic, da je v bližini Miklosh&za vda-rila strela v neko žensko, štera je stala na pragi hiše i ji odtrgalo obe roki,
da je pri zadnjem velikem požari v Zagrebi, šteri je nastao radi eksplozije f Imov zgorelo baje tiidi 1 miljon dinarjev,
da sta dva eroplana v bližini Gardskega jezera v zraki vkup vdarila. Pri tom je bilo sedem mrtvih,
da je vas Aubetine na Francoskem, ki šteje 25 hiš na odajo, ar so skoraj vsi preb.valci vmrli,
da je nek pijani Šofer v Budimpešti zavozo z polno brzino v gručo Ijfldi. Pri tem je bilo nad 20 oseb težje ranjenih.
da se je francoska ladja „Rou-zic", potopila. Rešilo se je samo 8 mornarjev a 25 j;h ešče pogrešajo.
da je v Massafri (Italija) neka ženska prodala vrečo fižola v šteroj je imeo njen mož shranjeno 10 000 Lir, da je v Sevilli pogorela do tal cerkev sv. Julijane. Vnogo umetnin je bijo uničenih i je povzročena škoda izredno velika,
da so v jetnišnici v Genovi izdelovali jetniki denar i razpečav potom nekega paznika.
da je v fabriki avtomobilov Talbot v bližini Pariza včvdaro ogenj, šteri je povzročo 10 miljonov frankov škode,
da ima Amerika za 4007 miljonov, Francija za 2808 miljonov, Anglija za 588 miljonov, Rusija za 329 miljonov, Japonska za 234 miljonov i Nemčija za 226 miljonov zlata.
O Higijeni.
Primarij Dr. BRAND1EU.
(Nadaljevanje )
Danes je splošno znano, da so povzročitelji bolezni takozvane bakterije. To so majhne stvari, ki se vidijo samo z drobnogledom in so različne oblike in velikosti. Nekatere so podolgaste v obliki palčic, ter se imenujejo bakcill; druge so okrogle z imenom koki, tretja skupina: splrtll pa imajo vijugasto obliko (kot sveder). Četrta, posebna skupina povzročitelji bolezni nimajo stalno obliko, ker se spreminjajo po potrebi. V to skupino spadajo takozvane amebe. Bakterije so pod drobnogledom: ali posamezni, vsak zase: ali urejene v obliki verige: streptobakcili, strepto-koki; vidimo pa tudi druge vrste, ki tvorijo okroglaste skupine v obliki grozdja=staf!lokoki. Nekatere bakterije imajo okoli telesa tanke izrastke z katerimi se gibljejo.
Življenske potrebščine bakterij so skromne. Ako imajo kotiček kjer je le malo vlage, toplote in teme, potem ostanejo žive in se tudi često množijo. Nasprotno: suša, vročina, mraz in svetloba uniči največkrat bak-cile. Solnčni in t. z. ultravijoletni (kvarc), ter R6ntgenovi in radijevi žarki, so najmočnejši protivniki bakterij. Vkljub temu, so nekatere vrste jako oporne in ti so naši najlhuši naprotniki.
Kje se nahajajo te bakterije? Vsepovsod, kjer se nahajajo živa bitja ali rastline. Nekatere živijo na gnilih stvareh ter niso nevarna za naše zdravje, druga vrsta pa je nevarna, ker živijo na račun našega zdravja, radi tega se imenuje: paraziti.
Toraj se nahajajo bakterije v zraku, v vodi, v zemlji, v naših stanovanjih, na stenah, na mizi, na jedilnem orodju, na rokah, na telesu, v ustih, v pljučih. V črevesu je veliko število bakterij.
Kakor pšenica, rž, koruza imajo svoje seme, tako so ugotovili, da se vsaka bolezen razširi samo z pomočjo svojih lastnih bakterij: Tako poznamo bakcile tuberkuloze, tifusa, dif terije i. t. d., kateri se nahajajo v največji množini v okolici ali v do-tičnem, na tuberkulozi, tifusu oziroma na difteriji obolelemu telesu. Največja nevarnost je tedaj, da dobimo to bolezen, če pridemo v dotško z takim "bolnikom. Radi tega zakon predpisuje, da se taki bolniki zdravijo v posebnih zaprtih prostorih bolnice — v izolirnici, — drugače bi se ta bolezen zelo razširila.
Kako pridejo kali bolezni v naše telo? iz zraka ali na pljučih bolnega pridejo bakcili jetike v naša pljuča; iz vode, mleka ali na tifusu obolelega pride bakcii tifusa v naše črevesje; od gnojne rane pa pri-oe bakcii gnoja na našo kožo; iz zemlje pride bakcii tetanusa na rano, katero smo si z motiko zasekali v našo nogo — in tako tudi mi, lahko dobimo to bolezen.	(Dalje sledi.)
Tjrševa akademija.
Letos v marcu je poteklo sto let, ko se je narodil v bratski Češki Miroslav Tyrš. Nihče pač tedaj ni mislil, da se bo spomin na ta dan obhajal nekoč po vsem svetu. In vendar, glejte, povsod kjer živi Slovan se spominjajo letos tega dneva. Zakaj ? Ali je bil morda Tyrš kak slavni iz-najditelj ali kaj sličnega ? Da bil je iznajditelj; našel je v srcih bratov Čehov ono stoletno zatirano in zaničevano ljubezen do naroda, ljubezen do bližnjega in narodno samozavest, ki le edina bi mogla zatiran češki narod osvoboditi. Ko je videl kako se češki narod potaplja v valovih germanizacije in kako sicer zdrave slovanske narode uničujejo medsebojne borbe, je spoznal, da se more češki narod in z njim vsi slovanski narodi rešiti le v vseh takratnih medsebojnih razprtij neodvisni organizaciji. Prepričan, da more biti le ,v zdravem telesu zdrav duh" je dal Slovanom Sokolstvo. In res, od pred, sedemdesetimi leti v Pragi ustanovljenega telovadnega društva Sokol — katero je sam vodil, se je kakor vihar razširila po vsem slovanskem svetu, po njem ustanovljena organizacija. Vse kar je čutilo slovansko je stopalo pod zastavo, na katero je dr. Miroslav Tyrš zapisal: »Bratstvo, enakost, svoboda." Tudi mi Jugoslovani smo sled-li pozivu dr. Miroslava Tyrša in naša dolžnost je, da se tudi mi oddolžimo spominu stoletnice rojstva njega, ki nas je združil v bratski ljubezni. To storimo na skromen način v soboto dne 16. aprila, ko priredi sokolsko društvo Murska Sobota v ta namen svečano telovadno akademijo. S to akademijo — pri kateri bodo sodelovali vsi društveni oddelki — hoče Sokol Murska Sobota dokazati, da je razumel nauke dr. Miroslava Tyrša. Prepričani smo, da se bo vsak, ki ljubi svoj narod odzval vabilu in pohitel v soboto v Sokolski Dom.
KMETIJSTVO
Pomladitev sadnega drevja.
Zdaj je zadnji čas, da pomladimo vsa tista sadna drevesa, štera slabo rastejo. Namen pomlajevanja je, da dvignemo rast vej i povečamo rodovitnost drevja. Izvrši se na ta način, da krono prikrajšamo od ene polovice do ene četrtine. Navadno po-mladujemo 20 do 30 let stara drevesa, ki so izčrpana i rodijo nepopolno sadje ali ki imajo slabe po-
ganjke ali če majo slabe in dolivise-če krone, ali pa če je drevje poškodovano po toči ali po sadnih škodljivcih. Drevo, štero slabo raste i šte-roga pomladimo, moramo obenem tU-di močno pognojiti s hlevskim gnojem.
Kako odgajajo Angleži svinje.
Marsikdo misli, da goji Anglež svoje svinje, štere majo svetovno prvenstvo i štere so razširjene po čelom sveti, tak, da jih zapre v hlev i dobro krmi. Ravno nasprotno! Vsak Anglež, šteri goji svinje, ima vsaj košček travnika, detelje ali lucerne, ka služi za pašo mladih svinj. Ta pašnik drži vsigdar v najboljšem stanji, da je paša za svinje čim zdat-neja. Svinje so na pašniku po dnevi i po noči. Ta pašnik je razdeljen s plotovi na več delov. Kak popasejo prvi del, jih pasti v driigi zagrajeni del i tako naprej i kak vse te oddel-kp popasejo. pridejo spet v prvi del, gde je med tem že paša na novo porasla. Pred premočno vročino i dežjem jih varuje pletena ograja s streho zgrajena na kolesih, štero prevaža na pašniku z enega oddelka v drfigoga.
Anglež se tudi prav nič ne jezi, či pridejo svinje na posejano njivo, ker smatra, da njihovo ruvanje ne škodi posekam. Vnogi naši ljudje majo svinje le tak dugo, dokeč majo zrnje, drugi je zopet ešče precej pravilno krmijo, majo pa jih vsigdar zaprete. Prvi kak driigi bi se morali včiti od Angležov, da lahko uspevajo svinje prav dobro tudi brez zrnja i da za svinje ni dobro i ne pametno, če jih drži vsigdar zaprte.
Za pleme pustijo Angleži samo starejše svinje, svinje stare 2-5 let, ar le te dajo dober zarod za pleme. Mladičev iz prvega gnezda nikoli ne obdrži za pleme.
Naši ljudje pa so v tem popolnoma drugačni. Kak svinja prvič skoti, pUsti mladiče za pleme, svinjo pa zredi i proda mesari. Zelo, zelo red ki so pri nas takši merjasci stari nad tri leta.
Kak daleč smo ešče od Angležov. Importirani čistokrvni angleški merjasci sami pač ne bodo pomagali povzdigniti našo svinjerejo tak, da bi dosegli Angleže, če se ne bomo tudi ravnali po njihovem načinu umne svinjereje.
Kak se vzgoji dobrega merjasca.
Merjaščeka, šteroga ste namenili obdržati za pleme, morate, kak je štiri mesece star, zapreti v poseben hlev, ali na paši v poseben oddelek. Merjasec ne sme biti debel, toda biti mora lepe rasti z dobro razvitim mišičevjem. Krmiti ga morate s tečno hrano, a ne preveč, da se ne odebeli, pa tudi ne s slabo hrano v preveliki množini, ar po tem dobi velko červo, ka ga napravi grdega i za slabega plemenjaka.
Za plemenjenje Angleži ne rabijo merjasce poprej dokler ni leto star. Od začetka ga le malo izrabljajo, da ga prihranijo pri moči za pozneje. Najboljši plemenjak pa je v starosti od druzega do tretjega leta. „Te pa je že prežmeten" mi bote oporekali. Seveda, ar nimate starejših plemeskih svinj i pripuščate samo premlade prvešnice. V sosedni Avstriji so postavili pravilo, da se svinja ne sme pripuščati, dokler ne tehta 100 kg. Za takšne svinje torej tak star merjasec ni prežmeten. No i ka bote k temu pravili? Tak delajo zdaj v Avstriji, štera je zadnja leta ravno na te način svinjerejo tak pomnožila i zbolj-šala, da ji ni treba kupovati več naših svinj, čeravno smo jih pred leti izvažali tja samo iz Prekmurja, tedensko po itiri vagone i ešče več.
Koliko goved i svinj je na sveti.
Izračunali so, da je v Evropi i ruski Aziji 171 miljonov goved i 96 milj. svinj, v Severni Ameriki 79 miljonov goved i 64 milj. svinj, v Južni Ameriki 101 miljonov goved i 21 milj. svinj, v Aziji (ostali) 173 miljonov goved i 22 milj. svinj, v Afriki 52 miljonov goved i 3 milj. svinj, v Avstraliji 15 miljonov goved i 2 milj. svinj, vkUper na čelom sveti 591 milj. govedi i 208 milj. svinj.
Mntfirnbl RQfl 3 prikolico, električna luč mUIULynl DUH kakor nov poceni prodam, tudi na obroke. Vzamem v račun manjši motocykl. — Ogledati od 12 do 14 ure. — 2 MURSKA SOBOTA, Šolska ulica 32.
GOSPODARSTVO
Z ozirom na novo izišli zakon o prometu pšenice in naredbe o mlinih je skupna obrtna zadruga v Murski Soboti poslala Ministerstvu trgovine in industrije v Beogradu sledečo prošnjo:
V	smislu zakona o prometu pšenice odnosno naredbe o mlinih razglašene v Službenih Novinah štev. 75 z dne 1. aprila 1932 ter pravilnika za izvrševanje zakona o prometu pšenice se ne smatrajo kot kmetski mlini vsi oni mlini, ki imajo več kakor 2 kamna ali napravo za čiščenje, sortiranje in sejanje moke.
V	vsem našem okolišu ne poznamo nobenih mlinov, ki bi ne imeli več kakor dva kamna, odnosno naprave za čiščenje, sortiranje ali sejanje moke, vsled tega bi se takorekoč vse podeželske mline v smislu gornjega pravilnika in zakona smatralo kotne-kmetske mline, odnosno bi bili zavezani plačevati mlinski pavšal v smislu čl. 10 pravilnika za izvrševanje zakona o prometu pšenice.
Obče znano je, da so vsi kmetski mlini urejeni z vsemi potrebnimi napravami za mletje posameznih vrst žita ter tudi za čiščenje, sortiranje in sejanje moke, vendar ti mlini nikakor in v nobenem slučaju ne kupujejo zrnja in prodajajo moko, temveč melje-jo zrnje le proizvodnikom, to je kmetom in to le proti merici.
Ker je mlinov v vsem okolišu toliko, da niti eden od teh mlinov ni zaposlen celo leto, temveč le največ v teku celega leta 2 do 3 mesece, ali povprečno en teden v mesecu. Po največkrat delajo ti mlini takrat, ko imajo vodo na razpolago, kar .je jasen dokaz, da se ti mlini ne morejo prištevati med trgovske mline, oziroma tem nikakor ni mogoče plačevati pavšala v smislu člena 10 pravilnika, ker bi to znašalo več kakor je običajna cena zrnja odnosno moke same.
Z ozirom na to prosimo v zaščito naših članov mlinarjev, da se pravilnik popravi v toliko, da mlinskega pavšala v smislu čl. 10 pravilnika za izvrševanje zakona o prometu pšenice, ne plačajo oni mlini, ki me-ljejo zrnje samo kmetom proizvodnikom in proti merici, odnosno, ki se ne bavijo niti s trgovino žita ali moke, ker so sedaj bili prisiljeni vsi mlinarji zapreti svoje obrate vsled neznosne takse, s čim je uničena eksistenca neštetim obrtnikom in njih nas-tavljencem. Med ljudstvom samim je pa nastalo velikansko ogorčenje.
Predpisane takse mlinarji ne smejo pobirati, a merica zaslužka pa znaša 10% v naravi, katera pa nikakor ne doseže niti eno četrtino zneska, ki je predviden v členu 10 pravilnika.
Iz delovanja gretnija.
(Nadaljevanje.)
Ugotavljam, da je trgovstvo v Prekmurju bilo med prvimi, ki se je dobro znašlo v novih razmerah in poseglo z razumevanjem in vnemo po pozitivnem delu ustvarjajoči. Prvi uspeh tega dela so prekmurski trgovci pokazali takrat, ko so njihovi najboljši predstavniki, med temi v prvem redu blagopokojni Brumen Ludvik in današnji gremijalni načelnik Čeh Fra-njo, dne 1. majnika 1921. stopili pred veliki zbor s predlogom, da se trgovci izločijo iz kolektivnih zadrug mur-sko-soboških i dolnje-lendavskih, ter si ustanovijo svojo lastno gremijalno organizacijo. V dobrem razumevanju tega, ne samo za strokovni napredek trgovstva, ampak posebno tudi za gospodarsko konsolidacijo Prekmurja velepomembnega sklepa, so nadzorstvene oblasti, v pospešenem postopku že po treh mesecih dne 13. avgusta 1921 do vedli gremijalni pravilnik v potrditev in podpirali novo organizacijo tudi v njenem poslovanju.
Kako pravilno so ravnali ustanovitelji gremija, dokazuje dejstvo, da so v kratkih razdobjih sledile po isti poti tudi oblačilne stroke v Dolnji Lendavi, gostilničarji v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, dokler se niso leta 1925 osamosvojili tudi trgovci v dolnjelendavskem srezu, s svojim lastnim gremijem. Pogled na desetletno delo in dosežene uspehe gremija pa priča o veliki požrtvovalnosti, nesebičnosti in dalekovidnosti prvih vodilnih mož tega pokreta in stavlja njihove velike zasluge izven vsakega dvoma. Treba je le primerjati obupne prometne' razmsre v Prekmnrju pred 10. leti, ko je Murska Sobota bila od ostale države in celo velikega dela Prekmurja samega, povsem odrezana, z današnjimi zvezami ne le v okvirju Prekmurja, ampak vse države, takratno nezanesljivost v trgovskem poslovanju z današnjimi pravno urejenimi prilikami, takratno skoro poljubno otvaranje brezpomembnih, nesolidnih trgovcev po neizvežbanih osebah, z današnjo strogo praktično in teoretično izobrazbo trgovskega naraščaja, ko sodelujeta s trgovcem posebna gre-mijalna šola in gremijalna preizkuše-valna komisija. Pravilno je treba oceniti neštete uspešne akcije gremija za zboljšanje železniškega prometa, avtomobilskega prometa, poštnega- telefonskega prometa, za olajšanje davčnih bremen, popravo socijalne zakonodaje, dalje sodelovanje gremija pri izdelavi novega obrtnega in trgovinskega zakona, živahno udeležbo v gospodarstvu občine, sreza, banovine, stanovske gremijalne zveze in zbornice in razumeli bodemo, da imajo prav oni, ki stavijo današnji komaj desetletni gremij murskosoboški med naj-delavnejše in najpomembnejše činitelje našega narodnega gospodarstva, da velja ta gremij kot najvažnejša gospodarska korporacija ob severni meji in sta najvidnejša predstavnika največje prekmurske občine Murska Sobota iz vodstva tega gremija.
Za nujno potrebo te organizacije so govorili ob ustanovitvi, poleg strokovnih interesov tudi važni državni in nacijonalni oziri, kar je treba še posebej podčrtati kot dejstvo, radi katerega ni danes ne med trgovci, ne med prebivalstvom v obče dobrega Jugoslovana, ki ni bil hvaležen ustanoviteljem in 10. letnim vodnikom gremija za njihovo odlično delo. Sklepa / gremija, da se zgradi v proslavo desetletnega obstoja gremija v Murski Soboti trgovski dom, je znak brezpri-merne vnetosti za trgovski stan in hvalevrednega, skrbnega gospodarstva.
Iskreno želim, da se ta načrt izvede čimprej*in da bi gremij ob koncu jubilejnega leta mogel zbrati svoje člane že v lastnem domu.
1. maj, simbol probujajoče se spomladi, je poklical pred 10. leti v življenje to organizacijo. Naj bi ji ta simbol bil zvezda vodnica, kakor doslej tudi v vsem poznejšem delovanju, naj ji ohrani pomladansko sve-žost in podjetnost in prepričan sem, da bo gremij, v katerem bo trajno vladalo prvomajniško razpoloženje, priboril trgovcem in vsemu narodu še mnogo velikih koristi.
Govor gospoda Založnika so vzeli vsi navzoči zborovalci z živijo-klici na znanje ter se je njemu g. načelnik Čeh za njegove besede še posebej prav prisrčno zahvalil.
Za govornikom je povzel besedo g. srezki podnačelnik i obrtni referent dr. Bratina, ki je govoril:
»Dragi zborovalsil Proslavljate deset let Vašega dela v skupni organizaciji. Tudi jaz kot obrtni referent proslavljam Vaš današnji praznik z Vami in me ta praznik veseli tembolj, ker vidim v Vaši organizaciji pozitivne uspehe. Zlasti se moram čuditi Vašemu neumornemu g. predsedniku, ki dela in dela, a to takorekoč zastonj, brezplačno, za Vas vse, ne oziraje se pri tem, da ima izven gremijalnega tudi še drugi poklic. Ne bom Vam našteval vseh del, ki jih je opravil, ker vse to sami predobro veste, poglejmo samo za nekaj dni nazaj, ko je izšla naredba ministra, da morajo prijaviti vsi trgovci vse svoje zaloge, ki so jih imeli v svojih trgovinah dne 1. aprila 1931. G. načelnik je zaznal nekje, še predno so o tem znala davčne oblasti in je opozoril Vas vse, da pride k zakonu neka sprememba, da naj ne vlagate takšnih prijav in popisa blaga, kakor je to bilo razglašeno, temveč da počakate, da pride sprememba k pravilniku, ki je zares izšla in to le nekaj dni potem, ko Vam je gremij poslal vabila in prve okrožnice za udeležbo na občni zbor gremija. V teku treh dni nato Vam je poslal zopet vsem po pošti natančna pojasnila, kako se mora izpolniti prijava o zalogi blaga dne 1. aprila 1931. ne samo to, temveč priloženo ste prejeli vsi na dom brezplečno tiskovino, katero ste sami doma ne, da bi Vam treba kam iti, ali si delati nepotrebne Stroške, lahko izpolnili in oddali še pravočasno na pošto ter ste se tako ognili nepotrebnim event. kaznim.
V davčnih zadevah sploh pa veste, da Vam je bil načelnik vedno na razpolago ter ste si bodisi z vlogami (napovedi) bodisi s pisanjem prizi-vov sploh, prihranili velikanske svote, za katere bi, ako ne bi znali narediti sami, morali plačati odvetnikom ali komu drugemu, če bi Vam to naredil.
Delo gremijalnega načelnika pa ni ostalo prikrito, za njegovo požrtvovalno delo so zaznale oblasti in to pri Kr. banski upravi, pri ministrstvu pa tudi na najvišjem mestu. Nj. Vel. kralj je zaznal za nesebično in požrtvovalno delo Vašega ga. načelnika in nje-
ga odlikoval in to ne le samo enkrat, temveč celo dvakrat in to z reoom Sv. Save in z redom Jugoslovanske Krone. Odlikovan je bil z visokimi odlikovanji Vaš g. načelnik in s tem tudi celokupni gremij.
Sklep, ki ste ga storili dne 26. marca 1931. da si postavite v najkrajšem času svoj Trgovski dom v Murski Soboti, je zasluga neumornega dela in požrtvovalnosti Vašega načelnika, zato bodite naprej složni v Vašem delu, kakor doslej, in Vaš trud bode poplačan. Bodite ne le dobri trgovci, temveč tudi dobri državljani, bodite trgovci, idite za zgled kakršne ste videli napisane na zastavah naše odlične vojske ob priliki zamenjave starih z novimi »z .vero v Boga, za kralja in domovino". Pokažite da ste dobri trgovci pa tudi dobri državljani.
Govor ga. dr. Bratine so vsi navzoči sprejeli s trikratnimi živijo-klici, nakar se je gu. Bratini, načelnik g. Čeh še posebno zahvalil ter ga prosil za nadaljno podporo, v vseh gremijalnih zadevah, kakoršno je gremij tudi doslej vedno našel. Posebej povdarja, da je obrtna oblast vedno uvidevala težnje gremija ter se je posebno g. dr. Bratina vedno in vselej zavzemal za to, da se naj ne godi nikomur krivica in da se tudi naj vsikdor pokori zakonom in predpisom.
Za tem je povzel besedo tajnik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani g. I. Kalser, katerega govor se glasi:
Posebno pomembna je ta desetletnica, za Prekmurje, ki je živelo v še nedavni dobi preteklosti gospodarsko in kulturno ločeno od celote. Po zasedbi Prekmurja pa, ko je pripadal ta del slovenski novostvorjeni državni tvorbi in ko se je pričetek leta 1921 uredilo tudi vprašanje obrtnih predpisov za Prekmurje, tedaj se je zbrala peščica zavednih trgovcev, prekmurskih trgovcev, ki so stremeli za gospodarskim napredkom Prekmurja z na menom, da ustanove stanovsko organizacijo, v kateri bodo solidarno ščitili svoje mnogokrat ogroženo interese in katera naj jim pripomore do ureditve gospodarskih prilik.
Z osnovanjem pripravljalnega odbora, ki so ga tvorili gg. Ludvik Brumen, Čeh Franc, Štefan Kuhar, Aleksander Trautman, Arnold Heimer in Peter Ostre, je bil postavljen temelj prvi trgovski organizaciji v Prekmur-ju. Pod novo ustanovljeni gremij je pripadlo vse obsežno ozemlje Prek murja. Nadvse važna je bila ustanovitev gremija tudi iz narodnostnih oairoV, kajti v onih časih je bilo podvrženo Prekmurje močni agitaciji raznih agitatorjev sosednjih držav.
Prvi greniljalni načelnik je bil pokojni Ludvik Brumen, ki je vodil gremij do leta 1927. Kruta smrt ga je pobrala'mnogo prerano, kar je dokaz, da se je njegovega delovanja in smrti, gremij pri lanskoletnem občnem zboru s svo pieteto spominjal.
Nadvse neumoren in v vseh gospodarskih in ktifturnih ustanovah de laven pa je g. Čeh Franc, soustano-
vitelj gremija, prvi podnačelnik in tu di še pozneje di leta 1927, a od te ga leta naprej pa gremijalni načelnik in agilni član Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Z njegovo osebo je zvezano, lahko trdimo, vse gospodarsko delo za povzdig Prekmurja, kajti, ko prebiramo zgodovino gremija, naletimo v vseh važnih akeijah na g. Franc Čeha.
Njegovi vstrajnosti je pripisovati vse velike uspehe, ki jih je dosegel gremij zlasti v prometnem oziru.
Prekmurje je bilo v prvih povoj nih letih popolnoma odrezano od ostalih delov države. V vsem Prektnur-ju, Jzvzemši Dolnje Lendave je obstojala edinole proga Murska Sobota— Hodoš, ki pa tudi ni obratovala. Energičnemu prizadevanju gremija, se je pa posrečilo, da je pričela ta proga trikrat tedensko obratovati. S tem je bilo vsaj deloma pomagano, zlasti Goričkemu delu Prekn urja in to le v potniškem prometu	(Dalje.)
Jugoslovanska—Rodibalna Kmečka Demokracija.
Ne pozabite.
Ponovno opozarjamo vse'predsednike, podpredsednike, tajnike in na vsakih 50 članov delegate krajevnih organizacij, da pridejo v nedeljo, dne 17. aprila točno ob 9. uri ,,v Sokolski dom na srezko skupščino t Manjkati ne sme nihče, ker se bodo sklepale važne stvari. Navzoči bo tudi odposlanec banovinskega odbora iz Ljubljane.
Vse krajevne organizacije pa naj agitirajo za veliko udeležbo na javnem zboru, kateri se vrši tudi v nedeljo, 17. aprila ob 11. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti.
Tržne cene
Telice kg. 2-3 50 Din, teleta kg. 4-5 Din, biki se začasno ne kupujejo, ker je uvoz bikov v Avstrijo ustavljen, svinje kg. 5-6 50 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg 5-8 Din, tele-tina kg. 6 8 Din, svinjetina 10-12 Din, svinjska mast kg. 16— Din, moka pšenična 0 kg. 4 50 4.75 Din, II. kg. 4 25-4.50 Din. V. kg. 4.-Din, moka ržena kg. 3-3.50 Din, kava surova kg. 38 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 5 12 Din, sladkor kristalni kg. 1350 Din, v glavah kg. 14-— Din, kocke kg. 15'— Din, olje bučno 1 lt. 16 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 160 — Din, žito 1 q 150" - Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza Čiqatine 1 q 120 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 — Din, krompir I q 80 105 Din, seno 1 q 70—90 Diin, slama 1 q 50-60 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16# 1 q 96- - Din.tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148 — Din, kalijeva sol \2% 1 q 182 —Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67-— Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 88 — Din.
Kupčija zadnji čas počiva. Prodalo se je v zadnjem tednu le 2 vag. pšenice in približno 1 vag. koruze, pol vag. žita in ca 3 vag. sena in slame.
TON KINO
z najmodernijšo opremo Častnih 6. Dittrich fflurs&a Sobota.
OMETE 63RHIZ0H9
(Orei tage mittelarreat.)
U gl. ul. Lucie Englisch, Fritz Schulz,
Greti Theimer, Felix Bressart. Neprilike mladoga vojnika, koji neče da prizna da je otac.
Predstave se vršijo:
i soboto, 16. aprila ob Va!) uri zvečer In v nedeljo, 17. aprila ob lM. uri In zvečez ob l/& url.
One 23 24. aprila
S3EH3E PODZEMLJU _. HABRV PIEL
Rnflflii 'mam 'eP° detelcoi drugo otavo, UIIOJI nadale imam k odaji več kupov veja, tiidi za vd rečenje in kleščenje gajov in ttidi semenske štajarske krutnple. BR0NEC v Veržeji.
Odda se u najem LSeSKrš
sob, kuhinjo in s pritiklino ter električno razsvetljavo. Naslov se pozve v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. 1
V najem se da posestvo
z hiiov takoj z približno 14 oralmi travnika, 16 oralov njiv, 2 para konjev, 13 glav govenske živine. To se da v najem po ugodni ceni pošteni delavski družini, ki ima 5—6 delavnih moči. Dogovori se ustmeno v gostilni
VINKO MIHALIČ
Mala NotfelJa pri Ljutomeru. 2
GOSTILNA
na prometnem mestu s opremo se cda v najem ali pa proda.
Vprašati pri	i
KREDITNI BANKI v M. Soboti.
POZ O It.!
'J	N lJ ne dobitet pač pa zelo poceni
P020R1
razna kolesa, motorje, Šivalne stroje, gramofone, gram. plošče, fotografske-aparate in
fotomaterijal kakor tudi vse nadomestne dele pri ' u	ivitiau tfiuuoiJLk ot^^at	at i
tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti.
-PpckI nakupom si oglejte mojo veliko zalogo brez wsake obveznosti ter primerjajte ne in tudi k^via lite t o
z drugimi. Šele potem se odločite!
ah
3* tMtirao-oftgovoreri HaM Izidor. u^ajate»!^oiizorcfftMtttft«Kra]hf**. " 'Predstavnik; Benko Josip nar. poslanec. Urednik: Koder Anton kr. notar vsi ▼ M. Soboti.