NOVEMBER 1 P Vsi sveti 2 S Spomin ver, duš 4 P Karol Baromej 5 T Judita 6 T Leonard ® 7 C Vilibrord 8 P Bogomir 25 9 S Teodor_ 10 N 26. pobink. 11 P Martin-Dan pr. 12 T Maitin papež amerikanski Slovenec PRVI SLOYENSKI LIST K AMERIKI ErMto: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAKSJa» IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 213. CHICAGO, ILL., TOREK, 5. NOVEMBRA TUESDAY, NOVEMBER 5, 1940 LETNIK (VOL.) XL1X. ^ jlj* V * j V Grki se hrabro bore Kandidati izražali apele še zadnji dan Pričakuje se, da bo danes, v torek, šlo na volišče okrog 55 milijonov ljudi. — Kampanja se vodila do skrajnega konca. — S skorajšnjo gotovostjo se pričakuje Roose-veltova zmaga. Volilna kampanja, ki je bila letos bolj brezobzirna in srdita, kot kdaj prej, se je približala svojemu koncu, in ljudstvo bo danes, v torek, pokazalo na voliščih, za katero stranko se je odločilo. Boj je trajal do skrajnega konca in oba kandidata, demokrat Roosevelt in republikanec Willkie, sta še v ponedeljek ponoči naslovila svoj' zadnji apel na prebivalstvo. Volilcev je v Zed. državah registriranih letos več kakor kdajkoli prej; kakor se računa, bi jih imelo pravico, iti na volišče okrog 7 0 do 80 milijonov. Ker pa se mnogo ljudi iz tega ali drugega vzroka ne po-služi te odgovorne in vzvišene pravice, kakoršna obstoja med vsemi deželami sveta z malimi izjemami zdaj edino še v Zed. državah, se pričakuje, da bo oddanih skupno kakih 55 milijonov glasov. Na glasovnicah je zastopanih tudi par manjših strank, vendar pa se bo glavna bitka vršila med republikansko in demokratsko stranko. Kakor pri volitvah pred štirimi leti. bodo, kakor se more razvideti, tudi točasno volilci razdeljeni po stanovih: Biznes, zlasti ve-lebiznes, stoji za republikancem Willkiejem, navadni stanovi, delavski, se uvrščajo za Kooseveltom. Ravno iz tega vzroka je Roosevelt odnesel pri zadnjih volitvah tako sijajno zmago, ko si je pridobil celih 46 držav. Ker pa pri letošnjih volitvah igrajo vloge tudi druga vprašanja, zlasti vprašanje tretjega termina in pa vojna v tujezemstvu, ni sicer zdaj pričakovati, da !bi Roosevelt izšel v taki veliki meri zmagovit kakor zadnjič, vendar se s skorajšnjo gotovostjo lahko napoveduje njegova zmaga. Težko je namrgč verjeti, da bi ljudstvo, kljub siloviti nasprotni kampanji, ob sedanji priliki pozabilo velike pridobitve, ki so se pod njegovo administracijo jizvojevale za nižje, delavske sloje. Pokazalo se bo to danes, v torek, in pričakovati je, da bo ta dan vsak zaveden volilec šel na volišče in oddal glas po svojem prepričanju in po svoji vesti. JUGOSLAVIJA OSTANE NEVTRALNA Belgrad, Jugoslavija.— Tukajšnja vlada je v petek zvečer podala izjavo, v kateri je povdarila, da bo v sedanji ita-lijansko-grški vojni ostala ta država nevtralna. Istočasno je izrazila upanje, da "nadaljnji razvoji na Balkanu ne bodo ogrožali jugoslovanskih interesov od nobene strani." NA Naziji napovedujejo razgovore z Rusiji HRVAŠKA PRITISNILA VELIKA PODJETJA Belgrad; Jugoslavija. — Vlada hrvaške banovine je izdala zadnji petek neko odredbo, ki jo trgovski krogi- žigosajo, da se z njo uvaja državni 'socijalizem. Glasom odredbe je namreč prepovedano, pro-ciati kako trgovsko ali industrijsko podjetje brez izrecnega dovoljenja vlade. Odredba je bila potrebna, kakor se trdi, zato, ker so še nekatera teh podjetij skušala izseliti s Hrvaške v kak drugi del Jugoslavije, kjer so nižji davki in nižje delavske plače. -o—i— ANGLEŠKI LETALCI NA- PAOtl "NEAPEL London, Anglija. — Zračno ministerstvo je v petek uradne objavilo, da so angleški aero-plani izvršili bombni napad na italijansko mesto Neapel, kar je bil nekak odgovor na po novni grški apel- za angleško pomoč. Dočim je bilo koncem tedna italijansko prodiranje v Grčijo precej počasno, pa se nasprotno pričakuje, da bo v par dneh prišlo na Sredozemlju do večje pomorske bitke. Grške čete vdrle na albansko ozemlje Ne samo, da so odbili italijanske napade na svojo obrambno črto, marveč so Grki vpadli tudi v italijansko Albanijo. — Grkom prihaja angleška pomoč. PO KAT.SVETU — Vatikan. — Pri nedavnem nagovoru na večje število ženske mladine katoliške akcije je papež Pij navajal bodoče dolžnosti katoliške ženske. Prve med temi so, da preuredi človeško družbo na podlagi krščanstva in pa, da prinese nazaj evangelij ter njega moralo in čast. — London, Anglija. — Kolikor se je moglo ugotoviti, je bilo doslej ubitih od nemških bomb okrog 500 katoličanov v Londonu. Med temi so trije duhovniki in pet nun. Katoličanov je v Londonu manj kot pet odstotkov celotnega prebivalstva. ft — Chicago, 111. V tukajšnjem mestu se bo vršila narodna konferenca katoliškega dobrodelja, in sicer od 17. do 20. novembra. Na povabilo nadškofa Stritcha se bo udeležilo konference okrog 70 nadškofov in škofov iz vseh delov Zed. držav. Atene, Grčija. — lovitim italijanskim s« Sz Jug&slavijm Letos je bilo v Dolenjskih Toplicah deležno zdravljenja mnogo večje število bolnikov kot druga leta, ker je bila doba zdravljenja podaljšana. — Usodna prometna nesreča. — Smrtna kosa. — Razno. Prireditve, ki «o oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. POSTAVLJENI PRED VOLILCE Danes, 5. novembra, si ameriški narod izbira moža, ki bodo vodili njega usodo tekom prihodnjih štirih let. Spodaj so slike štirih kandidatov za dve najvišji mesti. KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA U. S. Berlin, Nemčija. — nih nazijskih virov se cem tedna namigavalo na to, da se bo ta teden započela nova diplomatska aktivnost, pri kateri bo igrala važno vloge tudi sovjetska Rusija. Domnevale, da se bodo ti razgovori vodili v prvi vrsti glede Balkana. Še vedno je namreč zavito v popolno nejasnost, v kakih odnošajih si stoje naziji irt sovjeti glede tega vprašanja.- Dočim se od obeh strani trdi, da ni med njima nikake-ga spora, vendar je težko razložiti zakaj Rusija tako silovito oborožil je svojo novo pokrajino Besarabijo in z njo severno Bukovino. Trdi se namreč, da ima tamkaj 31 ar-madnih divizij, obenem pa je vojaštvo noč in dan na delu, da čimpreje dokonča sedem letališč ob rumunski meji Med drugimi državami, ki čakajo na to, v kako smer bo krenila Rusija, je tudi Turčija. Ka-j kor se zdi, so morali biti odnosa j i med tema dvema državama dokaj napeti. Predsednik Turčije, Inonu, je imel koncem tedna namreč govor, v katerem je omenil, da je razmerje med njegovo državo in Turčijo šlo skozi kritično dobo, vendar pa, da se je zdaj obrnilo v prijateljsko smer. Več ni omenil, toda razume se lahko, da si Turčija z vsemi si- Iz raz-1 lami prizadeva, da pregovori Ru-je kon-|sijo vsaj do tega, da ta ostane nevtralna, ako že ne mara stopiti na stran Anglije. Pričakovalo se je, da bo Inonu ob isti priliki kaj več povedal, kako stališče bo zavzela Turčija napram vojni na Grškem. Vendar pa je omenil le, da ni v tu-jezemski politiki njegove države nikake izpremembe, in, da se "proučuje položaj z našo zaveznico, Anglijo." -o—— NAZIJI MU ZATEMNILI HIŠO Berlin, Nemčija. — N,eki hišni lastnik blizu Berlina se ni točno držal predpisov glede ponočnih zatemnitev. Policija je zdaj poskrbela, da mu take kršitve zakonov ne bodo več mogoče vsaj za teden dni: Z*a toliko časa mu je namreč zaprla elektriko, obenefn pa mu je bila naložena tudi težka kazen. Drugo prebivalstvo | je bilo pokvarjeno, da bo taka notranja prisilna zatemnitev zadela vsakogar, ki se ne bo držal predpisov. -o- — Milwaukee, Wis. ponedeljek je otvorilo 20,000 učencev tukajšnjih farnih šol kampanjo za razširjanje katoliškega tiska v Mil-wauški nadškof i ji. Njih delo bo trajalo skozi en teden. FRANKLIN D. ROOSEVELT, kandidat na dr.nokratski listi za tretji termin. Star je 58 let. v T>-T.AHr» pODPT?F^>RTr.rsNTKA WENDELL L. WILLKIE, kandidat republikanska stranke za prvi termin. Star je 48 let. HENRY A. WALLACE, demokrat. CHARLES L. McNARY,, republikanec. * Kljub si-napadom je doslej grška obrambna črta v gorovju ob albanski meji vztrajno obdržala. Ne samo, da se Grki niso umaknili s svojih pozicij, marveč, kakor trdijo poročila, so izvršili tudi uspešen napad na italijansko črto in prodrli na albanska tla. Neka vest, prihajajoča iz obmejnega jugoslovanskega mesta Bitolj, govori, da' so grške čete obkolile albansko mesto Korica, ki leži sedem milj daleč od meje, ter, da se njega padec pričakuje vsak čas. Skupno z angleško zračno silo so grški aeroplani izvršili več napadov na italijanska letališča v Albaniji, pri čemer so, kakor trdi vladno poročilo, uničili število italijanskih letel ter oljne .. zalo^., Podobne zračne napade "pa'feo zadnje dni izvajali tudi italijanski aeroplani na razna grška mesta. Vendar pa so pri tem iz-vzeli prestolico Atene, bržkone iz strahu, da bi Angleži v odgovor ne bombardirali Rima. Načelnik angleške admiralite-te je objavil v nedeljo, da so se na grškem ozemlju izkrcale angleške čete. Kraj, kjer se je to izvršilo, ni naveden, vendar se domneva, da je moralo biti to najbrž na otoku Kreti. Direktno se je namreč objavilo, da so angleške ladje prispele do tega otoka. * -o- ŠTORKLJE PRINESLE POROČILO Johannesburg, Ju ž,na Afrika. — Nizozemci so se poslu-žili svojevrstnega sredstva, da so povedali svetu, kako je njih življenje pod nazijskim gospodstvom. Ujeli so namreč število štorkelj ter jim pripeli na noge listek s svojim sporočilom. Te poslanice so ptice nato odnesle na svojem zimskem preseljevanju proti ju gu, da so prišle v roke tukajšnjim burskim farmarjem, 7000 milj daleč. Ejno teh poročil se glasi: "Mi prebivalci v Bergen-op-Zoom vam povemo, da je nemška okupacija naravnost pekel." Neka druga poslanica pa pravi: "Nizozemsko ljudstvo umira pod krivičnostjo." PRIPOROČILO ZA BOŽIČNE POŠILJATVE Chicago, 111. — Tukajšnje poštno ravnateljstvo priporoča tistim, ki nameravajo poslati kake pakete za božično darilc v južno Ameriko, ali pa preko Pacifika, naj to store že tekom tega meseca,'ali pa vsaj v prvih par dnevih decembra. Taki paketi se lahko oddajo 'e na pravih poštnih postajah in ne na poduradih v soseščinah. V pretežno večino evropskih dežel, med njimi tudi v Jugoslavijo in v Italijo, pa se paketna pošta sploh ne sprejema. Dobro obiskane Dolesijske Toplice Dolenjske Toplice, 25. sept. — Dolenjske Toplice so bile v letošnjem letu prav dobro obiskane. Še zdaj ko gre kopališka sezija h koncu, je v Toplicah prav mnogo gostov in še vedno novi gostje prihajajo. V zadnjem tednu je zlasti lepo vreme privabilo več kopaliških gostov, med njimi tudi take, ki so prišli ponovno da se dobro pripravijo proti nadležnemu revmatizmu. Letos je tudi ministrstvo za socialno skrbstvo podaljšalo dobo zdravljenja za invalide do konca septembra, medtem ko je v preteklih letih s septembrom prenehalo zdravljene invalidov. Tako je letos tu di mnogo več v termalni vodi potrebnega zdravljenja bilo deležno mnoRi' Teč im nliu-n kot običajno. Kakor doznava-mo, bodo v bodoče invalidi pričeli z zdravljenjem že začetkom kopališke sezije, to je s 1. majem ter končali s concern septembra. Med invalidi, ki prihajajo v Dolenjske Toplice zdravit hude posledice vojne, je mnogo velikih revežev, ki so res vredni usmiljenja. Videč te reveže in pohabljence v večjem številu skupaj, si more človek predstavljati pravo sliko zla, ki ga naredi vojska. Tako si ahko predstavljamo, koliko velikih revežev bo po sedanji vojni, ki je še mnogo strašnej-ša, kakor je bila zadnja. Invalidi imajo tu svoj dom, ki je bil pred vojno bolnišnica za vojake, da so se v času kopališke s e z i j e prihajali zdravit. Po vojni je poslopje prevzelo ministrstvo za socialno skrbstvo. Takoj po vojni so bili invalidi nekaj let stalno tu nastanjeni, a so se pozneje preselili v Celje. Zdaj je dom .obljuden le v času sezije. Invalidi imajo tu povsem brezplačno oskrbo s prav dobro in tečno hrano, tako da so vsi vedno prav zadovoljni. Sem prihajajo invalidi iz vseh delov dravske banovine, zlasti je mnogo Štajercev in tudi Prek-murcev med njimi. Ko bodo odšli invalidi, se bodo pričele Toplice počasi prazniti in dobiti spet povsem kmečki značaj. -o- se je pripeljala do vičanskega mostu, ji je nasproti pridrvel z lesom natovorjen avto. Dekle je pri srečanju izgubilo prisotnost duha in se prav nerodno umikalo Ko je šofer opazil kolesarko, je seveda takoj zavrl, kljub temu pa je avto zadel v na kolesu ležečo metlo,. kar je povzročilo, da je dekle padlo pod kolesa avtomobila in mrtvo obležalo. Na kraj nesreče je prišla komisija iz Ormoža, ki je zaslišala očividce in ugotovila vzroke nesreče. -o- Smrt pod avtom Ptuj, 4. sept. — Veronika Kosova, 1.8 letna vin i carska hči i Vičanskega vrha pri Vel. Nedelji, je bila ob sezoni zaposlena pri obiranju hmelja v Savinjski dolini, od koder se je pred par dnevi vrnila domov. Za prisluženi denar je šla v ponedeljek dopoldne na-kupovat v trgovino v Vel. Nedeljo najpotrebnejše življenjske potrebščine. Po opravljen nem poslu si je izposodila kolo, a preko bicikla je položila počez tudi kupljeno metlo. Ko Požar Slab dimnik je v Steprcah na Štajerskem povzročil, da je nastal požar, lei je uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Ftiča. Na-.:-.>*ed£jv i{! gasilcev so bili zaman in tako so plameni vse uničili. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Josip lonke, ki je bil kot uradni s 1 u g a Ljudske posojilnice znan po vsej Ljubljani. — V Gornji Radgoni je umrla Marija Karbaš," rojena Leyrer, ki je rada vsakemu pomagala v potrebi, kateri se je zatekel v njeno hišo. -—o-- Nesreča v tovarni V tovarni za sedeže koles v Šiški se je pripetila tamkaj u-službeni delavki Ivanki Pin-tar huda nesreča. Stroj za krivljenje peres ji je odtrgal dva prsta in so jo morali spraviti v bolnico. -o—- • Srečo je imel Žeparska nadloga je zlasti v Mariboru posebno huda ob raznih prilikah, še posebno pa ob sejmu. Tako poročajo, da jf ob priliki zadnjega sejma bil na ta hačin okraden na sejmišču Stanko Semenič, trgovec z živino iz Kamnice. Prišel je na sejem z namenom, da bi kupil večje število živine in je v ta namen vzel s seboj 21.000 dinarjev. Denar je nosil v listnici v zadnjem hlačnem žepu. Pa je listnica naenkrat zmanjkala z vso svojo vsebino, ,-o- Podivjan vol Iz Rebevškovega hleva pri restavraciji "Pošta" v Celju je oni dan ušel debel pitan vol, katerega so hoteli odpeljati v klavnico. Vol, katerega so lovili po ulicah, je pobegnil na neko lesno skladišče in tam poškodoval nekega moškega. Vol je bil postal zelo besen in se mu niso upali približati. Zaradi varnosti so poklicali policaja, ki je pobesnelega vola ustrelil, nakar so ga še zaklali. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspel*. Amerikans Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. , Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto.......................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto........................................$6.00 Za pol leta___________________________________ 3.00 Za četrt leta ....................................... 1.75 Posamezna številka.......................... 3c Dogodki ! «, med Slovenci jp t Ameriki %>'■ Poroka Ely, Minn. — Pred kratkim sta bila tukaj v Ely poročena po č. g. župniku Rev. Fr. Mi-helčiču Mr. Edward Hedin in Miss Margaret Agnich. Ženin je rodom iz Two Harbor in tam se je tudi seznanil z Miss Agnich, ko je podučevala v tamkajšnji javni šoli. — Želimo jima obilo sreče! Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Smrtna kosa Cleveland, O. — Na svojem domu je pred kratkim umrl rojak Anton Zakrajšek, v starosti 54 let. Doma je bil iz vasi Rude, fara Rob pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišel pred 35. let. Zapušča žalujočo soprogo, sina, tri hčere in tri brate. Pokopan je bil zadnji četrtek iz cerkve sv. Kristine na pokopališče sv. Pavla. Rojakinja umrla v Minnesoti Ely, Minn. — Tukaj je umrla vdova Johana Merkun, v starosti 52 let. Njeno dekliško ime je bilo Johana Vrane-šič, rojena v Tribučah pri Črnomlju v Beli Krajini. Tukaj zapušča štij-i sinove; starejši John je po poklicu 'brivec; eno hčer v Washingtonu, D. C., hčer Johano, omoženo Vad-nais. Pokojna je bila članica društva Marije C. Spočetja JSKJ in podružnice št. 23, SZZ. Tukaj'v Ely, zapušča tudi sestro Mrs. John Korošec, v Milwaukee, Wis., pa brata Johna. Nadalje zapušča tudi več sorodnikov, ki so se udeležili pogreba, kateri se je vršil 22. otkobra. Pretresljiv je bil prizor, ki so se otroci poslavljali od svoje ljubljene matere, sestra od ljubljene sestre in ostali sorodniki. Pokojna je bila dva tedna bolna na vnetju bezgavk. — Naj počiva v miru, ostalim sožalje! me pa spet ako kaj napišete I kako Slovenci govorimo angleško, pa tudi seve od udovic in j deklet v Chicagi. Zdi se mi, \ da ste nekaj pisali od njih, pa da niste mogli iti tam, če se nemotim, da s:e Imeli "flet ta-jer" na nogah. : Ker slučajno ni nikogar da bi rekel: nehaj Janez ! bom pa naredil piko in vsem skup lep pozdrav širom Unije. J. R. Strah. z. —o— ; PRIREDITEV V POČAST ZASLUŽNE ROJAKINJE J Chicago, Hi. Vse vrste prireditve in dogod-ki se vrste med nami, tako da čes tokrat ni mogoče bel jeziti 1 istih sproti, kakor bi morali. Pozabiti se pa ne sme in bi ne bilo prav da bi se, da so chicaški Slovenci zadnji torek večer priredi- c li poseben večer v počast ge. Ka- t rolini Pičman, znani in ugledni t Slovenki v Chicagi. Ga. Pičman , je dobro poznana med nami, je j želo delavna dolgoletna pred- j sednica društva Marije Poma- , kaj, štev. 78, KSKJ., poznana je j kot požrtvovalna delavka tudi ( , povsod, kadarkoli gre za kako j dobro in potrebno stvar med nami. Te vrle in marljive slovenske ^ žene se je naselbina spomnila in priredila v torek večer posebno zabavo v počast, kjer so ji ude- < leženci priredili in sicer k njeni 60-letnici v počast domačo zabavo in ji izročili v znak priznanja tudi par lepih daril, ki bodo blagi ženi gotovo ostali v najprijet-^ nejšem spominu. | Ga. Pičman je kljub temu, da ji je življenje naložilo na rame 1 že šest križe v, še vedno agilna in 1 delavna. Povsod rada sodeluje " in dal Bog, da bi še dolgo let, ker takih požrtvovalnih in vnetih že-3 na naša naselbina še zelo polre- - buje. Naj jo Bog še dolgo živi e med nami čilo in zdravo in naj- lepša zahvala ji, kar je žrtvova- - la in storila za naša društva in 0 naselbino. e __0- S POTOVANJA NA KON-' VENCIJO JSKJ IN OBISKI PRI ROJAKIH Strabane, Pa. "t (Piše Ant. Tomšič) e (Konec) a Po sv. maši mi je Mr. M. i- Hochevar razkazal gl. urad >- KSKJ, ki je krasna stavba, v s- ponos vsemu članstvu KSKJ in h vsem jolietskim Slpvencem. — Popoldne nas je Mr. A. H6-a chevar v spremstvu svoje so-i- proge odpeljal na ameriško ? Brezje v Lemont, I1<1. Tam smo si ogledali novi frančiškanski a samostan, cerkev Marije Po-i- magaj, lurško groto, blejski a otok in še druge zanimivosti, i- Oglasili smo se tudi v uredni-»o štvu Ave Maria, kjer nas je br. Akurzij prav prijazno i- sprejel. Hoteli smo videti tudi ia še novi samostan čč. šolskih li' sester na Mt. Assisi, ki pa še al ni dogotovljen. To bo tudi ve-v lika in lepa stavba in sem sli-ij šal, da bo stal do $135,00,0. 1o Cč. sestre imajo pač pogum, je prevzeti tako težko breme in odgovornost na svoje , rame. 1 u Kar sem še lepega videl tam e- je križev pot, ki je zares pra-e- vo mojstersko delo. Lepo steal žica te vodi med cvetjem in d, grmovjem od postaje do postaje in vse to je od zunaj na e- prostem. Kakor so mi povedalo li, je vse to, delo ženskih rok, bi (Dalje na 3. str.) Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. John Spilar na Trafalgar Ave. so se zglasile na obisku prijazne vile rojenice in družini pustile za spomin zalo hčerko. Poroka Barberton, O. — V tukajšnji slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega sta se poročila Mr. Frank Zdravje in Miss Mally Penko. Poročne obrede so izvršili č. g. župnik Matija Jager med peto sv. mašo. — Prijatelji žele novoporočence-ma vso srečo in božji blagoslov v novem stanu! Smrt kosi Cleveland, O.' — Po dolgi bolezni je na svojem domu E. 152nd St. preminul John Le-kan, v starosti 70 let. Zapušča soprogo, sina in bratranca, v domovini, odkoder je prišel sem, v Starem trgu pri Vel. Laščah pa brata in več sorodnikov. Tukaj je živel 35 let. Pokopan je bil zadnji ponedeljek iz cerkve Marije Vnebo-vzete. PODIVJANA OPlCA Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) UNITED KtATUnE SYNDIC; fVo/: i WEIGHTED BY WIS CHAINS,TAiyzAN FOUGHT THROUGH GIANT WAVES TO BOHGDU. --BOHGDU WENT UTTEELY MAP,AND HIS ARMS WILDLY AROUND TMS'V P.EAUZING THAT THE PXNICKY BOHGDU WOULD DROWN THEM DOTH,TARZAN AJMEP A KNOCKOUT BU3W AT HIS JAW. AROLUNG WAVE MADE HIM MISS. SHOCKED BY THIS APPARENT TREACHERY OF A FRIEND------ Obtežen / železnimi obroči in verigami. se jo Tarzan boril z narastlimi valovi, da bi prišel do opicc. Priznavajoč- da preplašena opica bi oba potopila, jo je Tarzan bolel udariti s pestjo po čeljusti. Valeči se val je pa preprečil Tarzanu udarec. Presenečena nad krutostjo svojega prijatelja ... ki Slovenec The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5S44 Subscription: For one year......................................$5.00 For half a year.................................. 2.50 For tbree months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year .............................. 3.00 For three months ............................ 1.75 Sinele conv ........................................ 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at | Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V' Katoliško misijonstvo p o 'Delavnost Cerkve za razširjanje krščanstva po vsem J^ svetu zavzema v 20. stoletju ogromen razmah. S tem se { nebeli narodi pritegujejo čedalje bolj v krščanski kulturni krog. To delo bo še v bližnji bodočnosti neprecenljivega po-, s mena za preporod Evrope in sile življenja, ki dotekajo ka- c toliški- Cerkvi iz teh svežih virov, utrjujejo "Kristusovo versko občestvo na zemlji tako v borbi proti neveri, kakor 1 v" njega prizadevanju za boljšo bodočnost človeštva. Statistika japonskih katoliških misijonov za 1. 1938— \ 1939, ki je pravkar izšla, nam na primer o misijonskem j uelu katolicizma na Japonskem pove sledeče: Število od- \ rahlih krščenih na Japonskem je v tem letu znašalo 1991, c v Koreji 6067 in 102 na Formozi, to je 8160 v vsem japon- f skem cesarstvu. Protestantov se je izpreobrnilo h katoli- ; čanstvu v tem času vsega 220. Otrok je bilo krščenih j 3449 na Japonskem, 6919 na Koreji in 355 na Formozi, to . je vsega skupaj 10,723. Medtem ko je bilo pred 1938 na < Japonskem 113,488, v Koreji 148 tisoč 187 in na Formozi < 9228, to je vsega skupaj 270,903 katoličanov, jih je bilo l 1. 1939 na Japonskem 117,760, na Koreji 156,282 in For- 1 mozi 9449, to je vsega skupaj 283,491, kar pomeni narastek ' za 12,288 vernikov. V primeri z mnogimi drugimi misijoni, ( posebno z onimi v osrednji Afriki, ki izkazujejo izredno veliko število, se zdijq št^ilke, izkazane y mikadovi deželi, bolj skromne, če pa upoštevamo posebne razmere, v ka- ; terih se vrši misijonsko delo na Japonskem, so uspehi več kot zadovoljivi. Treba je pomisliti, da se Japonska nahaja že 7 let v vojnem stanju, ki zahteva za.se vse sile in napore naroda in njegovo pozornost obrača v prvi vrsti na politična in gospodarska vprašanja, kako bo narod izdržal in zmagal. Laiški apostolat katoliške akcije, ki je'tako zelo visoko razvit med japonskimi katoličani in v njihovem delovanju med poganskimi sodržavljani, zelo trpi zaradi tega, ker so katehu'meni in katehisti na deželi v veliki večini na fronti. Pa tudi vojna v Evropi je ustvarila nove težave za misijonsko delo, ker so se zopet zbudili sumi in predsodki proti inozemskim misijonarjem, ki jih oblast strogo nadzoruje, kar seveda njihovo delo ovira. Hvala Bogu se po prizadevanju Rima Čedalje bolj množijo vrste domaČega duhovništva, tako da se bodo vse te težave kmalu premagale. --o-- Molitev v službi družbe Pod tem naslovom "Molitev kot sredstvo družabne obnove" je napisal msgr. Franceschi v katoliškem tedniku "Criterio"uvodnik , isf katerega povzamemo naslednje misli: Bog pri vodstvu sveta le redko izbere čudežno pot in le redko na viden in neposreden način posega v dogodke. To je tudi smisel znanega portugalskega pregovora, ki pravi: Bog piše svojo pravico s krivimi črtami. To se pravi, Bog je dal človeku, ko mu je zaupal svobodo volje, moč, da je "causa seCunda" (drugi vzrok) v dogajanju sveta; toda s tem se Bog še ni odpovedal svoji najvišji časti, da kot "causa prima", kot prvi vzrok in zadnja in odločujoča instanca uresničuje svoje lastne načrte v svetu. Celo v zavesti poganskih narodov je ostala živa resnica — in krščanska vera jo uči že 2000 let —, da imajo vsi dogodki na svetu končno svoj izvor v nadnaravnem, to se pravi, v volji božje previdnosti. In človek more, posebno, odkar se je Kristus učlovečil in združil naravno z nadnaravnim, biti z molitvijo v stalni zvezi s svetom .nadnaravnosti, z Bogom, ki ga po OdreŠenikovem naročilu imenujemo svojega očeta. Zato Cerkev vedno uči, da more kristjan s prošnjo molitvijo izprositi pomoč tudi človeški, družbi, družini in narodu. Največji svetniki, l>akor sv. Frančišek ali fcv. Dominik sta takšno prošnjo molitev priporočala s posebno vnemo in cerkvena liturgija je ne goji samo pri sveti maši in v brevirju, ampak predvsem V številnih votivnih mašah, ki jih v dneh posebne stiske darujemo Bogu. V znamenju križa se tu človek podredi božji volji. In Bog, ki je neznane ribiče napravil za nositelje svojega evangelija in ki daje IZ TORBE NAŠEGA EVE- r LETHSKEGA ZASTOPNIKA s Eveleth, Minn. Vsaka organizacija, vsaka i ustanova, vsaki poklic in dru- i go imajo jsvoje pregovore in 1 reke, kateri šličijo in odgovar- i jajo svojim namenom. Nekje £ sem videl pisan Srbski prego- ] vor, ki je precej značilen. Ako mi nemoreš pomagati, vsaj ] pusti me v miru. Zakaj sem to ' omenil, bom kasneje povedal, i N,eka organizacija ima tudi ; precej tipičen rek, katerega : bom najprej opisal glasi se: Pri jedi se drži naprej in pri pijači pa nazaj. Pri delu pa ■ stopi na stran, da imajo drugi ■ dostop do dela. i In ta organizacija, je orga-. nizacija lenuhov. Resnici na ljubo povedano, v to organizacijo spada tudi moja malenkost in deloma tudi drugi do- I pisniki iz naše mrzle dežele, ■ ker le malo je dopisov v A. S. , od nas severnjakov.Kaj ne pri . delu je res treba stopiti na stran, da imajo drugi dostop. ( Torej bodo še drugi pisali brali bomo še: Marsikdo pravi:bi } že pisal pa nimam kaj, kaj pa * čem dren j at se v list. Tako tu-i di jaz pravim večkrait. Skoro ) bi rekel, da če bi list razpisal _ nagrade za največje lenuhe v c dopisovanju, bi moja malenkost gotovo odnesla prvo na- ' grado. Veste tisto o Ilibenčanu ki " peljal zelje na trg in med - pptjo'se je voz prevrnil in zel-Č nate glave so se kotalile na . vse kraje. Le j, le j, pravi Rib-ničan preteto ne buodi vsaka ima svojo pamet, vsako v sujo kraj bajži. Tucli .tukaj velja * neki rek, kolikor glav toliko 0 pameti. Kolikor naročnikov toliko _ dopisnikov ill vsak nekaj ve in j vsak lahko kaj napiše. In list | bi bil jako bogat š novicami. Torej: Sedaj bo kmalu zima II oz. je že tu. Veliko časa za : pisanje in branje. Cenj. čita-a telj, ako nisi še nikdar pisal v e list, skušaj o prvi priliki napi-sati par vrstic. Pa tudi ne pozabi da je kampanja sedaj za Novi Svet. Ako nisi naročen, takoj si ga naroči, ako si pa naročen ne pozabi obnoviti naročnine, kajti s tem listom boš imel veliko užitka in razvedrila kakor veliko tudi poduka v zdravstvu in posebno naše go-e spodinje dobijo yeliko navodil ti v tem listu. e No, boste rekli, češ kaj to piše? To je namreč moj na-n men pisati o tem listu. Takole zastopniki imajo precej izkušnje o kakovosti u bodi si A. S. ali N. S. x~ Obiskal sem v kratkem že C, več naročnikov N. S. V pre-i; težili večini se naročniki kate-la rc sem obiskal, sprva narav - > a - ----- ■ ----- nost "puntajo" češ imamo do- 1 sti papirja, ali nimamo skoro * kaj brati, ker je ta list tako < majhen i.t.d. Veste pa to so le 1 nedolžni izgovori, takole, za- < radi lepšega po stari itavadi. Vkljub temu pa dober naroč- , riik ali naročnica Le potegne ti- i sti stari "štunf" in radevolje plača obnovitev. Imamo dosti papirja! Da, < papirja je res veliko povsod. Tudi jaz ga imam, 3 angleške in 5 slov. listov, res dosti papirja. Je pa treba isto tudi či-tati in tako se list priljubi slehernemu. Tu Vam povem en primer kako na primer se čitajo listi. In to je vzeto iz moje lastne skušnje. Imam list naročen, katerega mi dostavlja News paper boy vsako jutro. Ako ga jaz prvi poberem na pragu, ga enostavno neseni "na polico" kajti neznani dosti angleščine. Kadar pa žena prinese slov. list iz pošte ga enostavno položi "ha polico" kajti tudi,ona ni vešča slovenščine v branju. Slovenec, naročnik, lista tega : ali onega, ako ga prinese s pošte in položi "na polico" po-■ tem je tisti izgovor res uteme-> ljen, kajti res nima kaj brati, I ker list leži na polici. Je pre-' majhen list! Da, ali pa veste - kaj pravi Hrvat? Malo nova-• ca, malo muzike! Kadar dobite list, posebno i N. Svet. vzemite ga v roke in i pazno čitajte od kraja do kon- - ca. Najprej boste dobili vse i važne podatke kako "ronajo" - današnji moderni 'norci' v Ev-i ropi. To je važno posebno za ) nas "divje Amerikance." i Dalje spet mične zgodbice, ) poduk o zobozdravstvu katerega vam podaja naš slov. zo-3 bozdravnik Dr. J. W. Mally. i Krasna in napeta povest zve-t sta srca. Med tem pa boste mogoče našli svojega brata, i sestro, soseda, prijatelja, o ka-■i terem mogoče že niste slišali - veliko let. v Ako boste pazno prečitali, - ta list, boste na koncu rekli: - da, ta list je majhen a hogat a v vsebini in kar tudi je resni- i, ca. a Pomnite pa tudi tole. Še ni- - koli, vsaj upam, da ni še ni-š kjer prišel zast. A. S. in N. S. i- v hišo in Vas šiloma primoral v naročiti se na list, o ne. Ako i- se Vam list v resnici ne dopa-il de, ali ako slučajno nemorete plačati novo ali obnoviti sta-o re naročnine, zastopnik Vas i- ne bo ob tla metal, povejte mu z lepo besedo Vaše mnenje o in ako nemorete slučajno plati Čati povejte to zastopniku, kateri bo vse uredil tako, da ne e bo sitnosti v> uredništvu in tu-di Vi boste, vredu prejemali i- list. Tu torej naj bi veljal tisti srbski pregovor: Ako mi ne- moraš pomagati, vsaj pusti ao] m v miru. k; Zastopniku' namreč se mar- šl sikaj "potrefi" pri razširjanju d< tiska in tako se mi je že "tre- d; filo' da prav malo je manjka- di 10 da se nekdo ni spozabil, no ni pa je še dobro. Nasprotno pa je se mi je "trefilo" ftudi tole kar bi človek najmanj pričakoval b: in kar naj bi bilo vzgled vsem p naročnikom vsaj v Minnesoti. le Dne 20. oktobra sem obiskal naselbino Keewatin, Minn, v svrho pobiranja naročnine N. S. Veste pa od tam sem odnesel prav malo "plena," kajti večina naših ljudi oz. delavcev je na 'prisiljenem štrajku'1 k ne delajo pa tudi 'nema nova- č< ca.' is Z glasil' sem se pri Švajger- Zi jevih. Dobil sem jih ravno pri P obedu. Mrs. Švajger seve in v jaz sva se kmalu dogovorila, kdo so oni in kdo sem jaz. O, r Q o tako. Mlajša hčerka, če prav . že velika in močna, menda Micka, pa še pristavi: o ma- 7' ma, ta maga-zin pa moraš pla- 's čati ker je "gut!" f No vidi'te, kdo bi se kaj ta-cega nadejal od 17—18 letne mladenke vzgojene v Minnesoti. Kot Slovenci povsod, so tu- v z di na Keewatinu prav dobri in postrežljivi, za kar se moram ^ ■ tu zahvaliti Veselovim za po- j ; strežbo in kakor tudi Švajger- ^ jevi Micki (tako sem jo jaz ^ 1 krstil za tisto nedeljo) za do- ^ . bro kapljico, Mami pa za ob- ^ , noviitev naroč. Hvala ! j Tudi tole bi bilo dobro da , bi vedel vsak naročnik. List j . A. S. izhaja dnevno 5 krat na ^ i teden. (Op. ured.: Petkrat na ( - teden zdaj izhajata tudi Pro- j ■ sveta in Glas Naroda in ome- | - njena lista staneta letno po , , $6.00 vsak. Amerikanski Slo- | - venec le $5.00 le'tno in daje , 5 naročnikom letno še lep slo- ] - venski stenski koledar.) Nek- ] do mi je poravnal naročnino : ) in vprašal kako je to, da se i mu vsak teden en izvod zgu- - bi, da jih prejme le 5 vsaki te-3 den in včasih pa samo 4. To naj vsaki ve da mi kato- - ličani praznujemo nedeljo kod i gospodov dan nikakor pa ne kot judje v soboto. Zato pa , delo v tiskarni počiva v nede- - ljo in nikakor ne more iziti po- - nedeljkova štev. kajti današ-'. nja Štev. A. S. pride v Eveleth - že ob 11 uri dop. e 'Vojna' N. Sveta se bliža ., koncu. Kdo bo odnesel sveti-• njo zmage iz tega bojišča? [i Gotovo tisti ki bo zmagal. Ali se bo naša Minnesota i, pustila premagati? O, no, ni-: kakor ne ! Bojevniki! Vsi na t delo za pridobitev novih na-i- ročnikov za N. S. in zmaga bo pri nas. i- Ali neveste da smo malo za-i- mudili? Pustili smo Hitlerja 5. (Mrs. Blaj) in sedaj 'rogovili' 11 doli po vzhodu. in premagal o nas bo ako vsi ne stopimo v i- akcijo, in vsak naročnik naj e pošlje eno staro in eno novo i- bombo v Chicago in zmaga je ts gotova na Severn. e Sedaj pa še Mr. Voglal-ju e nekaj v odgovor. Ni dolgo te-i- ga kar sva z Mr. V. imela ne-i- kaj navzkriž, namreč je pisal e v A. S. da se je meni zameril, i- ker je liekaj napak zapisal, li O, Mr. V. nič, ni bilo zameti re še celo veselilo me je ko > ste tisto zapisali. Veselilo bi šibkim ženam in otrokom moči za mučeništvo, more v srca v~]iti prave misli in sklepe, duha velikodušnega odpuščanja in pogumne odpovedi. Tako je molitev moč, ki božje sile iz neba vocli na zemljo in ki pomaga k tepiu, da se na zem-ji utira pot'božji volji ter se tako dogodki sveta podrejajo njegovi vladavini. __ — ——--------- AMERIKANSKI SLOVENEC rorek, 5. novembra 1940 Torek, 5. novembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Nedeljski kotiček J. M. Trunk. DRUGA NEDELJA V NOVEMBRU "Imam zoper tebe, da si popustil prvo svojo ljubezen. Spomni se toraj, odkod si izpadel, in izpokori se in delaj prva dela. Ako pa ne, pridem ti hitro in premaknem svečnik tvoj z mesta njegovega (Skr. razd. 2, 4)." Kdor je srečno ušel iz Sodome, ne sme, kakor Lotova žena, gledati nazaj, ako si noče s svojo lahkomiselnostjo škodovati. Bog nič ne sovraži tako, kakor omahljivo, svojim obljubam nezvesto srce. Ako si našel, da je pot popolnosti, na katero si se podal, dobra in prava, čemu jo hočeš zopet zapustiti in si poiskati drugo? Kdor gre iz Jeruzalema v Jeriho, se ne sme čuditi, da pade med razbojnike, in kdor se iž mirnega pristanišča poda na široko morje, je v nevarnosti, da se mu ladja razbije. "Veliko bolje je," pravi sv. duh, "ne obetati, kakor po ob- ljubi obljubljenega ne dati (Prid. 5, 4)." In dalje pravi: "V pogubo je človeku, svete požirati in storjene obljube preklicavati (Preg. 20, 25)." Prost in svoboden si bil, nihče ite ne sili, ko si izvolil popolnejši stan. Ko si se pa Bogu zaobljubil za ta stan, je tvoja sveta dolžnost, da ne o-mahuješ in svobodno v tem stanu tudi vztrajaš do konca. Kdor v redovnem in popolnejšem stanu dene svojo roko na plug, prime za plug, pa se ozira nazaj, ni samole za redovno življenje, temveč pogosto-ma, kakor izpričujejo mnoge izkušnje, niti ni za božje kraljestvo. Ako se ti zdi križ redovnega življenja pretežak, prihaja to od tega, ker ga ne nosiš in vlačiš morda le godr-njaje. Krivda, da ti zdi pretežak, je na tebi, ne na križu. Krepko nosi križ in križ te bo nesel. IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE Peronospera uničuje vinograde Trst, 1940. Peronospera, največja trtna bolezen, je letos itežko prizadela italijanske vinogradnike. Zaradi tega bo letošnji pridelek mnogo manjši kakor v prejšnih letih. Največ škode iso pretrpeli vinogradi v Plemontu in Apuliji. V Toskani bo letina za malenkost slabša, na Siciliji srednja, znatno pa so slabo obrodili vinogradi v okolici Napolija. Tu je pričakovati- komaj 40 do 50 odstotkov srednjega pridelka zadnjih let. Poleg tega pa je še !ta nesreča, da grozdje zori z veliko zakasnitvijo. Še najboljše je »stanje vinogradov v Emiliji, ob Gardskem jezeru in Trentu. Stanje na tržišču pa je zelo živo. Zanimivo je, da domača potrošnja raste in da raste tudi izvoz ki je predvsem namenjen v Nemčijo in Švico. Domača uporaba je na-rastla predvsem zaradi tega, ker ni kave, za tq pa ljudje pijejo mnogo več vina, ki so ga v mnogih italijanskih krajih že preje pili mesto zajutrka. Cene na tržišču so stalne zaradi splošne prepovedi povišanja cen, toda ta prepoved se ne more v popolnosti izvajati pri vinu in se je tako prav za prav cena vinu povišala. To opažamo tudi v Julijski Krajini, kjer se nadejajo naši vinogradniki vsaj nekaj dobička od vina. Uradno je javljeno, da bo letošnja trgatev dala 52—53 milijonov met. stotov grozdja od tega bodo pridelali kakih 34 miljonov hI vina. Pet odstotkov tega vina pa bodo u-porabili za pridobitev alkohola, ki ga bodo zmešali bencinom, da se tako zmanjša u-voz te dragocene tekočine. "Zimska pomoč" V nedeljo 15. septembra je začela pri nas v vsej državi poslovati "Zimska pomoč." V Gorici vodi to dobrodelno list a nov o samostojen občinski odbor: "Ente Comunale di As-sistcnza." Ta odbor je sklenil, da bo dnevno oskrbel 600 revnim osebam gorko kosilo. Nadalje bo v najbližjem času razdelil med potrebne družine veliko množino paketov z živili: s koruzno moko, s fižolom, oljem itd. Bolniki in starčki bodo dobili tudi belo moko, riž in kotenino. Teh dobrot bo deležnih nad 5000 oseb. Izdani so bili že ukrepi, da bo "Zimska pomoč" podob- no kot v Gorici tudi v podeželskih občinah poskrbela, da reveži ne bodo trpeli lakote. -o- Volitve! Vojske! Bombe! KAJ SEDAJ? V torek 5. novembra zvečer se zaključijo narodne volitve v Združenih državah. — Kampanja za razširjenje mesečnika "Novega Sveta" pa nadaljuje še ves mesec. —• Kdo bo zmagal v kampanji "Novega Sveta"? To je važno zdaj med nami. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) Stran 3 1 f Slovenski baritonist Gorjan zmagal Naš goriški rojak g. Vence-slav Gorjan, po poklicu mehanik, se je pred leti z veliko ljubeznjo in vztrajnostjo lotil pouka v solopetju. Požrtvovalno in spretno učiteljico je našel v gospej Golmeyer, nekdanji operni pevki, ki vodi v Gorici že dolgo let priznano šolo za solopetje. Trnjeva in težka je bila pot. Gorjan se je odpovedal svojemu poklicu in je ostal brez zaslužka, le z največjo skromnostjo je preživljal sebe in družino, za šolnino seveda ni imel denarja. To pa vnete gospe Golmever, ki je spoznala dragoceni glas in nadarjenost svojega učenca, ni nič motilo. S prav materinsko ljubeznijo je učila in vzgajala leto za letom svojega pevca, se z njim trudila, zanj skrbela in mu odpirala življenjsko pot. Mnogo razočaranj in bridkosti sta doživela in pretrpela, končno pa vendarle zmagala. Te dni je bil g. Gorjan pri državni pevski tekmi v Aleksandriji, katere se je udeležilo 140 pevcev, priznan in proglašen za absolutnega zmagovalca in prvega baritonista. G. Gorjan je že angažiran in bo v decembru že nastopil v mestnem gledališču v Aleksandriji v naslovni vlogi "Rigoletta." -o- KRATKE NOVICE Goriški nadškof med delavstvom. Goriški nadškof je obiskal predilnico v Podgori; spremljal ga je pokrajinski fašistovski tajnik. Najprej je nadškof pregledal ves obrat in se zanimal za celotno poslovanje, nato je pa imel na delavstvo, ki obstoji večinoma iz žensk, kratek nagovor, ki ga je zaključil z apostolskim blagoslovom. Gospodar tovarne, tržaški inženir clr. Tognella, ki je nadškofa povabil na obisk, je ob tej priliki daroval 5000 lir za škofijski dobrodelni sklad. * Letina na Krasu. Letošnje mokrotno vreme pri j a in godi suhemu kršnemu Krasu, zato se obeta nam Eraševcem razmeroma dobra letina. Žito je bilo bolj slabo, lepo pa kažeta sedaj krompir in fižol, ajda je pa naravnost izredna. Visoka je kakor skoro nikoli; le Kampanja za razširjenje družinskega mesečnika "NOVI SVET" se uspešno razvija. Toda le po nekaterih naselbinah. Večina naselbin se doslej še ni zganilo. Te pridejo na plan gotovo proti zaključku kampanje, kakor je to že običaj. Prav pa ni. Kdor odlaša za nazadnje, ali na jutri, zgubi s tem mnogo zelo dragocenega časa. Pripraven čas za agitacijo je vsak dan. Čemu odlašati, kar lahko storimo danes. Kampanja za Novi Svet se bo zaključila z dnem 30. novembra. Do tedaj so v veljavi posebne nagrade za stare in nove naročnike, namreč krasne slike, izmed katerih dobi eno vsak naročnik, nov ali star, ki bo plačal v tem času do 30. novembra celoletno naročnino za mesečnik "Novi Svet". Ker so za nove naročnike razpisane še posebne bogate nagrade, naj vsak, ki obnavlja svojo naročnino skuša pridobiti vsaj še enega novega naročnika. Na ta način lahko pomaga vsak razširiti list. Obenem pa lahko vsak pomaga enemu ali drugemu kandidatu do zmage v tej kampanji. Te zadnje tedne bodo frčale prav težke bombe iz mnogih naselbin. Veliko zanimanje je že sedaj, pa bo še večje, namreč kdo bo zmagal v letošnji kampanji. Yes, kdo bo zmagal? Kdo bo deležen lepe spominske kupe? Vsak ima priliko, ako se le hoče malo potruditi in nekoliko delati za lepi list "Novi Svet". Te zadnje dni smo prejeli naročnine od sledečih agitatorjev: MRS. MARY BLAI, ki se je pred nekaj časa vrnila iz agitacije iz Ohio, je prinesla še 71 novih naročnin. Od teh jih je dobila 41 novih in 7 starih še v Clevelandu, Ohio, kar da 137,000 glasov. Od teh jih naklanja polovico Rev. J. M. Trunku v Leadville, Colo, in polovico Rev. Matiju Jagru, v Barbertonu, Ohio. Vsak izmed nju dobi 68,500 glasov. V Lorain, Ohio, jih je pa dobila 30 nevih in 18 starih, kar da 123,500 glasov. Za Lorain pa nominira REV. MILANA SLAJE, Duhovnega svetovalca Slovenske ženske zveze in slovenski župnik v Lorainu, ki dobi s tem 123,500 GLASOV. MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis. je poslala te dni 2 nove in 6 starih, kar ji da 14,500 NADALJNIH GLASOV. " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111. je dobil te dni 2500 NADALJNIH GLASOV. REV. MATIJA JAGER, Barbertorf, Ohio, je dobil te dni od: Mr. J. Resnik, Cleveland, Ohio, 9 starih, kar da 8,000 gl.; Mr. Franka Smole, Barberton, Ohio, 1 novo in 2 stari, kar da 6,500 gt.; Mrs. Mary Blai, pa je dobil, kakor že omenjeno 68,500 glasov. Skupaj to pot ima 83,000 NADALJNIH GLASOV. MR. JOHN R. STRAH, Eveleth, Minn, je dobil te dni od: Mr. Frank Lauricha, Chisholm, Minn. 9 starih, kar da 9,000 gl.; Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn. 5 starih, kar da 4,000 gl.; Mrs. Mary De-lak, Biwabik, Minn. 2 stare, 2,000 gl.; sam pa je poslal te dni 3 nove in 3 stare, kar da 19,000 glasov. Skupaj to pot dobi 34,000; NADALJNIH GLASOV. REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colo, je dobil te dni od: Mr. Michaela Kapsch iz Colorado Springs, Colo. 2 stare naročnine, kar da 2000 gl.; Mrs. J. Lindič, Johnstown, Pa. 1000 gl.; Mr. J. Majem, Tooele, Utah, 1000 gl.; Mrs. F. Bambich, Fredonia, Kans. 1000 gl.; Mrs. Frances Hochevar, Grand Junction, Colo. 1000 gl.; Mr. Peter Perušek, Holton, Mich. 1000 gl.; Mrs. Josephine Speck, St. Louis, Mo. 2000 gl.; Mrs. Josephine Richter, Enumclaw, Wash. 1500 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich- 4 stare naročnine, kar da 4000 gl.; Miss Mary Klun, Leadville, Colo. 4 stare, kar da 3500 gl.; Mr. John Jamnik, Imperial, Pa. 4 nove in 4 stare, kar da "n* 16,000 gl.; Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo. 1 novo in 12 starih, kar da 15,750 gl.; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 5 starih, kar da 4000 gl. od Mrs. Mary Blai dobi, kakor že omenjeno 68,500 gl.; od Mrs. Jennie Keber, Waukegan, 111. je dobil 2 nove in 3*4 starih, kar da 44,500 gl. Skupaj to pot dobi 166,750 NADALJNIH GLASOV. Kandidatje se nahajajo zdaj na sledečih mestih: REV. J. M. TRUNK, Leadville Colo.................................333,250 glasov REV. MATIJA JAGER, Barberton, Ohio...........,.............242,500 " REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio................................123,500 " MRS. MARY ZABUKOVEC, Peoria, 111......................... 53,000 " MR. JOHN R. STRAH, Eveleth, Minn........................... 45,000 " ' MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111................................. 19,500 " MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis..................... 19,500 " tos je ne bomo pottirali, ampak želi. Bog daj lepo vreme, da bo dobro dozorela! Vinska trta je dovolj bogata in večinoma povsod zdrava. Upamo, da bomo imeli precej ddbre kapljice in si bomo lahko privoščili kozarec pristnega terana, da bo "duša židana volje." Ker smo spravili tudi dokaj krme, se ne bojimo zime in njenega neprijetnega pomanjkanja. * Duhovniške vesti iz tržaške škofije. G. Štefan Cek, župni upravitelj v Kaščergi pri Pa-zinu je premeščen v Brest, g. Tomaž Banko, župni upravitelj v Tinjanu pri Pazinu, je odšel v Piran. Nova maša. Na Marijin praz nik dne 8. sept. je naša dežela slavila lepo slovesnost: v župni cerkvi sv. Florijana v Števerjanu v vinorodnih Brdih je ta dan pel svojo prvo sv. mašo tamošnji domačin g. Ma- rijan Komjanc iz trdne kmečke hiše na Kakencih. napravile so to vse čč. sestre same. Na postajah sem pa či-tal imena dobrotnikov, ki so kupili, oziroma darovali za ta križev pot. Te plemenite družine so iz Jolieta in Chicage. — Ker je bilo že pozno popoldne, smo se odpeljali nazaj v Joliet. Med potjo so mi razkazali še mnoge zanimivosti mesta Lemonta in Jolieta. — Zvečer smo pa šli na piknik fare sv. Jožefa in ob tej priliki tudi obiskali grob pokojnega jolietskega župnika Rev. J. Plevnika, ki počivajo poleg še treh slovenskih gg. duhovnikov, ki so pokojni Rev. Sojar, Rev. Tomazin, Rev. Kranjc. Bodi jim ohranjen najblažji spomin! — Na pikniku sem imel čast srečati se z Mr. Louis Zeleznikar, ki je glavni pomožni tajnik KSKJ., z Mr. Fr. Gospodaričem, finančnim od'bo;rnikdm KSKJ., gl. tajnikom DSD Mr. Fr. Ve-die, Mrs. Golobič in Mrs. Težak, ki je sestra Mr. John Dečmana, predsednika porotnega odbora KSKJ ter s številnimi drugimi rojaki. V dvorani, ki je last fare sv. Jožefa, sem videl rojaka Fred Toppe, ki je igral na sedem instrumentov. — Drugi dan po sv. maši sem se zopet oglasil v glavnem uradu KSKJ in pozdravil Mr. J. Zalarja, glavnega tajnika KSKJ., ki me je prav uljudno sprejel in mi razkazal, kar je bilo prejšnji dan zaklenjeno, kot shramba za listine in take jednotine stvari, ki so bile meni neznane. Srečal sem se zopet z Mr. L. Ze-leznikarjem, gl. pom. tajnikom in Mr. Math Slana, gl. blagajnikom, Mr. J. Zal ar mi je predstavil tudi svojo hčerko Vido, katera je tudi zaposlena v glavnem uradu. Ker je Mr.. Zalar imel pred seboj celo kppiqo korespondence, ga nisem hotel še naprej zadrževat) zato sem se poslovil. — Ko se še nekoliko pomudim na North Chicago cesti, vidim, kako dvigajo velike mostove čez reko. Ko pride par-nik po reki do mosta, se ta na sredi kar razpolovi in oba konca se postavita pokoncu in ko parnik odpluje naprej, se spustita doli in zopet združita,da se promet lahko nadaljuje. Ker se je približal čas mojega odhoda, sem se podal na moje začasno bivanje k Mr. in Mrs. Mike Hochevar, da se skoro odpravim proti Chicagi. Takoj za menoj je že prišel Mr. M. Hochevar z dela, ker je zaposlen kot oskrbnik glavnega urada KSKJ. Kosilo je že bilo pripravljeno. Ob pol dveh popoldne pa prideta še Mr. in Mrs. Andrew Hoche var s svojim avtom, da me odpeljeta v Chicago. — Na tem mestu se Mr. in Mrs. M. Hochevar lepo zahvalim za vso njuno naklonjenost, prijaznost in postrežbo za časa mojega bivanja pri njih. — Kma- lu smo si prav prisrčno podali desnice (ter si želeli prisrčni zbogom, kakor tud,i skorajšno zopetno snidenje. Ko dospemo v Chicago, se ustavimo v uredništvu Amer. Slovenca, kjer nas je g. urednik J. Jerich prav uljudno sprejel in nam razkazal vse uredniške prostore in tiskarno. Ko se pozdravimo in nekoliko pogovorimo, se prijazna Mr. in Mrs. A. Hochevar odpravita nazaj proti domu. Obema se na tem mestu prav prisrčno zahvalim za naklonjenost, prijaznost in postrežbo ter za lepo vožnjo po mestu Joliet in Lemont ter Chicago. Bog vas živi — Ker je imel Mr. J. Jerich še veliko dela v uredništvu, sem že pomudil v tiskarni in opazoval delavce pri strojih, kako jim je šlo delo kaj hitro od rok. Ko je bil Mr. Jerich gotov, me pokliče in me več ur vozi po Chicagi ter razkazuje razne zanimivosti tega ogromnega mesta. Drugi dan smo se pa vozili po drugi strani. Ker sem se želel osebno spoznati tudi z Mrs. M. Blai, sva se tudi tja odpeljala. Mrs. Blai se je ravno odpravljala na agitacijo za nove naročnike za mesečnik Novi Svet in Amer. Slovenec v Cleveland, O. Ojna je jako navdušena delavka za oba lista in sem ji želel srečno pot ter obilo uspeha. — Mr. in Mrs. J. Jerich se pa prav lepo zahvalim za vso prijaznost, postrežbo in vožnjo po Chicagi, kakor tudi delavcem v tiskarni za vso prijaznost Zvečer v torek 10. septembra sem se pa odpeljal proti Waukeganu, 111. in sem se tam kot častni delegat udeležil konvencije JSKJ. Konvenčnih sklepov ne bom tukaj omenjal, ker ne spadajo v ta dopis. Omenil bom pa, da sem se tudi v Waukeganu in North Chicagi srečal s številnimi prijatelji in znanci, njih imen pa ne bom tukaj navajal, ker bi vTffelrrVSe preveč O- menim naj le Mr. Franka Opeka, bivšega glavnega predsednika KSKJ in sedanjega častnega predsednika KSKJ. Srečala sva se že takoj drugi dan pred konvenčno dvorano in me je povabil na svoj dom ter mi postregel s hladnim pivom, ter mi razkazal, svojo hladil- pa tudi a sladkimi hruškami nico za pivo. On se namreč peča z razvažanjem pijače po mesitu North Chicago in Waukegan. Vzel me je tudi v svoj avto in me vozil po mestu North Chicago in Waukegan ter mi razkazal mnogo zanimivosti. Celo na jezero Michigan, kjer čistijo vodo za obe omenjeni mesti me je peljal. Iskrena mu hvala za vso prijaznost in naklonjenost. Pa na zopetno svidenje Mr. Opeka'! — Slovenci so v North Chicago in Waukegan prav ljubeznivi in postrežljivi in prav dobro preskrbljeni. Imajo veliko slovensko Zadružno prodajalno in dve podružnici, Slovensko Hranilno in posojilno društvo, ki je oboje pod lastno streho. Tako imajo tudi lepo cerkev Matere božje in lepe šolo. — Pot me je zanesla, da sem videl tudi spominsko grobnico pokojnega chikaške-ga nadškofa in kardinala velikega Mundeleina ter škofijski zavod,^ Mundelein, 111. — V soboto 14. septembra konvencija JSKJ še ni bila končana, toda jaz sem odpotoval iz prijazne ga Waukegana in od prijaznih tamkajšnjih rojakov, drug' dan ob 9 uri zvečer in sem prišel domov naslednje jutro ol 10 uri dopoldne. — Nikdar nc bom pozabil vseh mojih prijateljev in znancev, s katerinV sem se imel čast srečati n; tem mojem potovanju na minulo konvencijo JSKJ., ki sc je vršila v Waukeganu, 111. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo ln najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Listen to PALANDECH'S mOSLAV-AMERICAK ****** broadcast Every Saturday, X :30 to 2:30 P.M. STATION WHIP, j 1480 kilocycles .J f (First Station on Your Dial) || Featuring a program of Yugoslav Folk Music BOŽIČNO VESELJE napravi svojim domačim v starem kraju vsak, če se jih spomni za praznike z malim darom. Mi še vedno pošiljamo denar v Jugoslavijo, Italijo in druge dele sveta. Pošiljamo tudi potom zračne pošte in pptom brzojava. Spodaj navedene cene so za zračno pošto. Za brzojavna nakazila pa stane $1.00 več, kar je pridati k navedenim cenam. V ameriških dolarjih se sedaj pošiljatev v Evropi ne more izplačevati. _„. , ^^ . ^smfMnM Včeraj so bile naše cene: DINARJI: i LIRE: Za $ 2.20................ 100 Din Z« $ 2.90................ 50 Lir Za $ 4.00................ 200 Din Za $ 5.00................ 100 Lir Za S 5.85................ 300 Din Za $ 9.50................ 200 Lir Za $ 9.25................ 500 Din Za $14.00................ 300 Lir Za $18.00................1000 Din • Za $22.50................ 500 Lir Za $35.00................2000 Din Za $44.00................1000 Lir Ne pozabite, da za brzojavne pošiljatve je treba dodati znesek $1.00 k navedenim cenam za strošek brzojava. Za višje svo-te, dovoljujemo poseben popust. Izvršujemo tudi notarska dela za tu in stari kraj. Pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO. ILLINOIS Naznanjamo, da je po enotedenskem trplenju v tukajšnjem Memorial hospitalu, vslcd poškodbe, dobljene pri nesreči na domu, umrl naš dragi soprog, oziroma oče in brat, John Hrovat, dne 7. oktobra t. 1. ob pol dveh zjutraj. Pogreb se je vršil s tremi mašami obenem iz cerkve sv. Terezije na slovensko farno pokopališče v Morrellvillu dne 9. oktobra. Pokojni ie bil rojen v Krasni na Gorenjskerp. Star je bil 57 let. Delal je v premogovniku nad 34 let. Soadal je k društvu sv. Štefana, štev. 187, KSKJ. in k društvu -Mirni dom" SNPJ. Zapustil je žalujočo, soprogo, dva sina in tri hčere, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. Poleg teh še posebno žaluje za pokojnim tudi Friderik Tomec, katerega je imel pokojni kot svojega. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem, Id so nam v času nesreče in smrti stali ob strani in kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki so pokojnega obiskali v bolnišnici in potem, ko je ležal doma na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za maše in rože. Hvala Rev. D. Čadoniču in društvu Krščanskih mater, ki so pri krsti molili za dušni pokoj pokojnega. Enako hvala onim, ki so dali svoje kare na razpolago ob priliki pogreba, iii vsem onim, ki so pokojnega spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi našim duhovnikom za pogrebne obrede, posebno Rev. Tomažu Hoge, ki je prišel pokojnemu podeliti zakrament sv. poslednjega olja in za obisk v bolnišnici. Hvala in priznanje pogrebniku Martinu Baretinčič in sinu za izborno oskrbo in postrežbo. Posebna hvala, tudi Mrs. T. Selan in Mrs. S. Pečjak, ki ste na dan pogreba oskrbeli obed za toliko ljudi. Naj Bog vsem najobilnejše poplača! ' ' ' \ Žalujoči ostali: MARY HROVAT, soproga; JOHN in FRANK, sinova; MARY, ANNA in SILVIJA (obe poročeni Brežnak) hčere; FRANK in MARY (por. Šinkovec), brat in sestra v stari domovini. Johnstown. Pa., 15. oktobra 1940. Stran 6 SMERIKANSKl SLOVENEC Torek, 5. novembra 1940 <>0<><><»0<><><>^ 0000000-000< SRCE V OKOVIH ROMAN - NAPISAt MIRKO BRODNIK 3<)<>0<)00<>«000