Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsak petek ob 17, Stane mesečno po poSti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din,za inozemstvolODJn Račun prl poštnem čekovnem zavodu St 10.666. Cena 1.50 Dln Redakcija in uprava i Celje, Strossmayerjeva ulica št 1 pritličje, desno. Telefon Interurban 5tev. 65. Rokopfsl se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Rokopisi le sprejemajo ob pctkih brezpogojno le do 10. dopoldne — Prcdpisi glede prostor« in dneva objave oglasov •« uvainjejo le po možnosti. Štev. 64. Celje, petek 28. septembra 1934. Leto XVI. Pričetek regulacije Savinje pri Tremerju Regulacijska dela bodo te dni razpisana in se bodo pričela že letos Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek se je ponovno mudil več dni v Beo- gradu in dosegel, da je ministrstvo za gradbe po svojem hidrotehničnem od- delku 24. t. m. odobrilo detajlne načrte za regulacijo Savinje, kolikor se na- našajo na dela, ki so omogočena po letošnjih proračunskih prispevkih drža- ve, banovine, sreskega cestnega odbora, celjske mestne in okoliške občine ter drugih v poštev prihajajočih občin v celjskem srezu. Vsi ti letošnji prispevki znašajo okroglo 2,300.000 Din. Mini- strstvo za gradbe je istočasno izdalo tudi pooblastilo kr. banski upravi v Ljubljani, da takoj razpiše ofertalno licitacijo za regulacijo Savinje od Tre- merja do Grenadirjeve brvi v skrajša- nem roku zaradi nujnosti regulacije. Generaini projekt za regulacijo Sa- vinje in pritokov je odobren z revidi- rano proračunsko vsoto 32,878.028 Din. Od tega odpade na popravila pred vojno izvršene regulacije od gornje letuSke brane do mostu v Levcu nad Celjem 8,619.536 Din, na podaljSanje regulacije od levškega mosta do Tre- merskega polja 17,471.505 Din, na regulacijo pritokov Savinje pri Celju pa 6,786.986 Din. Na podlagi tega generalnega projekta se bo delo izva- jalo po detajlnih načrtih v okviru finančne možnosti. Gradbeno ministrstvo j'e poleg raznih opozoril specialne hidrotehniČne narave podčrtalo dolžnost banske uprave, da sistematsko uredi hudournike v gornji Savinjski dolini, da se tako zmanjša odnosno popolnoma zadrži donos ma terijala v korito Savinje. Ravno zaradi tega je treba tudi preprečiti neracio- nalno sečnjo gozdov, ako hočemo, da bodo imele žrtve, izvršene sedaj in v bodoče za veliko delo regulacije Sa- vinje, tudi uspeh. Glede ureditve hudo- urnikov in samovoljne sečnje gozdov se je doslej vse zanemarjalo in se v gornji Savinjski dolini ni vodil račun, če izvzamemo skromne začetke letos v Logarski dolini in pod Solčavo. Poročali smo že o raznih izvršenih obrambnih in vzdrževalnih delih na obrežjih Savinje pri polzelskem mostu in pri Preserju ter podčrtali nujno potrebo ureditve struge Savinje pri podvinskem jezu na Polzeli ter popra- vil pri grobeljskem mostu in pod Gri- žami. Ta dela se morajo izvesti do kraja, da se prepreči odnosno omeji eventualna bodoča škoda na posestvih in zgradbah. Razpis licitacije za regulacijska dela na Savinji med Tremerjem in Polulami ima za cilj nujno potrebno razbreme- nitev celjske kotline s tern, da se odpre in preuredi struga od Tremer- skega polja do Grenadirjeve brvi v Polulah, ker preti sicer ob najmanjših poplavnih nesrečah nevarnost katastrofe za Celje in nedogledne škode tudi ha ves ostali teren ob Savinji in pritokih, ki potrebujejo pri Celju odnosno pod Celjem večjega odtoka vode. Prebivalstvo Celja in vsega celjskega sreza bo vzelo z zadoščenjem na znanje, da smo po velikih naporih vseh priza- detih činiteljev in globokem umevanju potrebe in važnosti problema regulacije Savinje, ki sta ga pokazala banska uprava v Ljubljani in ministrstvo za gradbe, pa tudi posamezne občinske uprave, končno uspeli, da bomo že letos v najkrajšem času začeli z regu- lacijo Savinje, o kateri se je razprav- Ijalo vsa leta po vojni in že desetletja pred vojno. Narodnemu poslancu g. Ivanu Pre- korSku, ki je posvetil razvoju in poteku tega izredno važnega vprašanja vso ljubezen in energijo, čestitamo k uspehu in se mu iskreno zahvaljujemo za njegovo veliko delo, ki ne bo nikoli pozabljeno. Jugoslovenski bratje V zadnji številki smo začeli objav- ljati podlistek, ki ga je napisal od- votnik g. dr. Ernest Kalan v Celju pred 30 leti, ko so je vrnil kot mlad akademik iz Beograda s kronanja kralja Petra. Danes nadaljujcmo ta podlistek, objavljamo pa tudi članok »Jugoslovenski bratje«, ki je izšel A. oktobra 1904. v celjski »Domovini« in ki kaže, da je naša mlada inteligen- ca že tedaj z vsem srcem hrepenela po uedinjenju vseh južnih Slovanov in bila že povsem jugoslovenske men- talitete. Izletniki, ki so prisostvovali kro- nanju srb.skega kralja Petra I. so se vrnili domov, polni svctega navdušc- nja za pobratimstvo vseh Jugoslove- nov, prišli so v domovino z mogoC- nim žarom v prsih, ki ga je vzplame- nila misel najožjega kulturncga. zbli- žanja bratskih piemen, ki so iste krvi, iste misli, iste pramajke. Veli- ka in lepa misel duhovnega združe- nja jugoslovenskih bratov je prekra- sen pojav v današnjih tužnih časih, je slavno znamenje, da vsa Jugosla- vija od najsevemejših mej naših od Celovca in Drave doli do Soluna, zi- belke bratov sv. Cirila in Metoda, hoče združiti svoje duševne sile, da hoče uresničiti oni Cut sorodstva, ki je tlel v bratskih srcih in je čakal samo ugodne prilike, da bruhne na 1 dan. Ta čas, ko se je pričela uresniče- j vati ideja jugoslovenske vzajemnosti, je napočil o priliki kronanja Petra I. kot srbskega kralja, tega v resnici narodnega kralja, vnuka slavnega Karadjordja, ki je pred stoletjem stvl svojemu narodu sužnji jarem. Ded sedanjega kralja je razrušil turške okove, ki so vezali telo in duh srb- skega naroda, danasnji vladar srbski pa hočc ujediniti dušo jugosloven- sko, dal je smer, po kateri naj kora- kamo v dosego sijajnih ciljev, ko so { bomo združili vsi, kar nas je sinov skupne matere, na kulturnom polju. Sami zase, osamljeni Slovenci, ne raoremo doseči ničesar velikega; pre- malo nas je, nimamo samozavesti in nikakršne moraine opore, da bi se ustavili germanskemu navalu. Ved- no silnejši je tok tujinstva, ki reže v naše meso, vedno večji je pritisk sile, ki skuša porušiti slovenske narodne jezove, in naša borba je postala na~ ravnost obupna. V boju za svoj na- rodni obstanek trošimo vse sile, za duševni procvit nam zmanjkuje mo- ri. In v l.oj novarni dobi nam prihaja na pomoč srbski brat, proži nam pri- jatoljsko svojo roko, da nas okrepi in navduši za nadaljno borbo ter nam pomaga v zvezi z njim clružno delovati na kulturnom polju. Dobili smo zavest, da nismo sami, da stoji za nami brat po krvi in du- lui, ki ljubeče gleda na naSe strem- j ljenje in nas skuša podpreti dejan- sko, da nas ojači, da ne bomo malo- dušni in ne zavržemo orožja, posve- čenega v stoletni borbi za narodni obstanek. Združenim bo Iažji boj, za- vest, da stoji za našimi ledji vsa sila jugoslovanska, nam da novega pogu- ma. Mi vemo, da v naporih, kako naj ohranimo sami sehe, ne delamo sa- mo zase, temveč da opravljamo sveto misijo kot predstraže- jugoslovenske proti severnemu neprijatelju. Pre- vidnost nas je poklicala na najbolj izpostavljena mesta, mi moramo biti Beograjski kraljevski dnevi (Ob 30-letnici kronanja kralja Peira) (Dalje.) Še dandanašnji ti to živo kaže beo- grajska trdnjava. Večji del trdnjave je seveda spremenjen v krason park, ki je najbolj priljubljeno šetališče beograjske gospode, a za tern par- kom se vzdigujejo visoki zidovi in nasipi; številna trdna železna vrata, rovi, ozki mostovi, stolpi in iz števii- nih strelnic pretcči topovi te sponii- njajo na nedavne case turških bo- jev. Še dandanes stražijo straže na gosto noč in dan nasipe, ki jih kaz- njenci neprenehoma utrjujojo in po- pravljajo. Na nizkih nasipih pa leži- jo stari topovi vseh tipov, modelov in vclikosti, so iz turSkih bojev, med njimi nekateri krasni komadi. Nek- daj so VA trdnjavskega zidovja ob- vladali Savine in Dravine bregove, danes so le še dekoracije kakor tudi Stevilne topovske ki'ogle, ki so nalo- ženo v piramidah po trdnjavi in po parku. A kakor se obrneš, ti zijajo grozeče nasproti moderni topovi, do- kaz, da so sicer stari časi minuli, a tla je trdnjava tudi dandanašnji še važna. Po solnčnem zahodu ne sine nihče niti v trdnjavo niti iz nje. Kraj se imenuje Kalimegdan. In v tem metu, v katerem se je prelilo toliko krvi, nad katerim se je razpočilo toliko krogel, na katerega nasipih je plapolalo toliko različnih praporov, živi danes mirno ljudstvo. Nič ne spominja na tragedijo, ki se je tu vršila lani in ki je za vedno uničila dinastijo, katera je prizadela deželi toliko zlega in nemira, katera ji je podarila samo enega blagega vlaarja: kneza Mihajla, ki je Ijud- stvu še dandanes v blagem spominu. Pred poslopjem »Uprave fondova« mu je postavljen krasen spomenik. Srbsko ljudstvo je /elo hvaležno in se blagrujoče spoininja mož in vla- darjev, ki so mu hoteli dobro in mu darovali svoje moči. Dežela in nies to sta sedaj mirna, ni več sledu vihar- jev, ki so še pred kratkim tod bes- neli, zaupajoče zre ljudstvo, na di- nastijo Karagjorgjevičev, ki jo je znova poklicalo na prestol. Obrenovi- cev, Aleksandi-a se nihee ne spomi- nja, nihče ne izusti njegovega ime- na, in ako ga izgovori, tedaj zanicu- joče. Neka dama mi je pravilaonoCi 11. junija 1903. sledeče: »Vse se je godi- lo povsem mirno. Kraljevska dvojica je bila do polnoči na koncertu in se vrnila v (stari) konak. Ob di*ugi uri po polnoči so vstopili častniki v ko- nak. Ko kralj izjave, da se naj odpo- ve prestolu, ni hotel podpisati, ustre- lili so njega in kraljico ter njena j brata, katerih starejši je imel biti clrugo jutro proklamiran za prestolo- naslednika. Da bi bili kralja ali kra- ljico vrgli skozi okno, je laž. Ob če- trti uri je bilo vse konßano. Mi smo Izvedeli o činu šele zjutraj. Ljudstvo je ostalo mirno, nikjer razburjenja, da, niti iznenadenja, Mi vsi smo ča- kali instinktivno na to kot na nekaj naravnoga, potrebnega, kar je mora- | lo priti; vse se je razveselilo novih, boljših časov. Seveda je kraljev umor žalostno sredstvO', a bil je edina po- moč, da rešimo državo še večjega z!a. In ali ne najdete v zgodovini malone vsake evropske države enakih činov, ali ne slavijo onih, ki so jih izvršili, kot junake, osvoboditelje?« Značilna za umorjeno kraljico je sledeča anek- dota: Ko so ji po njeni zaroki s kra- ljem ponujali visoko vsoto denarja, ako zapusti Srbijo, jo odgovorila: »Jaz hočem biti kraljica in najsibo le tri dni, naj stane, kar hoČe.« (Konec prih.) U.3^» Nikoli odprtl Pristen tamo v modrem ovitku. silen zid, na katerem padi v prah so- vražna moč. Cez našo narodne posto* janke ne sme sovražni zajezd, nem- ški »Drang nach Osten« ne sme pre- stopiti naših mej, germanska kopita ne smejo gaziti cvetočih livad jugo- slovenskih. S kralj em Petrom je dobila Srbija pravega narodnega vladarja, potom- ca najslavnejše jugoslovenske kra- ljevske hiše. Novi kralj hoče biti res prijatelj svojega judstva, da ga dvig- ne na prosvetnom in gosjDodarskem polju na oho visolco mesto, ki ga za- služi požrtvovalni in plemeniti srb« ski narod. Kralj Peter je pokazal na I. jugoslovenski razstavi v Beogradu, kako res no mu je na tem, da se clvig- ne jugoslovenska umetnost. Pokazal je svoj blagi duh v predivni luči, na- stopil je kot podpornik in zaščitnik vse jugoslovenske umetnosti. V teh žalostnih Casih nam jo pri- šla velika tolažba in novo krepilo odi bratskih src. Zasvetila se je luč sem od vzhoda. Politični pregled p Triumfalen sprejem naše kra- lj evske dvojice v Bolgariji. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta odpotovala v četrtek dopoldne v Sofijo, da vrneta obisk bolgarskemu kraljevskcmu paru. Na vseh posta- jah od Niša do Caribroda so velike množico navdušeno pozdravljale vla- darsko dvojico. Izredno veličasten in prisrčen sprejem pa so priredili na prvi bolgarski postaji v Dragomami. Ko jo prispel dvorni vlak ob 15.49 na sofijsko postajo, je bilo na sofijskih ulicah zbranih okrog 150.000 ljudi. Po izredno prisrenem pozdravu na§e in bolgarske kraljevske dvojice sta se kraljevska para med nepopisnimi ovacijami ogromnih množic odpelja- la skozi mesto na dvor. Dvajset mi- nut pozneje sta prišla oba kralja na teraso dvora, nakar je bil pred dvo- rom veličasten defilo bolgarsko voj- ske, ki je trajal do solnčnega zahoda. Ogromne množice so ves čas viharno vzklikalo Jugoslaviji, Bolgariji in vladarskima dvojicama. Zvečer so se suvereni odpeljali na dvorec kralja Borisa v Vrani. Bolgarski narod je v četrtek pred vsem svetom svečano in s silnim navdušenjem potrdil juž- nosovansko bratstvo, ki je najboljše jamstvo velike skupne bodočnosti vseh južnih Slovanov. p Tretje zasedanje gospodarskega sveia Male antante, ki so je pričolo v ponodoljek v Beogradu, je otvoril naä zunanji minister g. Jevtič. Delo so Stran 2. »Nova Dob?« 28. IX. 1934. Stev. 64. Za vzgojo otrok potrpljenje in b onb oni Kjerkoli si bodi, it'll! Proizvod »UNION«. Zagreb raz.delili mecl več odborov, ki bodo proučili posamezna vpra&anja, tako medsebojno trgovinsko izmenjavanje blaga, promet med vsemi trcmi dr- žavami, medsebojni tujski promet, v/ajemno sodelovanje poštnih hra- nilnic in druga vprašanja. Celotni go- spodarski svet se bo sestal, ko bodo odbori zaključili. .svoje delo in pred- ložili svoja pqroc'iia. p Za zbliz'pttje med Malo antanlo tn Italijo se zav>enia francoski vx\- nanji minister Barthou. Te dni je razpravljal v Xenevi z italijansldm odposlancem pri Društvu narodov o po'iticni in gospodarski ureditvi Po- dunavja. Pariški listi poroeajo, da gre za ureditev spomih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo s posredo- vanjem Francije. p Načrt vzhodnega pakta je propa- del. Francija pripravlja sedaj skleni- tev južnovzhodnega pakta, ki bi ga näj sklenile Francija, Rusija, Čcško- slovaška in vse balkanske države. p V ruski emigraciji se bo najbrž kmalu pojavil razkol. Vodja bivših kadotov Miljukov in general Denikin namreč zastopata stališče, da mora ruska emigracija v primeru rusko- japonske vojne podpirati Rusijo. Ge- neral Zaharov in ataman Krasnov pa pravita, da mora biti ruska emigra- cija brezpogojno vedno proti sovjet- ski Rusiji, in predlagata zato zvezo emigracije s Hitlerjem in tudi z Ja- ponci. Domače vesti DANAŠNJI ŠTEVILKI smo priložili poštne položnice za vse | naročnike, ki prejemajo »Novo Do- bo« po pošti. Cenj. naročnike prosi- mo, da nam najkasnejc do 10. okto- ! bra nakažejo zaostalo naročnino in tudi naročnino vsaj so za oktober. Do 15. julija je z.našala naročnina za ! zunanje naroCnike 7 Din, od 15. juli- | ja dalje pa je znižana na 5 Din me- | sečno. Uprava »Nove Dobe«. (1 Ostavka zagrebškega župana Glede na določJ)o novega zakona o j mestnih občinali, po kateri državni in samoupravni uslužbenci ne more jo biti predscdniki občin, je zagrebški župan dr. Ivo Krbck podal ostavko. d Öakovec je postal mesto. Due 23. t in. je Oakovce postal mesto. d Samomor dveh zaljubljencev v Savinji. V nedeljo zjutraj so potegni- li iz Savin je pri Drešinji vasi z vrv- mi prevezani trupli 4(Metnega brez- poselnega pekovskega pomočnika Vinka Skaferja iz, Gotovelj pri Žalcu, ki je stanoval v zadnjem času na Obrežni eesti 1 v mestnem parku v Celju, in 19-letno posestnikovo hčer Milko Grilčevo iz Drešinje vasi. Pri Škaferju so na.šli notes, v katerega je zapisal, da gre v smrt, Češ da ni- ma službe in denarja in ker je bil zaradi tat via pri bivšem mojstru g. Senici v Žalcu obsojen. To vse, da mu je uničilo življenje. Navedel je tudi, da ni izvršil vseh tatvin, zaradi katerih je bil obsojen. Naposled jo napisal, da je šel v četrtek ob 18. v smrt. Grilčeva je zapustila listek, v katerem pravi, da gre v smrt, ker ji doma branijo, poroCiti se s Škafer- jem. Obe trupli so prepeljali v žalsko mrtvažnico. Skafer se je spoznal z -Grilčevo, ko je služila z njim pri pe- kovskem mojstru Senici v Žalcu. Grilčeva jo služila dve leti, a zadnje leto je živela pri materi v Drešinji vasi. SkaXer je letos 23. avgusta orl- s3užil kazen zaradi tatvine, ki jo jo izvršil pri bivšem delodajalcu Seni- ci. Od tega dne je stanoval v hišici v mestnem parku v Celju. V ponedc- Ijek 17. t. m. je prišla Grilčeva vsa objokana k njemu, kjer je ostala do četrtka, in vse dni prejokala. 20. t. m. zjutraj je kupila na trgu v Celju šo- pek cvetlic in šla opoldne s Škafer- jem proti Drcšinji vasi v skupno smrt. d Odprte planiuske kcče. Kocbekov dom na Korošici in Frischausov dom na Okrešlju bosta oskrbovana do 1. oktobra. Vse leto so oskrbovane na- sledujc postojanke: Piskernikovo za- vetišče v Logarski dolini, Mozirska koCa na Golteh, Celjska koča nad Ce- Ijcm. Obisk planin nudi v jeseni naj- več užitka. Ne zamudite sedanjih krasnih dni! d Dunajska vremenska napoved za soboto 29. septembra: Sedan je vreme bo trajalo Se dalje. Celje in okolica c Po novem zakonu o mestnih ob- činah, ki je stopil v veljavo 23. t. m., je dobilo mestno načelstvo v Celju uradni naziv mestno poglavarstvo. Župan se sedaj imenuje predsednik občine, avtonomna mestna občina sa- mo mestna občina, obCinski svet pa mestni svet. c Celjski občinski svet bo imol reil- no sejo v petek 5. oktobra ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Odlikovanje prof, Brodarja. Ka- kor smo že poročali, je Nj. Vel. kralj odlikoval profesorja na drž. realni gimnaziji v Celju g. Srečka Brodarja z, redom sv. Save IV. stopnje za za- sluge, ki si jih jc prido'bil z znanstve- nim raziskovanjem Potočke zijalke na Olševi. V torek je direktor ccljske l-ealne gimnazije g. Fr. Mravljak v k on serene ni. sobi na gimnaziji ob pri- sotnosti profesorskega zbora izrofil g. proi. Broaarju oaiikovanje lti v le- ]jem nagovoru podčrtal uspešno iz- venšolsko delo prof. Brodarja, ki je s svojimi znanstvenimi izkopavanji v Potočki zijalki zaslovel tudi preko meja naše države n s tern proslavil tudi celjsko gimnazijo, na kateri de- luje. Prof. Brodar porabi vsako leto v počitnicah ves svoj prosti čas za znanstveno delo v Potočki zijalki. Di- rektor Mravljak je želel odlikovancu, da bi svoje nesebično in požrtvoval- no znanstveno delo še dalje opravljal z uspehom in našcl več razumevanja pri odločilnih činitoljili. Gosp. prof. Brodar se jc prisreno zahvalil za od- likovanje in za lepe bescde g. direk- tor j a. Odličnemu znanstveniku iskre- no čestitamo k odlikovanju! Svečana of voritev novo zgraj«ne velike k meöke izbe v restawraciji „L i s o e" (Petriook) bo v nedeljo 30« septembra t. I. Vsi iskreno vabljeni! c Razstava za šolsko vrtnarstvo in perutninrstvo v Celju je preložena na 20. in 21. oktobra. Ker so se v sep- tembru kokosi inoCno opulile in po- stal e nesposobne za razstavo, je tcr- min sedaj preložen, da perutnina na novo obraste. Take razstave še Celje ni imelo, ako izvzamemo malo raz- stavo 1. 1903., ki jo je priredilo celj- sko perutninarsko društvo pod vod- stvom geom. Marty nija. c I. komorni večer godalneya kvar- teta Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 11. oktobra ob 20. v Mestnem gledališču v Celju. Spored bomo ob- javili v prihodnji številki. c Glasbena Matica v Celju. Nak- nadno vpisovanjo gojoncev v glasbe- no solo Glasbene Matice v Celju bo od 1. do 3. oktobra v ravnateljski pi- sarni na SlomŠkovem trgu 10/t nn- sproti župne cerkve. c Za vršilca dolžnosti ravnatelja dekliške meščanske sole je imenovan g. Franc Cilenšek, strokovni učitclj na deški meščanski šoli v Celju. c Napredovanje. Gosp. Ignacij No- vak, kontrolor mer pri sreskem na- Celstvu v Celju, je napredoval v vis- jo položajno skupino. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v to- rek 2. oktobra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c Klub koroških Slovencev v Ljub- ljani bo imel svojo 6. redno skvipšči- no v nedeljo 7. oktobra ob pol 10. do- poldne v dvorani hotela »Evrope« v Celju. c Šofcrski izpiti za sreze Celje, Šmarje pii Jelšah in Gornji grad bo- do v sredo 3. oktobra ob 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. K tern izpitom laliko pridejo tudi kandidati iz, mesta Celja. Pravilno opreinljene prošnje se naj pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Celju. V soboto 29. t. m. zvečer v Narodnem domu KONCERT V nedeljo divjačina — srnjak c Ukinitev toka. Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 30. t. m. od 7. do 12. dopoldne zaradi nujnih, za- ključnih popravil na daljnovodu uki- nila dobavo toka za Celje in okolico in da bo to zadnja ukinitev toka v tern letu. c Celjski natakarji so na svoj em zborova.nju 20. t. in. ustanovili sekci- jo ženevskega saveza kot strokovno organizacijo, ki se bo takoj pridruži- la glavni upravi ženevskega saveza s sedežem za Jugoslavijo v Beogradu. Za predsednika celjske sekcije je bil izvoljen g. Pavel Nemec, plačilni na- takar v kavarnl »Merkur«. -¦¦' c Mestni avtobus bo vozil v soboto 29. t. m. ob 14.30 izpred ecljskega ko- lodvora v Logarsko dolino in ne sa- mo do Solčave. Interesentom se nudi prilika, da izkoristijo sedanje lepo vreme za izlet v Logarsko dolino. D a m s k e plaščc. Rcostusrie in vsa moška oblačlla izdeluje po solidni ceni Karl K r a m e p. krojač, Celje, Ljubljunska oeeta 19 (zraven plinarnc) c Lepa pridobitev za Celje in oko- lico je velika nova kmečka izba, ki jo je zgradil znani restavrater gosp. Petriček v Liscah. Nova dvorana je zelo okusno urejena in nudi vse pred- pogoje ?.a prijetno, neprisiljeno za- bavo. Gosp. Petriček se ni straSil tru- da in stroskoy, da z novo dvorano fcimbolj ustreže gostom. c Namestitev učiteljev na okolisld fioli. Glede na notico, objavljeno pod tern naslovom v zadnji številki »No- ve Dobe«, ugotavljamo, da g. Fi'anjo Wltavsky ni pisec te notice. c žetev smrti. V celjski bolnišnici so umrli: v ponedeljek 58-letna po- sestnikova žena Veronika Zagozdova iz Arje vasi in 65-letna dninarica Ur- j šula Repičeva iz Gotovelj, v torok pa 79-letni obCinski revež Alojz Grobel- nik iz, Višnjc vasi. N. p. v m.! c Obupen čin. niladega brezposel- nega. V četrtek 20. t. m. je vzel 25- letni Anton Kresnik na Tehaiju do- ma očetov samokres in izginil brez sledu. V torek jo neko dekle našlo Kresnika ustreljenega v gozdu pri Sv. Ani nad Teharjem. Samomor je izvršil očividno zaradi brezposel- no«ti. c Opozorilo vsem, ki se namerava- jo učiti jezikov. Celjski pododbor Društva absolventov drž. tro; tskill Sol bo olvoril v prvih dneh meseca oktobra tele tečaje: za nemščino, nemško stenografijo, francošcino T. nečenje... čokolada in II. tečaj, italijanščino ter narodno gospodar.stvo. V vseh teh tečajih, ki se bodo zanesljivo otvorili, je še hp- kaj prostih mest, na kar opozarjamo interesoitc, ki se še niso prijavili. UČnina zelo nizka, prodavatelji prvo- vrstni. Prijave sprejemata gg. Otnu Weixler rt društveni sobi v Obrtnem domu in Leo Šemrov v pisarni di\ Ogrizka. c Strokovna gostHničarska nada- ljevalna sola v Celju. Vpisovam'e bo v torek 2. oktobra od 14. do 15. v pisarni deške meščanske Sole. Javiti se morajo vsi vajenci in vajenke go- štilniškega, hotelskega in kavarniškega obrta. Vsak plača pri vpisu 50 Din za šolske potrebSčine. c Velika tombola v Celju, Kolo jugoslov. sester v Celju priredi v ne- deljo 14. oktobra veliko tombolo v svrho kritja stroškov za obnovo po- čitniškega doma v Bakarcu. Odbornice se bodo te dni zglasile pri cenj. občin- stvu s prošnjo za blagohotno podporo v dobitkih ali denarju. Društvo obenem javlja, da dobe zaupanja vredne in osebno znane siromaSne osebe v pro- dajo tombolske karte proti plačilu v odstotkih. Zglase se naj pri predsed- nici ge. M. Sernečevi, Gregorčičcva 1. Celjef Pokojninski zavod se priporoča cenj. naročnikom kot edini zavod te vrste v Celju. c Plesne vaje trgovsklh In privatnlh nameščencev se bodo na splošno željo po dveletnem odmoru letos zopet pri- reflile. Vsem plesalcem Je gotovo Še v spominu, da so bile te vaje vedno na višku, bodisi glede pouka ali pa pri- jetne neprisiljene zabave. Kakor prejšnja leta, tako bo tudi letos iz prijaznosti poučeval priljubljeni plesni učitelj g. Černe iz Ljubljane. Začetek plesnih vaj je določen za soboto 6. oktobra ob pol 9. zvečer v mali dvorani Celj- skega doma. Vpisovanje pa bo od 8. zvečer dalje. Opozoriti moramo vse trgovske in ostale privatne nameščence, da posebnih vabil ne razppšiljamo, ker so vabljeni vsi nameščenci, ravnotako po njih vpeljani znanci. — P. O. Zopet Varci se nudi izpedm® lahek b e n c i n po znatno znižani ccni, cdin iizvenkartelni, pri Crpalkah pred veletrgovino Iv. Ravnikar, Celje, Kralja Petra o. in Job. Delakorda, Gab&rje c Vojašklm obveznikom! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Po naioCilu povcljnika eeljskega voja.š- j kega okrožja štev. P 275G/1934 se po- z.ivajo vsi v mestu Celju stanujoči in v mesto Celje pristojni vojaški ob- vezniki, ki še nimajo vojaške ispra- Aparaf za filtriranje z asbestnim vložkom in sesalko ss proda. Naslov v upravi lista. ve, da se nemudoma, a najkasneje do petka 5. oktobra javijo pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu (soba št. 0). Vsakega vojaškega ob- veznika, ki bo po tern roku zaloten, da nima vojaske /prave, bodo voja?- ka oblastva najstrožje kaznovala. c Francoski krožek v Celju nazna- nja, da se bodo vršili, počenši s pr- Zobni kamen resna stvar je I Kalodont lerabUell zdravja mar )e! ^^KK^^^mmMm^mm" pgOTI ZOBNEMU^KAMNU Šte/. 64. »Nova Doha« 28. IX. 1934. Stran 3. vim oktobrom, pri zadostnem številu udeležencev, naslednji tečaji fran- coskega jezika: Za odrasle: 1. začet- iii tečaj — sprejemanje prijav 20. septembra in 3. oktobra od pol 18. do pol 19. v krožkovem lokalu; 2. nada- ljevalni tečaj (tolmačenje tekstov) prva ura in obenem prijave 2. okto- bra od pol 19. do pol 20.; 3. literarno- konverzacijski — prva ura in prija- ve v ponedeljek, 1. oktobra ob 18.15. Vsi ti tečaji bodo v lokalu Francos- kega krožka v Narodnem domu, T. nadstr. Za mladino: 1. Začetni tečaj za marljive učence predvsem četrte- ga razreda osnovnih in vseh razredov meščanskih Sol, ki bo vsak ponede- ljek in Cetrtek ob 16. v I. nadstropju mestnc dekliške narodne sole. Prva ura in obenem sprejemanje prijav bo v ponedeljek 1. oktobra ob 16. isto- tam. 2. Po potrebi uCni tečaji za gim- nazijee (ke) v manjših skupinab — prijave se sprejemajo pismeno (na- slov: Francoski krožek Celje) in ust- meno v torck 2. oktobra ob 16. v krož- kovem lokalu v Narodnem domu. Me- sečna učnina znaša za vsak učni te- čaj 30 Din in se plačuje v naprej. Ob- enem naznanja krožck, da bo odslej odprta knjižnica ob sredah od 17.30 do 18.30. c Kino Union. Petek 28. septem- bra: »Poročno potovanje v troje«. \v- vrstna opereta. V glavnili ulogah Brigita Helm in Oskar Karl weis. Glasba: Jurmann in Kaper. Pred- igra: zvočni tednik. — Sobota 29., ne- delja 30. septembra in ponedeljek 1. oktobra: »Pri sv. Antončku« (Sv. An- ton, vseh zaljubljenib patron«). Sijaj- na češka opereta. Glasba Jara Beneis. Predigra: Zvočni tednik. — Torek 2., sreda 3. in četrtek -4. oktobra: »Be- flunec iz Chicaga«. Voličastcn zvočni film. V glavnih ulogah Lil Dagover in Gustav Fröhlich. Glasba: Han.-; Carsten. Predigra: Kulturni film. c Nočno lekarniško služfao ima od sobote 29. t. m. do petka 5. oktobra lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasllska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od nedelje 30: t. m. do sobote 6. oktobra IV. vod (vodnik p. A Koschier), reSevalno II. skupina, jnspekcijsko poveljnik g. Koschier. Sport SK Celje : ZSK Hermes V nedeljo 30. t. m. ob 16. se bo pri- Lela na celjski Glaziji podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in ljubljanskim Hermesom. Ker bo Hermes gotovo nastopil z ojačeno postavo, ga Celjani dc bodo smeli podcenjevati in se bodo morali zelo potrmliti, če bodo hoteli proprečiti neljubo presenečenje. Tekma bo go- tovo zelo zanimiva in napeta. Sodii bo s. s. g. Ramovš iz Ljubljane. Celjski Atletiki bodo igrali v nede- ljo ob 1. pri Skalni kleti drugoraz- redno prvenstveno tekmo s SK šo- štanjem. Sodil bo s. s. g. Reinprecht. SKCelje:SKRapidl:0(l:0) V nedeljo 23. t. m. se je pričelo lesensko tekmovanje za nogometno prvenstvo LNP. V Celju sta kot prvi oar nastopila SK Celje in mariborski Rapid. SK Celju je že v prvi prvenstveni tekmi uspelo zrnagati in si priboriti prvi dve točki. Tekma je potekia v znamenju tipične borbe za točke. Igra je bila sicer živna in razgibans, toda nobeno moštvo ni predvedlo lepe, smi- selne kombinacijske igre. Celjani so imeli v prvem polčasu nekoliko več oe igre, po odmoru je bila igra izena- čena, proti koncu pa je Rapid napel vse sile, da izenači, a so Celjani krepko držali rezultat 1 : 0. Moštvo SK Celja je igralo požrtvovalno, napad pa je bil neenoten in krilci so bili često prepo- časni. Desno krilo je bilo sicer boljše nego prejšnjo nedeljo, vendar pa še ni zadovoljilo. Vratar in branilca so bili na mestu. Rapidov napad je lepo kombiniral, a ni imel dovoij opore v krilski vrsti, krili sta igrali v splošnem zadovoljivo, obramba pa je bila odlična. Gol za SK Celje je zabil Zupanc v 4o. minuti prvega polčasa. Celjani so si ustvarili nekaj zrelih pozicij pred Rapidovim golom, a jih niso 2nali iz- rabiti, ker so bili prepočasni in nesi- gurni v strcljanju. Tekrno je sodil s. i s. g. Pevalek iz Ljubljane preveč ležerno. Oledalcev je bilo okrog 500. | V predtekmi jo re/erva SK Celja | porazila moštvo SK Žslca v razmeriu 7:3(4:1). Na olimpovem igrališču v Gaberju je biln ponoldne nogorndna tekma med celjskimi in gabrskimi gasilci, ki r,e je končsla nfodločno v ra?:morjn 1 : 1 (polčas 1 : 0 ?.'d gabrske e;ssilce). aK. Ulimp : SK Sostanj 7 : 2 (2 : 0) V nedeljo je bilo ctvorjeno tndi dru- srorazredno prvenstveno tekmovanje v celiskem okro!ju. Kot nrvi par sta nastopila v ŠoStanju ?.K Olimp iz Celja in SK Šoatanj. SK Olimp, ki je nudil snotrt'nejsa in koristnejšo igro, ie za- služenn zrnagal. Šoštanjčani so polagali nremalo važnost na kotnb'natorno igro. T:'kmo je sodil s. s. g. Seitl iz Celja precej površno. Sokolstvo Okrožne iekme v Zalcu V prijaznem Žalcu so se v nedeljo 16. t. m. zbrale sokolske vrste k tek- mam na orodju, v prostih vajah in lahki atletiki. Zjutraj ob pol 8. je bilo že vse živo na novem letnem telova- digču žalskega Sokola. SodniSki zbor je žrebal, tekmovalci so še poskuSali to in ono vajo, pridni domacini pa so pripravljali za popoldanski nastop in zabavo. Po formalnostih je sklical vodja tekme župni prednjak bi". Sta- ne Burja zbor. Njegovemu kratkemu nagovoru je sledil »Sokolski pozdrav« iz grl tekmovalcev in takoj nato so so pričela tekmovanja, ki so bila brezbibna. Tekmovale so vrste in po- samezniki iz celjskega in savinjsko- šaleškega okrožja v srednjem in niž- jem oddelku. V sploSnem so bile vr- ste disciplinirane, le tu in tarn je bilo nekaj napak bodisi v telovadni opre- mi ali v vedenju. Vrsta nižjega od- delka iz Celja je bila neresna in ne- pripravljena. Vzorni sta bili vrsti z Gomilskega in iz Gornjega giada. Rezultati tekem so naslednji: Vrste — srednji odd el ok: 1. Colje 2553; 2. Žalec 23(>0; 3. Vransko 1903 toCk. Nižji oddelek: 1. Gornji grad 2410; 2. okrožna vrsta 2407; 3. Celje 2308; 4. Sv. Pavel 2020; 5. Šoštanj 1975 točk. Nižji oddelek B skupina: 1. Gomilsko 1933 tof^k. Posamezniki. — srednji oddelek: 1. Marjan Cokl, Celje, in Adolf Cizej, Vransko, G73; 2. Damjan Kordigel, Celje, (570; ?>. Adolf UrbanCiC, Celje, 669; 4. Ivan Cerne, Celje, 052; 5. Pavel BožiC, Ce- lje, (i46 točk. Posamezniki — nižji Ovl- delek: 1. Radko Gobec, Griže, 67(5; 2. Žigart, Gornji grad, G61; 3. Svet, Sv. Pavel, (547; 4. Cvetko Kovač, Celje, 033; 5. JakopiC, Pctrovče, 623 toCk. - Posamezniki — nižji oddelek B sku- pina: 1. Čmak, Gomilsko1, 552; 2. Pra- protnik, Gomilsko, 476; 3. Hanžič, Go- milsko, 453; 4. Pi-aznik, Gomilsko 363 lock. Vseb tekmovalcev je bilo 40. Tek- me so se končale opoldne s teki na 1500 m, za katere je vladalo največje zanimanje. Teki so se vršili skozi tj'g in klju!) zelo trdemu tekališču (cesta!) so marsikateri pretckli progo v manj kakor 5 minutab. Kakor teden prej v Laškem, je tu
  • rav ie- po uspela. Popoldanski nastop domačega dru- štva s sodolovanjem sosednih je bil dober. Spored je bil zelo kratek in je obsegal 7 točk. Uvodoma so pokazali naži najmlajži v zabavo vseb prisot- nih nekaj lepih iger in izvedli kole- sarsko dirko okoli tolovadišča. Sle- dil je ženski naraščaj, 12 točk po šte- vilu, ki je izvedel proste vaje malo- marno, neskladno in brez ritma. Mnogo boljše se je odrezal moški na- raščaj (23). Na orodju so nastopile tri članske vrste, 1 vrsta članic in 1 vr- sta ženskega naraščaja. Vsopozoniost je občinstvo posvetilo celjski vrsti na krogib in pozneje na drogu. Celjsko društvo ima dobre in talentirane mlade moči. Pa tudi stari borci so so v Zalcu postavili. Slcdile so proste vaje Clanic (52) in Clanov (82). U- vedba je bila prav dobra. ICcskor blesk večnega ^eiega na planinah- Zif^" Vsa nesnaga izgine iz perila, če ravnate z njim po Schichtovi metodi. Cez noc, ko se perilo z Zensko hvalo namaka, se nesnaga odmoči — drugi dan pa a'sto izgine, ko ga operete s Schichto- vim terpentinovim milom. &»* To 'o vr-e de!o. ce perete po METODI ST. 0. 5-3* Po javni telovadbi se je razvila pri- jetna zabava, pri kateri je sodelovala železničarska godba iz Celja, ki je priclno igrala pozno v noč. ObCinstva je bilo precej, opaziti pa je bilo, da so Celjani (razen telovadcev) prišli šele po javnem nastopu, samo na za- bavo ... — ir s Čebele so ga pIČIFe v sree. V neki londonski bolniSnici je umrl učitelj Viktor Smith, ki so ga bile čebele opikale na levi strani prsi okrog srea. Smrt je nastopila pet nr po napadu čebel. s Telefonski aparati za dame v frlzerskth salonih. V Melbournu v Avstraliji je dal neki premeteni damski frizer ohrerniti stole, na katerih sedijo dame s telefonskimi aparati. Stranke lahko telefonirajo brezplačno. Ideja se je zelo obnesla in sedaj je že večina damskih frizerskih salonov nabavila telefonske aparate za zgovorne dame. g Letošnja sadna letina v dravskl banovini je povprečno slaba in tudi še v najboljšem okraju, namreč v srezu Maribor levi breg, ni dobra, prav nič pa nimajo sadja v novo- me§kem srezu in v Beli Krajini. Le- to§nji pridelek jabolk v dravski bano- vini cenijQ na približno 22 milijonov kg, pridelek hrušk na 750.000 kg, pri- delek češpeli in sliv na 4,750.000 kg, pridelek mareüc na 109.500 kg, pri- delek breskev na 414.000 kg, pridelek orehov pa nekaj cez milijon kg. V celjskem srezu znaSa letošnji pridelek 380 q ranih, 490 q poletnih in 3630 q zimskih jabolk, 380 q ranih in 3820 q jesenskih hrušk, 1320 q sliv, 60 q marelic, 405 q breskev, 430 q orehov in 2800 q kostanja. Dva Škota sta stavila za deset pen- nyjev, kdo bo dalje zdržal pod vodo. Oba sta utonila . . . J. GOSAK (Teharje) : Reja kokoši v celjskem srezu (K sreski perutnlnsk! razstavl v Celju 20. in 21. oktobra) Reja kokoši v celjskem srezu je | napram mnogim drugim mnogo na- predovala v zadnjih desetih Ietih. Res da nimamo smerikanskih farm in jih tudi nikomur ne priporočam, kdor nima jjineriškega odjema, toda naš kmeto- valec je jel spoznavati, da je tudi perutninarstvo pridobitna panoga, ki v maiem marsikaj zaieže. Pred leti j smo imeli po naših livadah trop me- Šanih brskačev, katerim je bilo težko prisoditi, kateri pasmi so njihovi pred- niki pripadali. Bila je pisana zmes dorking, plimetk, vijandotk in drugih v vseh barvah in velikostih, samo cnotnega nič, nič ustaljenega. Naš gospodar je prepuSčal rejo kokoši ženi ter je samo tuintam zahteval kokošjo obaro ali pečenega petelina na gostiji po starem pravilu : Oče starešina, režite petelina 1 Sicer so smatrali perutnino za na- dlego gospodarstva, ker požre mnogo žita, razkapa gnoj, spravlja perje med krmo, kvari posevke in je je sploh povsod polno, kjer je ni treba. Haska pa od nje ni, da bi rekel. Nočevala je po podstrešjih, v drvarnicah, raznih luknjah, vCasih v hlevih nad kravami, pa še celo na drevju pri hiši. V marsi- čem smo na boljSem ; ponosni gospo- darji držijo na enotno pleme, določajo lepega petelina, gledajo na težko po- tomstvo, da, celo na kurnike že mislijo. ; Izgleda, da bomo v prihodnjih desetih Ietih skrbeli za perutnino ravno tako, kakor za govejo živino, konje ali svinje. Glede piemen perutnine smo postaii že nekoliko enotnejši, seveda še davno ne vsi. Sedaj redijo štajerke, bele leghornke, grahaste plimetke, rumene težke orpingtonke in rdeče rodlendke. Slednje so zadnja moda, kajti tudi na to, da ne zaostanejo v modi, še dajo nekateri mnogo. Zakaj pa propagirajo naše javne uprave Stajerko? Saj so vendar druge težje in modernejše ! Štajerka je do- mača, od nekdanje divje alpske izvira- joča kokoS, ki ima v sebi še vso prirodno moč in silo zdravja. Tudi je pašna žival, ki ne prosjači vedno pred pragom, marveč si največji del hrane sama nabere. Z dobro selekcijo smo dobili od nje izborne nesnice, ki ne zaostajajo za leghornko. Pri sami paši so jajca seveda manjša in lažja, toda pri zadostnem žitnem krmljenju nese tudi štajerka težka jajca, za kar imamo dovoij ugotovitov. Težo štajerske pasme imamo v lastnih rokah; težki netelini, zgodnje valjenje, izbira težjih kokoSi in dobro krmljenje nam kmalu priredi kokoši, ki bodo tehtale tudi 3 kg, in to bo menda dovoij. Uinevno pa je, da prav težke kokoši znižajo število znesenih jajc, ker se uporabi dobršni del hrane za nastavek mesa. O tern in drugem pa se boste prepričali na celjski razstavi dne 20. in 21. oktobra. Stran 4. »Nova Doba« 28. IX. 1934. Štev. 64. Izbiro noBEp poliišfva in stolov v trpežni izdelavi, po ugodnih ce- nah dobite pri tvrdki Baumgartner Marija, Celje, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Solske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Vrasic Les&oviek Celle, Olavnl irg 16 Prav l^po suho siagiowanje 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline se s 1. novembrom odda. Istotam se odda takoj s o b a s k u h i n j o in pritiklinami. Naslov v upravi lista. Celjska pospjilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad. Din 14,000000'— Kupuje In pro« valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Kaj premišljujete ? Ne vem, kje naj si kupim blago za novo obleko.Tu ni ničza premišljevati, temveč še danes pojdite vTrgovski dom Stermecki, ki ima ogromno izbiro v suknu, kamgarnu, ševjotu in drugem blagu za moške obleke, in si izberite, kar potrebujete. Vse blago je dobre kakovosti in cene so zelo nizke. V Trgovskem domu Stermecki Vam po meri izdclajo obleke in drugo konfekcijo v par dneh. liJrjJMSJdU^ Celje Odda se lepa, solnčna prazna soba s predsobo, primerna tudi za pisarno. Vpraša se v stleksandrovi ul. 4, I. nadstr. Stanovanje 2 sobi, kuhinja ier vrt se odda v Novi vasf St. 51 takoj aii s 1. oktobrom. Vpraša se : Juro Badovinac, Drešinja vas 49, pošta Pe- trovče pri Celju. Stanovanje 2 sobi ali soba s kuhinjo in pritiklinami v pritličju s solnčnim vrtom in krasnim raz- gledom se odda mirni stranki. Naslov: Hrib sv. Jožefa 58. Odda se lepa čista opremljena soba s krasnim razgledom boljši osebi, upokojencu ali starejSi dami po ielji tudi z oskrbo, na Hribu sv. Jožefa St. 58. 6 kom. starih oken v dobrem stanju p r o d a pq ugodni ceni Franjo Dolžan, Celje. Sianovanje soba, kuhinja in pritikline se odda v Celju, Qaberje, Dečkova cesta 1. Delavko za verižice ki izdeluje tudi »sprinringe«, išče za takoj zlatarska delavnica Jo sip Höflinger, Zagreb, De&elicevüs 29. Naznanilo otvoritve Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Celju, Gaberje - Mariborska c. 22 mesarijo Postregel bom le s prvovrstnim mesom in po nizki ceni Najvljudneje se priporoča ANDREJ VOVK, mesar Lepo solnčno stanovanje 1 soba in kuhinja na hribu sv. Jožefa se odda. VpraSa se pri J. J e 11 e n z u, Celje, Prešernova ul. 19. Lep trgovski lokal v mestu se odda, ev. z vso opremo, Celje, Razlagova ul. 8 a, II. nadstr. Lep moderen otroški voziček se ugodno p r o d a. Naslov v upravi lista. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda s 15. oktobrom v Celju, Pred grofijo 7. In— formacije daje Marija Žerjav, Maribor, Zrinjskega trg 5, 2 a go polnojarmenico krožno in stroj za rezanje klad v dobrem stanju proda zaradi opustitve: Franc Majdičf mlin, Vir, p. Dob pri Domžalah. Za solo kupite knjige in vse druge potrebščine pri K. Goricar vdv., Celj e, Kralj a Petra c. 7 Knjigarna in veletrgovina s papirjem Velika izbira! Nizke cene! Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pravzema vsa v zgorai navedeng stroka jpadaloža dela in popravils — Cens zmarna — Postrsžba toEna In solldsa C e I j • Za k re sij o Telefon 24S PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE e i i j f ¦ prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska b r z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Uftanovljena Beta 1864. Pod stalnlm driavnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG (w (astni palaöi pr>i kolodvopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnim vlogarnjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoreo za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.