M ESEČ N
Leto II.
Ravne ha Koroškem, junij 1965
Izdaja upravni odbor Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Alojz Breznikar, Jože Dela-lut, Franc Golob, Ivo Ko-hlenbrand, Marjan Kolar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor
IZ VSEBINE
Novosti v režimu sredstev podjetij — Dober upravljalec mora veliko vedeti — Zakaj smo popustili — Občni zbor UJŽ na Ravnah — Dom telesne kulture — zaveza za zdravo rast — Z odkrito besedo pred delavski svet — Prehodne napake — Pregled fluktuacije
Tako smo proslavili obletnico zmage na Poljani	Foto:	F.	Kamnik
Direktor Gregor Klančnik:
V pogojih stabiliziranja gospodarstva
Skrb za obratna sredstva
Potem ko je ob vstopu v letošnjo pomlad, 22. marca, zvezni izvršni svet izdal ukrep o zamrznjenih cenah, še nismo videli bolj da-lekosežnih posegov za urejevanje našega gospodarstva. Razveselili smo se posega v ne-omejevano poviševanje cen ter si že v tem predstavljali stabilizacijo gospodarstva; potrebni pa so bili še dodatni ukrepi, ki imajo za cilj spremembo miselnosti v naših delovnih organizacijah, proizvodnji in splošni gospodarski dejavnosti.
Svobodno oblikovanje cen so mnoge delovne skupnosti brez ekonomske utemeljitve izkoriščale, povečevale cene svojim izdelkom in s tem brez težav oblikovale povečani dohodek in dvigovale svoje povprečne osebne dohodke. S tem so se izogibale težje poti: z urejevanjem tehnološkega postopka in zniževanjem proizvodnih stroškov doseči povečani dohodek ter povečani delež za osebne dohodke. Zato že sam ukrep o zamrznjenih cenah znatno bolj kot do sedaj sili delovne organizacije k večji gospodarnosti. To pa še vedno ni dosti.
Znano je, da so delovne organizacije do sedaj svojo slqrb pri naložbah v poslovni sklad usmerjale izključno le v povečanje in modernizacijo proizvodnih in delovnih zmogljivosti; splošna pa je bila miselnost, da je skrb za obratna sredstva stvar družbe in da ta morajo biti dodeljena, kakor hitro je dosežena tudi večja zmogljivost proizvodnih obratov. Ta problem pa se je lahko reševal, ker ni bil pokrit s prilivom sredstev iz gospodarstva, le z misijo ali z dodatnim tiskanjem denarja. Namen izdanih ukrepov je, da se v delovnih organizacijah razvije čut za oblikovanje lastnih, za normalno poslovanje potrebnih obratnih sredstev. S tem pa ti ukrepi, ker zahtevajo preusmeritev pri razdeljevanju dohodka podjetja v povečevanje obratnih sredstev, že vplivajo na zoževanje investicijskih naložb v gospodarske in predvsem negospodarske objekte. Cilj vseh ukrepov, izdanih na področju stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva, je:
— dosega večje gospodarnosti in višje produktivnosti dela v proizvodni in splošni poslovni dejavnosti;
— zmanjševanje dinamike naložb v nove proizvodne zmogljivosti in negospodarske objekte;
— povečanje blagovne izmenjave z inozemstvom;
— uravnavanje tržnih cen na skladne medsebojne odnose.
Da bi se ti nameni dosegli, je predpisano:
— da se mora pri vsakih investicijah vnaprej oddvojiti 10-odslotna varščina, ki se lahko uporabi šele pri zaključku teh del;
— da se mora pri vsakem investiranju od predvidenih naložb v osnovna sredstva
oddvojiti 20 % za naložbe v obratna sredstva;
— da morajo podjetja obvezno izoblikovati minimalni fond obratnih sredstev — mi-nifos — in
— da se mora oskrbovanje z reprodukcijskim materialom iz uvoza vezati z odgovarjajočim izvozom.
Vsi gornji posegi se že odražajo tako v proizvodnji kot v trgovinski dejavnosti. Vrsta podjetij je zaradi nezadostnih obratnih sredstev že prišla v velike težave. 25. maj je bil datum, do katerega so morala oskrbeti
(Nadaljevanje na 8. strani)
Iz dela organov upravljanja
Dne 5. maja se je sestal novo izvoljeni delavski svet podjetja. Dnevni red je obsegal poročilo volilne komisije o organizaciji in izvedbi volitev za DS podjetja, poročilo upravnega odbora o poslovanju podjetja lani in v prvem kvartalu letos ter volitve predsednika, namestnika in članov novega upravnega odbora.
Na podlagi lanskih rezultatov, ki jih vsi poznamo, ter na osnovi novo zgrajenih proizvodnih zmogljivosti in letos predvidenih investicijskih naložb je bil izdelan plan proizvodnje in prodaje za 1965. leto, ki je v primerjavi z lanskim višji za 15 %. Planiran dvig proizvodnje je za nas zahtevna, vendar ustvarljiva naloga. To potrjujejo rezultati poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V primerjavi z istim obdobjem lanske-
ga leta smo pri skupni proizvodnji napredovali za 15,7%, pri blagovni za 14,8% in pri realizaciji za 12,9 %. Čeprav je letos primanjkovalo reprodukcijskega materiala in ferole-gur, kar je vplivalo na strukturo in obseg proizvodnje, smo dosegli uspeh tako pri notranji prodaji kot pri izvozu, saj smo presegali plan za 11,5 %. Doseženi rezultati kažejo, da bomo letos planirani obseg proizvodnje dosegli. Omenjenim težavam pa so se pridružile še nove, ki so nastale po izdaji zveznih restrikcijskih mer in ukrepov ter pomanjkanju rednih obratnih sredstev.
Razpravi o poročilu so sledile volitve. Za predsednika delavskega sveta podjetja je bil izvoljen Koloman Vrečič, obratovodja kladi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
2	INFORMATIVNI	FUŽINAR
Gibanje osebnih dohodkov za APRIL 1965
OBRAČ. ENOTA	Povpr. število zaposl.	Število opravi j. ur	Od tega nadur	Izplačani OD	Po enotah in ceniku del	OD po usp. obrač. enot	Nagrade za stalnost	Redni in izredni dopusti in ostalo	Povpr. osebni april 1964	dob. april 1965
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
Topilnica	244	42.438	89	16,618.969	13,862.963	898.019	726.251	1,131.736	50.005	68.110
Livarna	489	96.608	2.214	32,595.974	26,455.864	3,101.664	1,542.824	1,495.622	46.089	66.658
Valjarna	310	60.405	1.170	19,948.716	17,232.658	811.349	886.406	1,018.303	46.846	64.351
Kovačnica	250	47.472	359	17,133.947	14,481.579	1,076.752	839.518	736.098	49.605	68.535
Term. obdel. 57		10.458	154	3,663.770	3,022.878	397.404	133.648	109.840	49.058	64.276
Meh. obdel.	598	121.606	3.694	35,565.007	30,904.197	1,552.906	1,578.915	1,528.989	44.300	59.473
Vzmetarna	67	13.196	548	4,229.195	3,647.934	194.237	198.174	188.850	46.169	63.122
Jeklo vlek	39	6.952	8	2,107.765	1,674.790	300.714	59.939	72.322	43.992	54.045
Energ. obrati 105		21.199	800	6,798.505	5,583.295	551.451	241.651	422.108	43.896	64.748
Strojni rem.	167	20.679	335	11,030.430	9,354.320	914.782	446.630	314.698	50.481	66.050
Elektro rem	. 101	34.582	942	6,734.233	5,250.369	980.468	289.222	214.174	47.973	66.675
Gradb. rem.	72	14.009	661	4,455.631	3,693.529	265.742	211.774	284.586	44.014	61.884
Promet	106	22.141	1.557	6,643.993	5,843.320	120.000	297.422	383.251	46.420	62.679
OTKR	200	41.628	1.155	12,668.191	10,586.438	1,046.560	525.266	509.927	45.471	63.340
Uprava	376	75.853	1.823	23,258.657	19,663.725	1,814.070	1,035.829	745.033	45.604	61.858
SKUPNO	3.181	629.226	15.509	203,452.983	171,257.859	14,026.118	9,013.469	9,155.537	46.470	63.959
Novosti v režimu sredstev podjetij
Ne bo odveč, če se na kratko seznanimo s tem, kaj je letos novega v režimu sredstev delovnih organizacij in v nekaterih ekonomskih instrumentih, ki regulirajo delitvene odnose med delovnimi organizacijami in skupnostjo.
Ustava in resolucija o osnovih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema ter družbeni plan Jugoslavije za 1965. leto so postavili principe, na katerih sloni naša ekonomska finančna politika, ti principi pa so dobili vso podporo na VIII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.
Sprejeti predpisi predstavljajo prvo fazo v izvajanju naše nove gospodarske politike in nam dajejo upanje, da bo v nadaljnjih fazah, ki bi naj sledile čimprej, bili rešeni tudi tisti sporni problemi, ki se tičejo dela naše dejavnosti t. j. ukinitev prispevka iz dohodka za 117. panogo.
Na tem mestu bi nanizali tista vprašanja, ki so na tej stopnji razvoja našega gospodarskega razvoja rešena in regulirana z novimi predpisi.
Sredstva delovnih organizacij
Odrejene so nekatere spremembe v režimu sredstev in delitve. Kategorija čistega dohodka je npr. nadomeščena s kategorijo dohodka. To je storjeno v skladu z 11. členom ustave, ki pravi, da se dohodek razporeja na del sredstev za razširitev materialne osnove delovne organizacije in na del za zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb delavcev. Z drugimi besedami na del za razširjeno reprodukcijo (za sklade) in na del za osebne dohodke.
Novost predstavlja uvedba sanacijskega kredita za kritje izgube. Na ta način podjetju, ki dela s poslovno izgubo, ni treba načenjati sredstev rezervnega sklada in poslovnega sklada, kot je to bilo doslej, ampak si lahko po novih predpisih oskrbi sredstva za kritje izgube s sanacijskim kreditom, ki ga odplačuje iz sredstev pozneje ustvarjenega dohodka in sicer pred razporeditvijo na sklade. Za nas za zdaj tovrstno najemanje kreditov še ne pride v poštev.
Tudi po prejšnjih predpisih so delovne organizacije lahko iz sredstev sklada skupne porabe dajale k Cedi te svojim delavcem za izgradnjo stanovanjskih hiš. Vendar niso mogli biti pogoji za vračanje tega kredita ugodnejši od tistih, ki so bili zahtevani v zadnjem razpisanem natečaju občinskega stanovanjskega sklada.
Po novih predpisih pa lahko delovna organizacija iz sredstev sklada skupne porabe
odobrava svojim delavcem kredite za stanovanjsko izgradnjo ali za nakup stanovanj pod pogoji, ki jih delovna organizacija sama odredi's svojim statutom.
Pri odrejanju teh kreditnih pogojev, pod katerimi bo dajala kredite svojim delavcem, mora delovna organizacija upoštevati v prvi vrsti potrebe zainteresiranih delavcev, njihovih ekonomskih možnosti ter seveda višino sredstev svojega sklada skupne porabe, namenjenega za individualno stanovanjsko izgradnjo.
Obresti od skladov v gospodarstvu
Osnovna in obratna sredstva, s katerimi poslujejo posamezne delovne organizacije, so, kot je znano, last celotne skupnosti, zato se tej plačuje neke vrste odškodnina za v upravljanje sprejeta poslovna sredstva v obliki obresti. Te obresti so bile do nedavnega dohodek splošnega investicijskega sklada. Ker pa je splošni investicijski sklad ukinjen, so obresti od poslovnega sklada dohodek federacije in se zbirajo v kreditnem skladu banke, ki ga odredi federacija.
Z zakonom je določeno, da plačajo delovne organizacije obresti od poslovnega sklada tudi na sredstva dohodka, ostvarjena med letom, ki se uporabljajo za obratna sredstva. Stopnje obresti na poslovni sklad pa so približne in se gibljejo od 1 do 6 %, pač odvisno od tega, v katero dejavnost spadajo poslovna sredstva.
Nekatere dejavnosti pa so sploh ojrroščene plačevanja teh obresti, če vrši kakšna delovna organizacija več vrst dejavnosti, za katere so predpisane različne stopnje obresti oz. je za kakšno dejavnost plačevanja obresti sploh oproščeno, mora v takem primeru posebej ugotavljati osnovo za vsako dejavnost in tako obračunati obresti po stopnjah, določenih za vsako vrsto dejavnosti posebej. Tako moramo npr. v naši železarni ugotovili višino poslovnih sredstev, ki služijo ostali dejavnosti, t. j. kovinsko predelovalni industriji (117. panogi). Za 114. panogo so določene 4 %, za 117. pa 6 % obresti od poslovnega sklada (osnovnih in obratnih sredstev).
Prispevek iz dohodka
Z omenjeno resolucijo o osnovnih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in z družbenim planom Jugoslavije za 1965. leto se predvideva tudi ukinitev obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka. Tega plačujemo pri nas še vedno od onega dela doseženega dohodka, ki je rezultat 117. pano-
ge, medtem ko smo za 114. panogo bili plačevanja tega 15 % prispevka oproščeni že lani. čudimo pa se, da najnovejši zakonski predpisi, ki so pred kratkim izšli in ki ukinjajo prispevek iz dohodka dolgi vrsti dejavnosti od ladjedelništva in lesne industrije do komunalne dejavnosti, še vedno izpuščajo iz liste 117. panogo. Zato lahko še naprej upamo, da bo končno tudi dejavnost naše livarne, mehanične, vzmetarne, jeklovleka in lahke kovačnice dočakala osvoboditev plačevanja tega 15 % prispevka iz doseženega dohodka.
Skupne rezerve delovnih organizacij
Sklad skupnih rezerv delovnih organizacij je namenjen za kritje izgub, za sanacijo ter za napredek dejavnosti v deficitarnih podjetjih.
V ta sklad moramo obvezno vplačati 5 % od ostanka dohodka po odbitku prispevka iz dohodka, izplačanih osebnih dohodkov delavcev in obveznega rezervnega sklada podjetja.
Osnovna stojmja za to izdvajanje je sicer 3 %, vendar lahko skupščina občine to poveča na največ 5 %; naša je to pravico uveljavila do maksimuma.
Zgoraj povedano se sicer ne razlikuje od dosedanjih predpisov za sredstva skupnih rezerv. Edina, vendar le kvalitetna sprememba se nanaša na določilo, po katerem ta sredstva skupnih rezerv niso več dohodek republike in občine kot doslej, ampak so od zdaj naprej sredstva skupnih rezerv delovnih organizacij na področju občine in republike.	o.	d.
Zbor samoupravljavcev
Dne 8. maja sc je pričela osrednja proslava 20-lelnicc narodne osvoboditve, zmage socialistične revolucije in socialistične graditve — zborovanje samoupravljavcev Slovenije. Zbor je bil v športni dvorani v Tivoliju, kjer mu je prisostvovalo več kot 6500 samoupravljavcev. Iz naše železarne se ga je udeležilo 28 sodelavcev.
Zbor je pripravil in organiziral glavni odbor SZDL Slovenije. Obravnaval je NOV in vlogo Komunistične partije kol avantgarde upora in revolucije. Pregledal je dosežke socialistične graditve, še posebej pa seveda vlogo samoupravljanja, ki je velika šola delovnih ljudi. Posamezni predstavniki družbeno političnih organov in delovnih organizacij so opozorili tudi na nekatere slabosti na sedanji stopnji samoupravljanja. Vzrok teh slabosti je v lem, da samoupravljanje še ni razvito do konca. Samoupravljavci pa smo dolžni, da odstranimo vse, kar ovira hitrejši razvoj socializma.	A.	Dokl
Dober upravljavec mora veliko vedeti
Pogovor s člani delavskega sveta
Po volitvah v organe upravljanja, smo obiskali stare in nove člane delavskega sveta. Starim smo zastavili naslednja vprašanja:
Koliko članov kolektiva ste zastopali v DS in ali ste vedno zagovarjali njihove želje ter jih posredovali v diskusiji organom upravljanja?
Ali ste vedno do podrobnosti razumeli gradivo za zasedanja, ki ste ga prejeli, in od koga ste zahtevali pojasnila, če ga niste?
Koliko časa ste povprečno porabili za študij gradiva in za zasedanja v pretekli mandatni dobi?
Kako bi razdelili funkcijo obveščanja kolektiva med člane DS in med tovarniška glasila? O čem in koliko naj obvešča svoje volivec član DS, koliko pa npr. Informativni fužinar?
Kako se vam zdi, da smo to funkcijo opravljali v preteklosti eni in drugi?
Kako bi ocenili vaš osebni prispevek k delu DS? Kako bi sestavili program seminarja za nove člane DS in katera predavanja bi želeli tudi sami obiskati?
Franc Telcer iz uiprave je odgovoril takole:
Zastopal sem približno 35 sodelavcev. Spraševal sem jih za mnenje, diskutiral z njimi in jim vedno povedal vse zanimivosti z zasedanj. Imel sem tudi mapo z vsem gradivom delavskega sveta, ki je bila vedno na razpolago vsakomur. Gradivo sem razumel, za zasedanja sem porabil oikoli 50 ur, za študij gradiva okoli 20 ur.
Informativni fužinar še ni najbolje opravil svoje naloge in bi lahko več poročal o delu organov upravljanja, kljub temu pa bi morali tudi člani delavskega sveta obveščati svoje volivce.
Na zasedanjih je bilo večkrat opaziti staro razliko med umskimi in fizičnimi delavci. Medtem ko predlogi prvih večkrat niso bili sprejeti, se je nekako čutilo, da predlogi iz obratov kar morajo biti osvojeni.
Mislim, da so člani premalo seznanjeni s proizvodnim procesom. Seminar bi moral razen tega zajeti vsaj še osnove ekonomike in tisti del statuta, ki govori o pravicah in dolžnostih delavskega sveta. Vedno pa bo prav, če se bodo stvari razlagale preprosto in po domače.
Alojz Večko iz mehanične delavnice je povedal:
Zastopal sem kakih 100 ljudi. Gradivo je v podrobnostih težko razumeti, popolnoma pa sploh ne. Dobiš ga komaj nekaj dni pred zasedanjem, v kratkem času pa ga je težko predelati. Zadnji čas je bilo sploh toliko zasedanj, da človek enostavno ni več utegnil. Za vse delo sem porabil kakih 75 ur.
Saj pisalo se je v Informativnem fuži-narju o našem delu, toda ne piše se tako, kakor v stvari je. Marsikateri članek zasuče stvari lepše, kakor -so dejansko bile. Potrebno je vsekakor še ustno obveščanje.
Člani delavskega sveta iz obratov ne morejo zasledovati dogajanj v vsej tovarni. Kar se tiče mehanične, sem na zasedanjih lahko razpravljal, o drugem manj, najmanj pa o finančni plati stvari. Tam poročila sestavijo strokovnjaki, potem pa
cifre goi’, cifre dol. S tem si ne moreš dosti pomagati.
Člani delavskega sveta podjetja bi morali bolj poznati delo obratnih delavskih svetov, predvsem pa probleme v svojem obratu.
Dober član mora hudikovo veliko vedeti, seveda tudi o svojih pravicah in dolžnostih.
Nove člane smo vprašali:
Kako ocenjujete delo starega DS in v čem mislite, da bi lahko sami prispevali k izboljšanju?
Koliko članov kolektiva zastopate v DS in kako si predstavljate sodelovanje z njimi v vaši mandatni dobi?
Kako bi sestavili program predavanj seminarja za člane DS in v čem bi se vi osebno želeli izpopolniti?
Ali menite, da obveščanje v tovarniškem tisku pomeni, da člani DS niso dolžni še posebej obveščati svojih volivcev in kako bi vi razdelili funkcijo obveščanja med ene in druge?
Gretka Kotnikova iz prodajne službe je rekla:
Treba je poslušati ljudi in jemati njihove predloge resno. S sodelavci je treba imeti stike pred zasedanji in po njih. Mislim, da bom razen tovarišev na oddelku zastopala tudi mlade.
Več bi morala vedeti o poslovanju podjetja. Želela bi se tudi naučiti, kako oblikovati in podati tisto, kar hočeš javno povedati. Zato bi ne bilo odveč, če bi na seminarju zvedeli tudi kaj o osnovah govorništva. Morali pa bi tudi jasno razložiti pravice in dolžnosti članov delavskega sveta.
Informativnega fužinarja eni berejo, drugi ne in spet si eni laže zapomnijo stvari, če jih berejo, drugi, če jih slišijo.
Zato je treba razen v časopisu obveščati sodelavce še ustno.
Franc Šisernik iz mehanične delavnice je dejal:
Stari delavski svet ni slabo delal, smatram pa, da so se večkrat premalo upoštevali obratni delavski sveti in njihovi predlogi. V prihodnje bo treba bolj prisluhniti željam in potrebam kolektiva.
Zastopam okrog 60 ljudi, ki jih bom moral pred zasedanji seznaniti z gradivom ter iskati njihova mnenja in pripombe, po zasedanjih pa jih obveščati o sklepih. To bo nekoliko težje, ker zastopam sodelavce v dveh oddelkih, vendar bo treba najti rešitev.
Seminar bi naj izključno zajemal stvari, ki se tičejo delavskega samoupravljanja. Statut bi itak moral poznati vsak član kolektiva, morali pa bi jih seznanjati s potekom poslovanja.
Ker sem že delal v organih upravljanja, so mi stvari precej znane, vendar pa sem daleč od tega, da se ne bi mogel in hotel še česa naučiti.
Opozarjam pa na nekaj: tak seminar je bil že pred leti, vendar obisk ni bil številen. To pomeni, da člani svoje funkcije niso jemali zadosti resno.
Tovarniški tisk veliko prispeva k obveščenosti, kljub temu pa so člani delavskega sveta še naprej dolžni tudi sami obveščati sodelavce o predlogih in sklepih.
n. r.
IZ DNEVNIKA
2. julija: Odpotovala sem iz Reke v New
York.
3. julija: Družba na ladji je zelo prijetna.
4. julija: Kapitan me zasleduje.
5. julija: Izpovedal mi je ljubezen.
6. julija: Prisegel je, da bo potopil ladjo, če
ga ne uslišim.
7. julija: Rešila sem življenje 3.000 sopotni-
kom.
NESRAMNOST — če gasilec zaprosi za malo ognja.
Nova valjarna je dobila lepo in prostorno jedilnico Foto: R- Gradišnik
Iz dela organov upravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
varne, za njegovega namestnika pa Franc Šl-sernik, delovodja pnevmatskega orodja.
Za člane upravnega odbora in njihove namestnike so bili izvoljeni:
člani:
Dominik Čerenjak Franc Hrastnik Ferdo Jevšek Viktor Kastelic Betka Krauberger Stanko Kovačič Alojz Klančnik Andrej Plohl Dušan Stropnik Anton Vehovar
namestniki:
Vlado Peruš Škalič Anton Milan Kotnik inž. Jože Rodič Jakob Konič Ivan Bukovec Stanko Kočnik Maks Urnavt Jože Potočnik Jože Trbižan
da ne bi kazalo spreminjati globala osebnih dohodkov in realizacije, ampak izvršiti samo nekatere popravke znotraj obračunskih enot in tako doseči večjo skladnost. Zato je bilo na zasedanju v utemeljitvi predlagano, naj se predloženi plan realizacije poviša valjarni, livarni in termični obdelovalnici, zniža pa hladno predelovalnim obratom; zniža in korigira naj se tudi interna realizacija kladi-varni, s čimer bi bili v največji meri izenačeni pogoji za doseganje realizacije.
Predstavniki topilnice so menili, da je zanje plan dosegljiv, če bo pravočasno in v enakomernih količinah zagotovljeno zadosti ferolegur. Livarji odločno ugovarjajo predla-
Podkomislja za zaposlitev in rehabilitacijo delovnih invalidov — Franc Golob, Franc Ce-govnik, Frančiška Korošec, Anton Kunej, Marjan Žerdoner.
Razen tega je upravni odbor razpravljal o tekočih problemih.	-et
Čeprav je mandatna doba članov stalnih komisij praviloma enaka mandatni dobi delavskega sveta, je delavski svet upošteval željo članov nekaterih komisij in jih razrešil dolžnosti. Ker so tudi pri drugih komisijah nastale spremembe, je v celoti imenoval nove člane svojih stalnih komisij.
Komisija za osebne dohodke: Herman Lesjak, inž. Jože Žunec, Milenko Milojkovič, Jože Šater, Betka Hribernik, Adolf Hanuš, Anton Škalič, Ivan Močnik, Tone Maklin; po službeni dolžnosti Mirko Pristolič in Marija Selakovič.
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij: Peter Vogel, Viktor Slem-nik, Jože Sedelšek, Rajko Paradiž, Rozalija Blatnik.
Stanovanjska komisija:	Bogomir	Arcet,
Franc Pudgar, Franc Marolt, Drago Anderlič, Franc Telcer.
Komisija za osnovna sredstva: inž. Jože Rodič, inž. Franjo Mahorčič, inž. Franjo Geč, Dušan Miler, Jože Horjak.
Komisija za statut: Franc Košak, Anton Grošelj, Jože Kert, Maks Petelinšek, Anton Polanc.
Komisija za HTV pri delu: inž. Anton Letonja, inž. Milan Dobovišek, Filip Rožanc, Drago Fanedl, Ivan Predikaka.
Disciplinska komisija: člani Anton Vehovar, Erika Sirk, Marjana Živič; namestniki: Rudolf Orešnik, Ivan Žerdoner, Stanko Prinčič.
Po volitvah se je nadaljevala razprava o predlogu plana skupne realizacije in osebnih dohodkov za leto 1965. O njem bi morali razpravljati že prej. Ker pa smo v začetku leta intenzivno izpopolnjevali sistem delitve osebnih dohodkov, se je izdelava plana nekoliko zakasnila. Predlog je sestavljen pod predpostavko, da bomo z angažiranjem notranjih rezerv, izboljšanjem kvalitete, zmanjšanjem izmečka, povečanjem izplena in splošnim varčevanjem s surovinami, z boljšim izkoriščanjem ter čuvanjem proizvodnih napirav dosegli 22 milijard eksterne realizacija. Če upoštevamo, da povprečno število zaposlenih ne sme preseči 3.250 sodelavcev, bi dosegli 63.744 din povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega. Osebne dohodke bi v obračunskih enotah delili v odvisnosti od planiranega števila zaposlenih, od grup in cenikov del ter kvalifikacijskega sestava. Osnova za izračun globalov osebnih dohodkov bodo mesečni operativni plani, ki bodo sestavljeni na podlagi letnega plana proizvodnje in osebnih dohodkov. Da bi zagotovili skladnost osebnih dohodkov, bo treba v obračunskih enotah skrbeti za objektivno odmero grup dela in potrebnega izdelavnega časa. ,Na teh zasnovah izdelan predlog plana skupne realizacije in osebnih dohodkov je bil dostavljen organom upravljanja v delovnih in obračunskih enotah. Obračunske enote so na tako sestavljeni predlog plana poslale pripombe, ki so se največ nanašale na višino planirane realizacije in na mesta obračunskih enot v okviru celotnega plana v smeri zahtev, da se zniža realizacija, osebni dohodki pa naj bi ostali na isti višini.
Podatki o poslovanju v prvih štirih mesecih kažejo, da so možnosti doseganja plana v obračunskih enotah različne. Nekoliko boljše so v toplo-, težje pa v hladno predelovalnih obratih. Obravnava pripomb, ki so jih dostavile obračunske enote, je pokazala,
Koloman Vrečič, predsednik delavskega sveta podjetja
ganemu povišanju realizacije z utemeljitvijo, da bi o takem predlogu morali najprej razpravljati v njihovi obračunski enoti, da je na uspeh poslovanja v prvem trimesečju vplival ugoden asortiment, ki pa za celo leto ni zagotovljen, zato povečanega obsega realizacije ne bodo mogli doseči. Tudi člani delavskega sveta ostalih obračunskih enot so v razpravi poleg pomislekov o višini plana realizacije in zahtevi po njegovi spremembi opozorili na potrebo po boljšem medobrat-nem zalaganju s potrebnim vložnim materialom. Končno je delavski svet po zelo živahni razpravi, v kateri so bile včasih uporabljene tudi besede iz našega domačega besednega zaklada, z večino glasov sprejel plan skupne realizacije in osebnih dohodkov za leto 1965 z dopolnitvijo, da se livarni skupna realizacija poviša za 196 milijonov, valjarni za 193 milijonov in termični obdelovalnici za 50 milijonov din, zniža pa mehanski obdelovalnici za 150 milijonov, vzmetarni za 90 milijonov in jeklovleku interna realizacija za 55 milijonov in kladivami za 50 milijonov dinarjev.
Na kraju je delavski svet odobril izlet za člane DS in UO podjetja, ki jim je letos potekel mandat.
Novi upravni odbor je na svoji prvi seji
12.	maja izvolil za predsednika Viktorja Kastelica, za namestnika pa Dušana Stropnika ter imenoval svoje stalne komisije.
Komisija za racionalizacijo — Dušan Stropnik, inž. Rado Jelerčič, Jože Trbižan, Edo Pogorevc, Anton Pirtovšek.
Komisija za prošnje in pritožbe — Andrej Plohl, Engelbert Gostenčnik, Betka Krauberger, Albin Kaker, Mirko Pušnik.
Komisija za kadre in izobraževanje — Franc Hrastnik, Tone Radušnik, Maks Urnavt, Ivo Kohlenbrand, Tone Gašper.
ZAKAJ SMO POPUSTILI
V letošnjem letu smo sprejeli odgovorne proizvodne obveznosti in plan realizacije je bil na DSP sprejet v višini 21 milijard din.
Operativno pa predvidevamo možnost 22 milijard realizacije.
Od začetka leta se kolektiv trudi, da bi našo tovarno zapustilo dnevno in mesečno čim več naših izdelkov.
čeprav smo prve mesece imeli precejšnje težave z važnimi surovinami, se je količina prodane robe iz meseca v mesec povečevala.
Mesečne odpreme naših izdelkov so znašale:
januarja ............................. 4.586	ton
od tega v izvoz....................... 658	ton
februarja..............................4.122	ton
od tega v izvoz....................... 433	ton
marca..................................4.721	ton
od tega v izvoz....................... 671	ton
aprila 	 5.044	ton
od tega v izvoz....................... 684	ton
Odprema v maju pa je 4.300 ton, kar kaže občutno nazadovanje proti aprilu in je kar za 700 ton oziroma za 14 % nižja proti že ostvarjeni najvišji mesečni odpremi.
Na vseh obratnih sestankih bo treba to nazadovanje temeljito proučiti in podvzeti potrebne ukrepe, da se stanje v mesecu juniju popravi, sicer se bo slaba realizacija takoj odrazila na višini osebnih dohodkov vseli sodelavcev.	F.	B.
MAJA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE
Marija Jazbec — NK, Marjan Brankovič — NK, Anton Gnamuš — NK, Mirko Gorenšek
— KV, Vinko Hercog — NK, Franc Kokuč-nik — NK, Luka Paradiž — NK, Franc Ska-rič — KV, Peter Rebernik — NK, Franc Kopmajer — NK, Alojz Srebre — KV, Franc Skočaj — NK, Vinko Polenik — NK, Muha-rem Zatega — PK, Kristina Pregel — NK, Anton Buhvald — NK, Anton Paradiž II. — PK, Srečko Konc — NK, Ivan Škratek — PK, Adolf Kranjc — KV, Jože Kert III. — NK, Ivan Vožič — NK, Ivan Munda — NK, Anton Gros II. — NK, Janez Grnjak — KV, Anton Paradiž — NK, Franc Kranjc VI., Živojin Simič — NK, Stanislav Poberžnik — NK, Rudolf Vrbančič — NK, Feliks Ješovnik —• NK, Rudolf Bosij — KV, Mirko Kordež II.
— NK, Mihael Senica — NK, Franc Senica
— NK, Albin Kamnik — NK, Frančiška Peruš —- NK, Angela Rožič — NK, Lovro Vnuk
— NK, Maks Marin — NK, Franc Tomaž II., Jože Kren — PK, Anton Enci — NS, inž. Monika Terseglav — VS, Marija Kompan — NSS, Štefanija Frajdl — NS.
VOJNA TAJNOST
Jean je odšel služit kadrovski rok k francoski mornarici. Potem je tri mesece plul na neki križarki. Ker je bilo strogo prepovedano komurkoli sporočati položaj ladje, je poslal staršem brzojavko:
— Ne morem povedati, kje smo. Ustrelil sem severnega medveda.
Cez nekaj časa je sporočil:
— Ne smem povedati, kje sem. Oženil sem se s Tahiti j anko.
Tretji mesec so prejeli Jeanovi starši naslednjo brzojavko:
— Se vedno ne smem izdati, kje se nahajam. Bilo bi bolje, če bi bil ustrelil Tahi-tijanko in se oženil z medvedom.
Občni zbor UJŽ na Ravnah
Dne 23. in 24. aprila 1965 je bil na Ravnah letni občni zbor Združenja jugoslovanskih železarn.
Občnemu zboru so prisostvovali odrejeni zastopniki jugoslovanskih rudnikov železne rude, železarn, livarn in valjarn, kakor tudi predstavniki organov upravljanja imenovanih podjetij.
Tega pomembnega občnega zbora sta se udeležila tudi zvezni sekretar za industrijo in trgovino tovariš Hakija POZDERAC in član izvršnega sveta SRS tov. inž. Viktor Kotnik. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je zastopal Vajo SKEN-DJIC.
Podana so bila obširna poročila o delu jugoslovanskih železarn in o delu tega največjega združenja v SFRJ.
Čeprav je priznano delo in velika aktivnost UJ2, je bilo tudi nekaj kritike na delo združenja za bodoče boljše delo.
Tovariš Hakija Pozderac je govoril o novo nastalem položaju v zvezi z ukrepi od 23. marca 1965 glede »-zamrzovanja« cen vsem proizvodom.
Da bi »umirili« naše tržišče v SFRJ, je bilo nujno izvršiti navedene ukrepe z vso rigoroznostjo. Pri tem je omenil, da so se z ukrepi strinjali vsi sindikati in da jih podpirajo tudi državljani, zainteresirani za stabilizacijo gospodarstva.
Jasno je, da so ukrepi »zamrzovanja« cen prizadeli nekatere v večji, nekatere v manjši meri.
Tovariš Pozderac se je strinjal s predlogom predsednika upravnega odbora UJ2, da je treba v 4 mesecih rešiti tudi problem odnosa cen v vsej jugoslovanski črni metalurgiji. Na zahtevo po trenutnem reševanju cen in izgub zaradi razlike v cenah, je bil izdelan predlog za regres. Tak predlog za dajanje regresov pa je tov. Hakija Pozderac energično zavrnil in povedal, da Zvezni izvršni svet regresov ne bo dajal, ker enake zahteve postavljajo v poljedelstvu, prometu, industriji itd.
Sedanji ukrepi pa so le začasnega značaja. V tem času se intenzivno rešujejo problemi v smeri stabilnejšega gospodarjenja. Dejal je: »Narodni dohodek je treba deliti tako, da ga najprej ustvarimo, potem ga pašele delimo!«
Osnovno je intenzivnejše gospodarjenje in povečanje produktivnosti dela.
Najdelikatnejše vprašanje pa je problem planiranja proizvodnje in investicij.
Tega razvoja ne bomo planirali samo z akcijskimi programi, temveč z intenzivnimi raziskavami in analizami.
Zelo važni pa so plani proizvodnje in plani izvoza, ki jih moramo brezpogojno izvršiti. Omenil je tudi, da se v aprilu izboljšuje izvoz, saj je dnevno povprečje znašalo 1 milijardo dinarjev za področje SFRJ.
Kar se tiče investicij, je tov. Pozderac napovedal njihovo zoženje za mnoge panoge, vendar je poudaril, da bo treba koncentrirati sredstva za panoge elektrogospodarstva, črne metalurgije in prometa.
Napovedal je rigorozno selektivno politiko glede vseh ukrepov, ki so jih podvzele pristojne banke.
»Še bom prišel na vaše sestanke,« je dejal tov. Pozderac ob zaključku govora.
Naslednji govornik iz Beograda je bil predstavnik CO ZSJ tov. Vajo Skendjič, ki je posebno poudaril pomen stalnosti osebnih dohodkov, ki zagotavljajo mirno delo v podjetjih.
Upamo, da bo ta zbor UJ2 prispeval k izboljšanju bodočega dela vseh združenih železarn v Jugoslaviji in k še boljšemu planiranju celotne panoge črne metalurgije Jugoslavije, ki je osnova vsej ostali industrijski graditvi v državi.
F. B.
Topilnica bo imela jeseni popravljene vse peči
4t elektro-obločna peč je reparacijskega izvora in je prispela v naše podjetje po končani vojni. Montirana je 'bila v livarni ob stari Siemens-Martinovi peči. Z dograditvijo sedanje jeklarne leta 1952-1953 so to peč montirali na mesto, kjer še danes obratuje. Potem je 12 let nepretrgoma obratovala. Na njej so bila izvršena manjša vzdrževalna dela, pred 4 leti pa je bila ojačana kad.
Forsirano izkoriščanje in prekoračevanje nominalne teže vložka je imelo za posledico, da se je kad deformirala že v toliki meri, da je bilo nadaljnje obratovanje iz dneva v dan bolj problematično. Zaradi dotrajanih elementov na elektrodnih nosilcih in večkratnih električnih prebojev niti ni več možno izolacije tako izdelati, da se ne bi prebijala. Kad je svojo valjasto obliko spremenila in postala ovalna. Zato so se elektrodni nosilci postavili poševno, kar onemogoča dviganje in spuščanje elektrod. Vsi elementi so že prežgani, tako da je vsako popravilo že vnaprej obsojeno na neuspeh.
Iz navedenega se vidi, da je že skrajni čas za generalno popravilo peči. Istočasno
z generalnim popravilom se bo izvršila tudi rekonstrukcija, s katero se bo povečala kapaciteta peči od sedanjih 4—5 ton na 5—6 ton vložka za eno šaržo.
Rekonstrukcijo smo začeli pripravljati že pred enim letom, ko so bili izdelani načrti za novo kad. Kad je bila naročena v »Kovinarski« — Videm-Krško in je aprila že prispela v naše podjetje. Izdelan je tudi terminski plan rekonstrukcije, v katerem so predvidena vsa dela kot tudi potrebno število ljudi. Delali bodo le naši ljudje, kar bo v precejšnji meri vplivalo na cenejšo izvedbo. Začetek del se predvideva okoli 15. junija, trajala pa bodo predvidoma 10 dni.
Z rekonstrukcijo peči bo topilnica pridobila še en agregat, katerega kapaciteta bo povečana za približno 10 %, istočasno pa bodo obnovljeni vsi ostali elementi in bo peč sposobna za neprekinjeno obratovanje.	£
Razen rekonstrukcije 4t elektro-obločne peči je bila že prej rekonstruirana 101 elektro peč, Siemens-Martinova peč je še tudi skoraj nova, isto velja za 25 t elektro-obločno peč. Za generalno popravilo ostanejo še VF peči in »ASEA«, na katerih se predvideva generalno popravilo v jeseni tega leta. Vsi ti agregati delajo neprekinjeno od leta 1954, vendar jih do danes še nismo dosti popravljali.
Ko bo izvršen letošnji plan generalnih popravil topilniških agregatov, bo imela topilnica generalno popravljene vse agregate ter bo tako lahko nemoteno delala že letos in v prihodnjih letih.
Osnovno vodilo nas vzdrževalcev je v tem, da izrabimo pri vsakem generalnem popravilu možnost predelave in izboljšave ter izpopolnitev vsakega agregata. S tem se doseže to, da imajo tudi stari agregati in strojne naprave takšne zmogljivosti in tehnične izpopolnitve, kakor jih imajo sodobne strojne naprave.
Herman Lesjak
PRETIRAVANJE — če so razen dvigala pokvarjene še stopnice.
Čistilnica bo laže dihala	Foto:	R-	Gradišnik
Dom telesne kulture — zaveza za zdravo rast
Iz otvoritvenega govora direktorja Gregorja Klančnika
Pred nami je največji objekt družbene ravni Mežiške doline, najbolj smotrni spomenik narodno osvobodilne borbe, stvaritev, katere otvoritev bo najlepša čestitka krajanov mesta Ravne za jubilejno 20-letnico osvoboditve naših narodov izpod fašističnega zatiranja.
Veliko je spomenikov, ki smo jih v obdobju nove Jugoslavije pridobili na Ravnah. Skromno in brez hvale smo jih odkrivali, pa vendar so nam preobrazili kraj in njegove prebivalce. To so spomeniki, ki niso mrtvi simbol, temveč živi smoter narodno osvobodilne borbe. Najdražji so nam pri tem tisti, ki so gospodarsko slabokrvno spodnjo Mežiško dolino spremenili v zdrav gospodar^ ski potencial; spomeniki, ki so nam razširili vir dohodka in omogočili rast objektov prosvete, zdravstva, kulture, telesne krepitve in splošne življenjske ravni. Drage so nam pridobitve:	gimnazija,	izobraževalni center,
zdravstveni dom, celotno stanovanjsko naselje, dom železarjev, študijska knjižnica, muzej, Koroški fužinar, radio-televizijska relejna postaja, planinski domovi, s širokim obzorjem obogateni ljudje in drugi spomeniki — vse pridobitve, ki kompleksno dopolnjujejo rast socializma pri nas.
Tudi objekt, ki ga bomo odprli — športni park Ravne s stadionom in domom telesne kulture — je spomenik, ki ne bo le simboličen dar, temveč življenjski plod narodno osvobodilne borbe.
Čez nekaj minut se bodo na stežaj odprla vrata domu, ki bo, kot železarna gospodarstvo, krepil naš organizem, skrbel za zdravje nas in naših rodov. Edinstven je ta celoviti objekt in ima le malo vrstnikov v naši domovini; v ponos pa bi bil povsod, tudi v najbolj razviti deželi.
Dolgotrajno je bilo ustvarjanje tega dragocenega daru našemu kraju. Že pred osmi mi leti je bila zasnovana misel za gradnjo enotnega doma telesne kulture, pet let pa je že, odkar smo ga začeli graditi. Železarna Ravne je z razumevanjem svojih ljudi prispevala glavni delež k tej pridobitvi. Načrte
je izdelal Projekt-Ljubljana, gradbena dela pa je uspešno s pomočjo kooperanta Toplovoda in drugih obrtniških delovnih organizacij izvedlo gradbeno podjetje Gradis. Ni bilo možno naenkrat zbrati finančnih sredstev v taki višini, da bi bila gradnja v roku dveh sezon izvršena. Škoda pa bi bilo odstopiti od kompleksne rešitve, zato smo se morali zadovoljiti z' dinamiko, ki pa nas je po petih letih pripeljala do končno zaželenega cilja.
Dom ima smotrno vsebino prostorov in naprav: 25-m bazen, moderno opremljeno telovadnico, vrsto dodatnih športnih prostorov, savno in druge naprave. V tem domu se bo zato razvijala vsa telesna kulturna dejavnost specialnih športnih panog ter vsa mogoča dopolnilna vežbanja. Tu bo prostor za plavalce, telovadce, igralce namiznega tenisa, rokoborce, strelce, atlete, igralce z žogo, možnost pa je odprta tudi za druge telesno vzgojne zvrsti.
Z izgradnjo objektov in naprav smo napravili šele prvi korak — ustvarjeni so pogoji za telesno kulturno dejavnost, naša pa bo sedaj dolžnost, da bomo to pridobitev tudi uporabljali. Organizirano in na široki fronti bo treba k vežbanju in telesni krepitvi pritegniti prebivalce. Novozgrajeni dom naj bo središče športne dejavnosti predvsem za našo mladino. Osnovati bo potrebno šole plavanja, telovadbe, lahke atletike, smučanja, igre z žogo in drugih športnih disciplin. Za vse to nam bo potreben vzgojni kader. Osnovni nosilci bodo pri tem morali biti strokovno izpopolnjeni krajani, ki imajo srednjo, višjo ali visoko šolo za telesno kulturo.
Nobenega našega pionirja in mladinca ne bo smelo biti, ki ne bi uporabljal novega športnega parka. Množična gojitev telesne kulture bo morala postati svojina našega kraja. Od prizadevnosti krajevne skupnosti, športnega društva »Fužinar«, TD »Partizan«, uprav šol, aktivnosti mladinskih in sindikalnih organizacij bo odvisno, kako bomo pri tem uspeli.
S tem domom in celim športnim parkom se je odprla možnost prirejanja najkvalitetnejših priprav in tekmovanj v letnih in zimskih športnih panogah.
Pri nas se bodo odslej zbirali rekorderji in državni reprezentanti v plavanju, lahki atletiki, telovadbi in drugi. To pa ne sme biti smoter, temveč le sredstvo, da bi pritegnili domače tekmovalce.
Ravne so sedaj znane po svojih državnih prvakih v smučanju, v bodoče pa morajo
svoj ugled razširiti tudi na vse tiste športne panoge, katerih gojitev omogoča novo pridobljeni športni park z domom telesne kulture. Le tako bomo postali res pravi športni center.
Na kraju dovolite, da se iskreno zahvalim prvoborcem. Oni so zasejali seme, ki sedaj rodi plodove. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da bomo z otvoritvijo kompleksnega športnega parka edinstveno kronali našo 20-letnico osvoboditve. Posebno se zahvaljujem projektantom, inženirjem, tehnikom in požrtvovalnim izvajalcem.
Na tem prostoru imamo sedaj koncentrirane kulturne, prosvetne in športne objekte. Neprecenljiva je njihova vrednost, bogastvo parka in študijske knjižnice, koristnost gim: nazije in športnega parka. Tega bi se morali vsak dan zavedati in izločiti iz našega kraja miselnost, da ima družba dolžnost, da da, posameznik pa pravico, da uničuje. S čuvanjem in prostovoljnim delom pomagajmo zato vsem tistim, ki želijo, da bi Ravne na Koroškem postale vzoren kraj zavednih ljudi.
Ta svečani dan naj bo zato za nas zaveza, da bomo do 25-lctnice osvoboditve s požrtvovalnim delom
— h gojitvi telesne kulture pritegnili vso našo mladino,
— pritegnili čimveč naših delovnih ljudi in njihovih družinskih članov k uporabi športnih naprav za razvedrilo in krepitev,
— dokončno izgradili vse predvidene prostore in naprave športnega parka,
— pridobili nove državne prvake raznih zvrsti športnih dejavnosti.
To naj bo naša obljuba.
Uporaba športnega parka
»Športni park Ravne je plod smotrnega ustvarjanja, čestitka za 20-letnico osvoboditve in naša zaveza za zdravo rast,« je pisalo na domu telesne kulture ob otvoritvi. V tem stavku je povedano vse, v zadnjih besedah pa naša obveza: dom telesne kulture in vse športne naprave napolniti z mladino.
Že tretji dan po otvoritvi so se zbrali športni delavci, da bi izdelali zasnovo, po kateri naj bi se aktivirale nove pridobitve. Na sestanku so sodelovali predstavniki obeh osnovnih šol, gimnazije, izobraževalnega centra, športnega društva Fužinar in Partizana ter ves vzgojni kader s srednjo, višjo in visoko šolo za telesno kulturo. Pri tem je bilo izoblikovano enotno mišljenje:
— da morajo vse šole novo pridobljene športne naprave uporabljati,
— da se morajo za pionirje osnovati specializirane tekmovalne šole za plavanje, telovadbo, lahko atletiko in smučanje,
— da morajo naprave biti na razpolago za tekmovalni šport društvom in klubom,
— da morajo naprave biti na razpolago tudi v rekreacijske namene.
Izdelan je bil tudi urnik uporabe športnih naprav:
Plavalni bazen
Od 6.— 8. ure bo vsak dan na razpolago za trening tekmovalcem, od 8,—13. ure ga bodo izmenoma uporabljale šole,
od	13.—14.	ure	je	predviden čas čiščenja,
od	14.—17.	ure	bo	na razpolago šoli tekmo-
valnega plavanja, v katero bodo vključeni talentirani pionirji od 8 do 12 let,
od 17.—18. ure bo na razpolago za trening plavalcem,
od	18.—21.	ure	pa	v rekreacijske namene.
V	nedeljah se	bo	bazen ves dan uporabljal
za rekreacijo razen v času, ko bodo tekmovanja.
Velika telovadnica
Tudi velika telovadnica bo v dopoldanskih urah na razpolago šolam, popoldan od 14. do 17. ure za šolo tekmovalne telovadbe, nato pa za aktivnost Partizana in za rekreacijo.
Poleg velike telovadnice se bodo s podobnim urnikom uporabljali tudi drugi športni prostori.
Na tem sestanku so se posamezni strokovni delavci tudi že obvezali za vodenje pionirskih tekmovalnih šol, načelno pa je bil dogovorjen tudi način pokrivanja nastalih stroškov.
Dom telesne kulture in celotni park ne smeta biti pridobitvena objekta temveč sredstvo za široki razvoj telesne kulture, zato bo temu primerno treba tudi prilagoditi vzdrževalne stroške. Preko 2000 mladih obiskuje naše šole, zato iz take široke izbire lahko pričakujemo tudi naše bodoče odlične športnike.	G.	K.
MLADINCI OK FUŽINAR REPUBLIŠKI PRVAKI
Zaledje pa imajo pri naši odbojki, in to zelo dobro. Mladinci odbojkarskega kluba Fužinar so postali brez velikih težav republiški prvaki. Zmage so bile čiste, vse s 3:0, niti en set ni bil nad 10, dva celo na 0. Prav veseli smo tako dobrega naraščaja. Sedaj je seveda potrebno, da se člani potrudijo na vse »mile viže«, da ostanejo v zvezni ligi. Po tekmi z Branikom, kjer so naši zaigrali res odlično in požrtvovalno (škoda le, da so se po nepotrebnem kregali na igrišču), smo si malo oddahnili in dobili zopet več upanja na uspeh. Seveda pa bo potrebno v bodoče res z vso močjo zagrabiti, ker drugače lahko samo rečemo: »Adi-jo zvezna liga!«
16 golov proti Papimičarju in Dravi, ki so jih »zabili« naši nogometaši, ni od muh. Škoda le, da včasih tudi v tem kolektivu precej zaškriplje, sicer bi bil juriš na vrh bolj realen in kar prepričljiv.
Največ zmag v spomladanskem delu prvenstva pa so za športne Ravne nabrali naši rokometaši. Od sedmih tekem so izgubili samo proti Dravi v Ptuju. Ker so pa v jesenskem delu igrali slabše, so samo v sredini razpredelnice. Najlepši uspeh so dosegli z zmago nad Ormožem, ki gre sedaj kot prvi v republiško ligo.
- ate -
Cim več advokatov, tem daljši proces, čim več zdravnikov, tem krajši proces.
Glasba je zvočni esperanto.
Olimpiade so generalni zdravniški pregled narodov.
V pogojih stabiliziranja gospodarstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
minimalni sklad obratnih sredstev. Delovna organizacija, ki nima trajnih obratnih sredstev do višine minifosa, je kreditno nesposobna, to pa pomeni, da ji nobena banka ne more dati kredita, ugasnejo pa tudi že prej dani kratkoročni krediti. Za prehodno obdobje bo Narodna banka kreditno nesposobnost začasno tolerirala, vendar so podjetja za dosego minifosa dolžna vložiti vsa razpoložljiva lastna sredstva.
Naša železarna v letošnjem letu ne bo imela težav z minifosom. Konec marca smo razpolagali s 3.084 mili j. din dela poslovnega sklada za obratne namene, po obsegu poslovanja v letu 1964 izračunani minifos pa znaša 2.551 milij. din, kar pomeni, da smo v poslovnem skladu iznad minifosa imeli presežka 533 milij. din. Naša kreditna sposobnost je torej obvarovana ter zadržana pravica za urejevanje obratnih sredstev z dodatnimi kratkoročnimi krediti. S tem pa še ni rečeno, da je problem naših obratnih sredstev rešen. Pokazala se je pravilnost naše odločitve, ko smo ob delitvi čistega dohodka za sanacijo poleg anuitet vplačali 797 milij. din v sklad obratnih sredstev. Razpoložljiva sredstva pa še vedno ne zadoščajo za bogato poslovanje z obratnimi sredstvi, temveč nas silijo k racionalnemu varčevanju na vseh področjih naše poslovne dejavnosti.
Pomanjkanje obratnih sredstev pri drugih delovnih organizacijah se odraža pri nas s slabim plačevanjem, storniranjem naročil, kar nam povečuje vezani denarni del obratnih sredstev in povzroča dodatne težave v programu proizvodnje. Približali smo se torej času, ko bo proizvajalec zopet iskal svojega potrošnika, dobil pa ga bo, če bo prodajal kvalitetno blago ob ugodnih cenah in izvrševanju drugih pogodbenih obveznosti. Doma se bodo izenačile torej zahteve s pogoji, kot smo jih vajeni na inozemskih tržiščih. Zato izvoz ne bo več kamen spotike, temveč reševanje poslovnega uspeha.
Večja gospodarnost v tehnološkem postopku je torej osnovni pogoj za napredek delovnih organizacij v zaostrenih pogojih medsebojnega poslovanja. Znižanje splošne potrošnje od surovin do pomožnega materiala in energije ter povečanje izplena in zboljšanje kvalitete izdelkov je sedaj torej naš življenjski pogoj. Ta se začne pri naročanju reprodukcijskega materiala, vskladiščenju in vodenju minimalnih zalog, pospešitvi tehnološkega postopka in znižanju nedovršene proizvodnje ter se konča s terminsko pravočasnimi kompletnimi dobavami potrošnikom.
Čuvanje in vzdrževanje naprav
Poseg racionalizacije tehnološkega postopka, ki izvira iz ekonomičnejše uporabe obratnih sredstev, pa ne sme zajeti samo reprodukcijskega materiala, temveč tudi, vso ostalo potrošnjo. V prvi vrsti je tu potrošnja energije; k tej pa se mora priključiti potrošnja na rednem in investicijskem vzdrževanju. Skoraj brez občutka smo do sedaj podpisovali nakaznice in izdajali naročila za usluge in material v breme proizvodnih stroškov. Celo investicijska dela so potekala pod imenom rednega vzdrževanja, kar pa je vse znatno obremenjevalo naša obratna sredstva, povečevalo proizvodne stroške in zniževalo naš dohodek. V zvezi z izdanimi ukrepi smo tudi mi primorani iz naših izdelovalnih stroškov izločiti vse, kar nima zveze s proizvodno dejavnostjo, z večjo skrbjo za čuvanje proizvodnih naprav pa zmanjšati stroške vzdrževanja.
Restrikcijski ukrepi pa se bodo v naši železarni odrazili tudi na področju izvrševanja investicijskega plana in to pri obsegu predvidenih naložb iz amortizacijskega sklada za nadomestitev iztrošenih osnovnih sredstev. Od prvotno predvidenih 400 milij. din se mora zaradi obvezne varščine in oblikovanja obratnih sredstev ta vsota zmanjšati na 250 milij. din ter s tem v skladu za letošnje leto predvidene nabave strojev in naprav zmanjšati, ostale, sicer že odobrene pozicije pa preložiti na realizacijo v prihodnjem letu.
Tudi pri investicijskem vzdrževanju, saj nam tudi to veže naša sredstva, moramo zmanjšati potrošnjo ter se omejiti na dela, ki so za proizvodnjo najnujnejša. Ta potroš-nj'a v letošnjem letu ne bi smela preseči 1 milijarde din, saj je že to 100 milij. din iznad kalkulirane vsote investicijskega vzdrževanja.
Nove naložbe v osnovna sredstva
Poseben problem pa so naložbe v osnovna sredstva s pomočjo dolgoročnih kreditov. Ne oziraje se na to, da je črna metalurgija na prioritetni listi investitorjev, so restrikcijski ukrepi zadeli tudi železarne. Ko je 28. decembra 1964 po predhodni obravnavi delavski svet sprejel investicijski plan za letošnje leto, nihče ni vedel, kakšne omejitve bodo izdane. Plan je bil sestavljen na podlagi sklenjenih pogodb s Splošno gospodarsko banko in preko nje z. Investicijsko banko ter v celoti predvideval naložbe v osnovna sredstva v višini 4.750 milij. din, od tega v objekte 114. panoge 4.485 milij. din. Že v teku
I. četrtletja pa se je pokazalo, da banka ne bo mogla izvršiti svojih pogodbenih obveznosti v višini predvidene tranše za leto 1965, zato smo bili primorani prvotni obseg predvidenih del za objekte črne metalurgije zmanjšati na okrog 4 milijarde din. Medtem pa so bile že sklenjene pogodbe z domačimi izvajalci gradbenih del in opreme že v 1964. letu, pa tudi sklenjene pogodbe z inozemskimi dobavitelji. Do 20. 3. so na podlagi garancijskih bančnih izjav sklenjene pogodbe za izvajanje investicijskih del že zajele okrog 3.970 milij. din, kar je že blizu minimalne kvote predvidene tranše za letošnje leto. Dela so se v I. četrtletju, pa tudi še v začetku
II. četrtletja odvijala po planu. Res je, da je že kazalo, da domači dobavitelji opreme ne bodo v pogodbenih rokih dobavili žerjavov, peči, električnih pogonov in druge investicijske opreme in da zaradi tega tudi ne bo možno predvidenega plana v celoti izvršiti. Dela pa so se normalno odvijala pri urejevanju lope in naprav lahke proge nove valjarne, jeklovleka, zgradbe OTKR ter pri novi topilnici, cestah m mostu. Ta dela, za katera je bila že potrošena blizu ena milijarda dinarjev, so vezana z dobavo inozemske opreme, za katero bo skupaj s carino letos izdanih okrog 1.780 milij. din. Razni izdelovalci domače opreme (npr. žerjavi v Litostroju) so dodatno velik del predvidenih del že izvršili, zato je vsota že potrošenih sredstev investicijskih del presegla 3 milijarde din.
Splošna gospodarska banka nas je s svojim aktom 12. 4. obvestila, da smo na podlagi predpisov dolžni za vse investicijske naložbe v osnovna sredstva iz lanskih sredstev vplačati 10-odstotno varščino ter poleg tega v roku 60 dni, to je do 10. junija, poravnati predvidene prekoračitve investicijskih del. Prvotna predračunska vsota za izgradnjo objektov 114. panoge, za katero je bil odobren kredit, je znašala 15.314 milij. din. Na podlagi naknadno povečane carinske stopnje in podražitve gradbenih in drugih storitev pa je bil izdelan dodatek prvotnega programa, ki predvideva za ista dela 18.609 milij. din ali prekoračitve v višini 3.295 milij. din. Na podlagi tega dodatka je naša železarna od Splošne gospodarske banke zahtevala povečanje prvotne vsote odobrenega kredita na novo predračunsko vrednost predvidenih investicijskih del. Ta zahtevek je bil zaenkrat le delno rešen, in sicer za del 65-odstotne povečane carine, ki jo pokrije Investicijska banka. Ostala pa je še nerešena prekoračitev v višini 2.723 milij. din. Upravni odbor Splošne gospodarske banke tega našega problema še ni obravnaval, upravičeno pa pričakujemo (ker bodo te podražitve prišle do izraza šele v prihodnjih letih), da ga bo končno odobril. Še vedno pa bi pri tem bila odprta obvezna 10-odstotna varščina. Banka nam je namreč takoj po izdaji tega predpisa ustavila izplačevanje vseh zapadlih obveznosti do domačih dobaviteljev in celo pri zapadli carini uvozne opreme. Naša železarna se je 29. aprila s posebno problematiko obrnila na Splošno gospodarsko banko in zahtevala rešitev 10 % obveznega pologa in povečanje kredita za prekoračitve. Na podlagi tega akta so predstavniki Splošne gospodarske banke in Inve-
sticijske banke izvršili dva pregleda v podjetju. Osnovana pa je tudi posebna komisija pri Izvršnem svetu ŠRS, ki obravnava, katere investicije, kreditirane iz republiških sredstev, se bodo v sedanji situaciji zožitve del nadaljevale. Z ozirom na to, da so dela na lahki progi v zaključni fazi, da je investicijska oprema za novo topilnico v izdelavi, da je v delu tudi težka proga nove valjarne, ni pričakovati^ ustavitve investicijskih del na Ravnah, pač pa le spremenjeno dinamiko izgradnje. Ta pa se bo lahko nadaljevala le pod pogojem, če se bo rešilo vprašanje varščine in podražitve. Železarna iz lastnih sredstev ne more izoblikovati 10-odstotnega pologa, ker bi ta za letošnje leto zahteval približno 400 milijonov din, niti ne more izdati garancije, da bo v prihodnjih letih iz lastnih sredstev lahko sama pokrila podražitve v višini 2,7 milijard din. Ta problem bo torej moral biti rešen z dodatnim kreditom. Ker je enaka situacija tudi v vseh drugih železarnah, bodo varščina in prekoračitve morale biti urejene. To je v svojem poročilu zahteval tudi predstavnik Investicijske banke tov. Marinkovič, ki je v dneh od 20. do 24. maja pregledal poslovanje naše železarne.
Gradnja objektov družbene ravni
Koliko pa bodo restrikcijske mere posegle na gradnjo objektov družbenega standarda? V letošnjem investicijskem j^lanu smo predvideli največji obseg naložb v objekte družbenega standarda po osvoboditvi. Železarna naj bi neposredno financirala iz lastnih sredstev in s pomočjo republiškega kredita novo naselje Dobja vas, s pomočjo občinskega kredita pa naj bi sc nadaljevala izgradnja štirih polstolpnic v Gramoznici. Poleg teh naj bi se končala tudi izgradnja doma telesne kulture. K tem delom pa je seveda treba dodati tudi predvidena dela na komunalnih napravah in ne nazadnje individualno izgradnjo stanovanj, ki v glavnem poteka preko dveh zadrug naše delovne skupnosti. Pri realizaciji tega dela našega investicijskega plana je nastala težava pri montažnem naselju Dobja vas. Glavni projekti, sestavljeni na podlagi ponudb Gradisa in Jelovice, so pokazali, da bi bilo to naselje relativno drago. Idealno urejeno bi zajelo stroške 900 milijonov din, ob le zasilni ureditvi okolice in komunikacij pa 750 milijonov din. Ker bi tako visoki stroški prekoračili razpoložljiva sredstva, poleg tega pa ni bil več zasiguran glavni razlog, da bomo v letošnjem letu pridobili 100 dodatnih stanovanj, smo po predhodni obravnavi zamisel takojšnje izgradnje naselja Dobja vas opustili. S tem pa seveda ni rečeno, da je treba od zasnovane izgradnje naselja Dobja vas odstopiti. Spremeniti bo potrebno le način gradnje tega naselja. Na podlagi izdelanih načrtov naj bi se zbrali interesenti, ki so pripravljeni na zadružni podlagi pristopiti h gradnji lastnega stanovanja. Ti bi se morali odločiti za tip in opremljenost stanovanja ter se obvezati za lastno udeležbo pri financiranju in pri delu na stanovanjskih objektih ter ožjih komunalnih napravah. Na tej jmdlagi naj bi se izdelal končni glavni načrt ter se uredila skupna nabava montažnih elementov ter gradbenega materiala. Vse temelje naj bi vsak izdelal sam, prav tako pa naj bi tudi sodeloval pri drugih gradbenih delih. S takim načinom izgradnje lahko računamo na znatno pocenitev izgradnje naselja Dobja vas.
Da bi se stanovanjska izgradnja v družbenem sektorju v letošnjem letu ne zmanjšala, se bo povečal obseg dela v Gramoznici. Zavod za stanovanjsko izgradnjo bo oddal poleg štirih polstolpnic še dela za tri stanovanjske bloke, tako da bi izvajalec gradbenih del v letošnjem letu zgradil do 3. faze 190 stanovanj. Vsa ta stanovanja bi bila v prihodnjem letu vseljiva, kar bo zagotovilo predvideni tempo pospešene stanovanjske izgradnje v letih 1965 in 1966. 36 stanovanj Gramoznice je že , prodanih drugim interesentom, ostale pa je odkupila Železarna Ravne. Financiranje te izgradnje se bo v letošnjem letu vršilo iz občinskega in republiškega sklada za stanovanjsko izgradnjo ter s pomočjo sredstev sklada skupne porabe naše železarne in drugih kupcev stanovanj. Iz tega sledi, da bo obseg predvidenih naložb v objekte družbenega standarda tudi po iz-
Koroški pionirji so voščili maršalu Titu za rojstni dan	Foto: B. Kajzer
Z odkrito besedo pred delavski svet
danih restrikcijskih omejitvah in preusmeritvi iz Dobje vasi v Gramoznico ostal, kot je bil predviden.
Skrbnejše gospodarjenje — pogoj uspeha
Naša delovna skupnost je ena od prvih še pred izdajo zveznih gospodarskih ukrepov pristopila k akciji za intenzivnejše gospodarjenje, sprejela vrsto ukrepov za povečanje obsega in kvalitete proizvodnje, za varčevanje, izboljšanje delovne in tehnološke discipline, oblikovanje osebnega dohodka pa strogo postavila v odvisnost od doseženega poslovnega uspeha. Naš akcijski program pa bomo morali razširiti in to predvsem na področje dohodka. Splošna odvisnost naših osebnih dohodkov od dosežene produktivnosti dela, ceniki del in premijski pravilnik povečujejo prizadevnost za zniževanje proizvodnih stroškov, povečanje izplena in boljšo ter obsežnejšo proizvodnjo, potrebno pa bo z letnim planom predpisati dodatne obveze za oblikovanje dohodka v obračunskih enotah in za celotno podjetje. Od tega bo predvsem odvisno, s kakšnimi obratnimi sredstvi bomo v resnici razpolagali in od tega bo predvsem odvisno, ali bomo sposobni vsak mesec oblikovati tak del osebnih dohodkov, kat nam jih enostavni izračun iz realizacije prikazuje. Z usmerjevanjem vseh naših sredstev od poslovnega sklada do sklada skupne porabe moramo zato letos:
— zagotoviti redno oblikovanje in izplačevanje osebnih dohodkov,
— nadaljevati naložbe v objekte družbenega standarda, in
— nadaljevati za razširjeno proizvodnjo najnujnejša investicijska dela v tovarni.
Prednost ima torej oblikovanje osebnih dohodkov. Ker je to odvisno od gospodarnosti in poslovnega uspeha, mu mora biti posvečena posebna pozornost. Imamo plan skupnega dohodka ter v skladu z njegovo višino predvidene globale za posamezne obračunske enote in celo podjetje. Plansko so predvideni tudi odnosi osebnih dohodkov posameznih grupacij sestave naše delovne skupnosti. Praksa pa je že v prvem mesecu pokazala, da temu problemu, problemu usklajevanja notranje delitve, ne posvečamo dovolj pozornosti. Ugotovljene akontacije v nekaterih obračunskih enotah znatno prekoračujejo predvideno višino, kar povzroča prelivanje osebnih dohodkov iz ene grupacije v drugo in iz ene enote v drugo. Upravičeno se zato zahteva doslednost pri priznavanju višine globalov osebnih dohodkov posameznim obračunskim enotam. Zahteva se, naj bi se od previsokih akontacij prvo odbile premije, če pa akontacije še vedno prekoračujejo global osebnega dohodka, naj bi se še procentualno znižale.
Zavedati se moramo, da koriščenje delovnega časa pri nas še daleč ni popolno, niti če tega opazujemo v celoti, še večja pa je seveda razlika, če ga opazujemo pri posamezniku. To se ne kaže samo v tem, da mnogo naših sodelavcev že pred zaključkom delovnega časa zapušča obrate, temveč tudi v znatnih razlikah pri normiranih in doseženih delovnih časih.
Delovni časi, ena od kategorij cenikov del, se za mnoga dela kljub spremembam v proizvodnih napravah in tehnologiji dela že dolgo niso menjali. V mnogih primerih pa tudi novo odrejeni časi niso objektivni. Realnost in usklajevanje delovnih časov mora biti naša stalna naloga. Od nje je predvsem odvisno doseganje, v planu delitve osebnega dohodka predvidenih razmerij. Isto velja tudi za merila premijskega sistema. Uvedba sistema premij je v relativno kratkem času pokazala svoje prednosti. Odprema je postala enakomernejša, izplen se popravlja, izdelovalni stroški pa so postali predmet pozornosti. Premijski pravilnik pa bo toliko uspešnejši, v kolikor bodo merila objektiv-nejša, kar zahteva njihovo stalno usklajevanje.
Poznano je, da se v težavah dosežejo kvalitetnejši rezultati, zato sem prepričan, da bomo tudi mi v pogojih, ko konkurenčnost stopa v ospredje, dosegli kvalitetnejše poslovne uspehe. Naša delovna skupnost ima ugled pa tudi sposobnost, zato na poti napredka smelo premagujmo strmi klanec ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in zanesljivo bomo uspeli.
Delavski svet sklopa mehanskih obratov je po izvolitvi /polovice novih članov pred kratkim prvič zasedal. 13 članov kolektiva se je tako na novo vključilo v direktno upravljanje sklopa, ki šteje preko 700 sodelavcev. Za to zasedanje lahko ugotovimo, da je bilo v marsičem novo, bolj pestro in po neljubih dogodkih bi skoraj lahko rekel: osvežujoče.
Novost, ki najbolj vzbuja pozornost, je bila posebna točka dnevnega reda: vprašanja in odgovori članov kolektiva. Ze pred zasedanjem delavskega sveta so sindikalni zaupniki po oddelkih zbrali vprašanja, na katera so člani kolektiva želeli odgovor. Vsa vprašanja, ki so bila /postavljena, sicer niso bila ne vem kako aktualna in smiselna — kar za večino nikakor ne moremo trditi — vendar, led je prebit in pokazalo se je, da se da na vsako vprašanje v mirni in primerni obliki tudi odgovoriti. Smisel in namen reševanja raznih problemov v parlamentarni obliki je bil dosežen, in to je spodbudno za bodoče delo. Tak parlamentarni sistem reševanja nastalih problemov krepi delavsko samoupravljanje in mora postati redna oblika dela samouprav-ljalcev. Zasedanje delavskega sveta naj bo tisto mesto, na katerem naj člani kolektiva z vso pravico nakazujejo probleme, postavljajo vprašanja in zahtevajo odgovore. To naj bo navada in red in le na tak način bo delavsko samoupravljanje lahko doseglo svoj namen. Govoriti o tem, da je to prvo zasedanje že tisti korak, ki bo odpravil razno kritikarstvo po »oglih«, napihovanje problemov in pa namensko »kibicanje« nekakšnih poklicanih (ne vem od koga!) »borcev za delavske pravice« dvomljivih namenov, v os/pred ju z interesom lastnega jaza, ki ustvarjajo še kako hudo kri in neljube posledice (to kulturno sramoto smo pred kratkim doživeli!), je najbrž še pre-uranjeno. Najbrž smo šele na začetku pametnega in kulturnega razpravljanja —
razpravljanja v parlamentarni obliki, ki je edino pravilna in v naši socialistični ureditvi sprejemljiva oblika reševanja problemov. Tako obliko razprave moramo gojiti, najti ji moramo veljavo, odpraviti tisto: »rekla-kazala« in s pametno strokovno razpravo krojiti naše delovno sožitje.
Delavski svet je obravnaval kot glavno točko plan realizacije, proizvodnje in osebnih dohodkov za prve štiri mesece. Izpolnjevanju plana se sicer približujemo, vendar bo potrebno še bolj poprijeti, da ga bomo dosegli, če bomo hoteli priti na izplačilo planiranih povprečnih osebnih dohodkov. Prvenstveno bo potrebno še 'bolj izkoristiti strojne kapacitete, /predvsem na novih strojih, da se bo vloženi dinar čim-prej obrnil za dobro celotne delovne skupnosti. Stare, dotrajane stroje s slabo kapaciteto pa bomo morali počasi spraviti iz naših delavnic.
Razprava na tem delavskem svetu se je odvijala na dostojni zrelostni višini. Želimo, da bi bila zasedanja takšna tudi v bodoče.	-ate-
Pamctno vprašanje
Poljski pisatelj Branislav Malinowski je večkrat pripovedoval o nekem svojem doživljaju, za katerega je trdil, da je resničen.
»Med zadnjo vojno sem se na Novi Gvineji pogovarjal s poglavarjem nekega plemena, o katerem je bilo znano, da na skrivaj je človeško meso. Ko je slišal, koliko ljudi je bilo med vojno vsak dan ubitih, me je poglavar vprašal, kako morejo belci pojesti toliko mesa. Ko sem mu pojasnil, da belci ne jedo ubitih sovražnikov, je stari ljudožerec začudeno vprašal:
— Zakaj pa jih potem ubijate?«
Ples je telovadba prešuštva.
NAŠI OBRAZI
PREHODNE NAPAKE
Tihi din skromni ljudje ne govorijo radi o sebi, zato je treba po podatke o njih drugam, k predstojnikom, sodelavcem in znancem. Tih in skromen je tudi Jože Koželj-nik, strojni ključavničar v strojnem remontu, eden najboljših v tem oddelku, priznan strokovnjak za lokomotive in parna kladiva. 24 let je v naši železarni, skoraj iprav tako dolgo v remontu. Nekako pred desetimi leti je dobil medaljo dela, zdaj pa so ga spet predlagali za priznanje.
In še je povedal obratovodja o njem:
»Nanj se lahko človek vedno zanese. Ko se loti nekega dela, ga ne pusti, dokler ga ne opravi. Kljub temu, da njegovo zdravje ni najboljše, nikoli ne toži. Saj imamo precej pridnih ljudi, toda če bi imeli 30 odstotkov takih delavcev, kot je Koželjnik, bi lahko delali še vse drugače kot zdaj.«
Tehnik Ivan pa je dodal:
»Koželjnik je star krvodajalec in ima vsaj srebrno značko. Ce bi pri kakšni taki akciji pozabili nanj, bi bil gotovo užaljen.«
S takšno lepo, vendar še precej splošno podobo o injem smo ga šli iskat v centralno remontno delavnico. Ta del hale spominja na veliko ordinacijo, delavci v njej pa kažejo prijazno samozavest strokovnjakov in tisto mirno delavnost, ki jo najbolj poznamo pri zdravnikih. Tako se nehote utrne primerjava, da so oni zdravniki za stroje. Ce človek pomisli, primerjava niti ni pretirana:
Kadar začnejo stroji kaj nagajati, škripati, se ustavljati, tedaj marajo oni raziskati stvar, »zmeriti puls«, najti napako, jo popraviti ali zamenjati poškodovani del. Pa hitro morajo ukrepati, da proizvodnja ne zastane. Zato morajo pogosto delati tudi ob nedeljah in praznikih, ko smo drugi večinama doma ali na izletih.
Kakor pa je to delo odgovorno in -niti malo lahko ter zahteva strokovnjaka, ki se mora vedno še česa naučiti, tako spada med tiste redke poklice, ki jih noben avtomat ne more izpodriniti. Tudi v tovarnah, v katerih je vse na gumbe, se vedno kaj pokvari in potreben je človek-strokov-njak, ki mehanizem spet spravi v tek.
Koželjnikov »pacient« je bila ta dan parna lokomotiva, ki je nebogljeno čepela na
podstavku ter čakala, da ji bodo izmenjali kroglične ležaje in druge izrabljene dele.
Jože Koželjnik je star 51 let in označiš ga lahko samo z eno besedo: preudarnost. Iz nje izhaja vse drugo: delavnost, natančnost, požrtvovalnost. Umirjen je, nekoliko zagrenjen zaradi neumne bolezni, ki mu včasih odvrne misel od dela. Življenje ga je naučilo, da mora vedno tehtati besedo in dejanje.
Iz Šaleške doline doma je najprej delal v Topolščici, nato pri rudniku Liboje kot šofer. Ko so prišli Nemci, so avtomobile pobrali, zato je šel delat v Celje, na cesto, z upanjem, da bo kmalu spet sedel za volan. Pa ni, zato se je za krajši čas zaposlil v Dravogradu, nato pa v ravenski železarni. Najprej je delal pri legurah, kjer je zbolel, in se dokončno ustalil v strojnem remontu.
Pogovor je nanesel na njegovo medaljo dela in na družbeno dejavnost. V zadregi je dejal:
»Medalje ne nosim, da se mi ne bi smejali.« Za družbeno delo in sestanke ni bilo časa, saj je bilo vedno treba delati nadure. Med vojsko je stanoval na kmetih in pomagal partizanom, kolikor je mogel.
Zdaj ima nekaj več časa in kadar je še zdravje v redu, se rad sprosti pri ribolovu.
Po govorici ga ne ločiš od domačinov. Na Ravnah si je ustvaril družino in dom in tu je ostal; eden tistih nevidnih, vendar nepogrešljivih, natančnih ljudi, ki jim je delo stalna potreba in smisel življenja.
OBISK IZ ITALIJE
Štirinajstčlanska sindikalna delegacija iz Benečije in Furlanije, ki je bila gost republiškega sveta sindikatov Slovenije, je
13.	maja obiskala železarno Ravne.
Po ogledu in kratkem prikazu razvoja našega podjetja smo z njimi imeli tudi krajši razgovor v domu železarjev. Člani delegacije so se predvsem zanimali za sistem delavskega samoupravljanja, za vlogo sindikata in Zveze komunistov. Vprašali so, kako izvajamo volitve, kako delimo osebni dohodek, kakšne so možnosti izobraževanja delavcev in kako zbiramo sredstva za izobraževanje. Govorili smo o sredstvih za investicije v družbeni standard, o zaposlenosti v industriji in kmetijstvu, o tem kako rešujemo kmetijstvo na našem področju itd.
Skozi vse razgovore je izstopala želja delegatov, da bi v čim krajšem času čimbolj spoznali naše kraje, sistem upravljanja in življenje naših ljudi, opaziti pa je bilo tudi težnjo po sodelovanju in izmenjavi mnenj.
Z veseljem smo odgovarjali na vprašanja in pokazali pripravljenost za čim prisrč-nejše sodelovanje med Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo in Benečijo tako pri izmenjavi izkušenj dn mnenj kakor tudi na področju kulture, prometa itd., kajti vsa ta področja so nam zaradi sosedstva skupna.
Po razgovorih in zahvali za sprejem so se delegati odpeljali še na ogled v Velenje.
Miha Ošlak
»JAZ PA LE POCAS’...« ALI NAŠA STANOVANJSKA IZGRADNJA
Oba Fužina-rj a sta naredila precej reklame za stanovanja v Dobji vasi, češ da bodo še letos vseljiva. Ker -pa letos ne teh ne drugih stanovanj ne bo, bi bilo prav, če bi Fužinar o tej stvari prinesel še nekaj besed.
Ne nameravam iskati krivcev, saj teh pri nas ne bi našel niti slavni Sherlock Holmes, le — čudil bi se rad.
Čudim se mojstrom, ki so planirali poceni Dobjo vas — brez elektrike, vodovoda, centralne kurjave in kanalizacije. Ko so namreč vse to prišteli, je postala stvar predraga. Za seštevanje so potrebovali nekaj mesecev.
Da bomo za Dobjo vas namenjeni denar usmerili v gramoznico, je kar v redu. Toda v gramoznici se gradi v tempu slovenske narodne pesmi »Mat’ potico pečejo«. Kdo nam je porok, da se bosta graditelj in investitor čez noč naučila bolj poskočnih viž?
V MARIBOR PREKO DULARJA
Ker za popravilo glavnega mostu ni denarja, se -bo po fizikalnih zakonih v bližnji prihodnosti podrl. Ko bomo potem promet usmerili preko mostu pri kinu, ki ni dosti boljši, se bo tudi ta podrl. Takrat bomo v Maribor dn Ljubljano vozili preko Kotelj in Dularja, na postajo in v kino bomo pa veslali. To bo »hec«!
SOLATA IN KRUH
Tri stvari zamerimo trgovcem v kraju:
— odpirajo zvečine ob 16. uri popoldne namesto ob 14. uri, ko bi lahko človek na poti domov tudi nakupil, kar potrebuje;
— od sadja in zelenjave imaš ob sobotah večinoma na izbiro čebulo in konserve;
— za kruh je večkrat že v soboto križ, v nedeljo pa je itak vse lepo zaprto.
Pa se niti ni treba zgledovati preko meje: v Slovenjem Gradcu dobiš še v nedeljo dopoldne do 11. ure žemlje in kruh, meso in zelenjavo, vino in pecivo, pa kaj bi še naštevali.
Kot da je tam druga država...
ZAPOZNELA VRATARSKA
— Kakšna je razlika med OZN in železarno Ravne?
— Je ni. Obe imata precej opravka z Nemci, nobena pa ne priznava veljave nemščini.
HUMOR
Ona: Danes bom začela kuhati sama. Kaj želiš za kosilo?
ON: Salamo, maslo, sir in sadje.
NEUSPELA OPERACIJA
— Ali je Peter srečno prestal operacijo?
— Ne, pozneje so nastopile komplikacije.
— Kaj pa se mu je zgodilo?
— Ko je ozdravel, se je zaročil z bolničarko.
Obratne nezgode v maju 1965
Urban Poberžnik, topilnica — Tolkel je korenike z drogom. Ko se je korenika odlomila, je kokila zgrabila en konec droga, drugi konec pa je padel na nogo.
Ivan Novak III, topilnica — Stopil je na kos starega železa sin si izvinil nogo.
Ludvik Flegar, topilnica — Ko je mazal stebričke, se je vžgalo mastno železje v peči. Plamen ga je opekel po rokah in obrazu.
Avgust Veronik, topilnica — Posipaval je lunkerit na tekoče jeklo v eksotermnih kapah. Zaradi velike bližine in politega jekla so se mu vnele hlače; dobil je opekline po nogi.
Anton Kuhelnik, topilnica — Pri odpiranju žleba SM peči mu je zdrsnilo, pri padcu si je poškodoval prst na roki.
Jože Mrzel, topilnica — Pri čiščenju lijaka z lesenim drogom se je kos vročega šamota odtrgal, se odbil in padel v oko.
Marjan Abraham, topilnica — Pri prevozu ponovc s talino v livarno je brizgnilo jeklo iz ponovce na roko.
Viktor Krivec, topilnica — Pri zapenjanju lijaka je žerjavovodja prehitro dvignil lijak, yeriga, za katero je ponesrečenec držal, ga je stisnila za roko.
Vilhelin Klemenc, čistilnica — Z žerjavnimi kleščami je priklenil komad, ki je zdrsnil nazaj na mizo in mu stisnil prst na roki.
Rihard Poročnik, čistilnica — Pri nakladanju jeklenih ulitkov iz žarilne peči mu je zdrsnilo in ulitek mu je padel na roko.
Josip Kolenko, čistilnica — Pri rezanju jeklenih ulitkov je postavil gorilnik na komad, ki se je prevrnil z gorilnikom vred. Pri tem je plamen iz gorilnika oplazil roko.
Stanko Grešovnik, kovačnica — Pri snemanju robov ga je leseni drog, s katerim se vrti vložek, udaril po roki.
Vida Krivec, valjarna — Pri rezanju palic so jo te stisnile za prst.
Franc Močilnik, valjarna — Pri razvezova-nju gredic mu je ena padla na nogo.
Mihaela Hudovernik, mehanična — Brusna plošča jo je urezala v prst.
Vinko Naglič, mehanična — Pri brušenju izvrtine je dobil drobec v oko.
Jože Rus, mehanična — Na poti na delovno mesto ga je zadel viličar v nogo.
Jože Konečnik, špedicija — Pri razkladanju železne rude mu je le-ta padla na nogo.
Alojz Konečnik, skladiščna služba — Pri razkladanju ferolegur mu je stisnilo nogo.
Pregled fluktuacije delovne sile v prvem trimesečju 1965
po starosti
Pod jetje zapustili po del. stažu
VK
KV	13	10
PK	3	1
NK	21	10
VS
VSS
SS	1
NSS	1
N S
2 3 1
* !	s	S	s
« i	J,	T	to J,
■S 'S		i	0
	9	10	6
	1	?	1
1 1	6	25	7
vzroki odhoda
Prišli v podjetje
2 2
5	7
4
6	8 1 1
5	4 2 1
4
1 2 15
2	VK	1
18 30 KV 15 3	8	PK	2
18 41 NK 11
1	VS
VSS	1
1	6	SS	2
2	NSS	3
NS
Vsega; 90
34
FOTOKRITIKA
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
4017 Hume-Rothery W., Vvedenie v fiziče-skoe metallovedenie 1965.
4018 Krače radno vreme za čoveka — du-že za mašinu 1964.
4019 Skračena radna nedelja 1964.
4020 Švajger J., Osnovni elementi sigurnosti i organizacija službe HTZ 1962.
4021 Lajevec S., Zdravstvena zaščita 1963.
4022 Lajevec S., Obratne ambulante in zdravstveno varstvo delavcev b. 1.
3587/29 Pavko-Sodec, Toplotna prevodnost jekel 1965.
3587/30 Pavko-Pavlin, Analiza obratovanja peči z dvižnimi mizami OFAG v železarni Ravne 1965
4023 Einheits-VVerknormen auf DIN Basis 1963.
4024/2 Primjena savremenih metoda normiranja rada 1964.
4024/3 Osnove matematičke statistike i njihova primjena 1964.
4025/4 Tehnička statistika u pripremi rada L, II. 1964.
4024/7 Praktični primjeri primjene metode trenutačnih zapažanja 1964.
4024/8 Usavršavanje metode rada 1964.
4026 High-strength steels 1962.
4027 Staub F., Atlas metalograficzny struktur stal 1964.
4028 Norton F. H., Refractories 1949.
4029 Jeremič Z., Recepti i tablice za foto-amatere 1959.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Eden se bo moral naveličati — šofer ali Fužinar
Žabja filharmonija v parku pa kar naprej gode
Naši
upokojenci
Marija Božank, rojena 30. 4. 1910, os. upokojena 31. maja 1965. V železarni od leta 1948, v vzme-tarni
Rudolf Tomaž, rojen 8. 4. 1916, os. upokojen 31. 5.1965. V železarni od leta 1946, v energetskem oddelku
OBVESTILO
Upravni odbor sklada »Borisa Kidriča« razpisuje nagrade za izume in tehniške izboljšave na osnovi Zakona o skladu »Borisa Kidriča«, čl. 2. Nagrade bodo podeljene v letu 1966 za izume in tehniške izboljšave, ki imajo večji pomen za naš gospodarski in družbeni razvoj ter so bile ali bodo patentirane oziroma uveljavljene v letu 1965.
Podeljene bodo štiri (4) nagrade: ena v znesku — 500.000 din tri v znesku — 300.000 din
Vsaki prijavi se mora priložiti izčrpen opis izuma oziroma tehniške izboljšave in potrebno dokumentacijo — kje je uveljavljena, kakšni so rezultati (povečana proizvodnja, manjši stroški itd.) v praksi ter potrdilo podjetja, tovarne ali ustanove, da se patent oziroma tehniška izboljšava resnično uporablja.
Prijave se sprejemajo stalno preko celega leta — zadnji rok za prijavo je do 1. januarja 1966 na naslov: »Združenje izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav SR Slovenije — Ljubljana, Lepi pot 6.
Za izume priložite k dokumentaciji še potrdilo o prijavi patenta.
ODŠLI SO IZ PODJETJA
Danilo Jakšič — NK, Franc Matičko — NK, Alojzija Fajmut — NK, Osvald Breznik — KV, Jože Herman — NK, Engelbert Belaj — KV, Mihael Svetina II. — NK, Ivan Tamše
II.	— KV, Jože Kranjc — PK, Leopold Krebs
— NK, Ivan Zorman III. — PK, Marjan Ret-ko — NK, Jože Kacl — VK, Jože Lukič — PK, Franc Fajfer — NK, Anton Pušnik — NK, Vinko Knez — NK, Mirko Napečnik — NK, Anton Kuhelnik — PK, Avgust Ločnikar
— NK, Jože Fužir — NK, Slobodan Bulato-vič — NK, Franc Jeromel III. — NK, Terezija Klemenc — PK, Franc Vreš — SS, Marija Vavče — SS.
delal v železarni, pri kladivu, ki ga je peklo poleti, grelo pozimi, vsa leta dajalo kruh njemu, ženi in dvema hčerkama ter mu nazadnje prineslo smrt.
Kadar umre starec, je njegova smrt le zadnji tihi takt v dolgem življenju, tako naravna je, kot je naravno življenje. Če pa umre mož v najlepših letih, poln moči in načrtov, je to tako krut udarec, da pamet ne more doumeti in se možem vozlajo grla v bolečini.
Zato je bilo zadnje slovo dvakrat težko, Jožef Kacl pa je ostal v svetlem in trajnem spominu med nami.	n.	r.
Terezija Klemenc
Po dolgi in težki bolezni je 27. maja umrla naša sodelavka iz livarne Terezija Klemenc.
Pred štiriinštiridesetimi leti sc je rodila na Lešah v knapovski družini. Oče je z delom v premogovniku komaj preživljal ženo
Franc Radušnik, rojen 1. 8. 1907, os. upokojen 1. 5. 1965. V železarni od leta 1923, v valjarni
Stefan Kuzman, rojen 11. 12. 1907, os. upokojen 31. 5.1965. V železarni od leta 1945, nazadnje v valjarni
(Nadaljevanje z 11. strani)
3587/31 Vodopivec-Kosec, Obrobna kaljivost jekel za cemcntacijo 1965.
2438/6 Enciklopedija Jugoslavije 6 1965.
3587/32 Žvokelj J., Preiskava mehanskih lastnosti cementiranega jekla za pnevmatska kladiva 1964.
PASJI DNEVI in dopusti grozijo našemu listu, zato prosimo sodelavce, da bi nam tudi v najhujši vročini poslali kak prispe-vek.	Uredništvo
JOŽEF KACL
Zjutraj je pred tovarno črna zastava oznanila smrt. Poljem je nekdo povedal, da se je prejšnji popoldan, 13. maja, ob štirih pri delu smrtno ponesrečil kovač Jožef Kacl iz Prevalj. Drugi je vedel, da so kovači po nesreči nekaj časa kot izgubljeni tavali okoli kladiv, presunjeni od tragične smrti, ki je tako nepričakovano planila mednje in jim iztrgala dobrega tovariša.
Tri dni je železarna potihem govorila o sodelavcu, ki se je pred štiridesetimi leti na tolstovrškem štantu rodil najemniku in poznejšemu delavcu Leopoldu Kaclu. Sedem otrok je bilo pri hiši in kjer jih je toliko, nobenega ne cartlajo, vse pa vzgojijo v dobre delavce. In so dodali ljudje, da je bil med dobrimi Jožef Kacl najboljši.
Taki kot on ne izstopajo vidno, njihovi glasovi se ne povzdigujejo nad ostale, toda v resnici garajo za dva. Osemnajst let je
in osem otrok, zato je bilo treba kmalu po končani osnovni šoli na delo. Terezija je služila po svetu, leta 11)47 se je zaposlila pri Gradisu, štiri leta pozneje pa v železarni, kjer je nekaj časa delala v čistilnici, nato pa do smrti kot jedrarka v livarni.
Ob petih zjutraj je bilo treba ,z Leš na avtobus vsak dan, v vsakem vremenu. Osem ur šihta v železarni, pa spet s Prevalj peš domov, kjer se je začel šiht gospodinje, nič manj naporen od prvega. S svojo plačo je preživljala dva otroka in skrbela za mater. Ko je začela bolehati, zlepa ni šla v bolniško: »Bom že nekako prebolela.« Počasi je ugašala, vendar kljub trpljenju ni nikoli tožila. Pridna kot mravlja, pogumna in polna dobrote je bila Terezija in takšno bomo ohranili v spominu.
Napis na vrču medu: Čebele so nabrale nektar s približno 4,500.000 cvetov in pri tem preletele 240.000 kilometrov, da lahko uživate ta med.
Pisatelj je človek, ki prazni glavo, da bi napolnil želodec.
Tujke ljubi tisti, ki mu je 'pamet nekaj tujega.
Redakcija te številke je bila .zaključena
8.	junija 1965.