371
Družtvo sv. Mohora.
Poslednji list „SIov. Prijatla" razglaša o zadevah družtva sv. Mohora sledeče:
Pričakovali smo skoraj celo leto, da se bojo naši domorodci za«tran družtva sv. Mohora oglasili, pa pričakali smo malo, le malokdo se je oglasil. Pa leto se h konca pomikuje, čakati dalje ne moremo; zatoraj smo se nekteri Slovenci v Celovcu 26. oktobra sošli, se posvetovali ia sklenili, kar se kratko tukaj bere:
1. Družtvo naj se dalje pri življenju ostane, temveč,, ker so nam presvitli knezoškof lavantinski Anton Martin, najvišji varh in najpervi dobrotnik našega družtva, pisali to-le: „M6ge sich der edle Verein unter einem neuen Pro-tektor eines neuen Aufbliihens erfreuen, und nicht aufhoren, noch ferner Gutes zu wirken, so wie ich nicht aufhoren will, den Segen von Oben fiir denselben zu erflehen".
2.   Poskusili toraj bomo naše družtvo še na nogah ohraniti, pa prerodili ga bomo in prestavili na cerkveno polje; zanaprej bode toraj družba ali bratovšina sv. Mohora.
3.   Podali smo se h knezoškofu kerškemu, premilost. gospodu Valentinu, in Jih prosili, da naj oni najvišji družtveni varh ali protektor biti blagovolijo; dobroserčno eo>
to opravilo prevzeli in obljubili, storiti kolikor le premorejo. Nove postave ali pravila pregledujejo, so volje, najprej ko mogoče bo, odpustke od sv. očeta papeža naši družbi pridobiti in potem vse prečast. škofijstva slovenskih kronovin prijazno povabiti in prositi, da naj našo družbo po slovenskih kronovinah priporočajo.
4.   Vsem čč. družnikom, ki so za leto 1859 svojo let-nino odrajtali, se imajo poslati: ?5Premi šlje vanj a ker-šanskih resnic" od slavnega Humberta in še nekaj drugih družtvenih knjig. Samo iskreni domorodci, kterim ni mar za nekaj krajcarjev, so ostali do letos zvesto pri družtvu našem; zatoraj mislimo, da jim bo prav, ako jim malo manj pošljemo in si tako malo več za matico nove družbe prihranimo. — Te dni bomo jeli razpošiljati.
5.   Po cesarskih postavah se naj visokemu deželnemu poglavarstvu naznani, da se je letnina od treh goldinarjev na en goldinar avstrijanske veljave znižala, in da se bo družtvo v bratovščino prenaredilo, kar se bo ob svojem času višjim oblastnijam na znanje dalo.
6.  Družba bo izdajala vsako leto:
a)  dvoje ^slovenskih večernic", namenjenih za pri-proste, kmečke ljudi, ki bodo obsegale mične povesti, čedne pesmice, zanimive obraze iz življenja raznih narodov, mnogotere poduke o natoroznanskih resnicah in druge reči za poduk in kratek čas mladim in starim;
b)   majhen družbin „koledarček", ki bo zapopadal, razun navadne pratike in drugega podučnega in kratkočas-nega berila, imenik častitih družnikov in vse družbine račune in druge naznanila; in
c)  kolikor bodo pripuščale dnarne moči, še kake druge bukve, priprostemu kmetu v podučenje ali častiti duhovščini v djansko rabo. Razpošiljale se bodo bukve trikrat v letu po tistem potu, po ktcrem jih vsak družnik dobivati želi. Vsi spisi, ki jih misli družba na svitlo dati, morajo pa v čisti, lahko umevni slovenščini zloženi in po kakem visoko-častitem škofijstvu poterjeni biti.                      (Konec si.)
372
379
Družtvo sv. Mohora.
(Konec.)
Da si pa družba lože pridobi dobrih in njeni nameri primernih bukev in spisov, bo plačevala gg. pisavcom izvirne sostavke po 9 gold. za tiskano polo v majhni obliki kakor jo kaže molitevna knjiga (Marije rožincvet), poslovenjene pa po 6 gold.; če se bodo pa tiskali na veliki* osmerki, jim bo dajala za polo po 3 gold. več.
V družbo sv. Mohora mora stopiti vsakdo brez razločka stanu in starosti. Družniki so pa: a) letni in b) dosmertni.
a)  Letni družnik postane vsak, kdor plača vsako leta po enem goldinarji v družbino dnarnico; kakor pa hitra za kako leto ne odrajta določenega plačila, neha spet družnik biti za nekaj časa ali za vselej, kakor je njegova volja.
b)   Med dosmertne družnike ali utemeljitelja družbe sv. Mohora se pa zapiše vsak, kdor plača v družbino matico v kovanem dnarji ali v bankovcih petnajst goldinarjev na enkrat, ali po 7 gold. 50 kr. vsaj dvakrat v teku enega leta; kdor bi pa svojega polovičnega plačila v družbino matico pred pretekom ustanovljenega obroka na odrajtal, bi zgubil pravico do njega. S tem plačilom si pridobijo dosmertni družniki pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in farne bukvarnice za vse čase svojega obstanka.
Ime vsakega dosmertnega družnika se vpiše v matični zapisnik in se mu pošlje v častno znamenje, da se šteje med utemeljitelje družbe sv. Mohora, listnica s podoba sv. Mohora, ki jo podpišeta razun vodja in tajnika vsaj ša dva druga odbornika.
Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja in letnina letnih družnikov se smejo obračati v natiskovanja družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala bo pa matica: a) po vplačilih dosmertnih družnikov; b) pa dobrovoljnih darilih; c) po darilih tistih gg. pisavcov, ki družbi svoje spise brez plačila prepuščajo, in d) po tistih denarjih, ki jih bo vsako leto dala kupčijska razprodaja družbinih bukev.
Ta osnova že velja za leto 1860. Prosimo lepo, da se naši domorodci, kterih po vseh slovenskih kronovinah ne manjka, po tem ravnajo že leta 1860! Družbine pravila ali postave, ki bojo obsegale vse bolj na drobno in tenko, naznanimo tedaj, ko bode ta reč celo do konca dognana in poravnana; gotovo se to zgodi skoraj. —
Z veseljem naznanjajo tudi „Novice" svojim bravcom to prenaredbo družtva sv. Mohora, ker ta pot, ki jo misli s!, družtvo o napravi svojih knjižic vprihodnje nastopiti, in pa manjše plačilo družbenikov, se ujema popolnoma s tem, kar so one že pred štirimi leti svetovale. Sedaj bo šlo le za to, da se po oglašenih pravilih dobre reči vsake versta izberajo, — da nobena če tudi dobra reč ne bo predolga,
380
— in da bo vse pisano v čednem domačem jeziku. Vred-ništvu je izročena lepa naloga in tudi ne pretežka; nadjamo se, da jo bo hvalevredno doverševalo. Družbenikov pa gotovo manjkalo ne bode, ker ne le domoljubi vsi bojo radi položili bankovec vsako leto na oltar domovine, podpiraje blagi namen, — pa tudi vsi naši bolj omikani kmetje bojo zmagali leto in dan en goldinarček in radi stopili v družtvo, ki jim bo za mali dnar dajalo veliko koristnega in mikavnega berila v dolgih zimskih večerih in pa v nedeljah in praznikih. Dobro srečo tedaj in vesel začetek!