^ft, 49 VRTEC Stran^^M Valentin Vodnik. fl ^f e/os meseca januarja ste praznouali po šolah spomin s/o^H Hk lelnice Vodnikooe smrti. Voši oneti učlielji in učifeljice so ftn obraztoiili, kdo je bil ta mož in kake zasluge si je bil pri-^Bpbil za naš narod. „ Vrlec" uam podaja na prvi strani njegooo Mptfo6o; lod oam pa še mah osueži, kar sfe sliša/i o Valenlina^m ^Kodniku že o šoli. ^^ ^M Prui slooenski pesnik Valentin Vodnik se je rodil 3. suečana ^M?58. o Gornji Šiški ,,pri Žibertu" no Jami. Starši so mu bili ^mnelskega s/anu: Jože Vodnik in Jera roj. Pancd z Viča. Deoet ^n star se je začel učiii brati in pisali pri učitelju Kolencu. Za ^Btinske šole go je pripravljal siric Marcel Vodnik, frančiškan o ^KM>em Mestu. Od I. 1770. do 1775. je obiskoval lafinsko šolo ^B) jezuilih o Ljubljani in je slopil nato v red so. Frančiško, kjer H? naprauil obljube in pel kol Marcelijan nouo mašo. L. 1784. ^n je poslal škof Herberstein kol posuetnega duhouniko o pa-Bs/m na deželi. ^H Služboool je u Sori, na Bledu, o Ribnici in Gorjušah na ^^mhinjskem. L. 1796. je prišel za kaplana in beneficijata k So. ^Mkobu u Ljubljani. Doe leti pozneje je postal gimnazijski učilelj ^B&ov in zgodouine. ^M Francozi, ki so I. 1809. zasedli Kranjsko, so ga napravili ^K gimnazijskega raunatelja, za nadzornika začelnih šol in za ^Efrdjo umelniške in rokodelske šole. Ko so I. 1813. zasedii At>-^Ebijci naše kraje, se /e nadejal sposobni in učeni Vodnik lepih ^MMteljskih mesl na Ijubljanskem liceju. Toda zgodilo se je dru-^Hče. Avstrijski cesar ga je ukazat upokojili. Vodnik, naš \prvi ^mksnik, je bil poslal tudi naš prvi mučenik. Zaradi rodoljubne ^Ksm/ Jlirija oiivljena" so ga bili očrnili na Dunaj, od koder so ^Bt o I. 1815. upako/i/i z 200 gtd. le/ne pokojnine. Zdel se jim /e ^^feoaren, zaupali mu niso mladine, da je ne bi koaril. Da bi sploh mogel žiueti, je delal Vodnik odslej kot pomožen učitelj, kol preuajalec uradnih ukazou, deželnih razglasov in okroinic. Pa ludi s pisateljevonjem se je trudil služiti si kruh. Vkljub nezasluženi nesreči je nosil oeder in krepek sooje breme, ohranil suojo veselo delaonosl in pridnosl do zadnjega 4' Stran 52_________________VRTEC___________ Leto 4Bm hipa. 8. januarja 1819. zvečer ob deoetih se je zgrudil sredi knjf^ žeonega dela zadel od mrtoouda. Pokopali so ga pri Su. KrištofaM o Ljubljani 06 slrani prijatelja Anlona Linharta. Prijatelji so mu postavili I. 1827. grobni spominek z lalinskim napisom. L. 1839. so ga nadomestiti z novim, ki nosi slouenski napis: Ne hčere, ne sino po meni ne bd, dovdlj je spomina; me pesmi poj6. To je žioljenjska [zgodovina prvega shuenskega pesnika, id je bil po izročilu mož, ki so ga poznali, najboljši člouek, izboU ren učilelj, ozoren duhounik, neumoren učenjak, praoa, poštendm kranjska duša, domač, oeder, Ijubezniv in šegao. Pei jezikov /a goooril, pisal in učil; poleg slooenskega je poznal še druge slo oanske jezike. Bil je uešč zgodovinar in starinoslovec, jeziko-slovec in slooničar, dg je sam ueliki Kopiiar [tekmoual ž njim. Bil je naš prvi umetni in zares narodni pesnik. (tz knfižice dr. Pregljeoe: Valentin Vodnik suojemu norodu.)