KRANJ, torek, 18. 1. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek St. 4 LETO XXXV! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jugoslavija žaluje dr .Vladimir Bakarić Pokopali ga bodo danes na zagrebškem pokopališču Miro-goj — Žalne svečanosti po vsej državi — Nenadomestljiva izguba za narode in narodnosti Jugoslavije sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. V ta leta segajo tudi začetki sodelovanja s Titom, s katerim sta ostala do zadnjega iskrena sodelavca in prijatelja, kakršni znajo biti le resnični revolucionarji in graditelji pravičnejšega sveta, sveta oblasti delavskega razreda. Bakarič je sodeloval pri vseh naših najpomembnejših odločitvah, krepko stal na svojih stališčih in grajal nasprotnike našega socialističnega samoupravnega razvoja. Graditelj vstaje v vsej državi in na Hrvatskem je bil, bil udeleženec obeh zasedanj Avnoja, bil član vojaškega in političnega vodstva in tvorec naše državnosti. Opravljal je najodgovornejše državne in partijske dolžnosti in s svojim velikim teoretičnim znanjem ter praktičnimi izkušnjami gradil naš sistem socialističnega samoupravljanja. Strpen je bil v dialogu in oster ter dosleden v uresničevanju demokratično sprejetih odločitev. Zato je bil cenjen in priljubljen med ljudmi ter spoštovan v tujini. Ostaja iskren borec Titove Jugoslavije, eden velikih sinov naših narodov in narodnosti. Velika izguba je njegova smrt, saj bi ga v sedanjem trenutku potrebovali. Vendar nam je zapustil dragoceno dediščino, neusahljiv vir znanja in primerov, kako premagati še tako velike težave. Jugoslavija se dostojanstveno poslavlja od velikega moža, zadnjega iz plejade velikih Titovih bojevnikov, sodelavcev. Za njim žaluje rodna Velika gorica, Hrvatska, za katero je vedno dejal, da je njegov dom, in Jugoslavija, ki je bila zanj domovina. Danes opoldne bodo pokojnega Bakariča zadnjič ponesli po zagrebških ulicah, potem pa ga bodo položili k večnemu počitku na Mirogoju. Zadnje besede slovesa mu bosta izrekla predsednik predsedstva Hrvatske Jure Bilič in predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolić. V imenu nas vseh, ki smo velikega moža cenili in spoštovali ... V nedeljo zjutraj je umrl podpredsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, narodni heroj, junak socialističnega dela in nosilec številnih domačih in tujih odlikovanj, najožji sodelavec predsednika Tita, revolucionar, komandant revolucije in graditelj nove Jugoslavije akademik, doktor Vladimir Bakaric. Skoraj pol stoletja je vztrajal v revolucionarni dejavnosti in pri uresničevanju njenih ciljev, kljub bolezni deloval do zadnjega trenutka svojega ustvarjalnega življenja. Hrvaški narod pa je z Bakaričem izgubil svojega velikega voditelja in organizatorja vstaje ter soustvarjalca povojnega socialističnega razvoja. . Pokojni Vladimir Bakaric se je rodil B. marca leta 1912 v Veliki gorici pri Zagrebu. V hrvatskem glavnem mestu je končal pravno fakulteto in na njej tudi doktoriral. V trideseta leta sega začetek njegovega revolucionarnega delovanja. Leta 1933 je bil Minuli petek so v Kranjski gori ob prisotnosti družbenopolitičnih organizacij občine Jesenice, predstavnikov gospodarskega in družbenopolitičnega življenja Zrenjanina odprli obnovljen počitniški doni Odprtega tipa. Sredstva za izgradnjo so združili družbenopolitična Skupnost Zrenjanina, IPK Servo Mihalj in druge delovne organizacije, ^ domu pa je 60 restavracijskih mest in 120 postelj. — Foto: F. Perdan Kako s samoprispevkom Ljubljana — Sekretariat za informacije skupščine Slovenije sporoča, da bodo zbori slovenske skupščine osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku obravnavali februarja.- Predlog pa naj bi potem obravnavali v drugem letošnjem trimesečju. Sedanji zakon je zastarel; saj velja že deset let. zato ga je treba uskladiti z novo ustavo, novimi predpisi na področju planiranja in praktičnimi izkušnjami. Osnutek med drugim poudarja, da se samoprispevek lahko uvede samo za objekte, ki so v temeljih plana krajevne skupnosti, da samoprispevek lahko samo izjemoma uvaja občina in da je izglasovan, če zanj glasuje nad dve tretjini volilnih upravičencev. Osnutek razširja krog zavezancev plačevanja tudi na osebe, ki na določenem območju nimajo stalnega prebivališča, imajo pa tam nepremičnine, katerih uporabnost bi.se potlej izboljšala. O osnutku zakona bodo kmalu začeli razpravljati v delegacijah. J V SREDIŠČU POZORNOSTI Kako je obdelana zemlja Koliko manj hrane pridelamo v Sloveniji in na Gorenjskem zaradi slabo izkoriščenih kmetijskih zemljišč? Odgovora na to vprašanje ne vemo. Znano je le. da smo lani imeli v republiki 16.569 hektarov neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč v zasebni , lasti. 9.606 v družbenem sektorju in 40.494 hektarov, ki se zaraščajo z gozdom. Skupno torej 65.669 neizkoriščenih obdelovalnih in ne-obdelovalnih kmetijskih površin! Zbrani podatki verjetno niso najbolj zanesljivi, saj v Sloveniji tudi v času računalniške obdelave podatkov nimamo niti približne evidence o kmetijskih zemljiščih. Podatki zemljiške knjige, statistike in občinskih organov se med seboj razlikujejo tudi za tisoče hektarov. Nobena skrivnost ni, daje ob lanski setvi kmetijcem »zmanjkalo« 43 odstotkov ali sto tisoč hektarov njiv, ki pa jih statistika izkazuje. Dodajmo še gorenjski primer. V jeseniški občini so pred desetimi leti imeli 8101) hektarov kmetijskih površin (tako piše v zemljiški knjigi), deset let zatem pa_ so pri prostorskem načrtovanju našteli samo 4500 hektarov. Ni verjetno, da bi v desetletju pozidali ali prepustili zaraščanju domala polovico kmetijskega prostora. V Sloveniji je bilo lani malo neobdelanih zemljišč — površin, s katerih med letom ni bil spravljen noben pridelek. Več je bilo slabo obdelanih, po ocenah strokovnjakov kar 70 odstotkov. Mednje so šteli vse površine, s katerih so kmetje iztržili povprečno manj kot družbene kmetijske organizacije in usmerjene kmetije. V kranjski občini je bilo lani 243 hektarov slabo obdelanega ali izrabljenega kmetijskega prostora. Gre pretežno za zemljišča v hribovskem svetu, ki so v lasti več kot 40 kmetij v krajevnih skupnostih Cerklje, Grad, Šenturška gora, Jezersko, Kokra, Preddvor, Predoslje, Podblica, Besnica in Jošt. V škofjeloški občini so bila slabo obdelana zemljišča ha območju pod Ratitovcem. V tržiški občini so lani imeli dva hektara slabo izkoriščenih kmetijskih površin. Kot razlog navajajo ostarelost kmetov in njihovo zmanjšano sposobnost za kakovostno obdelovanje. V radovljiški občini so našteli 15 hektarov slabo obdelanih in neobdelanih zemljišč v zasebni lasti in 3,5 hektare v družbenem sektorju. Na Jesenicah so v minulem letu obravnavali deset kmetij, na katerih so ugotovili slabšo izrabo zemlje. Govorijo tudi o tisočih hektarih zaraščenih hribovskih pašnikov. Da kmetijski prostor ni povsod popolnoma izrabljen, kaže tudi podatek, da je bilo lani v hribovskem in višinskem predelu Gorenjske 441 »neaktivnih kmetij«. To so posestva z enim ali več hektari kmetijske zemlje in z več kot štirimi hektari gozda, pa ne redijo živine. Ne gre prezreti, da je bila lani kmetijska zemlja v Sloveniji bolje obdelana kot kdajkoli prej, toda z bolj intenzivnim obdelovanjem in boljšo izrabo planinskih pašnikov bi lahko pridelali še znatno več hrane. Držati samo roko nad zemljo, ne pa je tudi obdelovati, ni dovolj. Prav zato postaja vse bolj aktualen tudi 18. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem lahko kmetijska zemljiška skupnost za pet let prevzame upravljanje nad neobdelanimi površinami. C. Zaplotnik Iskra lani uspešna Čeprav pod planom, so bili izvozno nadpovprečno uspešni Sestavljena organizacija Iskra je lani izvozila za 5 odstotkov manj, kot so planirali, vendar je bil porast izvoza še vedno nad slovenskim povprečjem — Tudi za letos planirajo v izvozu velik skok V sestavljeni organizaciji Iskra lani prvič niso izpolnili plana izvoza, vendar so kljub temu še vedno med izvozniki, ki so nadpovprečno povečali rast izvoza. Izvozili so za 5 odstotkov manj, kot so planirali. Vzrokov je več. Vseh nikakor ne morejo valiti na pomanjkanje materialov za proizvodnjo, manjši izvoz je tudi posledica nekaterih notranjih ukrepov, različnih administrativnih motenj, intervencijskih zakonov in podobnih ukrepov, čeprav so bili nekateri nujno potrebni. Do motenj je prihajalo tudi na tujih trgih, saj je znano, da tudi tam trgovina upada. Tudi naročila, ki so jih dobili v zadnjem četrtletju, niso mogla biti uresničena do konca leta in njihov učinek bo znan šele v letošnjem prvem četrtletju. Pokazalo pa se je, da ima Iskra premajhne proizvodne zmogljivosti. Izvoz je namreč vsa leta povečevala od 15 do '20 odstotkov, medtem ko se proizvodne zmogljivosti niso povečevale v takšni meri. Čeprav lani niso izpolnili investicijskega načrta, so kljub temu zabeležili nekaj pomembnih uspehov: odprli so drugo fazo Centra za elektrooptiko, občutno so razširili ljubljanski Iskrin servis in v Mikro-elektroniki so začeli s poskusno proizvodnjo, kjer naj bi že v prvem tromesečju letos začeli delati s polno močjo. Lani so tudi združili slovensko računalništvo in Iskri se je pridru- Jeseniški delegati! Tokrat objavljamo na 4. in na 5. strani povzetke delegatskega gradiva za seje zborov skupščine občine Jesenice. Najbolj pomembno vprašanje, ki ga bodo delegati obravnavali, je predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana razvoja občine Jesenice v obdobju 1981 do 1985 v letu 1983, o kateri je za Glas spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Franc Brelih. Pripravili smo vam tudi informacijo o sklepih minulih sej z delegatskimi vprašanji. žila nova delovna organizacija Iskra — Delta za proizvodnjo računalniških sistemov. To je izredno pomembna proizvodnja-, saj omogoča hitrejše uvajanje računalniške tehnologije z lastnim znanjem in proizvodnjo. Tudi ta organizacija je pozitivno zaključila leto, kljub določenim zastojem v proizvodnji. Lani so v Iskri dosegli" še neki pomemben uspeh. Izvedli so novo organiziranost Iskre-Elektromehanike v Kranju, kjer je zaradi različnosti proizvodnje in velikosti že prihajalo do motenj v upravljanju. Takšna bo tudi politika v prihodnje. Velike enote bodo delili tam, kjer je proizvodno upravičeno, in združevali tam, kjer so za to razlogi. Kajti elektronika kot moderna in perspektivna industrija nikakor ne more biti dokončno organizirana, temveč mora biti zelo fleksibilna, prilagojena raznim zelo naglim spremembam. Če na kratko pogledamo še nekaj številk iz poslovanja, vidimo, da so dosegli planirani celotni prihodek in sicer je znašal 56 milijard dinarjev. Tudi za letos ostaja razvojna strategija ■enaka, velik poudarek je na izvozu, ki naj bi prihodnje leto dosegel 238 milijonov dolarjev, od tega skoraj 149 milijonov dolarjev na konvertibilno področje. Celotni prihodek pa naj bi letos znašal 75 milijard dinarjev oziroma za dobrih 35 odstotkov več kot lani. j g DANES Uradni vestnik KAZALO predpisov in drugih aktov objavljenih v Uradnem vestni ku Gorenjske v ietu 1982 O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 18 JANUARJA 1S& Kljub težavam ugoden poslovni rezultat V Ii.1i.i i>>! c, i i> 1'iiii uium:ifl:ili v iioinsinikanicni inaterialov /:•« n.ih >mih. /.Ta>t i u• d:<** |a nabave. 01) vseh teh težavah p.i plan proizvodnje v celoti izpolnili. Stroški proizvodnje so bili seveda višji, posebej še zato. ker so dobavitelji surovin kljub zamrznjenim cenam z najrazličnejšimi samoupravnimi sporazumi izsiljev ali v išje cene ali so zahtevali plačevanje v devizah in podobno. Prodajali pa so slabše, kot so načrtov ali. Izvoz je bil po planu, manj pa so prodali doma. Zastoj je bil predvsem pri montažnih objektih.Pozna se namreč upadanje proizvodnje v gradlieuišt vu, ki je posledica manjšega investiranja: Tudi v Jelov it i so investirali manj kot pred leti, ko se je podjetje izredno hitro razvijalo. Kl.jub temu menijo, da je bilo lansko let t) inv esticijsko uspešno. Ob večjih naložbah naj omenimo, da sA pognal i žago v Preddvoru, usposobili poslovalnico v Kragujevcu in skladišče gotovih -ki ■ H M I izdeko\ na T).»ti. i\ i. kupili precej -i t ojnt • lani investirali publižn« nov dinarjev. Ko ob začetku leta ocenjujejo težav«-. s I- :il el itni >o se ^popadli lani in ne •ni t. tli llljo- llOO'-k" -i a ,,(!..v kot leta I! !»»■:■,ike padla. \ ■ bodka še v »-dno u. i izvoza. i< .. . se Sel o uba-i 11 i teža-ami. je v : dno t; ..> (len, nižje, kot ~>> jih - •! -itek in ' isti .i .1 oti i ' e. {-akumulacija •ndar je v -.e>t ,tv t .< ulita. se hodi morejo slal>ša. dobit i. čilna k t-dol m » z n iiioi srečevali še le I os. mimo likvidnosti, ki se Kredite je pri bankah težko saj slaba !ik\ idnost ni zna-• /a -Jelovico, temveč :e /ajela > yosjM >st; orbi-no !e ■» odstotka, skupna stopnja po ->a-mouprav nem sporazumu in po odloku bi torej za tako zastavljeni program pospeševanja kmetijstva preveč obremenila bruto osebne dohodke. za katere vemo, da letos ne bodo tako narasli kot lani. .Zato je izvršni svet menil, da bi osnutek odloka o pltsebneui občinskem davku. ki mu let os iz občinskega proračuna ne bo mogoče primakniti toliko denarja kol lani. ne presegel 0.5 odstotka bruto osebnega dohodka. Seveda pa bo zaradi tega treba črtati nekatere postavke iz programa sklada, saj po skupni stopnji (>,H odstotka ne bo dovo!> sredstev. Največ denarja naj bi letos iz -klada za izvajanje intervencij v , kmetijstvu in porabi hrane v kranjškj občini namenili za pokrivanu' razlik v ceni mesa, kar pomeni. da bi več kot polov ico sredstev sklada namenili za regres mesa potrošnikom in za premije, ostala sredstva s>, namenjena vlaganju v pov ečano pridelavo hrane. NAŠ SOGOVORNIK Teodor Kreuzer: * »Združitev Šol ¥>vi predstavlja novo kvaliteto« V jeseniški občini si prizadevajo, da bi že letos združili vse srednje šole v Center usmerjenega izobraževanja — Elaborat je dobil politično podporo - Večja racionalnost učne tehnologije in kadra Jesenice - V jeseniški občini že nekaj časa intenzivno razpravljajo o združitvi sred n iih šol usmerjenega izobraževanja, zato. da bi dosegli na tem področju" vzgoje in izobraževanja boljše rezultate m si za«* zagotovili ustrezen kadeč, ki ga jeseniško gospodarstvo nujno potreb, je Pri tem aktivno dela predvsem sekretar sekretariata za oboo upra vo in splošne zadeve pri skupščini občine Jesenice Teodor Kreuzer. »V jeseniški občini si že nekaj časa prizdevamo za združitev sre* njih šol usmerjenega izobraževanja v center srednjih sol. I r»tem n* vodi več teženj in zahtev, saj si želimo, da.br se sole izenačile v le« smislu, da bi med drugim imele tudi ustreznejso kadrovsko zasedba učenci enake možnosti, racionalnost gospodarjenja pa bi bila boljša. Pri združitvi gre torej za pedagoško poenotenje m enotno ter racionalno uporabo učne tehnologije. Vemo. da so učni kabineti, ki * dobro opremljeni, izredno dragi, zato morajo biti kar najbolje izkon ščeni. Železarsko izobraževalni center je zdaj najbolje opremljen in a smo se dogovorili, da njegove kabinete uporabljajo tudi druge šole. V jeseniški občini imamo že precej časa zdravstveno solo, ki je bila ustanovljena pač zato, ker je jeseniška Splošna bolnica potreboval srednji medicinski kader. Tudi zato je bila dobrosla, ker zaradi tež* industrije dekleta in žene težko najdejo ustrezno zaposlitev m možne sti šolanja. Zdravstvena šola je prerasla v regijsko m celo v slovenske srednjo šolo, razvoj zdravstva pa je že dosege visoko razvojno sto? njo zato potrebe po zdravstvenem kadru nekoliko stag^nirajo. Druge pobude za združitev izhajajo iz tega. ker zakon o usmerje nem izobraževanju pravi, da mora imeti so a za ustanovitev tri para lelke Na Jesenicah sta dva dislocirana oddelka m ugotavljamo, da rajo občine, ki niso središča regij ali republik vedno znova dokazovat-da so upravičene do šol na svojem področju. Jesenice imajo-se desetič tja dobro razvito srednje šolstvo in vs. delovni ljudje in obcam si že! o da se šole obdržijo, nikakor Pa ne, da bi se ukinile. Vehka škoda w bila za vse gospodarstvo in razvoj, ko zdaj srednjega šolstva v sedar. novi obliki in vsebini ne bi več imeli. Tako se pojavlja vprašanje obste ja dveh dislociranih oddelkov. Vprašanje izobraževanja ob delu, vprJ lan je odmiranja splošne, pedagoške in ekonomske gimnazije. Pri tem ne gre le za socialno varnost pedagoškega kadru, probio ie treba osvetliti in tudi obravnavati kot celoto, saj Jesenice \e lezarna. Med samim pedagoškim kadrom je pr. združitvi nekaj odpc ra. ki pa nikakor n« smiseln in umesten, saj vendarle gre za radona!! ZaC,"l7de lal^smo ela^^ žit vi, ki so ga podprle družbenopoiiu čne organizacije in vsa družbenopolitična skupnos , tako da naj bi bi 2 februarja referendum, 1. aprila pa naj b. pnslo do zdruzitve. S te* bi dosegli nadaljnjo kvaliteto usmerjenega izobraževanja na Jeseni cal in pri Železarsko izobraževalnem centru zgradil, prizidek. Tak. bi na eni lokaciji združili šolstvo, s tem, da bodo za vse učence n* boljše možnosti proizvodne prakse.« _D. Sedej Slovenci na Koroškem Brez velikih pričakovanj , I - 1 .....i.. ili.'/l'llll Po skoiaj triletnem premoru se bodo JI. januarja na Dunaju predstavniki koroških Slovencev spet srečali / zveznim kanclerjem Kreiskvm. Zastopniki Sloveneev .-o se že pogovarjali z visokimi uiadniki kanclerslva in menijo, da od pogovora »na vrhu« ne gre pričakovali bistvenih premikov, vendar takšnih pogovorov vseeno ne gre podcenjevati. Očitno gre na Koroškem za nov pritisk na manjšino. Zadnji razgovori Slovencev z deželnim gla- varjem VVaguerjem niso dali pričakovanih iv/ultatov. Vse skupaj je izzvenelo kot siljenje Sloveli tev v sosvete.* kar pa naša narodnostna skupnost zavrača ker bi bil to dokaz, da i« položaj manjšine vzoren in tla se Slovenci nimajo nad čem pritoževati, saj je njihova zaščita med drugim tudi draga. Pritisk na Slovence se kdaj spreminja tudi v grožnje m podtikanja. Tako je bilo na primer slišati lažne očitke, da dobivajo Slovenci iz matične domovine ogromna sredstva za de- lovanje. deželni glavar jv tVh zagrozil Slovencem s tako m«-novano »tretjo silo«, ki jih N spravila v red in ljudi ila EUr, priložnost za gonj«> si<- vence. Spotaknila se je ,»!> ; učbenike na slovenski ginina/^ ki so menda v nasprotju nbvanii avstrijske družben^ un ditve. Končno se je ug«>tt>vilo, ^ le za učbenike slovnive, fu' in kemije. -J. Košu*- gre ki Besedo imajo sekretarji komitejev OK ZKS Bitka predvsem na gospodarskih tleh Marjan Bizjak, sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič: »Bitka za nemoteno proizvodnjo in za 180-od-stotno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom je v nizu drugih zahtevnih nalog s področja gospodarstva ter organizacijske in idejne krepitve zveze komunistov osnovno izhodišče dela tržiških komunistov v tem letu.« Tržič - »Na pragu novega leta tržiški komunisti ugotavljamo, da program našega dela, ki ga zdaj pripravljamo, v tein letu ne bo vseboval bistvenih novosti, ampak bo še naprej slonel predvsem na zaključkih partijskih kongresov in sklepih ol>eh centralnih komitejev.« je v uvodu povedal Marjan i ž um Bizjak, sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič. »V prvem planu prizadevanj bo vsekakor bitka za nemoteno pto-(Mlnjo. Lani smo bili kljub veli-težavam na tem področju dokaj uspesni. saj do pomembnejših zastojev v združenem delu ni prihajalo. Zato upam. da bomo tem nalogam kos tudi letos. Druga zahtevna naloga je seveda izvoz. Letos moramo doseči 18P-odstotno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom, kar prav gotovo ne bo lahko. Zlasti, ker so tradicionalni tržiški izvozniki, k »t Peko. Zlit in BPT, že doslej izkoristili domala vse možnosti. Več spodbude pa bodo potrebovale manjše organizacije združenega dela, ki bi lahko izvažale, a zaradi različnih vzrokov niso, največkrat zaradi manjšega dohodka oziroma je njihov delež izvoza preskromen.« »Tržiško gospodarstvo nikakor ne bo smelo zapostaviti tudi tehničnega in tehnološkega razvoja,<< je nadaljeval Marjan Bizjak, >;ki ga še toliko bolj nareku je .zaspanost' v preteklih letih. Naložbe so resda omejene, vendar bomo vsaj za program preusmeritve V Bombažni predilnici in tkalnici ter za razširitev proizvodnje \ Zlitu morali napeti vse sile ii^ ju ob politični podpori uresničiti. Vsa vlaganja pa bodo seveda slonela na stvarnih možnostih, predvsem na lastnih in združenih sredstvih.« Marjan Bizjak se je dotaknil tudi kadrovske politike, ki jo bodo morali v tržiški oličini obra navali drugače kot doslej. »/Število nezaposlenih pri nas sicer še ni zaskrbljujoče,« j<- dejal. »vendar bomo morali posvetiti več pozornosti zlasti mladim, ki zaključujejo šolanje. Vsem štipendistom bo tuba zagotoviti delo. četudi »prva za kakšno stopnjo manj zahtevno od njihove izobt az.be.« X) organizacijski' in idejni krepitvi zveze komunistov ie Marjan Bizjak takole «rekel: »Pogoj /.;< uspešno delo so vsekakor aktiv ni in usposobljeni člani, ki se v osnovnih organizacijah, kjer delajo in žive, vključujejo v reševanje problemov po samoupiavni poti. Trenutno se odvijajo priprave na programske konference, na katerih bodo osnovne organizacije med drugim ocenile tudi dosedanje delo in usposobljenost posameznih članov, s tem v zvezi sprejele ukrepe, tako da bo čim manj tistih, ki stojijo ob st rani.« Težave, v katerih smo se znašli, so prav gotovo velika preizkušnja za vse komuniste. Kljub temu je v tržiški oličini zanimanje za sprejem v zvezo komunistov zlasti med mladimi razmeroma veliko, kar priča, da kriza gospodarstva ni tudi kriza partijske organizaei j*, * sprotno, zaupanje vanjo se Vs» 1 krepi. »Sev eda pa nas na podu*, ju t' organizacijske kot iilejnv ff zveze komunistov čaka š*. v nalog. Ob različnih ohtikah L^ ževanja in usposabljanja čla* bomo morali poživiti delo v n<* telili osnov nih (H'gunuat'i* Predvsem v manjšin, kol i,a (trr „h Brezjah, v Jelendolu Ul s, njuh, kjer so člani večuujina -kojenci. je precej težav. boino tako, «la homo vanje 4 sadili' nekaj kommustm u „snovnih organizacij jih način številčno okrepili in \s .^ko poživili n jihovo delo,« •Drug problem tiči v pcMnan> vi samoiniciativnosti dela u.,,h osnovnih organizacij. vtv je čakanja, kaj bo pi<š> , ha'« i*' (ll'iul VTaiii»n Bi Zlasti v združenem delu * prt -I V K C „fflrTli komunisti posvetit, ......... mjili v? ^^ zornosti leševanju notranjih sani in torišče svojegad*!« samoupravnih organih. \ t- „ifii načrtujemo v nekaterih lovnih organizacijah z več u > organizacijam' akcijske ^ kot stalne ohlike dela.. H-Jelovi nuni lerenii »v TOREK, 18. JANUARJA 1983_______________________________________________________ RADOVLJICA Rekonstrukcija ceste Bohinjska Bela — Soteska Skupina delegatov za zbor občin in za zbor združenega dela iz radovljiške občine je na oktobrski seji republiške skupščine zastavila delegatsko vprašanje glede rekonstrukcije ceste Bohinjska Bela—Soteska DELEGATSKO ODLOČANJE 3. STRAN O V letu 1977 so bila pričeta dela na rekonstrukciji ceste Bohinjska Be-la-Soteska, z namenom, da se nova cesta izogne ozkim grlom v vasi ^Bohinjska Bela, ki onemogočajo prevoz večjih tovorov do delovnih organizacij na območju Bohinja. Dokončna rekonstrukcija je bila Vključena v samoupravni sporazum O temeljih plana republiške skupnosti za ceste za obdobje od 1981 1985 z vrednostjo del 110 milijonov dinarjev in jo prevzela tudi Občina Radovljica v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 -1985. Republiška skupnost za ceste je kot investitor v omenjeno rekonstrukcijo po izjavah nadzornega Organa investirala cca. 70 milijonov dinarjev, vendar je z deli prekinila V letu 1981. Za dokončanje investicije je po oceni in potrjenem projektu, po dejanskih cenah potrebnih oceni republiške skupnosti za ^e*teše 150 milijonov dinarjev. V osnutku aneksa samoupravnega Sporazuma republiške skupnosti za vfeste o temeljih plana za obdobje 1981-1985, s katerimi smo seznanjeni ni konkretno opredeljno dokončanje investicije. Občani predvsem pa delovne organizacije z območja Bohinja stalno opozarjajo na probleme, katere Jim ^adaja nerešena cestna povezava 'onemogočen dostop z večjimi tovornimi vozili do LIP v Bohinjski Bistrici, onemogočen prevoz s tovornjaki GG), hkrati pa ugotavlja, da paradi nedokončane rekonstrukcije ^že neizkoriščena družbena sredstva, ki so bila v objekte že vložena. Pričakujemo odgovor republiške Skupnosti za ceste, poleg tega pa Zahtevamo tudi konkretne opredelitve do omenjenega problema v spremenjenih planskih dokumentih Republiške skupnosti za ceste. Na takšno delegatsko vprašanje je Republiška skupnost za ceste posredovala naslednji pismeni odgovor. V delegatskem vprašanju so pravilno opredeljeni podatki tako glede porabljenih sredstev v vrednosti 'O milijonov dinarjev za doslej izve <3 ^ i Cjia dela pri rekonstrukciji omejenega odseka, kakor glede predvi- ^nih sredstev v višini 110 milijonov narjev v srednjeročnem planu >elo sodnika prekrške iDelegati vseh treh zborov so obravnavali in sprejeli poročilo o delu l^\inika za prekrške v preteklem ^ Ob tem so sprejeli še več skle-^^V. Zaradi povečanega pripada V^riev in še vedno precejšnjega šte-l^a nerešenih zadev bodo do konca ^^oSnjega leta obdržali sedanjo za-^^Srio sistematizacijo treh sodnikov prekrške. Konkretizirajo naj se krajevnih skupnosti in delov-h organizacij pri preprečevanju j pogostejših kršitev , kot so pro-V^tni prekrški, kršitve javnega reda podobno. ti^^odnik za prekrške naj še poveča Zadevanja za zmanjšanje za-J^^ankov in odpravi primere zasta-V^/ih zadev iz subjektivnih razlogov, v* iN bolJ naJ racionalizira admini-^tivno delo ter začne z uvajanjem 5>^V'ializacije sodnikov za posamez-področja prekrškov. Selektivno zaostri kaznovalno politiko za V ž beno najpomembnejše prekrške ^ povratnike. Prouči naj možnosti ^ V^zovanja dela v gorenjski regiji upravo inšpekcijskih služb za rv^njsko; 01>čipski upravni organi «aJ s sodelovanjem vodje orga-K^k^ira za kaznovanje prekrškov zago-iS_ ijo nujno potrebni prostor za ne-delo. Delegati zbora zdru- ---- ------ - ... lOV^ega dela so naročili, naj se >o-^^Uo dopolni s podatki o števdu krškov in zadev v drugih občinah, wV^gati zb°ra krajevnih skupnosti so med sklepe še zapisali, naj svet sodnika za prekrške, ki U H? P° zakonu preneha funkcija sod-JK^N* 30. junija letos, za čas do tj^^kojitve, ko bo prejemal z določeno nadomestilo, z 1981—1985 za dokončanje oziroma nadaljevanje del. Strokovna služba republiške skupnosti za ceste je skušala zagotoviti kontinuiteto del in pridobila Geološki zavod Ljubljana, ki je bil pripravljen kreditirati in izvajati pilotno steno na odseku Obrne, ki predstavlja ključni objekt za nadaljevanje del. Izvršilni odbor republiške skupnosti za ceste je na svoji 74. seji v mesecu septembru 1981 odobril najetje kredita v vrednosti 15 milijonov dinarjev, vendar pa do sklenitve izvajalske pogodbe ni prišlo, ker strokovna služba ni uspela pri-'dobiti avala banke. Prav tako je izvršilni odbor na 79. seji v marcu 1982 glede na kritično finančno situacijo sprejel sklep, da je potrebno takoj ustaviti gradnjo vseh investicijskih objektov in ves dotok sredstev preusmeriti v plačilo obveznosti iz. naslova rednega vzdržev anja in plačilo anuitet. Povsod tam pa, kjer so na razpolago lokalna sredstva se dela na novogradnjah lahko nadaljujejo v okviru lastnih sredstev. Izvršilni odbor je na 80. seji maja 1982 zavrnil tudi predlog za najetje dodatnega kredita v znesku 6 mili- DOGOVORILI SMO SE Delegatska vprašanja ga je nudil Geo-katerim hi bilo celotno pilotno da bi uspelo pri-prvotni kredit v jonov dinarjev, ki loški zavod in s možno realizirati steno. Tudi v primeru, dobiti aval za znesku 15 milijonov dinarjev, dela v zmanjšanem obsegu ekonomsko ne bi bila upravičena, ker bi se znaten del sredstev porabil le za selitve in instaliranje naprav. V pripravi rebalansa srednjeročnega plana 1981 —1985, ki naj bi glede na dosedanje ukrepe zagotavlja! le sredstva za enostavno reprodukcijo, ki pa ne zajema iz naslova investicijskega vzdrževanja tako, dti niso podani v bližnji prihodnosti pogoji za nadaljevanje del. Na 10. seji zbora združenega dela je konferenca delegacij 43. okoliša z as t a i 'i I a i praša nja: • Kakšne aktivnosti skupščina občine načrtuje v zvezi s spremembami občinske resolucije glede na bistvene odmike od republiške resolucije in republiškega dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter kako ravnati v združenem delu? • Konferenca delegacij meni, da bi bilo smotrno ukiniti takoimeno-vane »nagrade« voljenim in imenovanim funkcionarjem v vseh sredinah. Nagrade naj bodo res nagrade, skromne in z njimi naj se dejansko izreka zahvala in priznanje za delo, ne pa da se samoupravne funkcije »plačujejo«. Tako zbrana sredstva gredo v desetine milijonov, ki bi jih lahko bolje porabili, če ne drugje, v humanitarne namene. Nagrade pa naj bodo skromne, v obliki knjižnih daril. • Gradivo bi morali dostavljati načrtneje, v skladu s programom posameznih zborov skupščine, s čimer bi prihranili denar in izboljšali kvaliteto delegatskega dela. K drugemu vprašanju je sekretar občinske skupščine Anton To/nun dal pojasnilo, da voljenim funkcionarjem skupščine med letom ne izplačujejo potnih stroškov, refundiraj o jih na koncu leta r obliko tctko- imenovane nagrade. • Delegat zbora združenega deta Markelj pa je postavil vprašanje, zakaj v organih krajevnih skupnosti zaposlujejo honorarne delavce, in ne šolanih. nezaposlenih mladih ljudi. Načrti ribiških in lovskih družin zako-„ »jf- Ufl soglasjem, razporedi začasno V»ijtrezna dela in naloge. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali srednjeročne načrte ribiških m lovskih družin, ki so jih predlagale lovske družine in Zavod za gojitev divjadi. Triglavski narodni park Triglav Bled in ribiške družine radovljiške občine. Predhodno jih je obravnaval izvršni svet, ki jih je sprejel s pripombo, da naj ribiška družina Bled uskladi načrt v tistem delu, ki se nanaša na program sanacije blejskega jezera. Delegati so v celoti potrdili lovsko gospodarske načrte 1980—1985 lovskih družin Bohinjska Bistrica, No-menj, Stara Fužina, Begunjščica, Jelovica, Kropa, Zavoda za gojitev divjadi in Triglavskega narodnega parka Triglav Bled. Lovsko gospodarski načrt lovske družine Bled so sprejeli s pripombo, naj inšpekcijske službe ugotovijo, kakšen je dejanski stalež muflonov. Potrdili so ribiško gojitveni načrt ribiške družine Radovljica v celoti in ribiške družine Bled s pripombo naj ribogojnica Bled deluje na sedanji lokaciji, dokler ne bo rešeno vpra- Sprejeti odloki Delegati vseli treh zborov so sprejeli predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb radovljiške občine v letošnjem letu. Soglasje so dali k samoupravnim sporazumom in statutu občinske stanovanjske skupnosti in skupnosti požarnega varstva Radovljica. Sprejeli so odlok o ustanovitvi in delovnem področju komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ter odloke o ustanovitvi komisije za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, odbora za proračun in finance in odbora za družbeno planjranje. šanje Mišce, potem pa bo treba določiti novo lokaci jo za ribogojnico. Delegati pa so pooblastili izvršni svet, da sprejme sporazume o dodelitvi lovišč. V razpravi na zboru združenega dela je delegat Gozdnega gospodarstva Bled posredoval pripombo, da je stalež muflonov v lovski družini Bled večje od 70 in ga je treba znižati za 50 odstotkov, ker povzročajo veliko škodo. Predstavnik ribiške družine Bled je povedal, da bi izločitev ribogojnice Bled iz ribiško gojitvenega načrta ribiške družine Bled imela nepredvidene posledice, saj bi preprečila nadaljnje vlaganje mladic v Savo, izpadel bi prihodek od ribiških kart, Sava pa bi ne bila izkoriščena niti v taki meri kot je sedaj. Predlagal je, naj ribogojnica na Bledu deluje, dokler ne bo rešena usoda Mišce, z umaknitvijo lokacije na Bledu pa bi morali določiti novo lokacijo za ribogojnico. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica predlagala, naj se ustanovi tudi ribiška drtžina Bohinjska Bistrica. Delegacija je menila, da je treba zmanjšati odstrel divjadi ter opozorila na spor med lovskima družinama Bohinjska Bistrica in Podbrdo. Delegacija krajevne skupnosti Ljubno je menila, da se v načrtih prikazuje premajhno število divjih prašičev in muflonov in da ti povzročajo veliko škodo. Zbor krajevne skupnosti tudi nima nobenega vpliva na lovske družine, ki imajo lovišča na območju občine, sedež pa v drugih občinah. Delegacija krajevne skupnosti Bled pa je predlagala, da je načrte lovskih družin potrebno vskladiti z režimom v Triglavskem narodnem parku. Poročevalka je pojasnila, da se bosta občini Radovljica in Tolmin morali dogovoriti o določitvi meje lovišča lovske družine Bohinjska Bistrica. Odstrel števila divjadi ugotavlja lovska inšpekcija. • Na 10. seji zbora krajevnih skupnosti je krajevna skupnost Lan-covo predlagala, da popravijo avtobusni vozni red tako, da bo avtobus iz Radovljice proti Kropi odpeljal ob 15.15 in ne ob 15. uri. • Krajevna skupnost Gorje je zaradi težav pri oskrbi s kurjavo predlagala, naj krajevne skupnosti pripravijo sezname gospodinjstev, ki potrebujejo drva, pri čemer naj iz-vzamejo lastnike gozdov. Z Gozdnim gospodarstvom naj še uredi dobava 3 prostorninskim metrov drv na gospodinjstvo. Uredi naj se dostava premoga na železniški postaji Lesce in Bled in ukine dostava iz Nakla, saj prevoz na takšni relaciji zaradi majhnih kamionov in pomanjkanja bencina ni sprejemljiv. Na gospodinjstvo naj se zagotovi vsaj 3 tone kvalitetnega premoga ali 5 ton slabšega. Za kurilno olje, nafto, plin in elektriko naj potrošniki naročila še naprej urejajo z dobavitelji Petrol. INA in DES. Vse podrobnosti v zvezi s spredlaganimi ukrepi naj izdelajo občinske strokovne službe. Delegatsko vprašanje so posredovali občinskemu izvršnemu svetu. • Krajevna skupnost Kropa je ponovno vprašala, kaj je s pop, u vtlom ceste Radovljica —Kropa, saj bo ob večjem snegu zaprta, ker je ne bodo mogli splužiti, saj se tudi asfalt dviguje. Vprašanje so posredovali pristojnemu organu. Delegacija krajevne skupnosti Srednja Dobrava, kdo je upravljalec ceste, pa naj vprašanje pošlje komunalni skupnosti. Ozdravitev blejskega jezera Delegati vseh treh zborov so sprejeli informacijo o poteku sanacije blajskega jezera s predlaganimi usmeritvami. Zadolžili so komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, da pripravi osnutek družbenega dogovora o skupnem programiranju, planiranju in uresničevanju sanacije blejskega jezera, do 15. marca letos. Zadolžili so komisijo, da pripravi program sanacije jezera v letošnjem letu. Delegati so sprejeli tudi dopolnitve, ki jih je ob obravnavi poročila o sanaciji blejskega jezera dal izvršni svet. Obveznice cestnega posojila Delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine so preložili obravnavo predloga dodelitve sredstev obveznic cestnega posojila v letu 1982 in 1983. Izvršni svet je namreč predlagal, da se občinski komunalni "skupnosti dodeli 300 tisoč dinarjev, za sofinanciranje kanalizacijskega. kolektorja Doiiica in občinski izobraževalni skupnosti 1,22 milijona dinarjev za popravila in vzdrževanje osnovnih šol. V letu 1983 pa naj bi sredstva namenila v celoti za soviaganja- v modernizacijo rudnikov, kolikor ne bi bilo mogoče zagotoviti potrebnih sredstev iz proračuna. Delegati so menili, da je gradivo nejasno in nepopolno. Delegati krajevnih skupnosti Lancovo, Kropa in Gorje pa so dejali, da bi sredstva morali nameniti za popravila oziroma vzdrževanje cest. Uporaba stavbnih zemljišč Delegati so sprejeli odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegacija krajevne skupnosti dobila odgovor na zastavljeno vprašanje, da po novem protokolarni objekti niso več oproščeni plačikt nadomestila. Krajevno skupnost Lesce je zanimalo ali je možna oprostitev plačila za tiste občane, ki so za zgraditev objektov dali samoprispevek, krajevno skupnost Ljub- no pa, če so objekti krajevnih skupnosti lahko oproščeni plačila nadomestila. Poroč »valeč je pojasnil, da so oprostitve opredeljene v 8. členu odloka, glede objektov krajevnih skupnosti pa je vprašanje treba reševati s komunalno skupnostjo. Pojasnil je še, da bo odlok začel veljati 1. aprila letos, ko bo sprejet novi zakon o upravljanju in razporejanju s stavbnim zeml jiščem. Črne gradnje Delegati vseli treh zborov s'O zavrnili pobudo občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja Če bi na podlagi predlaganih tez spremenili 'o^ok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, bi se število takoimenovanih črnih gradenj, ki jih je treba odstraniti zmanjšalo za dve tretjini. Med razlogi, da že doslej niso bile odstranjene so bile kadrovske težave upravnega organa, v zvezi z njihovih odstranjevanjem pa je bilo prisotnih več dilem, stroški za odstranitev črnih gradenj pa so veliki. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegacija krajevne skupnosti Brezje menila, da bi upravni organi in inšpekcijske službe morale že prej ukrepati, da se objekti ne bi gradili, saj so imeli zakonsko podlago že leta 1979. Delegacija je želela tudi-jmena črnogradite-ljev. Delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Be}a je predlagala, da informacija ni popolna in naj se dopolni z imeni črnograditeljev. Doda-la je, da so vsi vikendi na planini očitno črne gradnje. Eden od vikendov je pred meseci pogorel, vendar je zdaj lastnik dobil dovoljenje za obnovo, zato delegacijo zanima, kako je to mogoče. Prav tako v informaciji ni nobene opredelitve za vikende, zgrajene na Belski planini iz živinskih staj in senikov, zato delegacijo.zanima, ali je sprememba namembnosti dopustna. Poročevalec je pojasnil, da so bili seznami črnograditeljev že dani. -Na zasedanju zbora združenega dela je delegacija Verige menila, da zaradi neopravljenega dela ne kaže spreminjati odlokov. Jaka Re-pinc se je zavzel za dopolnitev informacije s spiski 39 lastnikov vikendov, ki naj bi jih porušili. Andrej Golčman je pojasnil, dr. je odstranitev teh objektov, ki so že dokončno zgrajeni in težko dostopni, povezana z veliki stroški iz proračuna, saj jih lastniki sami prav gotovo ne bodo porušili. Stroški za odstranitev enega objekta znašajo od 150 do 400 tisoč dinarjev. Seznami črnograditeljev so bili dani delegatom prejšnjega mandata. S prekvalifikacijo objektov bi lažje uresničili tisto, kar so sposobni. Janez Smole pa je pojasnil, da s spremembo odloka črnih gradenj ne bi legalizirali, znižali bi le število črnih gradenj za odstranitev. GLAS4. STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 18. JANUARJA III JESENICE D( DGOVO Rl M OS E Obratovalni čas trgovin Delegati zborov bodo na prihodnji seji razpravljali tudi o osnutku odloka o dopolnitvah odloka o obratovalnem času v organizacijah združenega dela s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v jeseniški občini. Odbor za trgovino pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko si že nekaj časa prizadeva, da bi poenotil obratovalni čas prodajaln na področju- Gorenjske. Tako je lani pripravil predlog samoupravnega sporazuma o enotnem poslovnem času ter samoupravnega sporazuma 9. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice bo v ponedeljek, 31. januarja ob 16. uri v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice DNEVNI RED: — potrditev zapisnika/a uit*siiite\Hniu družbenega plana razvoja olx'ine Jesenice v obdobju IflHl — l(tfi) v letu UMU — predlog odloka o proračunu oU'ine -Jcse-nice za leto Hto.f — predlog dogovora <> uresničevanju nalog razvoja teritorialne ohranil**, ki so skupnega pomena /a obrambo Sli Slovenije v obdobju IMCHo lf*-~> — predlog programa tlela zborov sku|jščine olrine Jesenice za leto 198-1 in pei i«Kli< -ni delovni načrt z I sirov skupščine oličine -Jesenice za prvo tromeseč' je IfMt-'l — osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispev ku — delegatsku vprašanja 9. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice bo v ponedeljek, 31. januarja ob 16. uri v sejni dvorani zdravstvenega doma Jesenice DNEVNI RED: potrditev f.apsmika zadnje seje pretilog resolucije o izvajanju družbenega plana razvoja obe i ne -Jesenice v obdobju I!I81 do 1 !»«•"> v letu IHH.i pretilog odloka o proračunu ob ine-Je-jesenice za leto 1!>HI( pretilog dogovora o uresničevanju nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so sku|>-nega pomena za obrambo SK Slovenije v obdobju lHHJ do lf>K."> pretilog programa dela zlsirov skup ščine občine Jeseniie za leto lf*8l in periodični delovni načrt zborov sku|)ščiiie oU'ine Jesenice za prvo tromese«"ie I9«;{ osnutek zakona o spremembah in dopolnit vah zakona o samoprispevku pretilog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v ols'ini Jesenice predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča osnutek (Klloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem času v organizacijah združenega dela s peje — pretilog resolucije o izvajanlu družbenega plana razvoja oU ilic Jesenice v ob dohju I«K1 - 1!»*.") v letu I !>*■'! — pretilog odloka o proračunu ob ilic Jesenice za leto I — pretilog dogovora o uresničevanju nalog razvoja teritorialne obrambi. ki-so skupnega pomena za obiainboSIt Slovenije v obdob ju l!»Kldo l!l*f> — pretilog programa dela zborov skupščine oličine Jesenice za leio iu periodični načrt zborov sku|*ščiite ob'iiie -Jesenice za prvo tiotnesečje lWH;f — osnutek zakona o spremembah in tlopol-nitvah zakona o s»ino|iris)N'vku — pretilog odloka o urejanju, vzdrževanju m varstvu zeleniti |s»višin v ob iui -Jesenice — predlog odloka o nad.aiieslitu za upo-rabo stavbnega zemljišča — osnutek odloka o spremembah in dopolnil vah odloka o obratovalnem času v organizacijah združenega dela s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v ob'ini — pretilog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, spremembe kulture in gradnje na območju predvidenega zazidalnega načrt;* bog. centralnega ob morja in obmot ja H I I v Kranjski gori — predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, spremembe kulture 111 gradnje na obino«'ju predvidenega zazi--dalnega načnaS I t Hlejska Dobrava — delegatska vprašanja o minimalnem poslovnem času v organizacijah združenega dela s področja trgovine na Gorenjskem ter ju posredoval tudi izvršnemu svetu jeseniške občine. Novi obratovalni čas bi lahko bistveno pripomogel k izboljšanju rezultatov gospodarjenja trgovine na drobno, tem da bi se stroški poslovanja zmanjšali, produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja pa bi se izboljšale. Na večji dohodek bi vplivala tudi boljša postrežba kupcev, saj bo ob konicah lahko zaposlenih več prodajalcev. Ker na novi delovni čas postopoma prehaja vse gospodarstvo, se vplivi tega odražajo tudi v kasnejših dnevnih dobavah osnovnih življenjskih artiklov, kar pomeni, da trgovina kot del gospodarstva ne more še naprej poslovati po že ustaljenih načinih. In ne nazadnje je prihranek na energiji ter vključevanje v splošna stabilizacijska prizadevanja naše družbe narekovala spremembo doslej veljavnega samoupravnega sporazuma. V času zimske in letne turistične sezone poslujejo vse prodajalne z neprehrambenim blagom v Kranjski gori od 8. do 20. ure; trgovine s prehrambenim blagom poslujejo v času sezone od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure; v času sezone trgovine s prehrambenim blagom poslujejo v sobotah od 7. do 20. ure in v nedeljah od 8. do 11. ure. Prodajalne trgovskih dejavnosti na območju občine Jesenice ob sobotah poslujejo od 7. do 12. ure; prodajalne s prehrambenim blagom na Jesenicah uvedejo za sobote popoldansko izmenično dežurstvo. Med drugim so v Mojstrani in Ratečah prodajalne zaprte vsak ponedeljek, osnutek odloka pa tudi natančneje opredeljuje delovni čas ostalih prodajaln. Sprememba zakona o Izvršni svet skupščine Slovenije je izoblikoval osnutek zakona, ki ga bodo zbori republiške skupščine obravnavali 9. februarja letos. Ker spremembe prinašajo bistvene novosti, je predsedstvo občinske skupščine Jesenice odločilo, da osnutek zakona uvrsti na dnevni red 9. seje zborov skupščine občine Jesenice. Namen predlaganih dopolnitev in sprememb zakona o samoprispevku je uskladitev z novo ustavo, sprejeto po uveljavitvi zakona o samoprispevku in z novimi predpisi o družbenem planiranju in ureditvi nekaterih v zakonu nerešenih ali nejasno rešenih vprašanj. To so predvsem: opredelitev področja in omenitev območja, za katero se samoprispevek lahko uvede, razširitev kroga zavezancev ter razna vprašanja glede uvedbe referenduma in glasovanja. Členi uvajajo pomembne novosti, tako obvezno upoštevanje Varstvo zelenih površin Predlog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih občine Jesenice natančneje določa pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti na področju urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin. Določa pravila ravnanja delovnih ljudi in olxanoy, kt bodo brez dodatnih finančnih sredstev osnova za uveljavljanje povečane skrbi družbe do zelenih površin kot pomembnim delom okolja. Predlagatelj je ob pripravi predloga odloka proučil pripombe zbora krajevnih skupnosti in zinila združenega dela in ugotovil, da propotn-be glede označevanja zelenih površin ni mogoče upoštevati, medtem ko se vprašanja financiranja razrešujejo s planskimi dokumenti samoupravne komunalne skupnosti na osnovi zakonodaje s področja družbenega planiranja in komunalne dejavnosti. Pač pa je predlagatelj upošteval pri pripravi predloga pripomlte st at ut arne komisije. Namen urejanja, vzdrževanja in varstva zelenih površin v naseljih je zlasti v uveljavljanju boljših pogojev za bivanje iu rekreacijo delovnih ljudi in občanov, v zavarovanju stanovanjskih naselij preti hrupom, pred onesnaževanjem zraka in pred drugimi škodljivimi vplivi prometa in industrije, v zavarovanju zemljišč pred klimatskimi in drugimi vplivi in v lepšem videzu naselij in ohranitvi pokrajinske kvalitete. Proračun občine Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice bodo razpravljali tudi o predlogu odloka u proračunu oličine Jesenice za letos. Predlog odloka je sestavljen na osnovi določil zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, temelji pa tudi na predlogu občinske resolucije za letos, na resoluciji Slovenije ter novem zakonu o davkih olxanov. Dovoljen obseg splošne porabe v občini Jesenice znaša 12."> milijonov dinarjev, kar je za okoli 10 odstotkov več kot lani in je za milijon 27().(X><) dinarjev nižji kot v osnutku odloka. Tako imajo proračunski po- . rabniki manj sredstev in proračunski izdatki, ki se štejejo v dovoljen obseg, znašajo 122 milijonov 934.000 dinarjev. Planirajo, da bodo za namene, ki se ne štejejo v splošno porabo kot so blagovne rezerve, kompenzacije, vlaganja v kmetijstvo -namenili 21 milijonov 341.000 dinarjev, od tega 6 milijonov na nivoju Slovenije. Tako znaša celoten ohseg proračuna 144 milijonov 275.000 dinarjev, kar je še vedno izpod nominalnega obsega iz lanskega leta, vendar za 5 milijonov dinarjev več kot v osnutku proračuna. V celoti se med drugim ukinja posebni občinski davek na promet proizvodov in se za enak odstotek — 3 odstotke - poviša republiški davek na promet proizvodov. Prepoved prometa z zemljišči Da se omogoči izdelava potrebnih zazidalnih načrtov za nekatera območja jeseniške občine — centralni del Kranjske gore, območje naselja Log ter Blejske Dobrave — in zagotovi smotrna in urejena izgradnja stanovanjskih in drugih objektov je komite za urejanje prostora in varstvo okolja pripravil osnutka odlokov o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije ir. gradnje na teh območjih. Komite je pri tem izhajal iz negativnih izkušenj, na katere opozarja tudi javno pravobranilstvo, da je potrebno zemljašča, ki se določijo za gradnjo, pravočasno zavarovati pred spekulativnim prometom in s tem v zvezi z zakonom, omogočiti pridobivanje zemljišč ob enakih pogojih vsem občanom. samoprispevku programov in razvojnih planov krajevnih skupnosti, pri uvajanju samoprispevka. Samoprispevek se praviloma lahko uvaja le za območje krajevne skupnosti ali dela njenega območja. Prav tako naj bi samoprispevek uvedli za zavezance, ki nimajo stalnega bivališča na območju, za katero se uvaja samoprispevek, imajo pa tam nepremičnine, katerih uporaba se bo izboljšala zaradi predvidene gradnje. Razen tega se z aktom o uvedbi samoprispevka pooblasti pristojni organ krajevne skupnosti, da v primerih, ko se samoprispevek uvaja za več- let, lahko v naslednjih letih valorizira zneske samoprispevka v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen minulega leta. V razpravi so se menili tudi o uvedbi dvotretjinske večine ali navadne večine ter o načinu določanja zgornje meje možnih obremenitev s samoprispevkom. Program dela zborov skupščine občine Jesenice - Predsedstvo občinske skuščine je oblikovalo predlog programa dela za letos in periodični načrt dela za prve tri mesece. Ob pripravi predloga so organizirali dokaj široko aktivnost zato, da bi imela vsa delegatska okolja možnost soobliko-vanja programa tlela. Program dela - kot ugotavlja predsednik olxinske skupščine Jesenice Franc Brelih — izhaja iz položaja, funkcije, in nalog, ki jih ima občinska skupščina kot organ družbenega samoupravlja. Program izhaja in obsega naloge, ki izhajaj«) iz ustave, statuta občine, zakonov, družbenih planov, drugih aktov. Predsedstvo občinske skupšči-ne poudarja, da program dela temelji na načelu odprtosti, program pa bodo lahko med letom po potrebi spreminjali iu dopolnjevali. Tako bodo vse delegacije še vedno imele možnost tudi med letom vplivati na program dela. Hkrati je predsedstvo sklenilo posredovati vsem delegacijam tudi periodični načrt zborov občinske skupščine za prve tri mesece, tako, da se že naprej ve. kdaj bodo seje občinske sku|)ščine in kakšni bodo dnevni ledi. Tudi tu se lahko ustrezno dopolnjujejo programi dela. Predlog programa dela je pre-eej obširen, zato terja vso «kI-govornost in prizadevanost za svojo uresničitev. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča posreduje v oli ravnavo izv i sni - v et skupščini* občine.. Nadomestilo -t* plačuje za uporabo zazidalnega in nezazi-dalitega stavi . «*ga zemljišča, odvisno od con v kateri se zemljišče nahaja. Cone so določene glede na stopnjo komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti, glede lege zemljišča in njegovega izkoriščanja, velikosti kraja oziroma mesta', ugodnosti prometnih zvez. oskrbnih funkcij ter turistične oprem- ljenosti. Plačilo, nadoiiK-stila f<-» tu* plačuje za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo . za iiekaten določene namene Že lani so bila iiirau« sredstva 13 milijonov <>20.0(0 dinarjev. mt-du-m ko st- / datkoin k samoupravnemu razumu o temeMih Matniv ^neupravnih interesnih,--občine Jesenice čH.J^fJirv i danit • /:i izgradnjo U t nit nafi i m *,.':-jek I ov in nap ili v1 Mt dinarjev, kai n«rf SrlVfod.! nadomestilom za uporabo >.tavidnih zemljišča. \ * ' Povečanje »iautke. z* enak odstotek ,se žvtsa s p izlagano spreineiiibt«. tudi Vivtlsius; točke. Predvideno je tutivi planirana sredstva. ______i-I — Franc Brelih, predsednik jeseniške občinske skupščine: »Razvoj je odvisen od rezultatov dela« V jeseniški občini naj bi letos zaceli graditi elektrojeklarno, ki je nujna za nadaljnji razvoj gospodarstva - Turizmu pozornost predvsem izgradnji turistične infrastrukture _ Omejiti zaposlovanje in si prizadevati za večjo kvalifikacijsko strukturo lesenice - Ob sprejemanju resolucije za letošnje leto smo ** oceno zaprosiH predsednika občinske skupščine Jesenice, diplomiranega inženirja uresni*evanju družbenega plana razvoja občine" Jesenice v obdobju 1981 do 1985 v letu ko kasno, šele januarja. Vendar pa nekateri pokazatelj razvoja in <;meri decembra lani še niso bile povsem jasne. SmeOsnuteek resolucije je bil v občini v široki ^^m^TkoiVrLf? nred deleeati vseh treh zborov kot konkreten dokument, Kot predlog E^ont nf realnih kazalcih. Iz occn §ospo ^nntlarske rezultate seveda, če so izpolnjeni vsi pogoji. Napori tak«) v upravnih organih skupščine, organizacijah občine in temeljnih organi*.ac.jah nwgWii"smerj* ni v odpravljanje pomanjkljivosti in problemov. kaar.n ^srečujejo in ki lahko pomembno zavirajo proizvodno rast.Vse to pa nam m sme biti le fraza, zato smo v občini že začel« s precejšnjo aktiv nosijo v ^ smeri, /. željo, da bi bil razvoj vse družbenopolitične skupnosti hi- trejšMn kval i tet iiejšk standarda vseh zaposlenih ln te. mu se tudi v tem letu ne bo mogoče izogniti, žujemo vse vrste porabe in tako bo tudi letos, ko smo m .pravih dodat ke k temeljem planov interesnih skupnosti. Po P™ Ug° tavlja.no, da se ponekod še ne zaveda o da L'T be ni nek strošek, temveč je sestavn del nonnalnjh^družbenih ln ekonomskih odnosov na vseh področjih. Pnzad,.va no si, rta b» ^lau začutili, da je ta poraba del njihove porabe mj na področju menjave tlela in spreminjanju nju družbenih potreb je jeseniška obema med razvitejsrm in kar nekako smo se'razvad ili, zdaj pa ho treba u:sk admPotrebe: realnimi možnostmi. Vsa družbena ^[^^Sotl^i ^ prispevnimi stopnjami, ki ostajajo na enakem nnoju kot larn Povectr jemo le finančna sredstva za komunalno dejav nost, saj si želimo res* številne probleme in stanovanjsko izgradnjo. V zadnjih letih smo intenzivno Zaposlovalikarn,b^ov^kadu. dogovor,. Za letos načrtujemo 0.5 odstotno ras le v gospoda,ve * dar zaradi neusklajen,h izobraževalnih P^ff^o^ n bomo mogli kriti z. lastnim kadrom, ampak se 1kalnosti tud ^ druga področja. Vztrajati bo področju ter na tem, da se kvahtikacijsRa srrun t da stagnira. i^ni smo predvsem zaradi Posebna pozornost letos velja izvozu. Lam sm v **rw železarne Jesenice dosegli pri izvodu ^bre re^ 1 tate ve, nim trendom ne bomo mogli letos nadaljeva.i, saj bo^reDa fOKrm^ zahteve in potrebe do domačih Predelovalcev Ce pokritost uvoza z izvozom, potem bo treba ven?. j-vanp ostalih predelovalcev, ki se bodo morali bolj uveljaviti v ar^efajc vinski menjavi. Ne le s posrednim izvozom, temveč tum uirektnin izvozom, za katerega so možnosti. t„rizem. Ustanovili srr. Pomembna gospodarska dejavnost je ^f^^^o SodeW skupnost za razvoj turizma v gornjesavsk. dolim. anu pri razreševanju problemov v ^^^^tn^zultati z izg^ sveta. Že letos naj bi se pokazal, prv, konKrein ^ obdinskf rr^rsr^s ^ —^ ProStSnoSt„a naložba je bila in la. z začetkom v letošnjem letu. Sedanji u dp|ovn(, ^„je in nikr le dražijo proizvodnjo, povzročajo neno.«mam.e ^ ^ sreka o davkih občanov v občini ^e.*enice, o predlogu odloka o spremembah odloka o davku na promet Nepremičnin občine Jesenice. Zbpr je sprejel - deloma s pripombami - vse predlagane sklepe. precej pa je bilo na seji zbora delegatskih vprašanj. Na minuli seji družbenopolitičnega zbora skupščine ol)čme Jesenice so potrdili zapisnik zadnje seje ter sprejeli predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini, osnutek programa dela zborov skupščine občine za letos in poručilo o dejavnosti tržne inšpekcije na področju preskrbe z živili, reprodukcijskim materialom in energijo. Osnuiek programa dela zborov skupščine oln ine se dopolni s pripombami s sej /borov, nato pa so ga posredovali v razpravo družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim. krajevnim skupnostim, delegacijam in konferencam delegacij ter izvršnemu svetu skupščine občine Jesenice. Delegatskih vprašanj na seji ni bilo, v razpravi na poročilo o dejavnosti tržne inšpekcije na področju preskrbe z živili, reprodukcijskim materialom in energijo pa so sodelovali delegati:. Slavko Humer-ca, Mirko Rabič, Franc Globočnik, Romana Bradič, Branko Stare, Milan Dornik, podpredsednik izvršnega sveta Jože Resman in tržna inšpektorica Marija Pekolj. Po razpravi so na predlog podpredsednika zbora Slavka Humerca sprejeli sklep, da družbenopolitični zbor sprejme poročilo o de- DOGOVORILI SMO SE Delegate zanima... Urediti kanalizacijsko omrežje Na minuli seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice so delegati posredovali več delegatskih vprašanj. Delegat Igor Arh iz delegacije krajevne skupnosti Blejska Dobrava je ponovil delegatsko vprašanje ene minulih sej: »Iz leta v leto je v naših planskih dokumentih zajeta komunalna ureditev meteornih voda, ki se stekajo s plazovitega področja zlasti ob večjih padavinah in nanašajo material na cesto iz Blejske Dobrave na cesto Javornik— Kočna. V Zimskem času je nevarnost še večja zaradi poledice ali pa je promet popolnoma nemogoč. Menimo, da je nujno treba urediti kanalizacijsko omrežje, pri katerem naj sodeluje s finančnimi sredstvi tudi zavarovalna skupnost Triglav Jesenice, saj bo s tem preprečena marsikatera materialna škoda. Projekt sanacije plazu naj bo izdelan tako, da bo le-ta dokončno rešen.« Ker pa z odgovorom niso bili zadovoljni, so spraševali naprej: »Kako to, da je treba zbrati dodatna sredstva šele sedaj in kako naj bi se le-ta sredstva zbrala z ozirom na to, da problem obstaja že nekaj let? Razen tega so postavili še naslednje delegatsko vprašanje: »Delegacija krajevne skupnosti Blejska Dobrava želi zaradi nenehnih vprašanj in kritik občanov, ki obiskujejo pokopališče odgovor v zvezi z dokončanjem pokopališke zgradbe, saj se ugotavlja, da že nekaj let ni bilo ničesar narejenega in tako ne more služiti svojemu namenu, temveč se povzroča rr\aterialna družbena škoda. Kje je odgovor-liosTza^tako stanje?« NEPOSUTE CESTE V PLANINO POD GOLICO Delegatka Rina Klinar je postavila delegatsko vprašanje delegacije krajevne skupnosti Planina pod Golico, kaj je storil urbanistični inšpektor za jeseniško občino glede na prijavo krajevne skupnosti Planina pod Golico o črni gradnji. Dobili so odgovor, da je inšpektor ugotovil, da nima nihče lokacijskega dovoljenja in da bodo vsi zaslišani, zato delegacijo zanima, kdaj bo to, glede na to, da je bila prijava dana pismeno že pred dvema mesecema? Poleg tega delegacija krajevne skupnosti Planina pod Golico postavlja delegatsko vprašanje: »Kaj je oviralo Kovinar, da ob zadnjem sneženju ceste v naši krajevni skupnosti niso bile posute tako, da bi bila vožnja varna? To nas še posebej zanima, ker snega v nižini ni bilo, na naših cestah pa je tudi zaradi velikega naklona vožnja izredno nevarna.« SLABO VZDRŽEVANJE STANOVANJ Delegat Anton Korošec iz delegacije krajevne skupnosti Plavž je posredoval delegatsko vprašanje: »Zakaj je stanje na področju tekočega investicijskega vzdrževanja stanovanjskega fonda na območju jeseniške občine slabo kot je navedeno v dopisu hišnega sveta iz Bokalove 17? Ali ne bi bilo mogoče tega problema razrešiti ob očitnem pomanjkanju interesa organizacij .združenega dela, ki opravljajo storitve z delovnimi sredstvi v družbeni lasti s pritegnitvijo delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno storitveno dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov?« Delegacija krajevne skupnosti Plavž postavlja Železniški postaji Jesenice TOZD za promet delegatsko vprašanje: »Ali ne bi bilo mogoče urediti prodaje voznih listkov tako, da bi vsaj ob konicah obratovalo več potniških blagajn, da bi bilo potnikom omogočeno pravočasno kupiti vozne listke, brez čakanja v dolgi vrsti? Pri sedanji prodaji lahko potniki zamudijo vlak oziroma vstopajo brez voznega listka, kar je povezano z dodatnimi stroški, ki se zaračunavajo ob nakupu vozovnice pri sprevodniku?« NEUREJENA POT Delegat Boris Smolej iz delegacije krajevne skupnosti Javornik—Koroška Bela je postavil delegatsko vprašanje: »Kakšna je možnost povezave na območju Tomšičeve ceste in morebitne uvedbe krožne vožnje na relaciji Tomšičeva—obvoznica Trebež—Koroška Bela? Delegacija smatra, da je sedanja peš pot s Tomšičeve ceste na cesto Ljubljana—Jesenice neurejena in ni pripravljena na zimske razmere, čiščenje pa ni zagotovljeno. Poleg tega smatramo, da ta pot, če bi bila urejena, zaradi odmaknjenosti ni primeren prehod s Tomšičeve ceste na cesto Jesenice—Ljubljana.« KAKO JE Z VZDRŽEVANJEM ŠPORTNIH OBJEKTOV Delegat Franc Žerjav iz delegacije krajevne skupnosti Kranjska gora je postavil delegatsko vprašanje: »Ker vemo, da je iz leta v leto manj sredstev za vrhunski šport, zanima delegacijo, kako je s financiranjem telesne kulture v občini Jesenice, kdo so vrhunski športniki, kdo odloča o njihovem statusu in po kakšnih merilih? Kakšna je prioriteta? Kako je organizirana delovna skupnost in kako posluje nasproti telesni kulturni skupnosti? Kako se delijo sredstva po stopnji 0,10 za vzdrževanje športnih objektov?« javnosti tržne inšpekcije na področju preskrbe z živili, reprodukcijskim materialom in energijo le kot pregled trenutnih razmer. O tržnih razmerah v jeseniški občini bo zbor ponovno razpravljal, ko bo pripravljeno celovito poročilo inšpekcijskih služb. Delo in poročilo inšpekcijskih služb mora biti usklajeno z upravnimi organi, ki so zadolženi za nemoteno delovanje tega področja, kar mora biti razvidno iz poročila, prav tako je treba posredovati tudi poročilo o delu potrošniških svetov. Na osnovi tako pripravljenega gradiva bodo zbori občinske skupščine lahko sprejeli potrebne ukrepe in začrtali politiko na področju preskrbljenosti trga. Na minuli seji zbora združenega dela je zbor združenega dela sprejel elaborat o družbenoekonomski in pedagoški upravičenosti združevanja Železarsko izobraževalnega centra, Centra srednjih sol in Sole za zdravstvene delavce na Jesenicah. Zbor je sprejel mnenje izvršnega sveta in priporočil iniciativnemu odboru, da oblikuje jasno stališče ali gre za združevanje v Centru ali pa je ustanovitev Centra stvar priključitve. Poleg tega je treba vztrajati na že dogovorjenih rokih za izpeljavo te naloge. Delegati zbora združenega dela so sprejeli predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SRS za delno pokritje škode, ki je nastala zaradi neurja in poplav ter toče v občinah Brežice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Idrija ter osnutek pro- 5rama dela zborov skupščine občine esenice za letos. Prav tako so se strinjali s predlogom odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Jesenice in s predlogom odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje na območju zazidalnega načrta Rateče-vzhod. Delegati so potrdili predlog odloka o spremem-oah odloka o davkih občanov občine Jesenice, s predlogom odloka o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin občine Jesenic, s predlogom za odobritev izplačil akontacij osebnih dohodkov nad zakonsko določenimi v orgnizacijah združenega dela s področja elektrogospodarstva s sedežem v jeseniški občini. - -X Jezikovno razsodišče (84) Jezik navodil V navodilu, kako naj vzdržujem čevlje, nam izdelovalec priporoča: »Obutev se ne sme čistiti z bencinom, acetonom ali drugim kemikalijam ki otapaju masti*. Pri Bagatu so za uporabo plinskega vžigalnika zapisali tudi: »V trenutku slabega vžigosanja očistiti prostor kje plamenica preskakuje vatom namočenom v alkohol«. Radiču so v semenarni pripisali čudno samoodločanje, saj v navodilu za sejanje piše: »Ne izbira zemlje in se more s pridom sejati med razno zelenjad, ki prezimi«. Posebno skrbno bi morala biti napisana navodila za uporabo strupov ali škropiv, pa so žal tudi »strup za slovenski jezik«, kot meni neka uporabnica, ki ni razumela navodila za Morozim, tekočino za zimsko škropljenje sadovnjakov. Tu beremo: »koncentracija se mora zvišiti«; »lahko se uporablja pri prečkastem, koštičastem sadju«; »du-hovanju megle škropiva«; »isprašnjeno embalažo je treba zakopljati«; in na koncu, da »proizvajalec ne snosi posledice katere lahko nastopijo zaradi nepravilne uporabe«. Jezikovno razsodišče je tak malomaren odnos do slovenskega jezika že večkrat grajalo in obsodilo. Proizvajalci poznajo — ali bi morali poznati zakonodajo, to je pravila, kako morajo biti njihovi izdelki tehnično narejeni. Za pravilnost jezika v navodilih ni določnejših predpisov, čeprav npr. zakon o standardizaciji določa, da mora biti tehnično navodilo napisano v jezikih in pisavah jugoslovanskih narodov (torej v slovenskem, hrvatskem, srbskem in makedonskem jeziku) in dveh narodnosti (rr.. ;žarske in albanske); biti mora tudi lahko razumljivo. Prva naloga izdelovalcev je, da navodila sestavijo strokovno in jezikovno neoporečno; isto velja tudi za prevode. Kakor tehnično ustreznost izdelkov preverjajo pristojne strokovne ustanove, tako bi tudi jezik navodil morali pregledati strokovnjaki za jezik. Šele ko bi ugotovili tahnično neoporečnost izdelka ter strokovno in jezikovno pravilnost navodila, bi bil izdelek primeren za prodajo in uporabo. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slove-^ nije, Ljubljana, Komenskega 7.___^ KULTURA TOREK, 18. JANUARJA 1SK O LAS 6. STRAN----------- Program kulturne akcije Radovljica — Komisija za kulturo pri radovljiškem oljčinskem sindikalnem svetu bo na današnjem sestanku obravnavala program letošnje kulturne akcije. Program je sestavljen določno, brez zvenečih okraskov, razumljivo. Program torej, ki si ga v današnji poplavi besed lahko le želimo, saj je prav zaradi svoje določnost i tudi obvezujoč. Glede na denarne možnosti, izbiro kulturnih prireditev in odločitev, da bodo v kulturne akcije vključili več kvalitetnih prireditev v izvedbi poklicnih in polpoklicnih izvajalcev, bo letošnji program sestavljalo 15 gledaliških predstav, 6 glasbenih in pevskih koncertov, 2 folklorni prireditvi in 5 foto in likovnih razstav. Računajo torej, da jim bo uspelo pripraviti 28 kulturnih prireditev. Med petnajstimi gledališkimi predstavami bodo štiri izvedli poklicni gledališčniki, pet polpoklicni, ostale pa domače gledališke skupine. Med šestimi glasbenimi in pevskimi koncerti lx>do skušali prirediti gostovanje v Sloveniji priznanega zbora, ostalih pet pa bodo pripravili domači zl>ori, med njimi bo en koncert kombiniran s pihalnim okre-strom. V program bodo skušali vključiti tudi kulturno prireditev za delavce iz drugih republik. Po posameznih krajih radovljiške občine bodo kulturne prireditve predvidoma razporejene takole: na Bledu bodo pripravili gledališko predstavo in foto oziroma likovno razstavo, v Bohinjski Bistrici gledališko predstavo in glasbeni koncert, na Bohinjski Beli gledališko predstavo, v Bohinjski Cešnjici glasbeni koncert, na Brezjah glasbeni koncert in folklorno prireditev, v Begunjah foto oziroma likovno razstavo, v Gorjah gledališko predstavo, v Kropi gledališko predstavo, glasbeni koncert in razstavo, na Lancovem glasbeni koncert, v Lescah glasbeni koncert, razstavo in folklorno prireditev, v Ljubnem gledališko predstavo, v Mošnjah gledališko predstavo, v Radovljici dve gledališki predstavi in razstavo, v Ilibnem in Podnartu po dve gledališki predstavi in v Zasipu in Gorjušah po eno gledališko predstavo. V okviru letošnje kulturne akcije so pri gledališču Toneta C u farja na Jesenicah odkupili za vsako abonmajsko predstavo po deset sedežev. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti - podpisniki družbenega dogovora bodo za financiranje kulturne akcije letos prispevale: tiste, ki imajo do sto zaposlenih po 10 dinarjev na zaposlenega, tiste, ki imajo do dvesto zaposlenih po 8 dinarjev na zaposlenega in tiste, ki imajo več kot dvesto zaposlenih po 7 dinarjev na zaposlenega. Dve zgodbi v eni knjigi Prešernova družba je izdala novo knjigo, ki jo je decembra poslala na knjižni trg. Gre za delo znanega pisca Ivana Ribiča, ki ga posebej poznamo kot avtorja številnih filmskih scenarijev, svoje življenje pa je doživel na Gorenjskem. V eni knjigi sta izšli dve zgodbi: »Stopinje v snegu« in »Zgodba o zakladu«. Označimo ju lahko kot dobro partizansko branje, namenjeno širokemu krogu bralcev. Ribičevo pisanje odlikuje tehtnost in stvarnost. Knjigo pa boste prebrali takorekoč v eni sapi, saj sta zgodbi napisani akcijsko, napeto in privlačno. »Stopinje v snegu« se dogode med narodnoosvobodilno borbo nekje na Štajerskem, ko partizani najdejo v snegu ranjenega svojega kurirja. Kurirja in partizansko patruljo je pričakala zaseda, živ je ostal le ranjeni kurir, ki tik pred smrtjo izreče obsodbo, da so bili izdani. Prav v zasedo pa jih je poslal obveščevalec Jernej, ki je doma iz teh krajev, ki je poiskal stike z rodno vasjo, natančneje s svojo mlado ženo. Zgodba se nato krepko zaplete in sunkovito razplete. »Zgodba o zakladu« je nastala tik pred koncem vojne, med partizansko akcijo v bližini Trsta. Partizanska minerja Just in Karel minirata most ter pri tem napadeta nemški avto. V njem najdeta zabojček zlatih palic, dolarjev in funtov. Justa mika, da bi zaklad vtaknil v svoj žep, po glavi se mu pode davne želje, da bi hitro obogatel. Karel to opazuje in poslej nanj na poti nazaj med borce posebej pazi. Zaklad terja živlienja. Knjiga obsega 194 strani, kupite pa jn lahko za 530 dinarjev. Uspel koncert - V domu kulture v Sviledmkuje M celo^ temi koncert moškega pevskega ^ora Medvode m meSa^-ga pevskega zbora Stane Kosec Gameljne. Pegt >be*i , rov so se številnim poslušalcem ' . V. če sodimo po navdušenem sprejem u, .« taktnih nastopov s( želijo. -fr Zakaj je lev jedel korenje Kranj - V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bodo po krajšem >remoru ponovno stekle lutkovne iredstave, na katere se je kranjska rnladež že dodobra navadila. V četrtek, 20. januarja, ob 16. in ob 17. uri bo gostoval VVZ Klinični center iz Ljubljane z lutkovno igrico »Zakaj je lfev jedel korenje.« Otroške slikanice brez dvoma sodijo v tisto zvrst otroške literature, o kateri običajno ne zgubljamo veliko besed oziroma o njej ne pišemo ravno pretirano. A vendar se sem ter tja izkaže izrazitejša potreba in priložnost, opozoriti na to ali ono izdajo, ki našim malčkom utegne narediti nič koliko veselja. Ljubljanska založba Mladinska knjiga pri tem že dolga leta načrtno, konceptualno in preudarno sledi željam ne seveda toliko malčkov kot morda njihovih vzgojiteljev in staršev z različnimi izdajami, od najenostavnejših ilustriranih slikanic do prvih »bralnih« slikanic za mladega bralca — cicibana, pa seveda tudi za višje starostne stopnje. V zbirki Najdihojca tako najdemo večinoma živalske slikanice, pa seveda tudi take z drugačnimi motivi in pojmi, ki jih otrok najpogosteje zaznava, z ilustracijami priznanih akademskih slikarjev. Med zadnjimi, ki so izšle še v lanskem letu, omenimo zato dve živalski z naslovoma'Metulj (o žuželkah in malih plazilcih) in Medved (o gozdnih živalih) z ilustracijami Jelke Reichman ter tretjo z naslovom Kočija (o starih prevoznih sredstvih) z ilustracijami Marije Lucije Stupice in igrivimi verzi Daneta Zajca. Že več kot dve desetletji nas, posebno pa še naše najmlajše bralce razveseljujejo tudi knjižice iz zbirke Čebelica. Doslej je izšlo že preko dvesto petdeset naslovov. Kratke ilustrirane zgodbice v prozi in verzu nam predstavljajo večinoma slovenski avtorji; med zadnjimi, ki so izšle, velja omeniti Josipa Ribičiča zgodbico Štrukeljček (o čisto drugačnem štrukeljčku, kot si ga otroci ponavadi zamišljajo oziroma kot ga poznajo s pekarniške police), Brez preglavice za mlade glavice Franca Belčiča (zbirka ugank v verzu, z nazornimi ilustracijami Marjete Cvetko) ter Leseni konjiček Srniljana Samca (zbirka pesmic za otroke). Zunaj vsakršnih zbirk pa je lani izšla tudi prikupna slikanica sovjetskega mladinskega pisatelja Samuila Maršaka z naslovom Vrabček, kje si obedoval? Gre za slikanico o živalih, kjer nas vrabček vodi skozi pesniško rimo po živalskem vrtu in nam tako predstavlja njegove prebivalce. Zanimivost slikanice je morda še najbolj v tem, da je oblikovno izdelana kot plastična lepljenka, kar bi pomenilo, da živa'i, ko odpiramo stran za stranjo, dobivajo nenadoma tudi svojo delno (kartonsko) fizično podobo in se mlademu bralcu tako predstavljajo s kar največjo možno literarno plastičnostjo. To je seveda le nekaj naslovov iz obširne produkcije litarature za najmlajše. Upajmo, da vam bomo v kratkem lahko predstavili še marsikatero novo izdajo, založniškim težavam navkljub — v veselje vam, ki pričujoče vrstice prebirate, kakor tudi vašim najmlajšim, ki bodo po njih zagotovo radi segli. Boris Bogataj Prizor iz banjalučke uprizoritve Cankarjevega »Ponujsanja v doli, šentflorjanski« . ■ ■ »J ■ Teden slovenske drame 83 — Prešernov gledališče Kranj Ivan Cankar: Pohujšanje 1 v dolini šentflorjanski Razvaline kulturnega doma — Nekdaj mogočni in znani kulturni dom v Olševku je docela zdelala starost. Dotrajano ostrešje se je sesedlo ni krajanom ni preostalo drugega, da dom porušijo skoraj do temeljev. Zdaj bodo morali v kraju zopet zbrati toliko volje in pomoči^ družbene skupnosti, da bo dom čez leto ali dve zopet v ponos krajurCeprav gre za majhno vas, je verjeti, da bo Olševčanom to uspelo. To so dokazali tudi na lanskih udarniških akcijah, ko so odstranjevali ruševine.V domu bo dovolj prostora za zbore vaščanov in za društveno dejavnost. — C. Zaplotnik j r S knjižne police Za najmlajše Narodno pozorište Bosanske krajine ze drugič gost Tedna slovenske drame - Velika pozornost bosanskih gleda-liščnikov do slovenske dramske ustvarjalnosti Teden slovenske drame v svojih pravilih (do danes še_vedno nepotrjenih) omogoča tudi sodelovanje neslovenskih gledaliških ansamblov na kranjskem festivalu, seveda tistih, ki uprizarjajo slovensko dramatiko. Tu se predvsem misli na odmev v ju- goslovanskem gledališkem prostoru in ne ^zadnje tudi i^en meia Jugoslavije Tako so v dobrih desetih letih TSD različna jugoslovanska gledališč šestkrat nastopila na festivalu s svojimi uprizoritvami Kje fo razlogi, da niso vsakoletni gost kranjskega gledališkega pregle dcN Predvsem je prvi in v zadnjem času skoraj poglavitni vzrok v skromnem finančnem obsegu, s katenm razpolaga organizator TSD. v oreteklih letih pa se je nekajkrat tudi dogodilo, da ni bilo »ustrezne-fmišTjena je kvaliteta) slovenske gledališke predstave v jug0sl0Van- SklhMed vsem^gledališči, ki so do danes že bila. bo banjaluško v go-steh že drugič. Prvič so bili letu 1978 z uspesno uprizoritvijo »Generacij«^. Jovanovica, v letošnjem TSD nam bodo banjaluski komedijanti predstavili svojo vizijo znamenite farse> L ^arja. »Pohuj^ lini šentflorjanski« (SABLAZAN U ŠENTFL0RJANSKOJ DOLINI). Narodno pozorište Bosanske krajine, na to moramo biti posebej pozorni, praktično že vsa leta po drugi vojni vsako sezono uprizori d^ lo slovenskih dramatikov, tako tistih, ki sodijo ze v zakladnico sloven ske klasike, kot sodobna dela. Dogodilo se je celo da so sploh krstiu slovensko dramsko noviteto. Gotovo mora biti celotno slovensko g^ dališko ustvarjanje bosanskim gledališčnikom hvaležno za popularizacijo naše dramatike v svojem kulturnem prostoru Resmcno V2gi*d realizacije o večkrat zapisanem medsebojnem oplojevanju, o brat StVUV preteklosti so igralci Narodnega pozorišta že nekajkrat segli po dramatiki Ivana Cankarja. V pomembnem družbeno' m kul turnem trenutku je režiser Peter Malec (Peter Malec je starejša kranjskim gledališkim ljubiteljem dobro znan saj je vrsto let uspešno delal v Prešernovem gledališču) uprizori Kralja na Be^n vu to jeb, lo leta 1948, sicer pa je svojo prvo postavitev dozive ^s^rnl^1< Banja Luki leta 1934. Ze leta 1950 se pod rezkim ^zeti štandekerja na banjaluških deskah pojavijo ^l^UešJanu"r,° le ta 1976 se Cankar ni več igral v Banja Luk«, ^ Kralja na Betujnovi, »"^^I^K g^SS^toS^ lanskih in danes že vzorčnih likih slovenske nam bodo predstavili igralci: Boško ^|:đeV'C n^J^t^ Vu' kosavljevič Duško Križanec. Zlata V.ehmirovic Aga, Gordana Milinovic, Olgica Latinger Zlatko FeliksZlatkc Štefanac, Vojislav Šakič. Koviljka Sipka. Pero Mojas, tforo iMen,c. ^ ^Kranjski in tudi širši slovenski gledalci jmblilri ™stopon; gledal,ščnikov iz Banja Luke obeta zanimiv klasika naše dramske literature. Pred leti je nas i F s gled, lišča do zadnjega kotička napolnil dvorano Prešernovega giedahsc, verjamemo, da bo tudi letos tako. ML, torek, i 8. januarja i 983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN O Cokle - obuvalo preteklosti Cokle so obuvalo, ki je zelo praktično, vendar počasi že tone v porabo. Stesane so s posebnim orodjem »ž javorovega ali bukovega lesa in spodaj okovane z močnimi žeblji. Ob 'spodnjem koncu imajo rilec, da se na ^jem podrsa, kar se nabere na ledenih podplatih, zgornji del cokel pa bi treba precej pozornosti posve- in prostor za razne potrebe vasca-4*ti prav tema dvema problemoma, nov. Na Potokih pa bodo zgradili je nekaj cest neasfaltiranih, ne- požarni bazen. občanoi pa na telefone še vedno V krajevni skupnosti Javor-Ska. Predvsem bi rad, telefonski nik-Koroška Bela so za pred-£*iklju«ek v naselju Javorniški Rovt sednika _ skupščine krajevne ^ na Potokih skupnosti soglasno izvolili Saša t Na Potokih bi poleg telefona radi Mandelca ^di ustreznejšo avtobusno pove- Danila ^vo z Jesenicami in Radovljico. 1/1 v j^prav imajo avtobusno postajali-t e, občani trdijo, da tod le maloka-^ri ustavi. Vaščani Potok bi tudi ^di varnejši prehod čez cesto. ^ Največji problem v krajevni Y^upnosta je gradnja iz Tomšiče-^ ceste na magistralno cesto. ^ *ajani so precej ogorčeni, kajti tedanja povezava jim podaljša za odhod na delo, na vlak ali L Solo, razen tega pa je nevarna, morajo dvakrat prečkati ^^gistralno cesto. Za izgradnjo krajani zvedeli šele tedaj, ko ^ delavci Cestnega podjetja za- ____ za podpredsednika Svetlina, za predsednika sveta Lovra Brceta, za podpredsednika Staneta Podobnika. Novi člani sveta pa so Zdravko Smolej, Ivan Tušar, Janez Vil-man, Milan Dornik, Zdravko Jekler, Marija Logar, Viktor Smolej, Jaka Klinar in Stane Torkar. Krajevna skupnost Javomik-Ko-roška Bela bo torej tudi v prihodnjem obdobju morala razrešiti precej krajevnih problemov in si prizadevati za ustrezen družbeni standard krajevne skupnosti, ki sodi med večje krajevne skupnosti jeseniške občine. Stane Torkar VAŠA PISMA Dokončane in se nedokončane izvirne rateške cokle tem pa so začeli za vrhnji del uporabljati ustrojeno svinjsko kožo. Sedaj se cokle uporabljajo bolj poredko. Saj bi se še nosile, toda ni nobenega, ki bi jih izdeloval. Sam jih delam bolj za konjiček, in to ob slabem vremenu in zimskih večerih, drugače pa ni časa, ker je veliko dela na polju.« Jakob je še povedal, da je izdelava cokel popolnoma ročno delo, zato se večji par cokel dela tri dni, manjši pa en dan, seveda moraš ves ta čas posvetiti samo coklam. Pri obdelavi se uporablja veliko orodja od maleri-na, tesla, struga, pa vse do špiča-stega dleta in kladiva za zabijanje klinov. Povrhu tega pa so potrebne še spretne roke, veliko potrpežljivosti in smisla za ročno delt). Vse to pa Jakob Oman iz Rateč ima in upajmo, da cokle le ne bodo prišle tako hitro v pozabo, samo mladi bi se morali naučiti te obrti. Dela jim nikoli ne bi zmanjkalo, kajti cokle so praktične in zdrave. a. Kerštan POROČILI SO SE: Na .Jesenicah sla ><• |>oročila Pavta Maje in Slavko Hrovat iz Kranjske gore: Desa Railič in Nenad Markovie z Jesenic; Leja Kajdiž iu »Janez Pogač ar i/ St-la pri Žirovnici. V Kranju so sklenili zakonsku zvezo: Dragica Stojnovič in Mirko Panič iz Kranja; Helena Krzen in Dušan .Janež iz Kranja: Darja Legan in Janko Moćnik i/. Celju; Nadima Bekteševič in Humdija Bajrovič iz Kranja: Anica .lenko in Alojzij Simončič iz Mavčič; Majda Hu-dobivnik in Stanislav Zupan iz Šenčurja: Melita Marčun in Darko Lombar iz Ko-krice: Silva Kožuh in Mile Metelko i/. Kianja. Danica Ciir in Dušan Kutina iz Zahnice: Elizabeta Testen in Mirsad Saluhovič z Jesenic; Lilijana Zver in Franc Maček iz Britofa: Jadranka Stubler in Slavko Rozman iz Mavčič; Irena Sodnikar in Bogdan Posega iz Kranja: Nataša Strniša in Borut Gros iz Kranja. V Radovljici so sklenili zakonsko zvezo: Milen ca Smukavec in Jože Petek iz Bohinjske Bistrice; Marja Jalen in Marijan Ješe iz Kranja, Erika Jelen in Leopold Prislov iz Doslovč; Cecilija Kej-žar in Janez Jan z Bleda: Lucija Brezni-kar in Franc Hrovat iz Lesc; Marija Bedenk in Stjepan Divjak iz Podkorena: Alenka Viceljo in Marjan Panič iz Ljul>-ljane; Marija Manfreda jn Dane Berce iz Radovljice; Leja Mali in Darko Marolt iz Radovljice: Magda Šušteršič in Jože Cvenkelj iz Radovljice: Darja Glavan in Franc Ažman iz Radovljice ter Vercna Sušnik in Tomaž Slavec iz Kranja. A SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kam po osnovni šoli (2) , V prejšnjem sestavku smo ugotovili, da so se izobraževalne (poklicne) namere gorenjskih osmošolccv v zadnjih treh letih občutno spremenile. Nanizali smo Nekatera področja, kjer je zanimanje najbolj poraslo tiroma usahnilo. Tokrat se lotevamo razlage najpomembnejših sprememb. V agroživilstvu se je občutno okrepilo zanimanje ^ program kmetijca in živilca, delno celo za kmetijsko mehanizacijo. Nenehno poudarjanje pomena kmetijstva in predelave hrane je torej že obrodilo pr- sadove, k temu pa je najbrž prispevalo še dejstvo. % smo v Kranju dobili program kmetijca. Posebno usodo so doživele nove usmeritve, ki so ^ pojavile z usmerjenim izobraževanjem. Pri tem Mislimo zlasti na naravoslovno-matematično, družbo-^lovno-jezikovno in računalniško usmeritev. Ob za-%tku (generacija 1980—81) je bilo čutiti še precejšnje Nezaupanje« in »nejasnosti« do teh usmeritev, zato H' bil delež namer sorazmerno nizek. Naslednje leto J* je pomembno povečal in sedaj je nekako ustaljen, ^elik »hrup« okoli naravoslovno-matematične usmeritve pa zanimanje očitno prej krepi kakor slabi -^ideor morda nekateri pričakujejo. Relativen upad v PIT prometu in osebnih storitvah (zlasti v frizerstvu in kozmetiki) gre v korak s stvarnimi možnostmi trenutnega oziroma srednjeročnega zaposlovanja. Kljub številnim ustreznejšim uskladitvam namer z možnostmi pa so nekatera področja še naprej ostala premalo ali docela nezanimiva za osmošolce. To velja za gradbeno stroko in za rudar stvo, bele lise so tudi na področjih, ki so za Gorenjce manj zanimiva (papirništvo, pomorstvo, ipd.). Za deficitarno gumarstvo je namer sicer nekoliko več, a še zdaleč premalo, kar je delno posledica dejstva, da namere izvirajo le iz kranjske občine. Ko se v družbi ocenjujejo uspehi in neuspehi usmerjanja, se najbolj pogosto uporablja splošno in zhano opredelitev razmerja 70:30 med proizvodnim in neproizvodnim področjem. Menimo, da je to le dodatni in ne ključni podatek, ker boleha za številnimi pomanjkljivostmi. Preveč je shematičen in razsodniški. Bolj pomemben je sestav v razmerju med kadrovskimi potrebami in vpisom (namerami, prijavami) po posameznih programih, smereh in poklicih kakor zgolj celostno razmerje, ki nam lahko več zakrije kakor odkrije. Kljub tem pomislekom smo omenjeno razmerje izračunali in ugotovili, da se je delež namer za proizvodno področje pomembno okrepil in s tem seveda znižal delež za neproizvodno področje. V prvi generaciji osmošolcev za usmerjeno izobraževanje je bilo namreč za neproizvodno področje 46,1 odstotka namer, v drugi generaciji 35,5 odstotka in letos 33,5 odstotka. Celostno razmerje se je torej v treh letih spremenilo, to je izboljšalo za 12.B odstotka v korist proizvodnega področja. Lahko rečemo, da je mladina pri odločanju mnogo bolj prožna kakor običajno mislimo. Novim razmeram se prilagaja, čeprav še ne povsod in v zadostni meri. Seveda se bodo morale tudi razmere prilagajati mladini, sicer izid v končni posledici ne bo dober. Ali drugače — spreminjati se bo moral tehni-čno-tehnok>ški sestav in iz tega izvirajoča struktura kadrovskih potreb. Ni bistveno, da se mladina prilagaja, bistveno je, da se ne bo prilagajala napakam. Franc Belčič PROPADEL POSKUS PRAZNOVANJA ŠTUDENTOV Člani kranjskega kluba študentov smo nameravali 25. decembra skleniti uspešno leto s plesom, zato smo teden dni prej rezervirali 50 mest v restavraciji hotela Creina. Nekaj dni prej smo pri šefu recepcije tovarišu Bajtu znova preverili veljavnost rezervacije. Zagotovil je, da je vse urejeno in da bo za vse dovolj prostora. Totla tisto soboto smo že ob bežnem pogledu na nabito polno restavracijo izgubili up na prazno mizo in 50 stolov. Vendar nas je zaupanje v potrjeno rezervacijo gnalo naprej in naleteli smo na 6 miz in 24 stolov »rezervirano za študente«. Ko smo pri natakarju Iztoku Štamulaku zahtevali pojasnilo za to »polovično ponudbo«, nam je odgovoril: »Ce vam ni všeč, lahko greste.« Torej smo se s tem morali sprijazniti. Mize smo hoteli vsaj združiti, da bi sedli skupaj, vendar se je omenjeni natakar pustil lep čas prositi, preden je to dovolil. Ko smo hoteli naročati, nas je opomnil na novo pravilo, da sme naročati le en član omizja, ki je tudi odgovoren za naročilo (očitno ima tovariš Štamulak z mladimi slabe izkušnje, od tod tudi nezaupanje). Ves preostali večer smo tovariša domala na kolenih, in brez kančka razburjenja prosili, naj vendar postreže, a smo sedeli pretežno ob praznih kozarcih. Nauikar je sedel pri sosednjem omizju aii pa v kuhinji plesal z metlo, kar mu je bilo očitno oboje pomembnejše kot gostje. Če pa se je že.približal, je bil ob naših prošnjah zadirčen in prepirljiv. Ob vsem tem se sprašujemo, kdo je odgovoren za rezervacije (šefa strežbe ves večer ni bilo l)li/7u. čeprav ga hotel, kot je Creina, bržkone premore) in za vedenje osebja do gostov (želi- mo, da primci obravnava disciplinska komisija). Oboje je v naših očeh precej oblatilo ugled hotela. Ko ne hi bilo glasl>e in prijaznih članov ansambla Modrina, hi bi! spomin na omenjeni večer še l><»l j grenak. Klub študentov Kranj BLEJSKI TURIZEM Kt> pridemo na Bled, se nam prvi pogled ustavi na jezeru. Izredno čista voda poleti vabi na tisoče kopalcev in tega se vsi na Bledu seveda najbolj veselijo. saj je jezerska sanacijska vojna končana. Zdaj je jezero le treba opazovati. če» se čisti. Koliko je bilo samo razprav in. kritik in predlogov - ali sanacije ne hi zmogli že zdavnaj prej. če ne bi bilo toliko trme. če bi priznali kdaj tudi nasprotniku, da ima prav. Pa veliko denarja bi lahko prihranili .. . To velja tudi za prihodnje. Pogled proti središču Bleda vas spomni kaj hitro na letošnjo sezono in njene prve značilnosti. Večkrat slišimo in tudi sami rečemo — Bled je naš biser, vendar je izredno težko napolniti vse sobe. Letos je bilo menda prvič, da so bil v glavni sezoni na prvem mestu Angleži - torej povsem agencijski gostje, odpadli pa so Nemci. Holandci so bili po večini zasebni obiskovalci, torej gostje, ki več dajejo in so bolj »iskani« .. . Hotelirji se že bolj zavedajo, da je vso skrb in pozornost treba posvetiti kvaliteti turistične ponudbe in tu bi se dalo še marsikaj storiti. Razmislili naj bi tudi o ponudbi zasebnih sob ter o prodaji zasebnih sob ter o primerni komunalni ureditvi Bleda. Na Bledu naj bi se tudi hitreje odločili, za kakšne namene bi uporabili vilo Bled, prav tako pa naj bi se odločili za »peš-cono« v središču letovišča, da bi se gost je lahko mirneje sprehajali ob trgovinah in obali. Prav tako naj bi dopolnili športni center v Zaki s tenis igrišči. Božo Benedik Borci za samoupravni socializem Kokrica — V lepi prenovljeni dvorani kulturnega doma na Kokrici se je v soboto zvečer zbralo veliko število borcev s tega terena na redni letni občni zbor borčevske organizacije. Krajevna organizacija zveze borcev Kokrica je ena večjih v kranjski občini, saj šteje 164 članov. Lani se jim je priključila tudi sekcija vojaških vojnih anvalidov. Tesno je povezana z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti, pa tuda z osnovno šolo na Kokrici. Lansko leto so bili sorazmerno zelo aktivni: udeležili so se številnih proslav, organizirali so izlet na Pohorje in v Frankolovo, s prispevki članov in delovnih organizacij ter zasebnikov st) kupili nov borčevski prapor, stalno spremljajo zdravstveno in socialno stanje svojih članov in jih obiskujejo, s strelskimi tekmovanji so sodelovali v programu praznovanja krajevnega praznika Kokrice in tudi ob drugih preznikih, zbirali so podatke o aktivistih OF z njihovega terena. Na vseh svojih sestankih so razpravljali tudi o neugodnem gospodarskem položaju, o negativnih pojavih, o sovražni propagandi, ki je zdaj še bolj aktivna. Vedno znova poudarjajo, da bodo borci priznavali le samoupravni socializem in zahtevajo, da naša družba proti sovražnikom našega družbenega sistema ukrepa strože, da naj posamezniki, ki so zakrivili tako stanje, odgovarjajo za svoja dejanja, da jih moramo strogo kaznovati. Posebno borci morajo biti še vedno v prvih vrstah našega družbenega življenja in bedeti nad pridobitvami naše revolucije. Tudi o sebi so kritično spregovorili. Nekatera borci se premalo udeležujejo proslav in prireditev, posebno pa še. delovnih akcij in vedno najdejo izgovore. Razdeljevanje bonov za plin ni potekalo, kot bi moralo. Borci so se na svojem zboru odločno uprli taki obliki reševanja preskrbe. Ce ljudje na odgovornih mestih niso sposobni zagotoviti normalne preskihe, jih je treba zamenjati. Sprejeli so tudi program dela za leto 1983. V njem so zapisali, da bodo Se tensjej sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno samoupravo, poudarjali in razvijali bodo tradicije NOB, jih prenašali na mlade, skrljeli za to, da bodo spominska obeležja v krajevni skupnosti dobro vzdrževana, posebno skrb pa bodo namenili bolnim in ostarelim članom svoje organizacije. D. Dolenc Jesenice — Kar precej problematična črna jeseniška točka je streha, ki so jo izvajalci del pri gradnji stanovanjskih blokov na Jesenicah pri Carinarnici kar lepo pustili, ko so odšli z gradbišča. Tod je izredno pereče predvsem za težje tovornjake, saj streha posega na cestišče, obenem pa je brez ustrezne signalizacije. Prometna varnost je ogroiena in sprašujemo se, če se projektantom zares ne zdi vredno, da bi se popolnoma nepotrebnu streha inlstranilat — Foto: F. Perdan -- Neznanec »odpovedal« tekmo »Jezersko - V petek je po vsej Sloveniji snežilo in prireditelji tekaškega tekmovanja za »Srebrno palico«, člani Telovadnega društva Partizan" Dol, so bili v dvomili, bulo v soboto izvedli prireditev na -Jezerskem ali ne. Omahovanje organizatorja zaradi vremena je izkoristil neki verjetno ne najbolj navdušen pristaš kluba, in večini slovenskih tekaških klubov poslal dopis, da tekmovanja na -Jezerskem ne bo. Na srečo je bilo sporočilo »neuradno«, brez žiga, zato so o resničnosti obvestila jjodvomili tudi v klubih. Po telefonu so poklicali vodjo tekmovalne komisije pri TVI) Partizan Dol Toneta Velep-ca. ki seveda o sporočilu ni vedel ničesar. Neznancu se namera ni posrečila, saj se je v soboto na .Jezerskem zbralo 2.J0 tekačev! O L« A 8 12. STRAN Zmagal Podljubelj TRŽIČ — Odbor za športno rekreacijo pri telesnokulturni skupnosti Tržič je že nekaj let izredno aktiven. Tako se je v njegovi organizaciji pred kratkim končala letošnja TRIM liga v odbojki, ki je trajala od novembra do januarja. Tekmovanje samo je po ustaljenem programu potekalo v dveh ligah. V prvi, kvalitetnejši, je nastopalo 8 ekip, ki so si to pravico priborile v lanskem prvenstvu, v drugi ligi pa je sodelovalo 7 ekip Skupaj je v rekreacijskem tekmovanju v TRIM ligi v odbojki sodelovalo 15 ekip, kar preračunano v igralce pomeni okrog 150 občanov. V kvalitetnejši skupini je bil sistem tekmovanja dvokrožni ligaški, v drugi ligi pa enokrožni. Največ uspeha je imela ekipa Podljubelja, ki je premagala vse nasprotnike in to brez posebnih težav. Dokaj solidno sta igrali še ekipi Prosvete in Petrola ter do neke mere še ekipa Peka, medtem ko so bile ostale ekipe precej izenačene, le ekipa Muppet Showa je po kvaliteti močno zaostajala. V drugi ligi pa odbojka ni bila tako kvalitetna, brez težav pa sta zmagali ekipi Blue Racers in Karan-tanci, ki bosta v prihodnjem Drvenstvu v kvalitetnejši ligi zamenjali Obdukcijo in Muppet Show. Tekmovanje je potekalo brez zapletov in je bilo dobro organizirano. Tudi sojenje je bilo zadovoljivo, še posebej, če povemo, da so vse tekme sodili igralci posameznih ekip sami. S .em so seveda tudi precej zmanjšali stroške organizacije tekmovanja. Lestvica »A« skupine: 1. Podljubelj 14 14 0 28:9 28 2. Prosveta 14 11 3 24:11 22 3 Petrol 14 9 5 22:11 18 4. Peko 14 7 7 19:17 14 5. RK »Peko« 14 6 8 14:19 12 6. Koprive 14 5 9 14:19 10 7. Obdukcija 14 4 10 13:23 8 8. Muppet show 14 0 14 3:28 0 Lestvica »B« skupine: 1. Blue racers 6 6 0 12:0 12 2. Karantanci 6 5 1 10:4 10 3. Peko-Semaforji 6 4 2 8:4 8 4. Albatrosi 6 3 3 7:7 6 5. Koprive 6 2 4 5:10 4 6. Gentlemeni 6 1 5 5:11 2 7. Pihalni orkester 6 0 6 3:12 0 J. Kikel Naši športni delavci Franc Tržič - Franc Primožič, dobitnik srebrne Bloudkove značke, je Že dolga leta nepogrešljiv sodelavec tržiške smučanje, TVD Partizana, alpinističnega odseka Planinskega društva ter gorske reševalne služlie. Takoj po vojni se je kot mladinec vključil v smučarski klub Tržič. Bil je uspešen smučar in dolgo član prve tržiške ekipe, v kateri so bili repre-zentantje brata Lukanc, Janez Stefe, Ludvig Dornig in drugi. Loteval se je tudi organizacijskih poslov v klubu, saj je bil tehnični svetovalec, tehnični vodja in kasneje skoraj deset let predsednik. Tržiški klub je bil takrat vodilni med našimi alpskimi kolektivi. Primožič je v sodniški organizaciji, prav tako pa deluje tudi v TVD Partizan Tržič. Je podpredsednik društva, velike so njegove zasluge pri vzdrževanj u objektov društva, predvsem doma in letnega kopališča. Je navdušen alpinist: Preplezal je številne prvenstvene smeri, danes pa je Se vedno aktiven gorski reševalec. J. Kikel Kranjčani za Kredarico Kranj - Prenovo Triglavskega doma na Kredarici, ki so jo začeli lani bodo nadaljevali letos. Glavna dela bodo letošnje poletje tudi končali, če bo denarja zanje dovolj na razpolago. Zato akcijo za zbiranje prispevkov, ki bodo v veliko poinoč pri izgradnji in opremljanju nase najviše ležeče in najboli obiskane planinske postojanke, povsod nadaljujejo^ V Kranju je po zaslugi prizadevanj planincev in razumevanja članov delovnih kolektivov akcija izredno u spe sna. Doslej so zbrali prek 20 milijonov dinarjev kar je osemkrat več od predvidene vsote za kranjsko občino. Med darovalci so se najbolje odrezali delavci Industrije bombažnih izdelkov iz Kranja, kr so se kar dvakrat odločili dati po 5 milijonov dinarjev. (S) Soustanovitelj Elana Miha Finžgar % zasluženi pokoj. Prav vsi* posebno mlajši Zif^Tz^tl^ J to še edini delavec v Elanu, ki je bil nam zvest od vsega začetka Bil je d* mreč soustanovUelj Zadruge športnih potrebščin Elana na Zgosi pri Bef-Sah 24 IX ^45, Take so bile poslovilne besede Mihovih sodelavcev, ki* " VKdan^d Elan^poslovil še eden od ustanoviteljev Miha ki ie kar osemintrideset let v Elanu združeval deloma Miha so bila prva* ta Jod us^novitve še posebne težave, saj je bilo % lo Takrat se nihče ni spraševal po opisu del in nalog kot danes, ]ko ls«r povsod pravice. Zato sobili tudi rezultati drugačni. Nič ne bi bilo bi se danes v času gospodarske krize, po tem lahko vsaj malo zgledovali > Elanu se bodo spominjali Miha Finžgarja, kako je na :začetku spravi skuoai stroje in na njih sam delal in obenem vodil druge. Spominjali se p Srkot zvestega sodelavca, ki je starim ^{Z^^Z^ ^ niii Elan za je na črno poslal v inozemstvo na strokovno izpopolnjevan.-« Miha je ocf tam prinesel nove zametke nove tehnologije lepljenja m obdeU ve smuči, na katerih je Elan začel razvijati preko svojega msututa last* tehnM?ha Finžgar je bil začetnik razvoja skakalnih smuči, uspešno je ševaloskrbo tekmovalcev in opravljal servis na skakalnihpnredi^ah. * sodelavec z velikimi izkušnjami je svetoval pri razvojnih nalogah na *r, čarskem področju. Kot vodja prototipne dellavnice g štovanje pri svoji sodelavcih. Imel je v sebi moč s katero j in je znal pn» gniti k soustvarjanju z izrednim občutkom za rešitev tehničnihi problem? Njegov odnos do dela je bil do zadnjega * ** imel želio nadaljevati, kot da ne misli, da odhaja v pokoj Za ves trud n delež Elanu so se zahvalil, vsi delavMiha Pmžgar * haia olod niegove prizadevnosti in aktivnosti na odgovornih delovnih -sUh pa obstaja. V Elanu so postavljeni zdravi temelji, ki bodo osnova zalo bodočim generacijam dh Foto; p p^^ »Srebrna palica« tekačem Triglava CGO^ekcija Jezersko - 230 tekmovalcev iz 17 slovenskih klulx>v - manjkali so le reprezentance in tekači iz Gorij - je v soboto nastopilo na tradicionalnem tekmovanju za »Srebrno palico«. Prireditelj, TVD Partizan Dol. ga je zaradi tanke snežne odeje doma izvedel ob Planšar-skem jezeru na Jezerskem. Prvenstvo je veljalo tudi za kategorizacijo tekmovalcev. V vseh desetih starostnih kategorijah so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati. Omeniti velja odličen tek mlajše mladinke Andreje Smrekar iz Dola, ki je pet kilometrov dolgo progo pretekla hitreje od najboljše članice Tatjane Smolnikar iz Kamnika. »Srebrno palico« so kot najboljša ekipa prepričljivo osvojili tekači kranjskega Triglava, ki so na Jezerskem dosegli tudi štiri posamične zmage. Borut Nunar je z več kot minutno prednostjo zmagal med mlajšimi pionirji. Ivica Beštev je bila najl>oljša pri starejših pionirkah, Janez Klemenčič pri mlajših mladincih in Srečo Kopač pri članich. Jezerske smučine je na sobotnih tekih preskusil tudi član argetinske državne reprezentance in udeleženec zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku Marko Jerman, ki je obisk v Dolu izkoristil tudi za nastop na tekmovanju za »Srebrno palico«. Rezultati - mlajši pionirji (3 km): 1. Nunar (Triglav) 14.21,6, 2. Starbek (Ihan) 15.48,7, 3. Zunkovič (Kranjska gora 16.29,1; mlajše pionirke (3 km): 1. Ogrinc 17.08,8, 2. Grajf (obe Hoče) 17.15,9, 3. Slabanja (Dol) 17.43,0; starejši pionirji (5 km): 1. Rajšp (Hoče) 19.16,3. 2. Kol-man (Triglav) 19,56,7, 3. Kopavnik (Rateče) 20,15,5; starejše pionirke (5 km): 1 Bešter (Triglav) 22.37,5, 2. Lesjan (Lovrenc) 22.53,0, 3. Mlinar (Rateče) 23.14,5; mlajše mladinke (5 km): 1. Smrekar (Dol) 20,4(5.7. 2. Bfcrtoncelj (Triglav) 21.42,8, 3. Pogačnik (Ihan) 22.36,9; starejše mladinke (5 km): 1. Vrhovec (Olimpija) 21.18,5, 2. Muršak (Hoče) 23.31,9, 3. Kokalj (Ihan) 23.34,4; članice (5 km): 1. Smolnikar (Kamnik) 20.54,6, 2. Čebuli (Olimpija) '4*58,9; mlajši mladinci (10 km): 1. Klemenčič (Triglav) 35.53,8, 2. Slabanja (I>»D 37.29,4, 3. Katrašnik (Triglav) 38.13,3, starejši mladinci (10 km): t. Grajf (Hoče) 36.03,2, 2. Pustovrh (V. P. Kranj) 36.37,8, 3. Tarman (Rateče) 36.55./1; člani (15 km): 1. Kopač (Triglav) 52.57,2, 2. Munih (Olimpija) 53.32,• »■ Pandurović (Pale) 53.45,0; ekipno: 1. Triglav 107 točk, 2. Hoče 78, 3. Lovrenc 51, 6. Rateče 36, 8. Kranjska gora 28. C. Zaplotnik \ Kranj — Mladinci Vodov o^^ s* šestega januarja ustanovili gl> v kat en) se je doslej vkljueilo ž» dvajset mladih igralcev. Sanio tri>e * so kategorizirani tekmovalci, Vsi se go igre učijo na začetniškem t*V sta ga pripravila mladinska organi in G o klub Kranj. Sekcijo vodi Ovsenek. Ljubitelji goja se l)0 se uh riansar ske/u jezeru /><<. — l'\>l<>: ( . /.■ I,tu Fantom se p«>tna odsotn^ ^ j««« iiira Icfl J "Viča, ki je „a ste Ln S kTga^ok«, in ^ l«do m«n,h ^ r ' .Vhf kljub dobrini igram potruditi /-a ohstant4> S 5 ie uvrstitve nin 1 kova i sat nastopajo v oiaii^ ^vk^eiJstadvepioi^ki . I i! ŠPORT REKREACIJA TOREK, 18. JANUARJA II Višja planinska članarina Ljubljana - Udeleženci nedavne seje glavnega odbora Planinske zveze Slovenije so obravnavali dokaj obsežen dnevni red Med drugim so se seznanili s potekom akcije »Kredarica«. Kot je med poročanjem naglasil predsednik PD Ljub-lja na-Matica Marjan Oblak, je največja težava zbiranje denarja. Veliko propagandnega gradiva, predvsem razglednic, je Že pošlo, slabo pa gredo v prodajo srečke denarne loterije, ki je prav tako namenjena zbiranju sredstev za izgradnjo Triglavskega doma. Kljub težavam, je še dejal Marjan Oblak, si bodo prizadevali prenoviti planinsko postojanko na Kredarici v načrtovanem času. Delegati so soglasno potrdili poročijo izvršnega odbora o delu v preteklosti in po uskladitvah sprejeli tudi koledar akcij za letošnje leto. Obsežnejša je bila razprava, ki se je nanašala na povečanje planinske članarine in obenem zoženje ugodnosti za članstvo pri prenočevanju v planinskih kočah ter podražitev Planinskega vestnika. Ker vsakdanje podražitve negativno vplivajo tudi na gospodarjenje v planinskih organizacijah, kljub nasprotovanju nekaterih ni bilo drugega izhoda, kot da so predlagane spremembe sprejeli. Letošnja članarina za pionirje znaša tako 35 dinarjev, za mladino pa 70 dinar- Sankaška turneja ** THŽIČ — Pred šestimi leti se je med sankači na nasi in na koroški strani Karavank porodila ideja, da bi se vsako leto srečali na dveh tekmah, eni pri nas in eni na Koroškem v Avstriji, ki bi jih poimenovali »Karavanška sankaška turneja«. Ideja je postala stvarnost in tako bodo letos člani sankaške sekcije TVD Partizan Tržič in sankači iz Sveč pripravili že 6. mednarodno turnejo pod Karavankami. Turneja se bo letos pričela 21. januarja v Tržiču, dan za tem bo na progi »Kozorog« v Podljubelju prva tekma turneje, 23.1. pa bo s tekmo na progi »Lisičja luknja« v Svečah zaključek letošnjega tekmovanja- Foleg tega da se vsi nastopajoči, ki sv bodo prijavili na naslov Tee Babič, BPT, 64 290 Tržič ali po telefonu ,50-571, pomerijo za najboljšega v okviru turneje, kjer veljajo le uvrstitve med moškimi in ženskami, brez starostnih kategorij, pa bo tekma v Tržiču posebej veljala še »Pokal Kozorog«, tekma v Svečahtpa /a »Pokal Karavanški medved« Tržičani upajo, da bo vrrme do takrat ugodno ter da jim bo uspelo pripraviti tekmovanje na najvišji ravni. Pričakujejo tudi močno udeležbo vseh najboljših naših sankačev ter tekmovalcev v/, sosednjih držav. Tekmovanje samo bo prav gotovo pritegnilo tudi gledalce. Zato ie prav, da povemo, da se bo tekmovanje 22. januarja 1983 v Podljubelju pričelo ob 8. uri zjutraj J. Kikel jev. Glavni odbor je hkrati priporočil vsem planinskim društvom, ki o članarini drugih odločajo po svojih pravilih, naj bi bila za člane po 150 dinarjev. Popuste za prenočevanje v planinskih postojankah so delno znižali. Na ležiščih v sobah bodo imeli vsi planinci s plačano članarino le 20 odstotkov popusta, na skupnih ležiščih bodo članom priznali 40 odsu>tkov popusta, drugim (pionirjem, mladincem, alpinistom, gorskim reševalcem, vodnikom, gorskim stražarjem in markacistor.i) pa liO odstotkov popusta. Višja naročnina na Planinski vestnik letos znaša 650 dinarjev, ne bo pokrila vseh stroškov izdajanja. Zato bo treba najti, kot so poudarili na seji, še dodatne vire financiranja ter izkoristiti notranje rezerve. S. Saje f Uspeh balinarjev Borca KRANJ — Športno društvo Zarja iz Ljubljane je bilo na pokritem in ogrevanem balinišču organizator zimskega balinarskega turnirja. Nastopilo je dva-intrideset ekip s stošestdesetimi balinarji. Turnirja, ki je bil tri dni, si je ogledalo yeč sto gledalcev, ki so bili s prikazanimi igrami nadvse zadovoljni. Na tem tekmovanju se je imenitno mirezula ekipa Borca, ki je v postavi Mravlje. Božič, Novak in Sifrer dosegla drugo mesto. Ta uvrstitev za balinarje Borca pomeni odličen uspeh, saj jim je bil omogočen zimski trening na pokritem in ogrevanem balinišču. Takega objekta za zimski trening v Kranju ni. Vrstni red - 1. Polje, 2. Borec, 3. Zarja, 4. Špica, 5. Sloga, 6. Iskra. Najmlajši na smučeh KRANJSKA GORA - Na smučiščih Podkorena v Kranjski gori sta bili pred dnevi dve veleslalomski tekmi za pionirje in cicibane. Na startu se je zbralo več kot 250 mlajših pionirk in pionirjev ter cici-hank in cicibanov. Tekmovanje je kljub skromnim snežnim razmeram dobro pripravil smučarski klub i/. Kranjske gore. Rezultati - pionirke - 1. Dovzan 58,13, 2. Škirlec (obe Kranjska gora) 58,18, 3. Hafner ."»8. 4. Plajbes (obe Alpe-tour) 1:00,95, •"». Er.iiko (Jesenice) 1:01 <54. pionirji - 1. Grilc 55.38, 2. Sumi (oba Triglav) 55,88. 3. Štrukelj (Tržič) 57,15. 4. Mikiavčič (Alpetour) 57,35. 5. Korošec (Jesenice) 58.26; cicibanke — 1. Koblar (Jesenice) 1:(».31, 2. Falčič (Matajurl 1:04.07. 3. Grilc (Jesenice) 1:04.25, 4 Sitar (Triglav) 1:04,39. 5. Rož (Matajur) 1:04,8K, cicibani - 1. Albreht (Kranjska gora) 5H>5. 2. Kiaiger (Jesenice) 59.18, Jazbec (Tržič) 59,77, 4. Slivnik 1:00.70. 5. Ciaš peli in (oba Kranjska goia) 1:00,73. Na drugi veleslalomski tekmi so se l>onieriIi cicibani in cicibanke gorenjske regije. Rezultati — cicibanke — 1 Sitar 58,82. 2. N. Dežman (olw Triglav) 1:01,32, i Kotnik (Kranjska gora) 1:01.89, 4 Koblar 1:02,03, 5. Pire (obe Jesenice) ,:<)2.8<;. cicibani - L Albreht (Kranjska) 5(h2<>, 2. Stare (Bohinj) 57,44 . 3. Košir 57.65. 4. Slivnik (oba Kranjska gora) 57.70, 5. Kiaiger (Jesenice) 58,17. -stal II JOREK. 18. JANUARJA 1983 KRONIKA 13. STRAN O r Gorenjska nočna kronika VRATAR V ROŽICAH Na Jesenicah pri Integralu so se hoteli znebiti moćno okajenega vratarja. a tpožakur ni hotel fjonioi. V-erjetftu se. je bel žene. Miličniki pa nisupoznali milosti, 'nUočno sr/ ga oJl/M'ljali dorn ov. Cez čas <>e 'je*ptijaiil na postaji milice krem nt : razbitimi očali, c-eš da so ga pretepli miličniki. To najbrž'ne bo držalo^ Bolj gotovo Je, da je to vzgojno vlogo opravila Žena. >v''S". SMUĆI JE ZMANJKALO Italijanska smučarka, očitno nrvajena gorenjskih tatinskih razmer na smučiščih, je zadnjič /ništila dilce pred hotelom Larix t Kranjski gori. K>> se je po Petnajstih minutah vrnila iz bara. jih kajpada • ni bilo več. Rekreacije je bilo zanjo tistega in Nf nekaj, naslednjih dni — konec. STEKLENICO V GLAVO Stei i In o osebje kranjskogorskega hotela Lek minuli teden ni bilo kos predrznemu razgrajaču. Hl očno okajen je ob točilno mizo Zalučal steklenico (prazno seseda), od koder se je odbila v Glavo nič hudega sluteči gostji. Slednja je ujela buško, razgrajač fMi brezplačno prenočišče. OE NE ZLEPA, PA ZGRDA Tako so dejali blejski miličniki, so te dni v večernih urah nastali na pijanca, ki je z avtom skoraj podrl kamnit zid. Na vse briplje si' je namreč branil Razumnega pogovora na postaji >rulicc, bolj pa balončka, ki hi izmeril moč njegovih maliganov. t>VAKkATNO NEUDOBJE Pod stopniščem stanovanjskega bloka ha Dražgoški v Kranju nedavno prenočeval klatež. Pri sicer neudobnem nočnem počitku so ga zmotili miličniki, ki so mu ponudili gostoljubje v drugem, ne hdove kako udobnejšem preno-čtiču. Očitno je bil na kranjski hostaji milice pridržani brezdomec s storitvijo zadovoljen, saj bilo slišati nobenega negodovanja. 5 SODIŠČA Material iz nedograjenih hiš Kljub temu, da je imel zaposlitev, je D. Škrjanc spet zavil na kriva pota — Za več tatvin je bil obsojen na dve leti in pol zapora Vse jf kazalo, da se je Drago Skrjanc, star 28 let. po poklicu strojni ključavničar, po daljši zaporni kazni dobro vključil v življenje. Dobil je zaposlitev v Iskri, sodelavci so lahko o njem povedali, da je vesten in zelo priden delavec in so mu zaupali. Vendar pa je Škrjanc iz delavnice, kjer je delal, postopoma jemal dele za skobelnik in jih shranjeval v svoji garderobni omarici, da bi jih kasneje odnesel domov. Na podoben način je že pred časom odnesel domov dele za brusilko in jo doma sestavil. Ti dve tativni sta bili odkriti, ko so preiskovalci pri Škrjancu na podstrešju našli predmete iz dveh drugih tatvin. r Škrjane je namreč lani julija v Sp. Besnici vlomil v nedograjeno hišo in s svojim avtomobilom odpeljal umivalnik, WC školjko, bide in škarje za rezanje pločevine. Za kopalnico so seveda manjkale še cevi za vodovodno napeljavo, zato jih je naslednji mesec sklenil poiskati v kateri od nedograjenih hiš v Besnici. 20. avgusta ponoči se je spet pripeljal z avtomobilom in v več hišah iskal primeren material. Končno je v eni od hiš našel več cevi, odtrgal ključavnico na vratih v garažo ter cevi naložil kar na avtomobilsko prikolico, ki je bila tam. Pripel jo je na svoj avtomobil in odpeljal domov. 0(|peljane stvari so bile v redne več kot 21.000 din, v prvem primeru pa več kot 8800 din. Predmeti, ki jih je odnesel iz Iskre, pa so bili ocenjeni takole: deli /a skobelnik 4000 din, deli za kotni brusilni stroj pa 2400 din. Senat Temeljnega sodišča v Kranju je Škrjanca obsodil za omenjena štiri kazniva dejanja na enotno kazen 2 let iti pol zapora. Pri tem je sodišče sicer upoštevalo, da je dejanja priznal in obžaloval ter da je bila škoda povrnjena. Med obtežil-nimi okolnostmi pa je sodišče moralo upoštevati, da je bil za podobna dejanja že obsojen, pa je kljub temu ponovno stopil na nepravo pot. Nekako pred dvema letoma si je začel Simon Dovžan iz Tržiča izposojati večje vsote denarja, ki jih je potreboval za življenje prek svojih možnosti. Menjavanje avtomobilov, potovanja v tujino, igranje na ruleti, vse to je zahtevalo veliko denarja. Ko je svoj avtomobil prodal, se je vozil z rent a car avtomobili, tako da je samo v dveh mesecih spomladi lani plačal Integralu in Kompasu več kot 100.000 din najemnine. Daje lahko poravnal tako visok znesek, si je pri znancu izposodil 190.000 din in mu zagotovil, da jih v najkrajšem času vrne, saj naj. bi prodal avtomobil. Toda avto je dal Dovžan popravljat v Avstriji, za kar bi moral plačati okoli 100.000 din. in še carino, za kar' je spet potreboval denar. V kratkem času si je Dovžan izposodil od 19 oseb kar 458.384,50 din, vendar pa mu je uspelo dolg povrniti le trem. Ljudem se je predstavljal kot trgovski potnik, vozil .je avtomobil znamke BMW, zato navadno ni imel težav pri sposojanju. Denarja pa ni bilo nikoli zadosti za tak način življenja, saj so bili njegovi mesečni dohodki približno 10.000 din. Ker je govoril, da potuje čez mejo in obljubljal razne uvožene aparate, so mu ljudje posojali tudi devize, da bi jim preskrbel to in ono. V resnici pa je Dovžan devize zaigral na igralnih avtomatih na Bledu ali v Avstriji. Največkrat pa je govoril, da potrebuje denar za popravilo avtomobila. Ko so ljudje začeli hoditi na dom in terjat i'denar, st) več njegovih dolgov poravnali žena in sorodniki. Izposojene vsote, so bile različne, od nekaj stotakov do nekaj milijonov starih din. Senat Temeljnega sodišča v Kranju je Simona Dovžana spoznal za krivega vseh 19 kaznivih dejanj goljufije ter mu odmeril enotno kazen petih let zapora, oškodovancem pa mora povrniti izposojeni denar. Ob odmeri kazni za ta dejanja je sodišče pretehtalo tako olajšilne kot obtežilne okoliščine. Upoštevalo je, da gre za veliko število goljufij v razmeroma kratkem času in da je vsota na ta način pridobljenega denarja zelo velika. Med olajšilnimi okolnostmi pa ni moglo mimo tega, da Dovžan še ni bil nikoli pred sodiščem, da je bil ves čas redno zaposlen, da ima otroke, za katere sicer finančno ni skrbel, upoštevalo pa je tudi značajske posebnosti obtoženega. Dovžan je na obravnavi vsa ta dejanja priznal in je pripravljen denar povrniti. Ni vračal sposojenega denarja V dveh letih si je Simon Dovžan izposodil nekaj več kot 45 milijonov starih din — Temeljno sodišče v Kranju ga je za goljufije obsodilo na enotno kazen 5 let zapora Za večjo prometno varnost Prometni znaki niso poceni Že precej časa leži ob kranjskem pokopališču poškodovano stojalo z osvetljenimi prometnimi znaki vredno najmanj 15..000 dig. Verjetno bi se dalo še popraviti in ponovno namestiti. Foto-: P. Perdan Prometni znaki so ena temeljnih prvmvarnega prometa, saj bi bil brez njih sodoben promet prenevaren in praktično nemogoč. O tem danes že marsikaj vedo tudi otroci v vrtcih. Vsa prometna signalizacija in označevanje ima ta namen, da obvešča, opozarjam varno yodi udeležence v prometu do cilja. Največ je stoječih prometnih znakov, ki pa so tudi najbolj izpostavljeni raznim poškodbam. Največ se jih uniči ali pokvari nenamenoma ali pa namerno po znanih ali tudi neznanih storilcih. Če na nekem mestu, kjer bi moral biti znak, le-tega ni, se s tem povečuje možnost nezgode za druge udeležence v prometu. Prav zaradi tega bi se morali občani zavedati in glede na svojo samozaščitno vlogo, ki jo imajo v prometni varnosti, preprečevati namerno poškodovanje prometnih znakov. Škoda zaradi uničenih prometnih znakov je večstranska: ne le, da se na ta način zmanjšuje prometna varnost, veča se družbena škoda, ražen tega, pa je prizadeto tudi okolje. Poglejmo nekaj podatkov. Cestno podjetje, ki oskrbuje gorenjske magistralne in regionalne ceste, porabi, letno za vzdrževanje in zamenjavo znakov okoli 4 milijone din, KOGP Kranj pa za občinske ceste in mestne ulice okoli 1,2 milijona din. Vrednost posameznih znakov je različna. Trikotni ali okrogli s premerom 60 cm stanejo od 1000 do 1200 din. Smerokazi z navedbo kraja in oddaljenosti so po 1600 din, krajevne table pa po 2500 din. Prometni znaki z osvetlitvijo so od 5000 do 6000 din, ogledala 8000 din, snežni koli pa okoli 100 din komad. Snežni koli sicer ne sodijo k prometnim znakom, postavljajo pa se prav tako za večjt) varnost prometa. Nepridipravi pa se jih prav tako lotevajo kot prometnih znakov. Vse navedene cene ne vključujejo tudi cen za stojala in njihovo postavitev oziroma zamenjavo. Mrak Vstopala v nezaklenjena stanovanja Na enotno kazen dveh let zapora je bila pred Temeljnim sodiščem v Kranju obsojena Silvana Zur iz Sp. Radovne. Lani julija je namreč v Zg. Bitnjah prišla v odklenjeno hišo ter iz žepa delovnih hlač vzela denarnico, v kateri je bilo okoli 30.000 din. Bankovce je vzela, denarnico z nekaj drobiža pa pustila. Oškodovanec je sicer tatvino kmalu opazil, vendar se mu je Zurova izmaknila, tako da je dohitel le njeno prijateljico. Zurova je namreč s prijateljico po hišah prosjačila. Le nekaj dni pred tem je prosjačila tudi na Bledu, vstopila v stanovanjsko hišo na Partizanski cesti in v kuhinji našla denarnico. Vendar je tisti trenutek stopila v kuhinjo lastnica stanovanja, zato je Zurova denarnico položila nazaj. Na obravnavi v Kranju je sicer Zurova trdila, da je vstopila v hišo, ker je želela aspirin in da je nameravala takoj oditi, ko je opazila, da ni nikogar. Vendar ji sodišče ni verjelo in jo je spoznalo za krivo kaznivega dejanja poskusa tatvine. Tatvino v Zg. Bitnjah je Zurova sicer priznala, vendar je trdila, da ni vzela toliko denarja. Del denarja, 8500 din je prinesla, shranit k prijateljici in ji sama povedala, da je v Zg. Bitnjah ukradla še enkrat toliko. Prijateljica ji je denar, za katerega je vedela, da je bil ukraden, shranila. Kasneje, ko je bila vabljena na postajo milice, pa ga je prinesla s seboj in izročila preiskovalcem. Sodišče ji je zaradi kaznivega dejanja prikrivanja odmerilo le pogojno kazen, pri tem je namreč upoštevalo številne olajšilne okolnosti, da še ni bila kaznovana in da mora skrbeti za prizadetega otroka. Nasprotno pa pri Zurovi sodišče pri odmeri kazni razen delnega priznanja ni našlo olajšilnih okolnosti. Zurova namreč, ni bila prvič kaznovana za takšna dejanja, nova kazen pa je verjetno še ne bo spametovala. J komandirji Postaj milice na Gorenjskem * ^ prometni varnosti | ^Pomembna je prometno Varnostna zavest i Vseh udeležencev V prometu« v —;. — r„ Jeseniški občini se je varnost v prometu v primerjavi z minult-' leti lani precej izboljšala, predvsem po zaslugi dela delavcev \ *^staje milice in ostalih, ki si prizadevajo za večjo varnost na ce-v^ - Manj prometnih nesreč z najhujšim izidom — Neurejene ^stne ulice in nevarni cestni odseki ^K^esenice - Prometni varnosti v Sloveniji posebej v minulem ^V^' V okviru akcije Nic nas ne sme Presenetiti, posvetili posebno po-^L^nost. Organizirane so bile večje manjše akcije, posamezne postaje JvUce pa so sodelovale s sveti za \ %ojo in varnost v cestnem prostu. VjMed postajami milice je bila je-^kViSka še posebej aktivna, saj so *VWci milice stalno sodelovali v J^ameznih akcijah skupaj s svetom varnost v prometu, več akcij pa f k. organizirali tudi sami Podatki so M^vorni in kažejo, da se je v občini NjUb temu, da predstavljajo Jerice izredno ozko prometno grlo in da je izredno veliko komunalnih problemov - zato zdaj povečujejo tudi prispevek za komunalno skupnost in za vzdrževanje komunalnih naprav — prometna varnost v primerjavi z letom prej izboljšala. O prometni varnosti in o problemih v občini sta spregovorila komandir Postaje milice Jesenice Jože Ajdišek in namestnik komandirja Milan Magazin. »Med drugimi akcijami smo v minulem letu sklenili, da opravimo izredne tehnične preglede vozil v času zimske sezone. Lani je bilo organiziranih 14 akcij s področja varnosti cestnega pro- Jože Ajdišek, komandir Postaje milice Jesenice — Foto: F. Perdan meta. Skupaj s svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu so delavci postaje milice Jesenice pripravili štiri akcije tehničnega nadzora nad vozili v prometu, ostale akcije pa so potekale samostojno. V prvi akciji smo od 27 vozil, ki smo jih poslali na tehnični pregled, kar pri 21 vozilih odkrili kakršnokoli tehnično napako, torej je bilo le šest vozil usposobljenih za vključevanje v promet, pri 19 pa so bile večje ali manjše napake. Od skupaj 187 vozil, prt katerih smo opravili nadzor v minulem letu, jih je bilo veliko takšnih, ki so imela večje pomanjkljivosti, če so bila stara pet let in vet-. Predvsem so bile pomanjkljivosti pri svetilih, le malo voznikov uporablja varnostni pas in tako dalje. Zato smo se v osmih primerih odločili za predlog za sodnika za prekrške, izrekli 9 mandatnih kazni, 21 opozoril in odvzeti sedem dovoljenj. Splošna ugotovitev ;e torej, da je v cestnem prometu posebno pri vozilih starejšega letnika veliko napak in pomanjkljivosti. Veliko pozornost smo posvetili akciji pešec v prometu, saj je prometna disciplina pešcev slaba. Za -Jesenke velja, da so bili do zdaj predvsem pešci udeleženi v precej prometnih nezgodah. Medtem ko je bilo 1'ani 11 otrok udeleženih v nezgodah, le ni bilo nobenega smrtnega primera. Nasploh so ceste lani terjale manjši krvni davek, čeprav je bilo nekaj več nezgod z lažjimi ali hujšimi telesnimi poškodbami. Lani je bilo na naših cestah skupaj 83 nezgod.« Prometna varnost je boljša po zaslugi preventivnega in represivnega dela milice Jesenice in delavcev milice Kranj. Se posebej so boljši rezultati spodbudni zato, ker so jeseniške ceste precej obremenjene. Jeseničani imajo skozi samo mesto magistralno cesto, ki predstavlja ob turističnih in drugih konicah silno ozko grlo, še posebej od Čufarja do železniške postaje. In kakšne so še druge »črne« točke jeseniških cest? »Precejšnja nevarnost je, kljub večkratnim našim opozorilom, streha pri Centru II na Jesenicah, saj sega že v prometno površino. Izvajalci so pri gradnji stolpnic delo končali in odšli, streho pa pustili brez ustrezne signalizacije in s posegom na cestni del. Hude probleme povzroča predvsem vozilom večje nosilnosti, tovornim vozilom, polpri-klopnikom in priklopnikom. Naslednji problem,« nadaljuje komandir Jože Ajdišek, »je ovinek v Logu pri Kranjski gori, pri hišni številki 7. Ko cesta postane mokra in umazana, se zgodi, da je na tem odseku tudi do sedem prometnih nesreč dnevno. Nastaja ogromna materialna škoda in samo s temi sredstvi bi že zdavnaj lahko rešili problem v Logu. Se vedno tudi ni opravljen tehnični prevzem ceste od TVD Partizana do Javornika, saj je cesta še v »dno v gradnji, z omejitvijo hitrosti na 50 kilometrov na uro. V ol)čini nastajajo težave zaradi prekopov in drugih del na cestah mesta. Komite za urejanje prostora izdaja odločbe o vzdrževanih delih na mestnih ulicah, po opravljenem delu pa se cesta ne uredi. Precej mestnih ulic je izredno slabo vzdrževanih z udarnimi jamami in treba bo veliko več pozornosti posvetiti ustreznemu vzdrževanju cest — zaradi varnosti in poškodovanosti vozil. Od prometno varnostne zavesti je odvisna boljša prometna varnost, zato bomo od vseh udeležencev v prometu terjali disciplino in dosledno represivno ukrepali. Delavci Postaje milice smo se zavzeli za večjo varnost šolskih in predšolskih otrok in v vseh vrtcih in šolah pred začetkom leta organizirali predavanja. Vse osnovne šole imajo letos prvič načrte za varen dohod v šole, opravili pa smo — ob začetku leta — skupni nadzor ter nudili ustrezno pomoč. Vse dole so organizirale prometno službo, zdaj se vključujejo v akcijo »svetleči odsevki«. Omeniti velja še premajhno upoštevanje prometnih znakov in označb na vozišču, saj so kljub poznavanju razmer na cestah ob nesrečah udeleženi predvsem domačini. Prometno varnostna zavest mor,' biti boljša, ceste vzdrževane in primerno urejene, vzgoja v šolah stalna oblika dela in le tako bo v prihodnje na cestah manj nesreč, ki povzročajo precejšnjo materialno škodo in ogrožajo varnost in življenja udeležencev v prometu.« D. Sedej O LAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 18. JANUARJA IS ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n.sol.o. Komisija zu delovna razmerja in osebne dohodke DSSS TELEMATIKE objavlja prosta dela in naloge i - 3 predavateljev' Pogoj: — visoka izobrazba ene izmed nasledn jih smeri: elektrotehnike, računalništva,tehnične matematike ali fizike, — znanje tujega jezika Od kandidatov pričakujemo sposobnost za prenos aplikativnih znanj ter smisel za urejanje dokumentacije. Zaželena praksa s področja andragogike. II - TEHNIČNEGA ORGANIZATORJA IZOBRAŽEVANJA Pogoj: — višja izobrazba pedagoške ali kadrovsko izobraževalne smeri, — znanje tujega jezika, Zaželena pedagoška praksa. III - REFERENTA IZOBRAŽEVANJA Pogoj: — srednja izobrazba, — znanje tujega jezika, Zaželena pedagoška praksa. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBINEC KRANJ SGP GRADBINEC Nazorjeva 1 Delavski svet TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica razpisuje na podlagi določil 66. člena statuta TOZD delovne naloge in opravila VODJE TOZD Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih in nalogah, - da ima moralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev 15 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec, Kranj; TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica, Kranj, Cesta na Rupo — razpisna komisija. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA za organizacijo in vodenje izobraževalnih oblik s področja družbenega izobraževanja Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri (pravo, ekonomija, sociologija, politologija, organizacija) Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagana 1. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS, Podružnica 51500 KRANJ v v , objavlja prosta* dela jn naloge NEPOSREDNO VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA na področju evidenc DPS, SIS in skladov ter vodenje evidenc dohodkov DPS, SIS in skladov. Kandidat za navedena dela — opravila mora imeti višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali statistične smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SDK, podružnica Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ sprejema prijave v tečaj slovenskega jezika, nemškega in italijanskega jezika Pričetek tečajev v prvi polovici februarja. Rok prijave je 31. januarja 1983. Pismene prijave pošljite na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali na telefon 27-481. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge PROMETNIKA MEDNARODNEGA TRANSPORTA Pogoji- — SS izobrazba prometne smeri (prometni tehnik), — od 2—3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na področju transportne dejavnosti, — pasivno znanje nemškega jezika, — test iz poznavanja področja dela Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. poslovno prireditven center gorenjski sejem kranj t objavlja prosta dela in naloge , J* UREJEVALCA PRIREDITVENEGA PROSTORA Pogoj: — dokončana • osnovna šola. - Osebni dohodek po pravilniku, za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas pa se bomo odločili po dvomesečnem poskusnem delu. Interesenti naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov PPC Gorenjski sejem, Kranj, Savski log. O izbiri bodo kandidati obveščeni 30 dni po objavi. O EXOTERM KRANJ komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev in materiala kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja na podlagi sklepov delavskega sveta prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - TERMOGEN (izklicna cena 15.000din), 2 kosa - GORILNIK (izklicna cena 5.000 din), 2 kosa, - ČRPALKA CREINA 300 (izklicna cena 1.000 din), 1 kos - OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 101 C, NEVOZEN, (izklicna cena 70.000 din), 1 kos Licitacija bo za družbeni in privatni sektor 2. februarja 1083 ob 12. uri v prostorih delovne organizacije. Ogled osnovnih sredstev je mogoč od 10. ure naprej na dan licitacije. Pred licitacijo je obvezen 10 odstotni polog. Prometni davek se plača posebej. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. BLAGAJNIŠKA DELA IN FAKTURIRANJE Kandidati naj imajo nižjo ali srednjo šolo kmetijske ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca. . Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na po: odniškem dopustu. Pismene prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni 15 dni po izbiri. KEMIČNA TOVARNA EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja-prosta dela in naloge zu: 1. VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI 2 ENO DELAVKO ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PAKIRANJE V SEKTORJU ZA PROIZVODNJO Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola, — starost 18 let. — poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Exoterm Kranj. Struževo 66, 15 dni po objavi. (b Filbo Ajdovska 2 Bohinjska Bistrica razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 101, letnik 1981 -karamboliran. Izklicna cena je 30.000 din. POLTOVORNI AVTO ZASTAVA 616, letnik 1977, v nevoznem stanju Izklicna cena je 35.000 din. KOMBI F435 ZASTAVA letnik 1977, v nevoznem stanju. Izklicna cena je 20.000 din. Prometni davek bremeni kupca. Licitacija bo 21.1.1983 s pričetkom ob 14. uri v prostorih DO Filbo, Ajdovska 2. Vozila si interesenti lahko ogledajo eno uro pred pričetkom licitacije in vplačajo polog v višini 10 odstotkov izklicne cene. ¥ RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju (»4224 GORENJA VAS Todraž Komisija razmerja za delovna luHcij« DO Rudnik urana Žirovski vrh v ustanavljanju; Gorenja vas — Todruž Pojavlja prosta dela in haloge 2a nedoločen čas s polnim delovnim časom PRIPRAVIJALCA VZORCEV I _ 1 delavec Pogoj: , . . _ poklicna sola kovinarske. elektro ali la-borantske smeri, _ vozniški izpit B kate- gorije, __ do 3 mesece de.ovnih izkušenj Kandidati naj prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izku šenj P-ljejo na gornji naslov v roku 15 dnu O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. TOREK, 18. JANUARJA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE KRONIKA 15. STRAN GLAS E telefon 27-960 PRODAM Prodam fx>lovico KRAVE /a v skrinje Visoku 5, Šenčur Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 170 kg. Posav er 10, Podnart __ 1289« Prodam večje iii manjše PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 334 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 11. Kranj 420 Prodam rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico, sobno PEĆICO gorenje in 32 kv. m MARMORJA »Hotavlje« za veni-^ijanski tlak. Ogled možen vsak dan tKjpoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 421 Ugodno prodam moške OBLEKE in rusko SUKNJO. Kranj, C. JLA 20 ali tfel. 22-720 422 Prodani eno leto stare KOKOŠI in »Tleče KORENJE. Strahinj 68, Naklo 423 Prodani SLAMOREZNICO s puhal-^ ikom. Ribno 31. Bled 424 . Prodani MOTORNO ŽAGO in bukova ORVA. Vovk. Vrhnje 13, Radovljica. In-fomiacije po tel. 004-70-237 425 Prodam moške DRSALKE št 45. Zapisa. Smlednik 45 ali tel. 27-960 dopoldan 420 MARANTZ stereo radio 2x45W sinu 8 ohm, SANSUI stereo radio 2x45 VV ^X85 VV sinusa - ohm, prodam. Telefon < i -690 v soboto in nedeljo 427 Prodatn okroglo kuhinjsko MIZO in 4 V*TOLE. Jani Cerar, Kopališka 4, Radovljica 428 , Prodam KRAVO simentalko, ki bo k»jnec meseca drugič teletila. Franc Faj fHr. Bodešče38, Bled 429 . Prodam novo PEČ za centralno kurivo z bojlerjem, 25.000 ccal. Anica Krčmar, Golnik 52 4:i() Ugodno prodam 4 kW termoakumulanjsko PEČ. Informacije dobite pri Ražen ^osa. .Jaka Bernarda 9, Bled ali telefon ' 7-134 .431 , Prodam razstegljiv kavč, dva fotelja z Ufsenim ogrodjem in mizico. Franc Kosir, * i-ankovo naselje 99, Škofja Loka . Prodani mlado KRAVO s teletom ali ^tei. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 4o.S KUPIM Kušim PRAŠIČA za zakol, po mož-VOsti krmi jen z domačo krmo, težkega 4 do 190 kg. Telefon 77-720 popoldan 43- VOZILA > Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979. Cerove, Srednja vas 21-v Bohinju, telefon * -i-036 vsak dan od 6. do 14. uri 435 Prodam RENAULT R-10, celega ali po M*lih. Frelih, Brezje 33 pri Tržiču 2 /9 . HAT 850 special in FIAT 125 P/, glodam celega ali po delih. Gartner, Ažurno 9, Selca ;J04 Prodam MOTOR na tri prestave, 'Menjalnik in vsa stekla za NSU ter Mdiokasetofon grundig. Kokra 4, Preddvor 43.} » Prodani MOSKV1Č 1500, letnik 1978 ^ramboliran. Zg Brnik 27, Cerklje 4.J-* b Prodam ZASTAVO 101, letnik 19/.). kastrirano do konca aprila, cena 5 SM. *rjan. Ribno 19. tel. 78-341 430 ^ Prodam R-10, vozen, lahko tudi po ^ lih. Martin Rad uha. Golnik 93 437 j. TOVOTA 2000 mark 2, letnik 1974 **odani. Telefon 75-236 x Prodam MOTOR APN-4. letnik 1981 nekompleten motor za MAICO I2u in CZ 250 brez motorja. Janez inovec, Goropeke G. Žiri 439 > Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. ^ pan,-C. JLA 26, Tržič 44() > Prodam FIAT 850, odlično ohranjen, ^lefon 77-650 . J^4.1 lfv<4a dele prodam osebni avto SKOIJA S, letnik 1970, inotor 2JXK) km gene-^Ino popravljen. Lesce, Alpska 84 4-12 W Ugodno prodam CITROEN GS, letnik Ogled od 6. do 15. ure. Trampus *vka 29, Naklo, tel. 47-076 4->4 Prodam prednji blatnik za VW, letnik Rant, Juleta Gabrovška 30, Kranj, ^»nina II. . ! STANOVANJA = ^^ščem GARSONJER') ali enosobno ANO VANJE v centru Kranja. Po-^be po tel. 064-28-946 zvečer 44-i NOVO V ELG0 Krznene prevleke za sprednje in zadnje sedeže. Za udobno in prijetno vožnjo. ELGO Lesce Prodam šririsobno STANOVANJE z ostalimi prostori v Tržiču nad Jugoteh-niko (I nadstropje). Ogled vsak dan od 14.30 dalje, v soboto in nedeljo ves dan. Mi odra g Uijin, C. JLA 8/1., Tržič 444 1 POSESTI Kupim smrekov GOZD do 4 ha v k o. Škofja Loka ali \ Selški dolini. Naslov v oglasnem oddelku 445 Prodani nedokončan VIKEND. Informacije 18. in 19. januarja po 20. uri, telefon 21-514 - 446 ZAPOSLITVE! Takoj zaposlimo dve dekleti za pomoč v strežbi in v kuhinji. Gostilna »LAK-NER«. Ančka Rup, C. na Brdo 33, Kranj 452 OBVESTILA KOMPLETNE NAČRTE za vse vrste gradenj lahko naročite po tel. 0(51-322-502 ali 061-321-809 •_447 P= OSTALO ^^ Iščemo VARSTVO za 7-niesečnega otroka od 1. junija dalje v Kranju. Ponudbe po tel. 25-791 409 INSTRUIRAM matematiko /.a srednje šole. Rant, Juleta Gabrovška 30, Kranj, Planina II. ' 448 V popoldanskem času sem pripravljena pomagati pri ČIŠČENJU stanovanja. Ponudbe pod šifro: Gorenjska 449 Preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekla proti zakoncema Eržen Mariji in Francu iz Toininčeve 4 v Kranju, ker so neresnične in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Marija Kavčič, Tominčeva2, Kranj 450 HIŠNI SVET Planina 10 išče ČISTIL-KO za čiščenje stopnišča. Informacije po tel 28-932 ali pri Matijevič, II. nadstropje 451 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Razpisna komisija delovne skupnosti Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Trzic na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje prosta dela in naloge 1 VODENJE STROKOVNE SLUŽBE SOCIALNEGA SKRBSTVA TRŽlC IN DEL STROKOVNIH OPRAVIL 2 STROKOVNEGA DELAVCA SIS ZA PODROČJE SOCIALNEGA SKRBSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled- r.^pod 1. - da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo družboslovne- pod 2.'- da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo družboslovne- smeri, , . . . .. 2 ood 1 - da ima opravljen ustrezen strokovni izpit 3' da ima moralno-politične vrline, ki se izražajo v pravilnem od-' nosu do samoupravne ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela 4 Dod 1 - morajo kandidati predložiti pisno razvojno usmeritev ' socialnega skrbstva v smislu določil Zakona o socialnem skrbstvu s poudarkom na reorganizaciji in izdvojitvi izvajalske dejavnosti. ... , Delo se združuje za nedoločen cas s poizkusnnn delom pod 1 3 mesece pod 2. 2 meseca. Kandidati Aaj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju poeoiev v 15 dneh v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Tržič. Ul. h. Bračiča 4. NESREČE S POLEDENELE CESTE V PROMETNI ZNAK Bistrica — Voznik osebnega avtomobila Pejo Franjič, star 34 let, iz Prnjavora, sicer pa na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, je v četrtek, 13. januarja, peljal od Podtabora proti Waklu. V Bistrici ga je zaradi neprilagojene hitrosti na poledeneli in neposipani cesti zaneslo, tako da je na robu ceste trčil v prometni znak, nato pa je avto odneslo 11a levo stran ceste, kjer je podrl drug prometni znak. Slednjič je avto obstal na njivi, v njem pa voznik z lažjimi in sopotnica Ivanka Pekes, stara 32 let, s" hujšimi telesnimi poškodbami. NENADOMA PRED AVTO Kranj--Na Cesti Staneta Žagarja v Kranju se je v četrtek, 13. januarja, zgodila prometna nesreča, ker je pešec Jože Malovrh, star 53 let, doma iz Kranja, nenadoma skočil pred avto. Voznica osebnega avtomobila, 26-letna Silva Podjed iz Britofa, ki se jt> peljala iz Kranja proti Brniku je skušala pešca ob-voziti, vendar ga je kljub temu zadela in ga na pokrovu motorja peljala na drugo stran ceste, kjer je trčila v prometni znak. Pešec je padel na cesto in se pri tem huje ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. TRČILA OSEBNI AVTO IN AVTOBUS Mlaka - Med Mlako in Teneti-šami sta v petek. 14. januarja, zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti trčila osebni avto in avtobus. Osebni avto, ki ga je vozila 25-letna Milica Zalar iz Preddvora, je zaneslo na levo stran ceste, kjer je tisti hip pripeljal avtobus. Voznik avtobusa je skušal zaviti proti sredini ceste, da bi se izognil trčenju, vendar prepozno. Vozili sta trčili, pri čemer je voznica osebnega avtomobila utrpela lažje telesne poškodbe. D. 2. Požara OGROMNA ŠKODA Dobrava — Pri Jožetu Pretnarju na Zgornji Dobravi je v četrtek, 13. januarja, izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, nato pa se je razširil še na ostrešje stanovanjske hiše. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. V hlevu je v dimu poginilo 17 ovac, krava, tele, bik in kokoši, zgorelo je 10 ton sena, sla-moreznica. žitni mlin, motorna žaga, dva elektromotorja, pet kubičnih metrov hrastovih plohov, dve toni koruze ter več kubikov drv.Zgorelo je tudi ostrešje na stanovanjski hiši. Gmotna škoda po nestrokovni oceni znaša 4.50().0dob-nega. Da le ne bi rodila novih razprtij,« pravi Franc in dodaja, da je večina zemlje na Lužah prve in druge kategorije. Proti Velesovemu in Šenčurju je bolj peščena, proti Olševku ilovnata. Kakovostno ni tako različna, da ne bi omogočala vsaj približno enake razdelitve. Ob vsaki novosti, četudi prinaša napredek, se pojavljajo omahljivci. Teh je tem več, čim manj vedo o njej. 8000 parov na dan Žirovska Alpina planira, da bo letos naredila kar za četrtino več obutve kot lani — Tako bodo lahko več izvažali — Dnevno naj bi naredili 8.000 parov čevljev Žiri — Žirovska Alpina za prihodnje leto ne le spet povečuje plan izvoza, čeprav je že lani izvozila več kot 900.000 parov čevljev in jih bo letos več kot milijon, ampak tudi skokovito povečuje količinski plan proizvodnje. Letos naj bi v primerjavi z lani naredili za četrtino več. Sicer pravijo, da jih v tako povečano proizvodnjo sili ekonomska nujnost, potreba po večjem izvozu, da bodo lahko uvozili potrebne surovine, vendar se postavlja ob tem vprašanje. kako ta skok doseči. Iv lavljajo namreč, da so fiksni st loški na izdelan par čevljev zelo visoki. Iz leta v leto so višji tudi v odstotkih, ne le v absolutnih zneskih. Zato so se odločili, da je treba ta gibanja preokreniti, kar pomeni, da morajo bolje gospodariti, da bodo stroški manjši. To pa lahko dosežejo le na ta način, da z istimi zmogljivostmi naredijo več. Seveda pa je treba več obutve tudi prodati. Zato se pogovarjajo z zahodnimi kupci za večje nakupe, in to s takimi, ki bi bili pripravljeni kupovati večje količine obutve v večjih serijah. Pogovori so dokaj uspešni in zato tudi tako smelo planiranje. V proizvodnji vidijo rezerve v montažnih oddelkih, ki morajo delati s polno zmogljivostjo. Prav tako bi lahko dopolnili polovično izmeno, ki dela na traku za proizvodnjo športne obutve in v proizvodnji obutve za po smučanju. Za uresničitev tega cilja seveda rabijo v montaži nekaj več delavcev. Sicer pa naj bi se fizični obseg proizvodnje najbolj povečal pri manj zahtevni, to je najrazličnejši športni obutvi. Ker bodo potrebovali več gornjih delov, so se že dogovorili s kooperanti, Glede na povečano proizvodnjo bodo seveda lahko povečali zahodni izvoz, ki je glavni, ne pa edini cilj. Tudi ostalih tržišč namreč ne smejo zanemariti in to iz dveh razlogov: tržišče je težko osvojiti in lahko ga je izgubiti, razen tega pa morajo računati tudi na dohodek, saj si morajo poleg deviz prizadevati tudi za dinarje. Ves količinski plan seveda sloni na predpostavki, da bo oskrba z materiali za proizvodnjo kolikor toliko normalna. Pri tem vedo, da Alpina ne bo nobena izjema in da bo občutila prav vse posledice sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer. Zato bodo tudi letos, tako kot lani, sproti spremljali gospodarski položaj in se sproti prilagajali nastalim razmeram. Lani so tako uspešno, brez zastojev prebrodila leto in ga tudi uspešno zaključili. L. Bogataj GRADBiSCE V DOLŽIN! 3km Jesenice - Cestni odsek magistralne t este skozi Jesenice od 1 \ H Partizana do Javormka je še redno r gradnji, će/mu so minila že leta in leta ko so cesto obnovili. Na tem odseku velja omejitev .>0 kilometrov na uro, saj tehničnega prevzema še m. Bo minilo še nadaljnjih deset let, ko bodo morda le izvolili prerzeti ta rečni odsek v gradnjit - Foto: F. Perdan zemljo, drugim slabo in močvirnato Te pa se vsak brani. Že tako je zemlja na olševskih poljih in travnikih dokaj različna, od humusne do f!?Piia * peščene,« razlaga Janko Perčič, kmet iz Olševka s šest in pol hektari obdelovalne zemlje v osmih kosih. »Komaj pričneš, že si fertik,« je na kratko označil, sedanje negospodarno obdelovanje na razdrobljenem bije Jože K veder, kmet z Visokega in predsednik odboia za zložbo zemlje. Olševski kmetje so se doslej dvakrat zbrali na sestanku z edino točko dnevnega reda - zložba. »Kmetijsko živilsko kombinat Gorenjske ima v smeri od šole proti Tupaličam devet hektarov zemlje. Ob deževju se po njej pogosto razlije narasla Olševnica, ki pridete z* Možjance, ter voda iz vasi. Zemljišče je zato močvirnato in na njem uspeva le travinje, ne bi pa bilo primerno za obdelovanje. Olševski kmetje predlagamo, da kombinat ostane na svojem zemljišču in da tudi ostale močvirne površine izsušijo. To bi bilo mogoče šele potem, ko bi na vsej dolžini regulirali Olševni-co. Če ta dela ne bodo opravljena, bo zložba nekaterim dala kakovostno zemljišču Janez Brolih, kmet iz Hotemaž, ki se je že odločil. Če bo le mogoče, bo vzel en kos zemlje. »Obdelovanje malih površin, njivic in »zelnikov« je zamudno in še ob robeh ti zraste mnogo manj. Če je takih »klinov« več, se to občutno pozna tudi na pridelku. Na kratkih njivah s traktorjem samo obračaš in zapravljaš čas in nafto. To so razlogi, da smo hotemaški kmetje odločno »za«. Ne vem, kako bomo naredili s kozolci. Ponekod bo mogoča zamenjava, drugod jih bo treba prestaviti. Ne ogrevam se za predlog, da bi jih obdržali na sedanjih parcelah.« Brolihovi imajo šest hektarov zemlje, razdrobljene v deset kosov. Silažno koruzo imajo običajno na štirih njivah, krompir na treh ... Doseči gospodarno obdelovanje zemlje in na njej pridelati še več hrane kot doslej — to sta najpomembnejša cilja nameravane zložbe v šestih vaseh kranjske občine in verjetno tudi želja vsakega kmeta. Po ponovnem razkosanju se bodo parcele v povprečju povečale s 35 arov na tri hektare, kar bo pocenilo obdelovanje in pridelovanje hrane. V kranjski kmetijski zemljiški skupnosti so že izračunali, da bodo kmetje s tega področja samo zaradi zložbe vsako leto privarčevali devet tisoč litrov nafte, vsak kmet pa petino dosedanje porabe goriva! C. Zaplotnik Večjo vlogo stanovanjskim zadrugam Že okrog 70 različno organiziranih stanovanjskih zadrug je danes v Sloveniji. Številne med njimi nimajo kaj prida izkušenj in ponekod jim očitajo, da bolj skrbijo za to, da graditeljem oziroma članom ni treba plačevati prometnega davka za gradbeni material, manj pa za to, da bodo skupaj pridobivali zemljišča in gradili. Vendar je zadružništvo marsikje tudi dobro vpeljano. To je pokazal tudi nedavni prvi posvet o zadružni gradnji v Ljubljani. Predlagali so, da poleg posebnega odbora za stanovanjsko zadružništvo pri Zvezi stanovanjskih skupnosti poskrbijo še za ustrezen koordinacijski odbor, ki bo obravnaval čisto praktična vprašanja, s katerimi se srečujejo v stanovanjskih zadrugah. Ugotavljajo, da so v zadrugi zgrajena stanovanja sorazmerno poceni, vendar pa imajo vedno večje težave pri komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč. Radi bi tudi dosegli, da bi zadružniki lahko stroške za komunalno» opremljanje poravnavali v sedmih letih. Vendar tudi komunalne skupnosti trenutno nimajo možnosti, da bi zadružnikom to omogočile. Kljub vsemu bi stanovanjskim zadrugam morali v prihodnje nameniti večjo vlogo. Zadružništvo bi bilo treba podpreti že zato, ker mu pomembno vlogo namenja zlasti dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Morda hi za začetek lahko olajšali posojilne možnosti za zadružno gradnjo. Zadružnikom pa omogočili, da bi hitreje pridobivali tudi skromneje urejena in zato cenejša stavbna zemljišča. A. Ž. GLASOVA ANKETA Delegati se sčasoma utrudijo Delegatske razprave na najrazličnejših ravneh se včasih krepko razživijo, drugi« gredo stvari skorajda tiho mimo, čeprav bi zaradi pomembnosti dokumentov razpravo pričakovali. Običajno so razprave žive. ko gre za stvari, ki delegate neposredno zadevajo. Ko gre za probleme kraja, v katerem živijo, ali njihovo delov no okolje. Delegati Alnviie. alpske modne industrije iz Radovljice, so v občinskem zboru združenega dela krepko posegli v razpravo, ko je šlo za kritiko izvoza njihove tovarne. Obiskali smo jih in povprašali, kako delajo njihove delegacije. V tovarni je zaposlenih 540 delavcev in delegacije za občinski zbor združenega dela imajo v temeljni organizaciji proizvodnja pletenin, v temeljni organizaciji trgovina in v delovni skupnosti skupnih služb, v občinskem zboru pa imajo dve delegatski mesti. MARJAN ČUK, vodja delegacije temeljne organizacije trgovina: »Pred sejami občinske skupščine se v delegaciji vedno sestanemo. Včasih so razprave zelo živahne, posebej, če zadevajo našo tovarno ali kraj, kjer so delegati doma. Včasih pa gredo stvari takorekoč mimo, posebej, če gradiva nismo poprej dobro prebrali. Gradivo je včasih zelo obširno in nerazumljivo, zato ni čudno, da delegatska vnema upade. Stvari, ki zadevajo našo tovarno, obravnavamo tudi na delavskem svetu, naših sej se udeležujejo tudi odgovorni delavci. Zelo živahno je bilo delo v delegaciji, ko smo na občinski skupščini doživeli kritiko našega izvoza, saj srno menili, da ni bila upravičena.« MILKA BLAŽIČ, namestnica vodje delegacije temeljne organizacije proizvodnja pletenin: »V delegaciji dobijo gradivo trije, štirje delegati, glede (delimo i - ^^^^eomo si raze* ročevalske dolžnosti, se pred vsako sejo ol>či skupščine, običajno vse tri tir. gacije skupaj, da nam delo v/a manj časa. Razprave s«> u živahne, kadar gre za gosj ske načrte Ali za stvari, ki vajo našo tovarno. Najl>olj p,;-ljudje oglašajo, kadar gre ža p hleme kraja, v katerem ž:vi< posebej komunalne. Nedav: smo skupaj s skupščino zd i stvene skupnosti razpravljal: problematiki zdravstva, pri čen^ smo zastopali stališče, da * obremenitve gospodarstva smejo povečati, temveč naj s* d-nar drugače razporedi med y sameznimi interesnimi skupnimi. Menim, da je delo delega dobro vpeto v samoupravno ljenje tovarne. Naših sej * udeležujejo vodilni delavci, t* membnejše stvari obravnavi tudi centralni in delavski svf temeljnih organizacij.« BOJAN GORJUP, vodja 6f legacije delovne skupno? skupnih služb: »Občutek imsr da so ljudje prenasičeni z : formacijami in sestanki. V začt ku mandata so zelo zagnani, na-se sčasoma utrudijo, začno pobirati med zadevami in se izbijajo v stvareh, ki jih ne zar majo. Proti izteku mandata tako vse več izostankov na se i Delegatom često pravim. lite G1 asovo delegatsko stra: tam je gradivo krajše in razu" lj i vej še. Da prihranimo čas, inu delegacije skupne sestanke, i>-sostvujejo tudi člani delavske, sveta, sindikata in vodilni tf-lavci. Sestanek je seveda ta* temeljitejši, delo delegacij v tučen o v samoupravljanje v tovi ni. Delegacije se včasih sestav tudi po seji občinske skup*.'.' Lep primer za to je bil sestan? po kritiki izvoza, ki smo jo drveli na občinski skupščini.« M -VolČjak Tržni inšpektor ni imel dela Vodia blagovnice Živila v Cerkljah Jože Podakar: V trgovin) raš živeti z delom in poklicem. Ce si pošten in poznaš kiaj ter trebe ljudi, si zadovoljen in tudi poslovni uspeh je zagotovi? Cerklje — Delovna organizacija Živila-Central iina v svojem števil- nem sestavu poslovalnic oziroma klasičnih ter samopostrežnih trgovin na Gorenjskem tudi eno blagovnico. Odprli so jo v Cerkljah 1970. leta. Marsikdo, ki je v tem času gradil ah preurejal stanovanje, jo dobro pozna. Zadnje čase, ko smo priča občasnemu pomanjkanju različnih zelo iskanih izdelkov ali materialov, se je glas o založenosti te blagovnice še bolj razširil. Pred dvanajstimi leti je postal vodja te blagovnice Jože Podakar. Čeprav sprva delovni pogoji niso bili najboljši, je bila blagovnica vedno dobro založena s tekstilom, obutvijo, belo tehniko, pohištvom, kolesi in športno opremo, barvami, laki in so hitro začeli posegati po por. nem blagu. Seveda ni bil tako staven korak od začetka do u* vitve. Ko sem prevzel blago' me ni prav nič skrbelo. dovolj izkušenj in poznal se-* pravilo: podobnim materialom. Jožeta I o-dakarja krajani ter številni kupci na Gorenjskem iu izven uje ter dobavitelji blaga dobro poznajo. Aprila letos odhaja v pokoj. »Sem redni naročnik Glasa m ga redno prebiram. Še posebno rad preberem, če napišete kaj o t rgovini ali pa o planinarjenju. Verjamem, da se na blagovnico v Cerkljah niste spomnili, saj se celo v našem podjetju bolj spoznajo na prehrambeno trgovino, na prodajo zelenjave in na gostanstvo kot na pohištvo, štedilnike, hladilnike, televizorje in podobno. Vendar pa je bila odločitev Živil takrat zelo dobra. Morebitni pomisleki so kmalu zbledeli. Krajam v trgovini moraš živeti z delo: poklicem. Če si pošten in p kraj ter potrebe ljudi, si zadon in tudi poslovni uspeh je ljen. Od tod naprej pa korak rJ težak. Tako so k nam prihajali t iz raznih krajev Slovenije in * leto smo povečevali promet, v? izpolnili letni plan ter nikdar r? imeli izgube. Tako smo xn* poslovno leto končali s tremi jardami starih dinarjev pnx" Lahko tudi rečem, da tržni inip v vseh dvanajstih letih v bla£ ni bil na službenem obisku. » njej ne bi odkril pomanjkljiv Blagovnica v Cerkljah je' posebno v zadnjem Času V1 po tem, da je dobro 2alo* Kako vam je to uspelo? »Vsi v blagovnici smo si vedno prizadevali. Veliko so k pripomogli pristop »n dobri odi-' dobavitelji. Nikdar nisem imel v Belinki Ljubljana, LTH n Loka, ljubljanski Astri ERA nje pa v ljubljanski Mavric, tekstilu, Slovenijalesu. Velikuv odločalo pravilo: če nečesa tu nekaj je. In če to pravilno rs;- diš kupcu ustrežeš m hkrati pt• še druge. Rt* Pa da tudi pr nisnio vedno imeli vsega. Tak,' mo lani sploh m bilo barvnih " vizorjev. Prepričan sem, da bo v., marsikatero blago Še teže si rojen za trgovski pokIx. res pravi trgovec, potem .. Odhajate v po-oj. Rak: boste mogli iz kože, saj številni priznajo, ta ste r tr?Ce bo potrebna pomoč, bc*s .w,maual Z nasveti ali kako dr* ^o" em bil v četkljah, sem bil t* krajevne konference SZDL. v ttiu P« sem delal v samoupr*' organih. Rad planinarim. d« bi lahko prevzel skrbni^v kakšno planinsko kočo rn da * vključil v družbenopolitično !■• nje na Planini, kjer zdaj ž,vm,. V, \2 V V g I S § § s v* rt