Erscheint jeden Samstag — Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse b — Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, viertelJähr.RM IM einschl.9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 5503«
Mr. 31 - III. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 31. Juli 1943
Einzelpreis 10 Rpf
Dooseveli spremi po svetovni dildatf
Amerikanci grozijo Angležem - Angleški imperij naj postane del Zedinjenih držav ? - Roosevelt misli na preseljevanje narodov od celine do celine - Po ameriškem mišljenju narodi nimajo pravice do lastnega življenj«
V našem listu smo že opetovano ugotovili dejstvo, da vlada med Zedinjenimi državami Severne Amerike, ki jih predstavlja prezident Roosevelt, in med Veliko Britanijo s Churchill-om na čelu, neka neizgovorjena neiskrenost. Ta neiskrenost je klica možnih bodočih sporov, vsekakor pa je neovrgljivo dejstvo, da stremijo Amerikanci po svetovni diktaturi, ki naj bi jo reprezentiral vsakokratni prezident USA. Da hočejo Amerikanci požreti velikobritanski imperij ter priključiti ta imperij Zedinjenim državam, je bilo z ameriške strani že večkrat namignjeno. Nikdo pa ne bi mislil, da bodo Amerikanci te svoje pohlepne želje izražali tudi v času, ko jim Angleži v Siciliji lovijo vroče kostanje iz žerjavice nemško-italijan-skega odpora. Ker bo naše čitatelje zanimala po-žrešnost ameriškega imperializma, Ki se ne ustavlja niti pred lastnim zaveznikom, naj spregovori veliki ameriški dnevnik »Chicago Daily Tribune«, ki je te dni svetoval Angležem, naj vložijo posebno prošnjo »za sprejem v zvezo Zedinjenih držav«. Amerikanci svetujejo Angležem likvidacijo svojega carstva s tako brezbrižnostjo in površnostjo, kakor da bi hoteli skleniti navadno kravjo kupčijo. V pomanjkanju slehernega spostovanja do Anglije, njene zgodovine in njenega naroda, svetujejo Amerikauci Angležem, naj likvidirajo svojo državo in se pretopijo v Ame-rikance. Tako ponosna Anglija je torej izpostavljena trajnemu ponižanju s strani velikega zaveznika onstran velike luže. »Chicago Daily Tribune« piše namreč dobesedno: »Težko je doumeti, da tisti, ki venomer pravijo, da je izpopolnitev svobodnih narodov njih cilj, zanemarjajo v tej smeri metodo, ki jim je najbližja. Ta metoda se nahaja v ustavi Zedinjenih držav Člen 4, odstavek 3 pravi: »Potom kongresa se lahko sprejmejo nove države * to Unijo«. Ce hočejo Angleži in narodi zapadne Evrope z nami sodelovati — tako nadaljuje ameriški list svoja smešno-drzna izvajanja —-in če hočemo stopiti z njimi v zvezo, se nam v vsej jasnosti razodeva pot, po kateri pridemo do uspeha. Sprejeti morajo pisane ustave ter vložiti prošnjo za • sprejem v zvezo Zedinjenih držav. Mi pa jih moramo sprejeti tako, kakor smo svoječasno sprejeli državo Texas. Velika Britanija bi lahko pristopila s štirimi državami: Anglijo, Škotsko, Walesom in Irsko. Kanada bi tvorila posebno državo, prav tako pa bi lahko Avstralija skupno z Novo Zelandijo in otoki tvorila posebno državo. V zadnjem slučaju bi bila sprememba povsem enostavna že iz očitnega razloga, da Angleži Avstralije ne morejo braniti, dočim je nam to možno. Avstralija je danes praktično že izven okvira britanskega imperija.
Ameriški list piše nadalje, da bi prevedba Anglije v sestav Zedinjenih držav imela
daj na razpolago ameriške človeške moči, ameriško industrijo in ameriško bogastvo. Vključitev v naše carinske meje bi morala biti privlačna točka za angleško industrijo Nadaljna privlačna točka so naše rezerve zlata. Članstvo v naši Uniji bi nadalje nudilo Angležem možnost, da se osvobodijo plemstva in aristokratskega sestava. Anglija bi morala žrtvovati tudi svojega kralja. Ker so pa njegove ustavne pravice takorekoč samo na papirju, hi se Anglija brez težav lahko pretvorila v republiko. Ako Angleži ne bi hoteli raz-motrivati tega načrta, ki se je izkazal v teku časa, bi morali dvomit' glede iskrenosti tistih, ki se zavzemajo za druge rešitve. Zedinjene države — tako končuje »Chicago Daily Tribune« svoj poziv Angležem — so danes pod vsemi okoliščinami najmočnejši narod na svetu«.
Tako drzno in nesramno še menda nikdo ni povedal Angležem ameriških načrtov glede zavoje-vanja vsega sveta. Angleži naj se odpovedo svojemu kralju, svoji zrodovini, svoji lastni državnosti itd., svoj imperij pa naj likvidirajo tako, kakor kako trgovsko tvrdko. Ameriški nenasitni imperijalizem ne pozna nikakih ozirov. Ti oziri se ga ne tičejo niti tedaj, ko gre za lastnega zaveznika. Ce Amerikanci tedaj razpolagajo z Anglijo tako, kakor namiguje omenjeni ameriški list, kako neki bi se godilo drugim narodom? Da je Roosevelt v svojem stremljenju po svetovni diktaturi brezobziren, je izven dvoma. Da se namerava poslužitl v to svrho tudi okrutnega sredstva preseljevanja narodov od celine do celine, nam izpričuje članek, ki ga je objavil Washington sk i dopisnik švicarskega dnevnika »Basier Nachrichten«. Roosevelt hoče spraviti človečan-stvo pod klobuk svoje politične in gospodarske diktature. V Hot Springsu, kjer se je vršila znana medzavezniška prehranjevalna konferenca, so
«I
Amerikanci nežeuhano razkrili svoje načrte, ii katerih je razvidno, da USA ali Zedinjene države ne priznavajo niti državam niti narodom pravice do lastnega življenja. Roosevelt je namrei mnenja, da bo po končani vojni (kakor si jo zamišlja prezident Zedinjenih držav) treba poslati na stotine milijonov ljudi prisilno v nova naselbinska področja. Tako bi lahko samo brazilske prašume prevzele 500 milijonov ljudi. Roosevelt-« lebdi pred očmi milijonsko preseljevanje narodov. To preseljevanje pa naj ne služi razčišče-nju nacionalnih mej, temveč potrebam ameriškega dolarskega imperijalizma Milijoni ljudi naj bi se po Roosevelt-ovih načrtih preseljevali od kontinenta do kontinenta vsakokrat tja, kjer bi jih Roosevelt potreboval.
Temeljna misel, ki navdaja pri tem prezident« Zedinjenih držav, gre za tem, da razkorenini nje-, mu neljube narode. Na drugi strani naj bi milijoni preseljencev odšli v klimatično nezdrava področja, ki jih doslej niso mogli izkoriščati. V tek področjih bi torej ameriški dolarski kapitalizem iskal in našel svoje ogromne dobičke. V Hot Springsu so Amerikanci v smislu Roosevelt-ovih načrtov povsem neženirano izrekli svoje mnenje, da je treba preveč obljudene dele sveta Izprazniti ter jih osvobodita prevelikega človeškega pritiska. V Evropi bi se morali torej Belgijci ln Nizozemci pripraviti kot prvi na to, da izginejo v zelenem peklu Amazonasa ali pa v mrzlih stepah severne Sibirije. Kljub nevarnemu značaju teh načrtov zlasti za male narode pa so se razni odbori evropskih emigrantov udeležili te famozne konference ter so celo pritrdili njenim sklepom. Pri tej priliki jim je moralo postati jasno, da bt naselitev brazilskih prašum s 500 milijoni ljudi zahtevala izpraznitev celokupne zapadne Evrope in polovice Kitajske, ne oziraje se na to, da v gr	.■:»., , »brazilskih prašumah padaj«
......	celo črnci vsled strašne kli-
ijne kot jesenske muhe
NIČ čudnega ni bilo, d« so boljševiki podprli v Hot Springsu Roosevelt-ove nae kane proti dostojanstvu človeštva. Boljševikom je posameznik prav tako male vieden kot kak narod. Roo-wjvelt-ov novi »evangelij« o preseljevanju narodov j ha nudi možnosti za nove koristi. Seveda, uradno priporočilo konference v Hot Springsu molči o preseljo-valnih načrtih prezident« Roosevelt-a, ker so se le nekako sramovali objaviti no-črt napada na sveto naselitveno pravo narodov, dobro vedoč, da bi v slučaja uresničenja prizadel ravne tako zavezniške kakor tudi sovražne narode. Načrt preseljevanja narodov je v najhujšem nasprotstvu napram programu ki qa Je objavil Roosevelt pred vojno in med pripravami za vofno. Te je bilo takrat, ko se je Roosevelt še oqreval za svobodo posameznega človeka.
M-PK-Kriegsberichter Büschel (Sch.)
Ans der groBea Panzerschlacht im Osten, velike prednosti za angleški Deutsche Granaten haben einen mit Oi beladenen Nachschubwagen der Sowjets getroffen, Ako na tihem pripravlja su-narod. Anglija bi imela te-	der nun, eine lange Rauchfahne hinterlassend, ausbrennt	?<>nistvo narodov, se to po-

SpfeHl®
H 9- ; m^cUl «stavka kot Sel vlade in *ainist?ski prelsedwik - ijegevšo« na-iTnll^^^"	^ «íW	Vi k t e v žmasusel
fe ite|jjaB<Mii _ V,4(aya nove viade - Prve nareke
V nedelj« sv«fc« je objavila Agonzia Štefani vest. da j« kralj Viktor Ebh»«»1 HI. spremi ostavko, ki «m. Jo Je ponudil Beailo Musso-U n i kot iel vlade in ministrski predsfcdnik. Mus-»iini-jevim sauttednikem je bU imenovan ma^al
tieUo B a d o § 1 i o.
Sedež novega iefa vlade in ministrskega predalnika je kraljovska palača Kviriual.
Kakor se doaaneva, je ta sprememba vlade v «vezi z zdravstvenim stanjem Mussoimi-ja, iti ]« Ml v zadnjem času bolan.
Nova vlada, ki jo je predlaga! maršal Badoglio kralju in cesarju v potrdilo, j« sestavljena tako-
* Ministrski predsednik in šef vlade maršal Pie-*o Badoglioi au&anji minister Raiiaele Guariglia
Soslej veleposlanik Italije pri turiii vladi v An-iri)i notranje zadeve Runo Fornacarii minister ■a Italijansko Afriko general Melchiade Gabba; »ravosodje. dr. Gaetano Azzaritii finance Domeni-«o Bartolinii vojoe zadeve general Antomo So-slce; mornarica konteradmiral Raffaele de Cour-ton; letalstvo ®«neral Renato Sandalih prosveta 4z Leonardo Sevwii javna dela dr. Domenico Ro-»anoi poljedeljstvo in gozdarstvo prof. Alessandro trizzii promet general Frederico Amoroso; korpo-sncije dr. Leopoldo Piccardi) prosveta Guido Roc-m>; zunanja trgovina dr. Giovannl Acanforai minister z« oborožitev general Cario Favagrossa. Državnim podtajnikom v ministrskem predsedstvu
)s bil imenovaa dr. Pietro Baratoao.
*
Kralj in cesar Viktor Emanuel j« izdal povodom teenovanja huM* Badogli« vladnim lefom sledeči manifest:
»Italijani! hemsum danes komando vseh rodov orožja v svečani uri, ki obremenjuje usodo domovine. Vsakdo naj se povrne m svoje mesto dolžnosti, ver« hi boja. Trpelo s« m bo nikakšno •dmtkanje, ¿ormi&o pa se tudl.n« bo nikakih obtožb Vsak Italija* maj se pokloni pred ranami, ki to bile vtrgaM v |W»Mh tleh domovine. Italija to našla pot vspana po hrabrosti svojih čet, n« «■novi odločna volje vseh meičsn©v in na ' «novi tmtitarfj. ki so podžigale preporod. Itali-
inil Bolj kot todaj poprej sem danes zdruzen z
«mi neločljivo v nerazrešljivi veri v nesmrtnost domovine t — Bfcn, 25. julija 1943.
Maršal Badogli o je takoj po sprejetju svojih funkcij objavil sledeči eklic:
»Na povelje kralja in cesarja prevz.mam vojaško vlado v državi z vsemi pooblastili. Vojna se nadaljuje. Italija je bila v svojih napadenih pokrajinah in v svojih porušenih, mestih hudo prizadeta, toda kot ljubosumna čuvaika svojih tisočletnih tradicij je ostala zvesta dani besedi.
Sklenite vrste okoli kralja in cesarja, živega vzgleda domovine, vzgleda za vse! Nalog, ki sem ga prejel, je jasen in precizen. Izvedel bo brez skrupulov. Vsakdo se moti, ki bi mislil, da lahko zmanjša njegovo izvedbo. Kdor bi skušal motiti javno mnenje, bo neizprosno kaznovan. 2i-v«la Italija! 2ivel kralj!«
Tik t o r Emaan«l m., Maršal Badogli«, L r.
Da bi zavaroval v Italiji red in mir, je izdal novi šef vlade in ministrski predsednik maršal Badoglio celo vrsto odredb. V eni teh odredb je Izraženo, da vlada ne"*bo dovolila nobenih manifestacij ali demonstracij, ki bi utegnile motiti javni mir. Vsa dejanja oboroženih čet vojske, policije, milice in oboroženega civilnega korpusa so podrejena povelju maršala Badoglia.
V času med večernim mrakom in jutranjim svitom ne sme nikdo na ulico. Noben civilist se v teaa času ne sme nahajati izven svojega stanovanja. Javni lokali, varieteji, gledališča, kinoglediš-ča in športne dvorane morajo biti v tem času zaprte. Pod vsemi okoliščinami je trajno zabranje-no zbiranje več kot treh oseb v javnosti ali v zaprtih prostorih. Več kot tri osebe se hkrati tudi e« smejo razgovarjatt. Plakatiranje tiskanih lepakov, rokopisov ah propagandnega materijala na javnih mestih je zabranjeno. Prebivalstvu je za-branjena nošnja orožja. Sleherni Italijan, ki zapusti svoje stanovanje, se mora izkazati z legitimacijo, ki pa mora biti opremljena s sliko. Na poziv pripadnikov vojske in oblasti, morajo pokazati svoje izkaznice. Vrata vseh poslopij, ki vodijo na kako javno cesto, smejo biti noč in dan odprta in morajo biti razsvetljena v okviru dolo čil glede zatemnitve. Od večernega mraka do ju tranje zore morajo biti vsa okna poslopij zaprta Odredba ugotavlja končno, da bodo oblasti v slu-1- r- čaju potrebe izsilili vzdrževanje reda in spoštovanje naredb z orožjem.
BogoJId v haliji
»Tagesposb s <tec 23. t. m. ja abjavlla na nvod-»m mestu Buek ki se bavl z dogodki v Italiji, fevajanja s« taka zanimiva, da jih objavljamo v ■«slednjem v celoti:
Dogodki v ftaHJt so Izzvali v mnogih prestoi-sdcah lznenadonje. Tak učinek spremembe vlade to bil pričakovati pri vsej rezerviranosti poroče-vaaja Iz Italija, kajti Mussollnl-jevo ostavko nI možno primerjett z demisijo vlade kake parlamentarne držav*. Vedeti pa je treba, da politika ki jo je vodila Italija doslej, ni izvirala izključno te osebnih čuvsi»v In prevdarkov cdstopivšega šefe vlade, saj }« temeljila na zahtevi Italijanskega naroda, njegov«« edinslvu ta geografskemu položaju odgovarjajoče sodelovati pri reševanju vprašan) na svet«.
Čeprav prihajajo iz Rima le redka poročila, s« Je razlila nad Ctadteljl listov v Inozemstvu ploha ■gibanj, ugotovitev ta kombinacij. Okrog Mnsso-Bni-Jeve osebnosti se ovijajo neprozorne legende, Fantastična poročila tz italijanskih mest naj M nekako začinila redkost dejanskih poročil. Sovražni tisk ponavlja svoj» zahteve napram Italtja-aom, Izgovorjen« že od pričetka vojne. Pri treznem opazovanju položaja v Italiji se temu nasproti lahko ugotovi, da so dogodki *e v teku. Kakor
polnoma ujema z židovsko-plutokratskimi in ži-dovsko-bo!jševiikimi idejami
kažejo nove naredbe, hoče vlada maršala Badog-Ua pod vsemi okoliščinami zavarovati javni red in varnost. Kralj ia cesar, ki Je prevzel vihovno poveljstvo nad oboroženo silo, se opira na nove može svojega zaupanja. V ostalem pa Je nova vlada glede svojega mnenja rezervirana, kar Je z ozirom na položaj tudi razumljivo. NI še prišel čas, da bi se laHko govorilo o dogajanju, ki Je izzvalo nov razvoj. To tembolj, ker Rim sam molči in ne daje v inozemstvo razen najpotrebnejših vesti nikakih poročil. Kdor uvršča notranjepolitične dogodke s treznostjo, ki je v vojni potrebna, v celokupno dogajanje, bo pri tem sam prišel do prepričanja, da teh sprememb sedaj še ni možno dokončno presoditi aH pa vrednotiti.
Ze v naprej Je bilo pričakovati, da bodo naši nasprotniki skušali izkoristiti Mussolini-jev odstop za svoje namene. To so storili primerno že od vsega početka. Najprej so se tega razVoja silno razveselili, sedaj so se pa v sovražnem taboru že rodili pomisleki, da-li niihovo veselje morda le nI bilo prebrani eno. V Wa«htaotonu in v Londonu govorijo sedaj prav tako kakor preje, da zamore Italija povzročiti za sebe premirje edino-le potom brezpogojne kapitulacije.
Da zasleduje Nemčija dogodke v Italiji z velikim interesom, je samo ob sebi razumljivo. Ta interes je temeljil ne samo na dosedanji skupnosti svetovnega nazora, temveč tudi na skupni politiki in na razmerju vojaških medsebojnih obveznosti. Relch pa bo kljub temu prvenstveno interesiral zunanjepolitični kurz nove vlade. Glede kurza pa
sta se izjavila tako kralj In cesar kakor tudi maršal Badoglio: »Vojna se nadaljuje ta Italija bo primerno svoji tradiciji »tf»a*«a zvestob« dani basedi«. V teh maioStevfitih besedah je izraženo, kar je v trenutku treba vedeti o nemško-italijan-skr.ia razmerju ter o TtoJsmsb p situ. Nikjer se ne čudtno, da Je sovražna asutacija navezala ravno ca te izjave ter zgradita na njihovih temsljih svoja politična in vojaka «gibanja. Nlkd« mma pravice, različno tolmačiti kraljevega manifesta ta izjave, ki jo je podal novi Sef vlade. It »»rrjril nemškega vrhovnega poveljstva in Italijanske vrhovne komande !e razvidno, da se beba na :ta-Itjansktk H oh padali«!* skupno j>r«H An<jlez«m m Amerikancem. Ze bodoči dnevi bodo pokazali, da 'prpjo v politiki svoio Vtono samo dejstva in ¿o-»oditi, d očim ostanejo nfribasta ta kombinat večinoma le — želje. Tako pričakuje Nemčija nadaljnji tek razvoja, opiratač se na svoio vovko ta voljo, nadaljevati vojno do dobrega konca.«.
Glede položaja v Italiji se je izrazila rimska »Tribuna« kakor sledi: Italijanski narod ne sme nikdar pozabiti, da bi sovražnik vsako najmanjšo motnjo nacionalnega življenja dodobra izkoristil. Samo v tem slučaju bi sovražnik lahko izvlekel koristi iz spremembe vlade. Edinstvo m odločnost pa bosta s sovražnikom konfrontlrala narod, ki se zna energično bojevatL Ta ura je velika izkušnja italijanskega naroda. Od njegovega držanja bo zavisna njegova usoda. Medtem ko so italijanska mesta zasedena od sovražnika m ležijo italijanska mesta pod točo sovražnih bomb mora imeti italijanski narod samo eno voljo: bo.Ui se odločno, da bi tako ostal vreden slavne proš-losti«.
Pojmovanje »Tribune« Je potrdil italijanski narod po poročilih Italijanskega naroda s tem, da J« v Rimu zavzelo življenje zopet normalno obliko. Ljudje gredo mirno po svojih opravkih, trgovine so odprte, Javni „radi ^^«onirajo, n u-strfjskt obrati so v polnem teku Da hoče Ita^a nadaljevati svojo dosedanjo politiko izha a tadt iz izjave, ki jo je podal italljanski velepo^an k v Tokiju. Indelli, japonskemu zunanjemu minsfira Sig<'nicu. Indelli Je namreč izjavil, »da se polibka Italije z oziram na skupno Izvedbo vojne na teme-
¿danih tastruketj kljubMussoltal-jevem ^
stopu nikakor ni spremenila.« Vodja ItallJansK® vojnih invalidov, Car.o Delcroix e Izdal oklic v ka erem poziva Italijane, na) sledijo z zaupanjem ta lino kralju, ki Je prevzel v usodni url
vodstvo države
V Washlnqtonu jih je sprememba Italijanske vl«o iznenadk Visoki vladni^rog, so n£ prej odklonili sleherno uradm. izjavo ker še n^ imeli uradnih poročil o dogodkih v Italiji. Aroe^ vojno-informacijski mad Je pripomnil k p°-trillnm da le bil z Mussolini- evim odstopom Smeščen Igolt taktični režim z -^ -žimo m. Ce hoče Italija meti mir, mo.a br«pegoj^ no kapitulirati. Lista »New York Times« n York lierald Tribune« vprašujeta v svojih uvod IS, kaj naj sedaj sledi obenem pa ostro
odklanjata osebnost maršala Badoglia »^ York Herald Tribune« izjavlja, da	: ™
Er was.- seri; t»
kapitulaciji Italije.
Angleški ministrski predsednik Ch«rch,U je
časa pustiti kuhati v lastnem soku, dok.er ne a^ i'Xom ta Washtaatonom ponotao sootas,e.
Zaiemniiewodl^do^tme
Zai Zelt t«. Ani«'qen «tie
qül-tfl Auof.il der Ue'erung i«	« RarUliWua9
odfr Bítri-bsstftnmn qit>t ket»'® A"*J""<* def BeivMisneldes

lezSomlfiva nemška obramba na vzhodu
Od kubanskega mostišča do Ladoškega Jezera - Pri Orelu še vedno besnijo težki obrambni boji - Na ostali vzhodni Ironti so sovražni napadi popustili po jakosti in po obsegu
Po najnovejših uradnih poročilih še vedno besnijo težki obrambni boji v področja Orela. Na ostalih delih vzhodne fronte so sovražni napadi popustili tako po jakosti kakor tudi po obsegu. Vojne operacije na vzhodu so se v preteklem tednu razvijale kakor sledi:
V četrtek so javili, da je sovražnik v sredo nadaljeval svoje poskuse prodora nemške fronte od Azovskega, morja do Orela. Napade so izvajali boljševiki deloma s svežimi rezervami. Težišče sovjetskih napadov se je nahajalo pri Kjuibiševu, Isjumu, severno od Bjelgoroda in v orelskem loku. Vsi ti sovjetski napadi so se zrušili v obrambnem ognju in v toči bomb pred lastnimi postojankami ali pa so jih nemške čete zavrnile pred glavno bojno črto. Lokalni vdori boljševikov so bili takoj v protinapadih očiščeni. Nemška infanterija se je v teh bojih izredno odlikovala, zlasti pa frankovsko-sudetska 46. pehotna divizija. V sredo so nemške čete uničile 163 sovjetskih tankov. Nemške pomorske sile so v noči na 21. julij uspešno obstreljevale sovjetske dovozne luke na vzhodni obali Azovskega morja, obenem pa tudi sovjetske postojanke ob Miusu.
Po poročilu, kf ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 23. julija, je sovražnik razširil svoje velenapade tudi na druge odseke vzhodne Ironte. Kljub temu so se .izjalovili tudi v četrtek vsi njegovi poskusi prodora nemške fronte. Kljub vsem trditvam sovražne propagande, stoje nemške armade na vzhodu neomajno na svojih pozicijah. V najtesnejšem sodelovanju z nemškim letalstvom so nemške armade prizadejale sovražniku silne udarce. Tako je izgubil sovražnik v četrtek 566 tankov in 105 letal. Po silni artilerijski pripravi je sovražnik začel napadati s pomočjo tankovskih in letalskih odredov tudi na Kubanskem mostišču ter južno od Ladoškega jezera. Nemško vojno vodstvo Je te napade pričakovalo, zato so se tudi popolnoma izjalovili. Na fronti od Azovskega morja do Bjelgoroda so sovjeti tudi v četrtek zaman butali s svojimi divizijami ob nemške postojanke. Severozapadno od Kjuiblševa je vdrla neka sovražna skupina tankov v nemške postojanke. Tu so Nemci uničili 50 sovražnih tankov ter na ta način uničili do malega vso skupino. V celotnem področju pri Orelu so vrgli boljševiki sveže pehotne in tankovske sile v boj. Tudi ti napadi so blil v menjajočlh se bojih odbiti ob velikih Izgubah za sovražnika.
Po sobotnem poročilu so nemške čete odbile ob Kubanskem mostišču, ob Miusu, na Doncu, pri Bjelgorodu in južno od Ladoškega Jezera vse sovražne napade ob krvavih izgubah za boljševike. Pri Orelu so nemške čete v težkih bojih zaustavile močne sovjetske pehotne in tankovske napade. V protinapadu je bila tu uničena neka sovražna skupina. V petek, dne 23. Julija, je bilo uničenih 357 sovražnih tankov.
V nedeljo Je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se na Kubanskem mostišču in na fronti ob Miusu Izjalovili številni lokalni napadi sov-jelov. Medtem Je sovražna aktivnost ob srednjem Doncu znatno popustila. V področju pri Bjelgorodu so zaman poskušale močne sovražne pehotne in tankovske sile prodreti nemške postojanke. Pri Orelu so se medtem nadaljevali menjajoči se težki boji. Na več mestih so Nemci zavrnili boljševike v protinapadih. Južno od Ladoškega jezera so se v soboto Izjalovili vsi siloviti sovražni napadi ob krvavih izgubah za sovražnika. V soboto Je izgubil sovražnik v teh bolih 125 tankov.
Tudi v nedeljo so boljševiki zainan nadaljevali svoje poskuse prodora nemške fTonte na Kubanskem mostišču, v področju Oreln In južno od Ladoškega jezera. Vsled silnih izgub, ki so Jih imeli boljševiki, so njihovi napadi na Južnem odseku od Azovskega morja do Bjelgoroda popustili glede Jakosti.
Dne 27. julija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da Je bilo v ponedeljek teilšče vseh borb v področju okrog Orala. Vzhodno ln severno od Orela so naše čete s pomočjo močnih letalskih odredov zavrnile več sovražnih poskusov prodora v menjajočth se bojih ob krvavih izgubah za sovražnika. Pri tej priliki Je bilo uničenih veliko število sovražnih tankov. Trdi obrambni boji so se medtem odigral! na ostali vzhodni fronti ob Kubanskem mostišču, na fronti prt Miusn in Južno od Ladoškega Jezera. Ob Doncu in v področju Bjelgoroda so se medtem razvijali samo lokalni boji. Novi napadi sovjetov so se vrstili severozapadno od Krimskaje ln severozapadno od KJui-blševa. Te napade Je sovražnik izvedel po temeljiti artilerijski pripravi s pomočjo močnih tankovskih ln letalskih sil. Nemške čete so zavrnile
imv
PK Kriegsberichter Vater (Seil.)
über der Stadt abgeschossen. Beim Anflug auf eine Stadt der besetzten Westgebiete faßte die deutsche Abwehr einen Verband britischer Bomber.
sovražne napade deloma v uspešnih protisunkih. Tudi južno od Ladoškega Jezera je vrgel sovražnik nove rezerve v boj. uporabljajoč pri tem močne letalske in tankovske odrede. Prišlo Je do srditih bojev od moža do moža. Sovjetske napada so Nemci razbili v opetovanih protinapadih. Na vsej vzhodni fronti je izgubil sovražnik v ponedeljek 213 tankov.
Sovražnik je v torek zaman napadal na Kuba» skem mostišča, ob Miusu ln ob Done«. Prt Oreln Je sovražnik napadal z nezmanjšano silovitostjo. Vsi njegovi napadi pa so se zrušili v nemškem ognju ob velikih izgubah za boljševike. Tndi Južno od Ladoškega jezera se se Izjalovili v torek vrt sovjetski napadi.
Trd odpor sel osi v Siciliji
fteinlko-štalifanske tete so zaustavšle sovražno prodiranje - Osem ladij s 44.241 hrt na dno morja - Potek operacij proti Angio-imerikancem

PK.-Kriegsberichter Keiner (Sch.j
Spähtrupp im Niemandsland. Äußerste Vorsicht ist geboten! Immer näher geht es an das Widerstandsnest heran. Die Arbeit ist hart und gefährlich, aber der kampfgewohnte Trupo versteht es, mit zäher Verbissenheit seinen Angriff richtig anzusetzen. Der Gegner muß fallen.
Pretekli četrtek so se na Siciliji razvijali boji dinole na vzhodnem delu otoka, kjer so uemško-'alijanske čete razbile napad neke angleške skupine. Sovražnik je izgubil mnogo ujetnikov ter je mel izredno krvave izgube. Nemci ln Italijani so ' teh bojih uničili 13 sovražnih tankov ter zaple-illi par topov. Nemško letalstvo Je v noči na 21. ulij potopilo v pristanišču Augusta (Sicilija) ne-:o petrolejsko ladjo z 10.000 hrt. Poškodovanih ■a je bilo še deset ladij. Neka nemška podmor-!ca je vdrla v luko Syrakus ter Je v drznem aletu potopila neko prevozno ladjo z 12.000 brt. ovražno letalstvo je bombardiralo NapuIJ, Samo in Cagliari. Skoda je bila neznatna.
23. julija je sporočilo Italijansko vrhovno po-e!jstvo. da so italijanske in nemške čete na Si-rliji odbile v srednjem odseku fronte ln pri Ka-iTiiji napade znatnih sovražnih sil, medtem pa o se morale na zaparinem odseku nemško-ltalijan-ke čete umakniti po srdit'h bojih na nove polo 'aje. Sovražnik je sledi) zelo previdno. Medtem so se nadaljevali artilerijski hoji pri Kataniji. Nad .Sardinijo je Izgubil sovražnik v letalskih bojih deset leta). Težke poškodbe so beležili vsled sovražnega bombardiranja v mestih Foggla, Salerno in v nekaterih manjših naselbinah Latluma.
25. Julija Je Javilo italijansko vrhovno poveljstvo, da so morale ltalljansko-nemike čete vsled ojačenega sovražnega pritiska na Siciliji zavzeti rove postojanke, obenem pa Izprazniti glavno mesto Palermo. Na vsej fronti so se odigravali srditi boji. Vzhodno od Sicilije so potopila Italijanska torpedna letala dvoje sovražnih parniknv s 15.000 brt. Zadela in poškodovala so še dvole drugih parnlkov In neko petrolejsko ladjo. Sov-
ražno letalstvo Je srdito bombardiralo kalabrijsko-sictl&ko obalo.
Pred nizozemsko obalo se je v noči na nedeljo odigral dvoboj med neko nemško spremljavo in med angleškimi hitrimi čolni. Nemci so potopili enega izmed teh čolnov, nadaljnjih pel čolnov pa je zgorelo vsled dejstva obstreljevanja. Potopila se je medtem neka lastna edinica. Del po-sadke Je bil rešen. Nemški lovci so v vodah visokega severa zavrnili 35 sovražnih letal, ki s« hotela napasti neko nemško spremljavo. 17 letal je bilo zbitih v morje. Sovražnik Je v nedelj« bombardira! razna naselja ob norveški obali. Nastala Je velika škoda. Prebivalstvo je Imelo težk« izgube. Največje poškodbe so nastale v Dronthet-mn. V noči na 25. julij je močan odred sovražnik bombnikov napadel mesto Hamburg. Prebivalstva je beiežilo težke Izgube, ifastala so velika razdejanja v stanovanjskih predmestjih, na Javnih poslopjih in kulturnih spomenikih. 17 napadalcev je bilo pri tem zbitih. Pri nekem napadu »ovrai-nih letalskih sil na otok Kreta, so nemške 6et« zbile 21 sovražnih letal.
Po poročilu z dne 26. julija, so nemško-ltalijan-ske čete na severnem in srednjem odseku slcllsk« fronte odbile več močnih sovražnih napadov. V vodovju pri Syracusl so nemška bojna letala potopila troje sovražnih trgovskih ladij s skupno 20,000 brt. 14 nadaHnih transportnikov je bilo težko poškodovanih. 25. julija so sovražni bombnlškl odredi bombardirali Hamburg in Klel ter neke naselbine ob severoameriški ob'ali. V no« na 28. julij je bilo hpmhzrHTano tudi meto Essen. Prt tem so nastale zopet nove izgube med prebivalstvom ir močna razdejanja v stanovanjskih de-
Evropo so si deli Si že pred izbruhom vojne
AngleiU-ameiiška interesna področja v Evropi - SoljševiLi hodijo lasina pota
lih napadenih mest. Letalska obramba ]e zbila 61 anglo-ameriških letal. Nemško letalstvo je izgubilo pet ietai. Z bombami vseh kalibrov je neki odred težkih nemških bombnikov napadel v noči na 26. Julij mesto in luko Hull v Angliji. Proje letal se ni vrnilo s tega poleta.
Na Siciliji je bil položaj po poročilu z dne 27. Julija nespremenjen. Bojno delovanje se Je odigralo večinoma na severni fronti. Nemški bombniki so uspešno napadali vojne in trgovske ladje v severnem in vzhodnem vodovju Sicilije. Poškodovali so štiri transportnike, neko križarko in rušilca. Sovražno letalstvo Je medtem napadalo NapulJ ter morsko ožino v MessinL Skoda ni bila velika. V noči na 27. Julij so nemški bombniki bombardirali luko La Valetta na Malti ter zadeli pri tem peteio sovražnih ladij. 26. julija so Anglo-Amerikanci bombardirali Hamburg in Hannover ter nekatere naselbine v severozapadni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo zlasti v Hannovru Izgube. Zbitih Je bilo 30 težkih štirimotornih bombnikov. Hitra nemška letala so v noči na 27. julij bombardirala posamične cilje v Londonu. V Atlantiku je nemško letalstvo potopilo iz neke sovražne spremljave tovorno ladjo z najmanj 8000 brt. Neka druga ladja Je zadobila težke poškodbe.
28. julija so Javili tako v italijanskem kakor tudi v nemškem vojnem poročilu, da se Je stopnjevala na Siciliji borba artilerije na obeh straneh. V srednjem odseku sicilske fronte so obtičali anglo-ameriški napadi v obrambnem ognju pred nemško-italijanskimi postojankami. Del teh napadov Je bil razbit v protinapadih. Močni sovražni bombniški odredi so v noči na 28. Julij nadaljevali svoje teroristične napade na mesto Hamburg, kjer so nastala nova razdejanja in obsežni požari. Prebivalstvo Je imelo zopet izgube. 47 bombnikov je bilo zbitih na tla. Pred nizozemsko obalo je bil potopljen nek sovražni artilerijski hitTl čoln, dočim je bil drugi čoln tako težko poškodovan, da ga Je smatrati uničenim. Na Atlantiku so nemška letala potopila Iz neke sovražne spremljave dvoje trgovskih ladij s skupno 12.000 brt. Tri druge ladje so bile poškodovane.
Maršal Badoglio in zunanji
minister Quarig!ia
Nov italijanski šef vlade in ministrski predsednik, maršal Pietro Badoglio, se je rodil kot posestniški sin leta 1871. Kot 251etnik se je udeležil vojnega pohoda v Eritreji, pozneje pa vojnega pohoda v Tripolisu V svetovni vojni je bil komandant 27. armijskega korpusa, pozneje pa namestnik šefa generalnega štaba. Badoglio je bil načelnik delegacije, ki je podpisala premirje v Villi Giusti. Leta 1919. je začasno prevzel poveljstvo nad celokupno oboroženo silo Italije. Koncem leta 1919. je postal šef generalnega štaba. Leta 1924. je bil imenovan italijanskim veleposlanikom v Braziliji, poprej pa je bil izredni poslanik v Romuniji in v Zedinjenih državah. Leta 1928. ga je kralj imenoval guvernerjem Libije. To mesto je pozneje odstopil letalskemu maršalu Balbu, nakar je zopet prevzel mesto šefa generalnega štaba Leta 1935. je prevzel vodstvo operacij proti Abesiniji. Tako Je postal podkralj osvojene Etiopije. Kralj ga je povrh imenoval vojvodom od Addis Abebe. 6. decembra 1940 je podal ostavko na položaj šefa generalnega itaba «uhozemne vojske.
Novi zunanji minister Raffaele Ouariglia je bil šele februarja t. L imenovan veleposlanikom Italije v Ankari. Preje je bil veleposlanik Italije pri Sveti Stolici. Njegov naslednik v Vatikanu je postal grof Ciano. Minister Ouariglia Je star 54 let. Od leta 1929. je bil generalni ravnatelj oddelkov za Evropo in Levanto v zunanjem ministrstvu. Od leta 1932. do vstopa Italije v vojno Je zastopal Ouariglia svojo vlado v Madridu, Bue-nos Airesu in v Parizu.
POZOR1 Naročniki »Štajerskega Gospodarja«!
Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno Javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročanja o takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni uradi sprejemajo naročnike za naš list, tako sprejemajo tudi denar za naročnino. Pisanje na našo upravo po poštne čeke ni potrebno.
Kakor je izvedel nemški tisk preko Bukarešte, so imeli nasprotniki osi že davno pred izbruhom vojne svoje načrte glede razdelitve Evrope. To je dejstvo, ki ne dopušča nikakega dvoma več. V teku vojne so bili doprinešeni številni dokazi za to trditev. Par let pred izbruhom vojne so prispeli preko Sirije angleški državljani v Turčijo, kjer so ustanovili posebne delovne skupine z določenimi nalogami in cilji. Njihova naloga je bila, spoznavanje razvoja notranjega položaja v deželah evropskega jugovzhoda, predvsem v Bolgariji, na Hrvatskem, v Romuniji, Srbiji in na Madžarskem. Ti Angleži so pripadali takozvani British Army Security, ki bi imela »urediti« evropske notranje zadeve »po zasedbi Evrope«. Razvoj dogodkov na eni strani, požtešnost sovjetov in nastop Ame-rikancev na drugi strani, pa je Angleže nujno prisilil k nekaki prisilni »koordinaciji« vseh treh interesentov na tem področju. Tako je uspelo Angležem In Amerikancem skupno zavarovanje »varnosti v evropskih deželah«, ki jih pa — mimogrede povedano — še dolgo ne bodo imeli v svojih rokah Razdelili so si namreč interesne sfere, dočim so sovjeti odklonili sleherno sodelovanje. Boljševiki so ustanovili slične delovne skupine iz lastnih vrst. Kakor je omenil, nekdanji ameriški poslanik v Sofiji, Earle, so zapadne sile »pooblastile« boljševike, naj se »zavzamejo« za področja Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Prusije, Bes-
| arabije, Bukovine, Romunije in Madžarske. Sov-jeti so to ponudbo odklonili, ker hočejo imeti oblast čez vso Evropo.
British Army Security je uredila doslej že šol» za francoščino, nemščino, italijanščino, madžarščino, bolgarščino in srbščino. Učitelji so večinoma diplomatje iz teh dežel ali pa židovski emi-grantje. Zlasti v nemški, srbski in bolgarski skupini je 75% Židov. Imenovali so v preveliki naglici celo že policijske ravnatelje, inšpektorje javne varnosti in »maščevalce« za področja, ki jih nameravajo zasesti. Del teh mož je že prispel v Turčijo, drugi del pa se nahaja v Severni Afriki. Skupina za Balkan se nahaja na Bližnjem vzhodu. Sestavljena je večinoma iz emigrantov, ki jim načeluje brigadni general Mavrokordato. Iz Srbije je med njimi neki Žid Fischer ter neki Benickheim.
Te dni je imel židovski izvršilni odbor v Tel Avivu pod predsedstvom Haim Weizman-a sejo, na kateri so razpravljali o predlogu, po katerem naj bi židje nekoliko omejili svoje zahteve glede Palestine in Južnega Libanona, zato pa bi se veliko število Židov, predvsem intelektualcev, vrnilo v Evropo, češ, da je njihova prisotnost radi projektirane pregrupacije in kontrole neobhodno potrebna. Weizman je stavil ta predlog šele potem, ko je imel v žepu svečano Churchill-ovo in Roosevelt-ovo zagotovilo.
Der „Balkon von Orel"
Sowjets In den Meterkrieg gezwungen. (Von Kriegsberichter Cornelius Pfeiffer.)
Unter allen Kampfabschnitten der langen Ostfront toben die schwersten Kämpfe im Raum von Orel. Unser PK-Bericht gibt ein eindrucksvolles Bild dieses Kriegsschauplatzes.
PK. Im Osten, im Juli.
Balkon von Orel nennen wir den Frontvorsprung, der im Augenblick der schweren Kämpfe in der Mitte der Ostfront die Aufmerksamkeit auf sich zieht. Der Raum von Orel ragt wie ein Wellenbrecher in die Flut hinein, die die Sowjets hier entfesselt haben. Er steht wie eine Mole vor der Küste der deutschen Abwehr an der Ostfront. Wie jede Mole hat dieser Balkon von Orel den stärksten Druck auszuhalten.
Die Sowjets haben nicht ohne Grund den Schwerpunkt ihrer Offensive gerade in diesen Raum verlegt. Dank der geographischen Beschaffenheit des Geländes mögen ihre strategischen Pläne viele hoffnungsvolle Aspekte verheißen haben. Wie sieht es hier jetzt eigentlich aus?
Orel ist etwa die Mitte der gesamten deutschen Ostfront. Nördlich dehnen sich die Wälder, die Sümpfe und Moore, südlich die weite Steppe und das offene Gelände. In der Mitte aber prallen diese zwei Gegensätze hart aufeinander. Es überschneiden sich die Wälder des Nordens mit ihrer engen Durchsichtigkeit und ihren Hinterhalten mit der gestaltlosen Weite des Südens. Ausläufer des großrussischen Waldes strecken seine Finger vom Norden bis ins Gebiet von Orel, der Süden schert kahle Flächen nach ostwärts hinein. In planlosem Wurf überziehen die Buschgruppen, Moore und kleinen WÄlder das Gelände. Ihnen eng zur Seite dehnen sich weite Flächen, deren einzige Unterbrechung die flachen Täler sind, in die die breiten Hügel ausschwmgen. Dazwischen eine Unzahl von Bächen und Rinnsalen, die sich jn wirren Windungen durch das Land schlängeln. Ihre Ufer sind trügerisch und vermoort, und dicht neben ihnen greifen wildgezackte stellwandige Schluchten tief in das lockere Erdreich, ausgebrochen und gewaschen von hemmungslosem Regen und dem Wüten der alljährlichen Schneeschmelze. Es fehlen diesem Land der Ausgleich und die Grenze. Leidenschaft und Apathie, Enge und Ubermaß stehen sich unmittelbar im Raum gegenüber. Es fehlt hier jedes Gefälle. Während bei uns Bäche, Flüsse und Ströme von geraden klaren Ufern begrenzt ihren sicheren Weg zum Meere finden, verläuft hier alles in die Breite, verliert sich im Moor und versickert irgendwo in den Wäldern. Eine Unzahl von Brücken und Ubergängen ist darum ein Charakteristikum des Geländes. Rechts
und links der Wege, die sich besonders im Süden durch den Boden der Schwarzerde ziehen, finden wir bereits vereinzelt Gärten und Plantagen.
Diese Plantagen und Gärten, diese zerfallenen Dörfer, Buschstücke und Kastenwälder — sie sind alle wie geschaffen für Widerstandsnester. Gibt es ein schöneres Ziel für Sturzkampfflugzeuge oder für die Artillerie als Flußübergänge und Brücken? Die Grenadiere sehnen sich nach der nächsten Mulde, die sie vor der Feindsicht deckt, und sie verfluchen die übernächste, wenn ihre Fahrzeuge im Schlamm und Morast der uferlosen Rinnsale steckenbleiben. Wie ein gigantisch gefrorenes Meer bieten sich die offenen Ebenen den Panzern dar. Hier fahren sie weit in Fächern auf zum Kampf von Stahl gegen Stahl. Westlich Orel, wo der Wald und das Moor im tiefsten hineinreichen, da können die Bolschewisten die Taktik anwenden, die ihrer Natur am nächsten liegt, das Durchsickern.
Wir Deutsche sind wie unser Land, wie unsere großen Ströme. Wir kennen unseren Weg und unsere Grenze, und wie diese Ströme auf ihrem Rücken die schweren Züge der Lasten tragen, m schätzt die deutsche Kampfführung den VorstoB der geballten Kraft auf ein Ziel. Die bolschewistische Kampfführung ist anders. Wie ihre Bäche sich in Tümpeln verlieren und ihre Flüsse in Mooren ohne Grenze und Halt, wie sie versickern im Boden, so versickern die bolschewistischen Truppen in der Wegelosigkeit der Landschaft, um hier und dort wieder aufzutauchen in plötzlichen kleinen Gruppen bis sie ihr Schicksal ereilt.
Der Kampf, der hier geführt wird, ist unvorstellbar hart, denn es ist der Kampf um den Wellenbrecher der Ostfront gegen die bolschewistische Flut. Es geht nicht um weiträumigen Geländege-wtan. Wichtig sind ausschließlich die strategischen Punkte, eine Höhe oder eine Senke, eine Mulde oder ein Dorf. Derjenige gewinnt, dessen Artilleriebeobachtung am weitesten ins Feindesland hineinsieht. Und darum wird um jeden Meter Boden so erbittert gekämpft.
Es ist gar kein Zweifel, daß die Sowjets gehofft hatten, mit ihrer zahlenmäßigen Überlegenheit, ihrem Rieseneinsatz an Artillerie und Panzern diesen Brennpunkt der Front überfluten zu können. Sie sind nicht nur gestoppt, sondern in einen Meterkrieg verwickelt worden. Für wenige Handbreite Boden zahlen sie Ströme von Blut und Massen von Material. Aber in seiner ganzen Größe erweist sich hier das Heldentum des deutschen Frontkämpfers. Er ist auch im Meterkrieq der Überlegene.

Letalska samozaščita na Spodnjem Staierskem
Organizacija letalske rattNe s pritegnitvijo celokupnega prebivalstva
Letalska zaščita je danes ena največjih nalog Reich-a. Razvoj modernega napadalnega orožja v vojni je dokazal, da je vojaška obramba sovražnih letalskih napadov nezadostna zaščita za življenja in premoženja prebivalcev, če jo v zaledju ne podpirajo dodatni ukrepL Ce bi postavili še toliko topov in strojnih pušk ter oja-čili letalstvo, bi kljub temu, posebno pa ponoči in v meglenib dneh uspelo sovražnim letalcem prileteti v Reich ter uam povzročati škodo. Zračni prostor se pač ne more zapreti. Ker pa nevojaške formacije v domovini, ki so postavljene za pobijanje letalske škode, kakor gasilci, Technische Nothilfe itd. po številu ne morejo biti tako močne, da bi hkrati na več mestih nastopale, se je moralo ustvariti organizacijo, ki more bliskovito ob enem in istem času nastopiti povsod, kjer je treba preprečevati ali manjšati škodo. Taka organizacija je pa lahko edino celotno prebivalstvo. Prebivalstvo je v prvi vrsti poklicano, da pobija škodo v svojih stanovanjih in preprečuje razširjenje iste, kratko da ščiti samega sebe. Iz tega razloga je ta letalsko zaščitna organizacija dobila naziv »Samozaščita« ali »Selbstschutz«.
Tudi na Spodnjem Štajerskem se organizira samozaščito, v kateri bo sodelovalo vse prebivalstvo Zakonsko podlago tvori za to zakon o letalski zaščiti, ki govori, da se obvezno lahko pritegne vse v Nemčiji živeče osebe v službovanje, stvarno dajanje, v dejanja, dopuščanja in opuščanja, ki so za izvedbo letalske zaščite potrebna. O službovanju v letalski zaščiti je izdala vlada dne 15. marca 1943 »Osmo spreminjevalno odredbo k letalsko zaščitnemu zakonu«, ki se glasi:
»K letalsko zaščitni obvezi v samozaščiti se po zakonu lahko pritegne vse osebe, v kolikor ni za to po § 3 zakona o letalski zaščiti telesnih ovir ali poklicnih zadržkov ¡Dodeljevanje ljudi v samozaščito določajo po krajevnih Luftschutzlei-ter-jih določeni Luftschutzwarte po navodilih, ki jih dobijo od prvih Pri nevarnosti lahko razen policijskih uradnikov vsi voditelji samozaščite 'Luftschutzwarte, Selbstschutztruppführer, Führer der Luftschutz- und Landluftschutzgemeinschaften) in njihovi namestniki, kakor tudi s polidlskim izkazom opremljeni funkcionarji iReichshjftSchutz-bund-a vpostavijo tudi izven njihovega pristojnega področja vse v bližini sile in nevarnosti se nahajajoče in na kakem drugem mestu nevpostav-ljene osebe v letaisko - zaščitno službo«.
»Vpostava obvezuje za vestno izpolnjevanje vseh dolžnosti.«
V pojasnilo sledi sledeče; Po tej odredbi so pritegnjene vse osebe v službo letalske zaičite v samozaščiti Njihova dolžnost je, to službo tudi vestno izvrševati. Izvzete so samo osebe radi starosti ter telesno ali poklicno preprečene is sicer:
1. Izpod 14 let in nad 70 let. Z Bolniki, ljudje nežnega zdiavja in noseče žene.
Kot telesno oviro se smatra samo hibo ah bolezen, ki ne dopušča niti najlažjega dela v letalski zaščiti. V dvomljivih primerih odloča zdravnik letalske zaščite 3. Osebe, ki so poklicno zadržane
Poklicna ovira velja samo za osebe, ki so doline pri letalskem alarmu zapustiti stanovanja, da bi na drugem kraju izvrševale poklicno ali pa letalsko zaščitno službo in sicer člani oborožene sile, ki so radi razmerja z oboroženo silo v izvrševanju zamozaščite v posameznosti stvarno preprečeni, javni uslužbenci, v kolikor so v posameznem z izvrševanjem svojih poklicnih dolžnosti preprečeni izvrševati samozaščitno službo, pripadniki organizacije Steirischer Heimatbund-a in njegovih odredov, v kolikor so v sporazumu z nosilci najvišjega dostojanstva že bili v letalsko zaščitni službif pripadniki v letalski zaščiti stoječih formacij, kakor gasilstva, Technische Nothilfe, Instandsetzungsdienst, Nemški Rdeči Križ itd. Te osebe morajo svoje obveze izkazati. Take izkaze jim izda službeno mesto ali obrat, mora jih pa policijski revir žigosati, ako niso te osebe hkrati v posesti policijskih izkazov, ki jim dovoljujejo gibanje po ulicah in cestah med letalskim alarmom. Poklicno preprečeni so tudi negovalci in negovalke pri pomoči potrebnih osebah, nadalje matere malih otrok, v kolikor jih to ovira izvrševati službo v samozaščiti. Kljub temu pa bodo tudi te osebe v letalski zaščiti izšolane, kar jim bo koristilo.
Važno je določilo, ki opravičuje razen policijskih uradnikov, vse Werkschutzluftleiter-je, Be-triebsluftschutzleiter-je, Luftschutzwar-te, Selbst-schutz-Truppführer-je, Landluftschutzleiter-je in njihove namestnike ter s policijskim izkazom opremljene funkcionarje Reichsluftschutzbund-a (na Spodnjem Štajerskem organizacije Steirischer Heimatbund-a), da v slučaju nevarnosti in potrebe vpostavijo %vse tam navzoče, na drugem mestu nevpostavljene osebe za pomoč v letaisko zaščitno službo. Tudi v tem primeru je obvezno, da se dodeljene naloge točno in vestno izvršuje.
Kadilke imajo več kakor dvakrat toliko splavov in več kakor sedemkrat toliko prezqodnib porodov kakor nekadilke.
Govornik je zaključil z ugotovitvijo, da je tobak strup, ki našemu ljudstvu škoduje. Vsak otrok je za naš narod važen. Usodne bitke naroda se končno ne odločajo na frontah, temveč naše matere jih morajo dobojevati. Zato pa naj žene raje opustijo uživanje tobaka.
GžSSPIHHRSKI PBOBSZ
Svarilo pred baloni
Sovražnik spušča v zadnjem času gumijaste balone v zrak, da priletijo na področje Reich-a. Na teh balonih visijo v nekaterih slučajih žice, ki poškodujejo naše vode vjsoke napetosti ter včasih na takih napeljavah tudi obvesijo. V takih slučajih se je že večkrat pripetilo, da je civilno prebivalstvo poskušalo take balone osvoboditi. V nekaterih primerih je to res tudi uspelo, kar je smatrati za srečo, ker niso prišli v stik z električnim tokom, ki bi jih bil sicer takoj usmrtil
Prebivalstvo se svari pred dotikanjem takih žic. Balone, ki bi se morebiti zapletli v žice visoke napetosti, smejo odstranjevati samo elektrotehniški strokovnjaki elektrarn Civilno prebivalstvo naj v k i sodeluje samo v toliko, da o najdbi obvešča elektrarne, orožniške in policijske postaje ter funkcionarje letalske zaščite organizacije Steirischer Heimatbund
Nekateri sov.	ni so opremljeni s stekle-
nicami, v katerih je gorilna tekočina. Te steklenice padejo avtomatično iz balona ter povzročijo na zemlji žitne, gozdne, travniške in druge požare. V najnovejšem času visijo na balonih tudi vreče z lesno volno ki jo zažiga električna naprava, čim se dotakne zemlje, drevesa ali strehe hiš Balon sam zgori pri tem z veliko eksplozivno silo Prebivalstvo se svari pred dotikanjem takih balonov Dolžnost vsakega pa je da takoj, ko oazi v zraku ali kjerkoli na zemlji takšen balon, javi najbližji policijski ali orožniški postaji ter funkcionarju za letalsko zaščito pri organizaciji Steirischer Heimatbnnd, da strokovnjaki balon uničijo Balon, ki leži na zemlji, je do dohoda pristojnih organov čuvati in stražiti ter je vsakomur, zlasti otrokom, zabraniti dostop.
Zena in uživanje tobaka
Na povabilo instituta za pobijanje nevarnosti, ki jih povzroča uživanje tobaka, je v avli Frie-drich-Schiller-jeve univerze v Jeni govoril Ober-feldarzt dr med habil. Paul Bernhard o temi »Vpliv kajenja cigaret na rodovitnost žene«. Svoja izvajanja je opiral na opazovanja, ki so jih zbrali od 345 kadilk in 5000 nekadilk.
Zena, tako je dejal dr. Bernhard, je s kajenjem bolj ogrožena kakor mož ker so celice njenega telesa, njen živčni sistem, njene hormonske žleze in mineralije podvržene lahkim spremembam. Tobačni strup načne telesa zahrbtno in dobro prikrito Prvotno se pojavi komaj opazljiva škoda. Ker pa človeško telo ko se na ta strup navadi, istega vedno bolj in več želi, se sčasoma razširijo bolezni, ki se jim v največjih primerih ne da ugotoviti, da imajo svoj izvor v uživanju tobaka
Posebno škodljiv je uphv tobaka na sistem hormonalnih žlez S kajenjem se predvsem moti funkcijo zaščitne žleze, pospešuje njeno izločanje ter povzroča zgodnejši nastop mene Motnje žlez so pri kadilkah sedemkrat tako velike kakor pri nekadilkah Iste motnje povzročajo tu di ohladitev ženskih občutkov Med kadilkami se je ugotovilo več kot petino, med nekadilkami pa samo petdesetino hladno čutečih žensk Spolna hladnost pa hkrati znižuje spočetje žene Nekadilke imajo desetkrat več otrok kakor kadilke. Tobak učinkuje razen tega Xudi na živčni sistem žene Nervozne razdražljivosti notranjih organov, celo krč v spodnjem delu telesa. sO vzroki kajenja. Zvišana razdražljivost lahko povzroči splave, medtem ko pozneje radi počasnejšega delovanja maternice lahko pride do prezgodnih porodov.
X Trstika nadomestuje celulozo. Romunski gospodarski list »Argus« razpravlja o uporabi tr-stike na ustju reke Donau. V času, ko je povsod pomanjkanje lesa, se trstika lahko uporablja na mesto lesa, ki ga predelajo tovarne papirja. Ogromne količine trstike ob ustju Donave do da-nes še dolgo niso racionelno izrabljene. 1 ha trstike da 5 do 6 tisoč kilogramov tekstilnega pre-diva, medtem ko da 1 ha bombaža 200 kg, J ha konoplje 700 do 1200 kg. V ustju Donave se nahaja trstika na 30 tisoč hektarjih. To da lahke letno tri milijarde kg suhe trstike, iz katere m izdela 1300 kg celuloze. Uporaba te surove, za f» brikacijo papirne celuloze, umetne svile itd, bi prištedila velike količine lesa.
X Angleška uporaba električnega toka. V Angliji se krči uporaba premoga, ker primanjkuje delovnih sil in radi tega tudi premoga. Domačio-stva so segla po elektriki, katere potrošnja je narasla za 47 odst. napram predvojnemu stanju. Ket industrija potrebuje tudi več toka, so sedaj oblasti skrčile potrošnjo energije po domačinstvih na 31 odft. napram stanju pred sedanjo vojno.
X Zemeljski plin kot energija. V evropskem gospodarstvu z energijo je pridobil zemeljski plin vedno večjo važnost. Temu plinu pravijo tudi metan. Nahaja se v zemlji navadno v zvezi z nahajališči petroleja in je ogljikov vodik z veliko gorilno vrednostjo Ker je ta plin tam, kjer se nahaja, takoj uporabljiv, so v takih krajih ustanovili v zadnjih letih že več industrij. Metan se nahaja na jugovzhodu Evrope in v Italiji. Do s» daj odkrita nahajališča na jugovzhodu Evrope so razdeljena na 40 polj ter računajo, da je v nahajališčih 600 milijard kubičnih metrov zaloge. Tudi Italija ima bogastvo v svojih nahajališčih metana, ki ga polni v steklenice. Od nahajališ* v pokrajini Piacenza ima vod do Milana. Na jugovzhodu Evrope je največje nahajališče v nekdanji Sedmograški. Tamkajšnja nahajališča s* znana že nad 300 let Romunija je največji prodo-cent metana, naprave za dvig produkcije se pa stalno izpopolnjujejo.
X O železu. Višina izdelovanja železa je odvisna od višine pripravljenega kuriva. Najbolj potrebno kurivo za kurjavo visokih peči, v katerih se izdeluje železo, je koks. Za storitvene zmožnosti železarn je torej merodajno stanje premogovnikov. Nemčija ima železarne v Reich-n, v protektoratu, v Belgiji in na Poljskem ter se lahko reče, da so vse te naprave obsežne. V vojni in za vojne potrebe je izdelovanje železa, U tvori podlago za oboroževalno industrijo, največje važnosti
X Ameriška potrošnja srebra se }e podvojila.
V	Ameriki je industrijska potrošnja srebra v zadnjem letu porasla od 121 na 210 milijonov une. Sedaj bi vojnoprodukcijski urad rad dobil srebra ki je na razpolago v kovancih
X Švedska gradi trgovske ladje. V prvih šestih mesecih tekočega leta so v švedskih ladjedelnicah začeli graditi 26 ladij. Medtem so jih že 13 dogradili za izpustitev v morje. V skoraj vseh primerih gre za motorne ladje. Le v treh ladjah so postavili parne strbje.
X Slovaški! Išč rudnine. Na Slovaškem že leta iščejo premog, sol, nafto in železo. Da bi se rudo pridno sledilo, je vlada izdala zakon, ki naj tak« dela pospešuje. Leta 1942. so tudi stvarno odkrili nova nahajališča rudnin. V splošnem je seveda opažati tudi dvig produkcije rudnin, ki jih že pridobivajo
X Pluta ali probkovina. Marsikdo misli, da j« pluta ali probkovina samo za zamaške steklenic
V	stvari temu ni tako. Odkar traja vojna, je pluta dobila še večjo važnost kakor jo je imela nekdaj. Danes nadomešča pluta manjkajoče surovine kakor usnje, gumo cement in tekstilije
X Madžarsko-bolgarska zamenjava blaga. V Sofiji so nedavno sklenili dogovor o zamenjavi blaga. Izvoz in uvoz bo znašal 850 milijonov le-

Orísgruppeniage organizacije Sieirischef If eimaihund!
Podelitev zastav in praporjev Orisgrnppam, Wehrmannschafi-i in odredom mladinske organizacije Deutsche fugend
Spodještajercem so še prireditve tokozvanih Kreistaigov iz leta 1942 v dobrem spominu. Te prireditve so bile nekakšno delovno poročilo o delu posameznih Kreis-ov, nakar so še danes Spodnještajerci lahko ponosni. V množinskih zborovanjih, pohodih, kulturnih prireditvah in razstavah se je obiskovalcem pokazal Kreis. Mnogoštevilni so tisti, ki so svoj prosti ča« uporabili za izoblikavanje Kreistag-ov, ki so razen slike e svojem delovanju predstavljali hkrati jasno im razločno podobo spodnještajerskih ljudi, kako dejansko podpirajo obnovitveno delo organizacije Steirischer Heimatbund, da bi Spodnja Štajerska zopet postala, kar je bila že pred 23 leti, nemška tn nemško govoreča.
Letos pa ne bo ves Kreis prišel do veljave, temveč le Ortsgruppa. Bundesfuhrer je v to •vrho odredil prireditev dnevov Ortsgrupp (Orts-jrupemtage). Take prireditve bodo lahko imele Ortsgrupe, ki jim je Bundesführer podelil »Orts-gruppeofaluie« (zastave) in ki izpolnjujejo za to zahtevane predpogoje. V mejah dnevov Ortsgruppe bodo poedine Ortsgruppe imele priložnost, ■ prireditvami, zborovanji in razstavami pokazati dosedaj storjeno delo ter zbirati vzpodbude za novo delovanje. Kakor pri Kreistag-ih, tako bodo tudi Ortsgruppe ogledalo prebivalstva in dokaz, da tudi v najmanjši Ortsgruppi vse sodeluje in •e trudi izvrševati stavljene naloge. Podelitev zastav Ortsgruppam bo priznanje za storitve in ■unbol za izvrševanje dolžnosti. Odlikovane Ortsgruppe bodo s ponosom gledale na svoje zastave ter jih v časti nosile.
Podelitev zastav, oziroma praporjev odlikovanim enotam Wehrmannschaft-a in odredom ml adln sike organizacije Deutsche Jugend sledi dne t. in 10. oktobra 1943 v Cilli-ju in ob dnevu Wefarmannschaft-a dne 16. in IV. oktobra 1943 v Trtfell-u.
Bundesfuhrer le podelil zastave na podlagi stavbenih nvu predlogov sledečim Ortsgruppam:
Kreis Cilli: Anderburg, Arndorf, Cilli-Forstwaid, aili-Kötting, Cilli-Laisberg, Cilli-Schloöberg, Franz, Heilenstein, Rohitsch-Sauerbrunn, Sachsen-Md, Schönstein, Tüchern in Tiiffer.
Kreis Luttenberg: Abstal, Oberradkersburg, Roßhof.
Krede Marburg-Land: Egidi i. d. B., Gonobitz, Hohleoetein, Lorenzen a. B., Mahrenberg, Pulsgau, Rest, Schober, Windischfeistritz, Windiscivgraz.
Marburg-Stadt: Brunndorf, Gams, Leitersberg, Marburg II, Marburg III, Marburg IV, Marburg VI.
Kreis Pettau: Ankenstein, Friedau, Jörgemdorf, Leonhard i. d. B., Pettau 1. D. U., Pettau r. D. U„ Pols trau, Thomasberg.
Kreis Rann: Lichtenwald.
Kreis Trifail: Trifail-Siid
Od 37 Ortsgrupp Kreis-a Cilli so Ortsgruppe Forstwald, Kötting, Laisberg in Schloßberg pogoje popolnoma izpolnile, tako, da se jih odlikuje i zastavami. Tako otvori Kreis Cilli prireditve Ortsgruppentage v soboto, dne 31. julija in v nedeljo, dne 1. avgusta. Ostale Ortsgruppe sledijo v nižje naštetem redu po Kreis-ih:
Kreis Cilli: 31 julija do 1. avgusta Ortsgruppe: Cilli-Forstwald, Cilli-Kötting, Cilli-Laisberg, Cilli-Schloßberg; 7. do 8 avgusta: Schönstein; 16. do
21.	avgusta: Franz; 21. do 22, avgusta: Heileu-stein: 28 do 29. avgusta: Sachsenfeld; 4. do 5. septembra: Arndorf; 11. do 12. septembra: Ander-burg; 18. do 19. septembra: Tüchern; 2. do 3. oktobra: Rohitsch-Sauerbrunn; 14. do 15. avgusta: Tüffer.
Kreis Luttenberg: 11. do 12. septembra: Abstal in Roßhof; 18. do 19. septembra: Oberradkersburg.
Kreis Marburg-Land: 7. do 8. avgusta: Rast in Schober; 14. do 15. avgusta: Mahrenberg: 21. do
22.	avgusta: Gonobitz in Hohlenstein; 25. do 26. sejptembra: Wiftdischgratz; 4. do 5. septembra: Pulsgau in Windischfeistritzi 11. do 12. septem: bra: Lorenzen a. B.; 18. do 19. septembra: Egidi i. d. B.
Kreis Marburg-Stadt: 14. do 15. avgusta: Marburg II, Marburg III, Marburg IV in Leitersberg; 21. do 22. auvgusta: Marburg VI-, 28. do 29. av-grsta: Gams; 4. do 5. septembra: Brunndorf.
Kreis Pettau: 14. do 15. avgusta": Pettau 1. D. U. in Pettau r. D. U.,i 21. do 22. avgusta: Thomas-berg; 28. do 29. avgusta: Ankensteio; 4. do 5, septembra: Friedau; 11. do 12. septembra: Pol-strau; 18. la 19. septembra: Jörgendoff In Leon-hard i. d. B.
Kreis Ram: 18. do 19. »ektembra: Lichtenwald.
Kreis Trifail: 14. in 15. avgusta: Trtfail-Süd.
Podroben spored Ortsgruppe sledi.
Tako bo Spodnja Štajerska tudi v tem letu do 1
PK.-Kriegsberichter Kipper (Sch.)
An zerschossenen Panzern vorbei.
Panzergrenadiere nahmen eine wichtige Ortschaft in der Donezniederung und setzen nun ihren Vormarsch an den völlig zerschossenen Häusern vorbei, fort.
vsake najmanjše Ortsgruppe lahko podala svojo delovno poročilo ter pokazala, kaj se je v teh dveh in pol letih storilo. Vsak mož, vsaka žena, vsak fant in vsako dekle Spodnje Štajerske ve, za kaj danes gre in gotovo nobenemu ne bo manjkalo vere in volje, da se bo vedno in povsod vse stavljene naloge brezpogojno m v redu izvršilo.
(Kch.)
Nachschub mit Kettenfahrzeugen. In der kalksteinsandigen Donezniederung sind die Straßen oft so schwer befahrbar, daß sie nur mit
Kettenfahrzeugen bezwungen werden können.
Zborovanje delovne mladine
Iz govora Reichsleiter-Ja dr. Ley-a.
V vseh nemških podjetjih je v ponedeljek zjutraj nastopila delovna mladina ter je drugič v tem letu sprejela smernice in navodila za enotno izravnavo. Medtem, ko je začetkom maja govoril fantom in dekletom Reichsjugendführer, je tokrat Reichsleiter dr Ley pred nekim podjetjem v Dresden-u izdal smernice za nadaljnje delo. Dr. Ley je med drugim izvajal:
Preživljamo največjo, najbolj ponosno in najbolj trdo dobo, ki jo je Nemčija kedarkoli doživela. Zidovstvo nam je vsililo svetovno vojno edinstvenega obsega in doslej še neznatnih trdot. Tudi če smo storili vse, da bi to vojno preprečili, stojimo danes v tej vojni, ki naj osigura svobodo in bodočnost Nemčije. Priznavamo, da te vojne ne bo prej konec, dokler židovstvo ne bo uničeno ter svoboda Nemčije končnoveljavno do-bojevana.
Tudi mladina občuti trdote teh obračunavanj, toda ona preživlja hkrati dobo, za katero jo bodo poznejše generacije zavidale Vi ste mlada Füh-rer-jeva nosada Vi poznate nemške junake sedanjosti, o katerih bodo govorila bodoča stoletja. Vi doživljate čas skupnosti, storitev in hrabrosti! Vi ste se v tem času uveljavili. V letasko ogroženih pokrajinah se je mladina v urah terorističnih napadov junaško postavila. Fantie in dekleta so tam pokazala bleščeče vzore junaštva in požrtvovalnosti. Povsod, kjerkoli se vas postavi, pa naj si bo po tovarnah, kmetijah delavnicah in vseh ostalih pomožnih službah mladine, povsod pomagate po vaših močeh Vse, kar se danes čela, delamo za vas. Mladina, ki dela, pokazuje lastnosti, ki bodo uplivale na vse vaše življenje Bodite zvesti vsem, vaši zastavi, vaši ideji, bodite fanatiki vere. bodite zvesti Führer-ju, katerega ime nosite! Pozivam vas: Izpolnjujte svoje dolžnostil Bodite pridni in vestni pri delu! Izobrazujte se še nadalje! Učite se. izkoriščajte čas! Najboljši delavec je vedno- najboljši vojak! Bodite pokorni vašim staršem, predvsem materam, ki so danes morda same doma! Materam na ljubo lahko vse storite! Bodite hrabri in žilavi, trdi kakor jeklo, kakor to Führer od vas zahteva! Jeklenite vaša telesa in urite vaš duh!
Mi dobimo to vojno, ker smo mladi. Sovražni svet bo pa padel, ker je star in poapnen. Cas dela za vas. Imamo vse šanse. Smo složen narod. Pod eno zastavo in v eni veri korakamo mož in žena, mlado in staro delavec, kmet in vojak.«
Aleomajiva vera y zmago!
Bundeslührer Sfeindl je govoril lunltcijonarjem organizacije Sieir. Heimatbund
V nedeljo, dne 25. julija 1943, so v Marburg-n v dvorani Heimatbund-a imeli veliko zborovanje. Govoril je Bundesführer Steindl vsem Orts-gruppenführer-jem, Kréisführer-jem, Kreisamtslei-ter-jem ter voditeljem uradov zveznega vodstva organizacije Steirischer Heimatbund.
Bundesführer se je v svojem velikem govoru, za katerega je bil deležen burnega odobravanja, dotaknil vseh aktualnih problemov ter jih jasno obdelal. Po splošnem pregledu vojaškega in političnega položaja z ozir jm na velike vpjne dogodke sedanjosti, je prešel na politični položaj Spodnje Štajerske. Poznavanje položaja in temeljnih ciljev organizacije Steirischer Heimatbund, podaja jasne parole za bodoče politično delovanje. Te parole določa naša neomahljiva vera v zmago in naša neuklonljiva volja v končno zmago, za katero imamo vse predpogoje v rokah in za katere hočemo tudi odslej storiti vse, kar je v naših močeh. Ničesar in nikakšen dogodek nas od tega ne more odvrniti
Soglasna odločnost je pokazala, da so funkcionarji organizacije Steirischer Heimatbund to, kar Bundesführer od njih vedno zahteva: »nosilci pla-menic vere, ki stojijo v nespremenljivi zvestobi za Führer-jem«
Končno se je Bundesführer spomnil še nacional-socialističnega pokreta Ostmarke, ki se je 25 julija 1943 poskusil s silo polastiti nemškega prebivalstva imenovane pokrajine, da bi ga osvobodil okovov. Poskus se je izjalovil. Ampak iz žrtev, ki so bile z istim povezane, se je pozneje marca 1938 razvila zmaga.
Apel je zaključil trikratni Sieg-Heil Führer-ju.

Hie in hohen Horden wachen
Der Nordwall trotzt jedem Feind. — Bei unseren Soldaten In Norwegen.
tob
Von Kriegsberichter Dietrich Stadl«.
(PK.) Die einen sind Inselzaenschen geworden, die anderen Waldmenschen, und jeder hat sich gewöhnen müssen, die einen an Abgeschiedenheit, Enge und Kargheit der Insel, die anderen an den Wald und die Weltferne. Heimat wird das Um« hier nie sein können, die Insel und die Käste nicht, die Wälder und die Berge nicht Und die kleine Stadt dort drüben auf dem Festland und der Kutter, der geschlftif blubbernd über des Fjord daherkommt, sie sind wie ein ferner Traom, aus dem man sich schon längst gelöst hat
Demgegenüber aber gibt es eine nüchterne und sehr klare Wirklichkeit: die Polarbaracke, dar Dienstplan, die Geschütze, die Bunker, die Drahtverhaue, die Höckerhindernisse und Minenfelder.
Deutsche Soldaten stehen auf Wacht im Norden. Tag und Nacht an den einsamen Fjorden, auf den unzahligen kleinen und großen Inseln. Da ist ein Tag wie der andere: Wachen, immer wieder Wachen, ständiges Bereitsein. Seit drei Jahren immer dasselbe!
Nur das Meer verwandelt sich. Mal ist ein Spiegel, blank und glatt durchleuchtet von der Sonne, — uferlose Weite, verhalten atmende Ruhe: Dann ist es plötzlich Brandung, Sturm, weiße Gischt, brüllendes Toben.
Und die Männer schauen aufs Meer hinaus, oft, sehr oft ja, sie sehen es immer vor sich. Denn, das Meer trägt alle ihre Erwartungen, aber nicht ihre Sehnsucht Denn, diese geht landwärts, auf Schienenwegen in den Süden, tausende von Kilometer lang.
Neia, das Herz haben sie nicht dem Meere ausgeliefert, das sich ihnen oft entgegenwirft, verführerisch und lockend. Das taten die anderen, die vor ihnen hier schon waren und hätten wachsam seia sollen. »Keiner interessierte sich sa wenig für die Sicherheit der norwegischen Küste wie der Norweger selbst^, gestand uns einmal nuT zu Recht ein Nordmann.
Hier also, wo schon der Friede lange vor der Besetzung dem Kriege preisgegeben war, hält der deutsche Soldat die Wacht. Das Land, in dem ei steht, ist nicht das Land, hl dem er geboren ist, und doch ist er mit ihm verwachsen. Die meisten Soldaten sprechen nicht die Sprache diese« Landes, und doch versteht sie jeder. So gehört er diesem Land und ist ihm doch nicht verfallen. Das Meer, der Himmel mit dem Nordlicht oder der Mitternachtssonne, die immer rufen, übertönen, ablenken wollen, — sie können ihn nicht gewinnen. Das Meer, es ist ihm nur Warnung. Von dort droht deT Uberfall! Es ist stete Mahnung, sich bereit zu halten.
Nur einem hat er sich ganz hingegeben, und an das hat er sein Herz gehängt: an seine Waffen.
So bleibt er, dessen Blick _*ufs Meer hinausgeht, fest auf dem Lande Hier ist das Wasser tief hereingedrungen. Gletscher haben einst sich hier herabgewälzt und die Küste noch zerrissener gestaltet. Tausende von Einfahrten sind geschaffen. Und jedes Tor braucht heute seinen Riegel, damit es nicht auch dem ungewünschten Fremden offensteht. Solche Riegel sind heute überall angebracht; es sind die deutschen Geschütze.
Eine phantasievolle Natur steht dem zur Seite, der den Willen hat. Norwegen zu verteidigen Ihr hat der deutsche Soldat nachgespürt, und er entdeckte so auf seine Art das Land Da fand er die Erde, in der er sich eingrub, den Felsen, den er nur aufzusprengen oder auszuhöhlen brauchte, die Höhe, von der aus er den Fjord und weit hinaus das Meer beherrscht. Er ging in die Felsenbunker und wurde Höhlenbewohner, er fuhr zu den Inseln und lebt mm wie ein Fischer oder Seemann, er zog in die wilden, unberührten Wälder und wurde Waldmensch, — aber immer ist er Soldat geblieben 1
So wurde aus der Naturfestung der Nordwail. Und die Küstenbatterien haben dort die Stellungen bezogen Gewiß, es gibt erlebnisreichere Aufgaben für den deutschen Soldaten, als hier die Wacht zu halten Und er wird nur fertig mit dem Warten und Bereitsein im Bewußtsein der Pflichterfüllung und der Kameradschaft.
Heimat? Nein, das kann ihm dieses eigenartige Land nicht bedeuten, das verführerisch schön und menschenfeindlich zugleich ist. Wohl aber kann ihn gemeinsames Schicksal daran binden. Ja,
wenn er das Meer betrachtet, — führen sie beide nicht den gleichen Kampf, er und da» Land?
Was einst durch die Schönheit und den Zauber dieses Landes verfallen war, d»\6 es ungeschützt vereinsamt vernachlässigt bleibt, wurde jetzt stark, gewann Macht Und das durch ihn, den deutschen Soldaten! Auch hier 1st Europa, das abwehrbereite, gegen jeden feindlichen Angriff geschützte Buropa. Durch ihn, den deutschen Sol-datenl	________
Kraaefelca beda in iopovi
Znani nacionalsocialistični publicist O r d e 11 je napisal pod gornjim zaglavjem v »Marburger Zeitung« članek, v katerem opisuje bedo kmečkega delavstva v SovjetijL Članek se glasi:
»Boljševiška agitacija še danes oznanja gesks, da bo svetovna revolucija izravnala posest in dohodek, kakor je to že uresničila v Sovjetski Uniji, »očetnjavi vseh delavcev«. Ako je mislila prt tem na milijone mož, žena in otrok, ki so umrli za lakoto, na stotispče zmrznjencev v prisilnih delavskih taboriščih ob Stalin-ovem Kanalu, v Sibirija in Uralu, na stoti soče usmrčencev, na množinske grobove v Katynu in v Vinici, potem je boljševizem zares ustvaril svojo »izravnavo«.
Med živimi pa izgledata enakost in bratstvo povsem drugače. Medtem ko imajo oblastniki vsega v izobilju, obsodijo neusmiljeno na smrt vsakega kolhoznika, ki bi ukradel hleb kruha ali pa par klasov žita, da bi obvaroval svojo deco lakote. Donim je preje omogočil veleposestnik svojim kmetom življenje, sedijo sedaj komisarji GPU in diktatorji kolhozov na tilniku kmetskih mas. Kdor hoče videti te sile pri delu, pač mora spoznati, da nikakor ne gradijo socialistično državo, temveč da je na delu učinek vse razkrajajočega židovskega bistva. V igri teh sil uničujejo kmeta, delavca in inteligenco.
Kaj naj pričakuje v zemlji zakoreninjeni kmet od židovsko-boljševiškega duha? Kmet pozna Žida, ki mu je odvzemal živino za sramotno nizke cene, pozna ga pa tudi kot goljufivega trgovca, ki ga je često pognal iz hiše in zemlje. Uresničenje svetovne revolucije pa potrebuje topove, tanke in letala. Ustvariti so jih zamegli le na račun kmeta. To sta dokazali dve leti vojskovanja z boliševiki, Komunistična stranka ž« od vsega početka ni imela nikakega protiutežja proti ogromni masi rus^pn? Vrnet«? Trockii se ie sllčno kot vsi židie ki sovražijo ljubezen do grude, bal teh kmetskih mas. Kot prvi šef sovjetske vojske, le dobro vedel, da bo oskrba vojske vedno odvisna od kmetov. Lačni vojaki so nezanesljivi, četudi stoji za njihovim hrbtom komisar s strojnico ali pištolo. To je veljalo za vojake v meščanski vojni od leta 191? do 1922 Trockij Je vedel, da bo to še v veliko večji meri veljalo za vojsko svetovne revolucije. Ruski kmet je torej moral postati sredstvo, ki naj oživotvoiri diktaturo delavskega razreda in omogoči vzpon svetovne revolucije. Pot k svetovni revoluciji pa Je bila priprav» za veliko vojno To vojno pa je moralo omociočiti zasužnieno kmetijstvo Km°tom je bilo neslo o svetovni vojni tuje. Stalin in Trockij sta vedela to iz izkušenj meščanske vojne S tem
spoznanjem p* je obenem odbila smrtna ura ruskega kmeta.
Iz tega spoznanja se je rodila zahteva po prisilni kolektivizaetji kmetijstva. S tem naj bi se dosegla boljševizacija kmetijskih mas. V previdnih krogih stranke so se še nekako upirali uničenju kmetijskega staleža. Načrti glede ustanovitve težke Industrije ^ so jih prisilili, da so uporabili davčne prihode iz velike in srednje kmečke posesti. Tako je pričela beda in brezpravnost kmetijskih mas v sovjetskih republikah. Nastal je sklep, uničiti kmetijstvo. Posledica je bila totalna razlastitev fn zasužnjenje v okviru kolektivov. Z enim samim udarcem se odstranili velikega in srednjega kmeta. Posestnike so proglasili »kulakom« ter jih pognali v prisilna delavska taborišča na visokem severu in daljnem vzhodu.
Kako pa sodijo boljševiki o kmetu? Neki visoki sovjetski funkcionar je izjavil: »Kmetje so najbolj nevarni nasprotniki razredne družfce, zato ni škoda, ako se jih iztrebi par desetin milijonov. Predno nas poire kmet kot naš najhujši sovražnik, ga moramo zrf vedno prikleniti t verigami. Ko-lektivizacija je naše sredstvo, s katerim vržeme kmeta na tla. Ne bomo miroveB vsa dotlej, dokler ne bomo imeli poslednjega kmeta v našem kolektivu ali pa ga bomo uničilt«
Te besede, kt jih je izgovoril SLahn-ov najožji sotrudnik Ordionikidze, osvetljuj«}» tudi delovna metode povzročiteljev nemira m Spodnjem Štajerskem. Kaj brigajo to razkor«.tnjeno svojad stiske in skrbi pridnega kmetcveJc«? Mar jim je za stoterno bol, ki jo povzročaj rodbinam teb ljudi Kmeta žrtvujejo svojem« trvinskemu nagonu za uničenjem, izsiljujejo nr« živila, ki iib potrebujejo za nadaljevanje svcjsqa tolovajstva.
Jezik jim ne pomeni nikake razlike, pa bod! vodilni duh v Moskvi Stalin, gooreč v ruskem jeziku, bodisi da je Eisner v Mite>chen-u govori! nemški, Bela Kun pa izdajal svoj« morilna do» velja v Budimpešti v madžarščini aR pa, ako d» je svoja navodila »junak svobod*« Tito, srb?.kt hrvatski ali slovanski. Vod! jih runrrprek Židov-sko-boljševiški dnh. Oni so strokovnjaki smrii ki umejo le uničevati: ljudi prav tako kakor vs« kulturne vrednote, vero in gospodarstvo. S te» so smrtni sovražniki z zemljo po»»zanega kmetijstva na vsem svetu. Boljševiltl «jvražijo pridnega delavca prav tako kakor vwskega človeka ki ljubi svojo očetnjavo. Boljševfki ne poziaje Boga, ne očetnjave, ne rodbin* BofJSeviki ne spoštujejo kmetske pridnosti, pa tne ustvarjanja Inteligence. Nnjprej so se priprrviiaH. Od 1. 1941 pa velja njih delo novi ogrorassi svetovni voini s katero bi hoteli strahovlade, kt so jo dos'ej imeli v sovjetskem področju. r«s*iriti po vsem svetu. Proti temu namenu se Je dvVrnila Evropa Proti temu namenu dela danes 2Í» stili j on o v Kmetov in delavcev, od Norveške de» j^Hfee obale It«, lije, in od francoske atlantsko e&ele, Belgije in Holandiie ter Danske dO Finske. Ukrajine, Bes-arabije, Romunije, Bolgarije, SrH*«. Hrvatske i« naše ožje domovine.
Stojimo pred zadnjo in naJv»-S^o odločitvijo Kdor še v tem trenutku noče »te»*ttt z napačna poti, se le zavestno postavil izve» evropske sk trpnosti. Niegova usoda je zapečaten*.«
Madžarska pred novo uredfrrŠŠ« Industrijskih cen. Razen urejevanja cen in pta£ bodo na Madžarskem uredili cene Industrijskim produktom In dustrijska podjetja so dobila are«!«« pozive, da nemudoma predložijo kalkulacii^Jt« smernice za določitev cen, k! morajo biti v s&ladu z delavskimi in nameščenskimi plačami t*» hkrati jamčiti za obstoj in rarvoj Industrije
za e^ato pobeglega v«MfNe!§a bosanskih <©lp
!'6©C
Nemške vojaške oblasti na Hrvatskem so razpisale 100.000 RM za glavo voditelja komunističnih tolp v Bosni, znanega vod imenom Tito. s pravim imenom Josip Broz. Nagrado dobi tisti, ki ga napra,vi neškodljivega, pa naj si bo živega ali mrtvega Medtem ko so se njegove tolpe razpršene in uničene razletele na vse strani, se Tito klati nekje v severozahodnem delu Hrvatske, in je računati, da ne bo več dolgo trajalo, ko ne bo več mogel nikomur škodovati
Tito, ki se piše Josip Broz, je rojen nekje v bližin: Zagreba ter je bil leta 1924-28. večkrat kaznovan radi navadnih zločinov Pozneje je odkril sposobnosti kot komunistični agent ter je bil uslužben v raznih deželah Evrope, v centrali ko-minteine, predvsem v Parizu in v Pragi in končno tudi v Moskvi V jeseni leta 1941. se je naen-
krat pojavil na Hrvatskem ter «*f»i organizirati komunistične tolpe, ki so Hrvsiia« in Hrvatski veliko škodovale V zimi 1942-49 »s je uredil svoj glavni stan i Cikacu, od kod«, j* s svojimi tol pami terorizira! bosansko prebivelstvo. Žrtve, ki so jih pomorili ti komunistični *!o«e>et na najbolj grozovit način, »o mnogoštevilna
Ob začetku tega leta se je po\*m začela vel» potezna akcija nemških, itaKt»*skih in hrvatskih čet zoner tolpe, ki se je pr^d kratkim končala. Tolpe so potiskale iz knsla v kraj ter iik končno na gorovju Durmitor v Črni gori obko'ile in uničile. Tito sam je pobegnil i nekaterimi lopovi ter se drži nekje skrit, d« bi zopet sestavil nove oddelke tolp. Na vsak način bi na Hrvatskem bil takoj vpostavljen mir ta red, kakor hitro bo prijet Tito.
tli živiienja brez hoja
Prvi Kanzlei nemštega Reich-a. Otto von Bis-■»•arck, je dejal:
»Ich würde keine Freude haben, wenn ich nich: auch Feinde hatte Man kann nicht beides zugleich, kail und warm sein, und aus Kamp! besteht das Leben in dei ganzen Natui, m dei Schöpfung bei den Pflanzen — als Forstmann •riebe ich das in meinen Kulturen — von den Insekten bis zu den Vögeln von den Raubvögeln bis zu den Menschen aufwärts, — Kampf ist übereil, ohne Kampf ist kein Leben Und wollen wir weiterleben, so müssen wii auch auf weitere Kämpfe gefaßt sem« (Jaz ne bi imel veselja, če M ne imel tudi sovražnikov Človek ne more biti •boje hkrati, hladen in topel Življenje v vsej »aravi sestoji iz bojev v stvarstvu, pri rastlinah
—	kot gozdar vidim to na mojih nasadih — od ftuželk do ptic. od ptic roparic in Vse do človeka.
—	Boj je povsod, brez boja ni življenja, če hočemo ie dalje živeti, moramo biti pripravljeni še •a nadaljnje boje.)
Ljudem ne gre v življenju vse po želji in gladko, kakor si zamišljajo in želijo Interesi poedin-®av se ne dajo vedno spraviti v sklad z interesi drugih ljudi. Že med dvema zakoncema se ne razvija vedno vse v prijateljskem razmerju. Eden teli eno, drugi drugo, in to povzroča nasprotstva To velja v človeškem življenju v splošnem, prav posebno pa pri javnih delavcih kakor je bil Bismarck. Zato je rekel da ga veseli imeti nasprotnike. Nesoglasja in težave, ki jih je uravnaval in premagoval ta največji nemški politik in državnik, so mu bila nasprotstva, ki jih je imel rad. Di-plomatične in politične razprave, prijetne ali manj prijetne narave, so mu bile glavno opravilo, to mu je bilo delo, ki ga je kot delaven človek ljubil. Bil je politik ki ie potreboval politična nasprotstva, da je kot zmožen diplomat iz istih nekaj koristnega za svojo politiko izvlekel
Bismarck-ovo mnenje, da človek ne more biti kkrati hladen in topel, je razumeti v tem smislu, 4a je nastop« s sovražniki reševati hladno ali toplo. Reševanje kake kočljive zadeve z nasprotniki v prav vročih debatah, se mora ravno tako lavesti, kakor se izvede kakšen prijeten dogovor, dklenjen mirno in hladnokrvno med najboljšimi prijatelji
Kakor je v naravi med rastlinami in živalmi, tako je tudi med ljudmi res neprestan boj. Pri ▼sem tem gre v glavnem za obstoj. Ker se nekatere ptice preživljajo z žuželkami, pomeni to ssed žuželkami in pticami večno vojno za biti ali mt biti. Ptice roparice se preživljajo od pokon-tavanja drugih živali. Tudi to je boj. Ljudje si ■kočijo v lase, čim se eden ali drugi čuti v svojih teteresih prizadetega Boj spremlja človeško življenje od zibelke do groba. Za boj lahko smatra-mo vse težave, nadloge, skrbi, bolezni itd., z eno besedo, vse, kar nam greni in otežava življenje. Ni tako srečnega človeka na svetu ki bi mu življenje vedno in povsod teklo tako po želji in ▼olji. da ne bi poznal življenjskih bojev.
Povedano drži seveda tudi za narode in države. Kakoi je posameznik izpostavljen boju za svoje življenje tako so tudi narodi prisiljeni voditi boje za svoje življenjske interese. (Današnja ▼ojna nam je najboljši primer za to.) Ta boj pa ni mišljen v tem smislu, da se mora vedno in povsod voditi z orožjem Lahko se vodi tudi na gospodarskem, diplomatskem, propagandističnem ati kakem drugem področju.
Bojevniške človeške narave so navadno tisti 4«dje, ki se odlikujejo po iniciativnosti, energiji te delavnosti Bismarck je bil v tem pogledu v ■voji dobi na prvem mestu Ves svet ga je ime-aoval »železnega« kancelarja. Ravnokar je minulo 45 let, odkar je umrl ta veliki Nemec, ki je »vel od leta 1815. do 1898.
POLITICISE BELEŽKE
O To j o in Sigemicu pri cesarju. V ponedeljek predpoldan je sprejel japonski cesar ministrskega predsednika Toja in zunanjega ministra Sigemica, ki sta mvi poročala o položaju.
□ Bullitt je odstopil Dosedanji asistenl ameriškega mornariškega ministra Knoxa, William. Bullitt, je odložil svoje mesto. Potequje se baje za tupanski stolec v Filadelfiji
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
Jä^iS 151
Ablösung in Kuban-Brückenkopf.
Grenadiere, die am Kn-ban-Brückenkopf schwerste Angriffe der Bolsche-wisten zurückgewiesen haben, wurden abgelöst und begeben lieh durch die Luftgrälien zur wohlverdienten Ruhe nach hinten.
PK-Krieqsb. lohrer (Sch.)
Aufmarsch zur großen Panzenchlaciit.
Eine interenante Aufnahme aus dem Kampfraum nördlich Bjelgorod. Durch die riesigen Kornfelder nehmen hier die bereitgestellten Panzer ihren Weg mm befohlenen Ziel. " "V-Krieqsb. Zeymer (PBZ — Sehl.


PK.-Kriegsber. Rynas (PBZ — Sch.)

Torpedoboote geben havar.ertem U-Boot Gelelt PK-Kriegsberichter Bernsee (PBZ - Sch) Em Unterseeboot das auf einer Feindfahrt hir.ri.rt wurde, hat durch Funk mitgeteilt d,ß es sich tauchunklar im Quadrat ift Winde u,d Geleitschutz™rt>ä?e
PK -Kriegsber. Koerber (Sch-WBD) i_ i* ...	.	I	Sicherung für Nachscbnbzttee im
In der Hanptkampflinie.	^	Osten.
Durch die Trümmer einer Fabrik führt	»e Lokomotiven der für die Kampf-
die HKL. Hinter den dicken Mauern	"»« bestimmten NachschubzOge sind
kann man ruhig aufrecht gehen.	»egen Bandenüberfälle durch Posten
gesichert.
Sp«htrnpp In Ntomands-laaL
Niemandsland, das ist der Streifen Und zwischen den Fronten, den es zu erkunden gilt. — Der Spähtrupp ist bei seinem Vorgehen durch ein vom Krieg gezeichnetes Waldstück in! den Feind gestoßen. Hinter den Trümmern eines Hauses wird Deckung genommen und das Feuer der Bol-schewutea erwidert.
PK-Krieqsb. Keiner (Sch)
Bereit zum Anlaufen. Eine deutsche Räumboot-flottille, die mm Minenräumen im Finnischen Meerbusen aiaqesetzt Ist, erwartet In ¿rem Eln-satzhafen den Befehl zum Auslaufen.
PK-Krieqsb Enqel (Sch.)

"Si®!!
Obletnica Hindenburgove smrti
Dne 2 avgusta bo minulo devet let, odkar je ainrl Generalfeldmarschall in Reichspräsident Paul von Hindenburg Zrelejše generacije se še gotovo spominjajo velikanskih zmag, ki jih je Nemčija dobojevala v svetovni vojni 191418. mlajšim pa oo o tem iz zgodovine tudi precej znano. Ker je z vojaškimi uspehi v svetovni vojni najožje j>ove-zano imt in osebnost Hindenburg-a, bo zanimalo, če se o obletnici njegove smrti spomnimo njegovega strategičnega veledela, ki ga je uvrstilo med nesmrtne velmože Nemčije in največje vojskovodje vseh časov
Bilo je avgusta 1914, torej prve tedne takratne vojne. Nemskt čete so prodirale na zapadu v Francijo m Belgijo, na vzhodu so pa Rusi z ogromnimi silami vdrli v Vzhodno Prusijo. KI iub sijajnim uspehom na zapadu, je bil položaj 'na ruski tronti takrat resen. Ruskemu pritisku, ki je ogrožal Vzhodno Prusijo. je stal takrat naspioti Generaloberst von *Vttwitz samo z 8. armado nemške suhozemske vojske in je bil torej v veliki manjšini Čutil se je pa preslabega, da bi mogel se nadalje zadrževati ruske navale Bil je namenjen, da se umakne in preloži obiambno fronto v Zahodno Prusijo. To je dalo nemškemu velikemu glavnemu strnu povod, da je postavi! takrat-nega Generaloberst-a Paul-a von Hindenburq-a za poveljnika 8. nemške armade. Istočasno mu ie dodelil Generaloberst-a Ludendorff-a za šefa njegovega generalnega štaba. Oba, Hindenburg in Ludendorff, sta že takrat bila znana kot odlična ?®"era'a- Z9odilo se je to dne 22 in 23 avgusta .914 Tako je stala nemška 8. armada pod poveljstvom Hindenburg-a nasproti veliko večjemu številu ruskih čet, ki sta jim poveljevala generala Rennenkampf in Samsonov. Trajalo je samo par dni in dogodki so pokazali, da je nemika vrhovna komanda dobro poznala svoje generale.
Ze 26 avgusla se je nedaleč od Tannenberq-a. in sicer v področju Gilgenburq—-Ortelsburq v Vzhodni Prusiji. pričela ena največjih bitk svetovne vojne, v kateri sta se Hindenburg in njegov pomočnik Ludendorff z neverjetno uspelim vodstvom pod najtežjimi pogoji, podprta z največjimi storitvami podrejenih jim hrabrih čet in zmožnih poveljnikov, svetu in zgodovini postavila kot najboljša generala svoje in dotakratne dobe Pisali so datum: 29. avgusta 1914— torej pred 29 iti" J" iD Štiri dni po "četku bitke, ki jo je vodil Hindenburg, je nemško armadno poveljstvo izdalo sledeče vojno porbčilo:
»Naše čete so v Prusiji pod vodstvom General-oberst-a von Hindenburg-a po tridnevni bitki premagale ruske armade, sestoječe iz 5. armadah zborov in treh kavalerijskih divizij, in sicer v okolici Gilgenburg—Ortelsburq-a ter jih sedaj zasledujejo preko meje.«
Dne 31. avgusta ter 1., 3. in 4. septembra so sledila nadaljnja poročila nemškega vrhovneqa poveljstva o končani bitki pri Tannenberg-u z navedbo končnoveljavnih številk ujetih Rusov ki je presegalo 90.000 mož, med katerimi so se naha-rali	niSk' zapovedu'ofi armadni qene-
Ta bitka je bila v vojaškem, materijalnem in moralnem pogledu uspeh, ki je Nemčiji koristil, Rusom pa škodoval tekom celega nadaljnjega vojskovanja. Poraz, ki so ga Rusi doživeli v tej bitki, se je pozneje izražal v vseh nadaljnjih bojih i Nemci, posebno v bitki pri Mazurih in v poznejši bitki v Vzhodni Prusiji in je nemalo vplival tudi na poznejši polom in konec ruske armade.
Po bitki pri Tannenberg-u se je ruski general Samsonov, ko je videl, da je vse izgubljeno in da Je sam takorekoč ujet. kar na bojišču ustrelil.
V orientacijo naj služi, da so bitko pri Gilqen-burg—Ortelsburg ker se je vršila blizu Tannen-berg-a, Imenovali šele v drugem in tretjem vol-nem poročilu kot »bitko pri Tannenberg-u« Povod za to je iskati v zgodovinskih razlogih, ker so Nemci leta 1410. Istotam doživeli vojaški poraz, ki se ga fe s to zmago nekako zabrisalo.
Hindenburg In Ludendorff sta nato postala Ge-neralfeldmarschall-a. Hkrati fe postal Hindenburg vrhovni poveljnik vseh nemških armad, Luden dorf pa šef njegovega generalnega štaba. Na teh po-.oža ,ih sta tudi "ozneje pokazala storitve in sposobnosti, ki jih do takrat ni nikdo pokazal v zgodovini vojskovanja. Vojno je Nemčija radi drugih okolnosti sicer i7~ub'la, Vluib ">mn d* ni bila vojaško poražena, kar v nikakem pogledu ni moglo zasenčiti zmožnosti in usn«he, ki jih je pokazal velestrateq Hindenburg. Hindenburg i<> bil pozneje dvakrat izvolien za predsednika Reirh-a, položaj. ki na ie opravljal vse dn svoie smrti.
G8Si*©f>ARSTVÖ
Evropska pcodukcija sSadkor;a
Gospodarski listi so se že opetovano bavill z evropsko preskrbo sladkorja. Časopis »Die deutsche Volkswirtschaft« je med drugim poročal, da bo Nemčija z ozirom na površine njiv sladkorne pese in na vremenske razmere letos pridelala toliko sladkorja kakor lani. To se pravi, da bo na področju Reich-a krita za leto dni vsa nemška potrošnja sladkorja.
V	protektoiatu in v generalnem guvernementu imajo letos povečane nasade pese. Ker so kulture na višku, bosta ta dva producenta sladkorja lahko še nekoliko več prispevala za prehrano in krmila ostalega dela Evrope
Za preskrbovanje tistih evropskih dežel, ki nimajo znatne lastne produkcije sladkorja, kakor so na primer Švica, Finska in Norveška, je razvoj sladkorne pese v protektoratu velike važnosti. Saj so te dežele sladkor že od nekdaj večinoma tam kupovale.
V	generalnem komisarijatu Ostland so na področju Litve nekoliko povečali letošnjo gojitev sladkorne pese in se nasadi baje lepo razvijajo. Področje komisarijata bo iz teh pridelkov lahko krilo vse svoje potrebe.
Na Finskem bo leta 1943 44 izdelovala samo ena tovarna sladkor. Tovarna v Anfrei, ki so jo uničili sovjeti. še namreč" ni popravljena. Finska bo krila samo del svojih potreb, ostanek bo pa morala uvoziti.
Danska goji letos nekoliko manj sladkorne pese kakor lani Kljub temu bo lahko krila lastne potrebe in še nekoliko lahko izvozila v severo-evropske dežele. Tudi Švedska prideluje letos nekoliko manj pese, ne bo pa navezana na uvoz sladkorja. Sličen je položaj v Holandiji. Belgija je gojitev pese znižala za 10 odst. Francija je obdelala 160 tisoč hektarjev zemlje za sladkorno peso Pravijo, da se kaže dobra letina, kljub temu pa ne pričakujejo iste produkcije sladkorja kakor so ga imeli lani.
V	Španiji so letos njive sladkorne pese zvišali na 75 tisoč hektarjev Švica goji peso na 4550 hektarjih Švica bo prisiljena uvažati znatne količine sladkorja. Italijanske nasade sladkorne pese cenijo na 165 tisoč hektarjev. Z nekoliko večjo produkcijo sladkorja računajo na Madžarskem. Tudi Romunija beleži ugodno stanje svojih nasadov sladkorne pese. Lahko se reče, da je Evropa za leto dni preskrbljena s sladkorjem, ki ga bo čmala iz letošnjega pridelka sladkorne pese.
sšcjf vfsti__
OMNI KMETOVALEC
I£«as43ine — ču<J#vfte zgradbe
X Pšenica kot kurivo. Argentinski kmetijski minister poljedeijstva je izdal odlok, da se iz starih zaiog proda dva milijona ton pšenice za kurilne svrhe. Nadaljnjih 500.000 ton so namenili za krmilne svrhe.
X Anglija ustavila eksport tekslilij v Ameriko. Po poročilih ameriškega trgovinskega ministrstva bo Anglija ustavila vsak eksport tekstilnega blaga v ameriške zemlje.
X Fredivo iz murvinih vejic. Državna predilnica svile v Tolni na Madžarskem, je dobila pri patentnem uradu pravico za izdelovanje prediva iz vejic murvinega drevja. Gre za bombažu podoben materij al, ki je močnejši kakor lan ali konoplja in je pripraven za izdelavo toplih tkanin.
X Madžarska žitna prometna centrala. Letošnjo pridelavo in razdelitev žita so na Madžarskem podredili žitni prometni centrali, ki se nahaja v sestavu oskrbovalnega ministrstva. Prevzem in ponudbe žita je delo koncesijoniranih trgovin. S tem je avtomatično ustavljene delovanje državne nakupne družbe »Futura« za nadzorstvo in prometar. žitom
X Izdelovanje škatclj za očala pod kontrolo. Državni pooblaščenec za fine mehanične in optične izdelke je razglasil v Reichsanzeiger-ju, da je odslej vsako izdelovanje škatelj za očala vezano na predpisano dovolilo Wirtschaftsgruppe, medtem ko so se doslej nekatere vrste še lahko izdelovale S tem je produkcija racionalizirana ter osigurana štednja materijala.
X Stanje madžarskih mlinov. Obratovanje madžarskih mlinov je bilo leta 1942. v znamenju vojnega gospodarstva. K temu je še prišlo da kljub najstrožji kontroli velik del žetve ni prišel v mline, tako, da je bila zaposlenost mlinov srednja. Madžarska ima 5327 mlinov, ki lahko zmeljejo 2990 vagonov žita dnevno. ■
Ko smo se nedavno tega na tem mestu raz-govarjali o tem, kako se rastline prehranjujejo, smo povdarjali, da je naprednemu kmetu znanje
0	notranjem ustroju ter o notranjem življenju rastlin (kakor tudi živalil) neizogibno potrebno. Le, kdor si lahko predstavlja, kako je rastlina zgrajena in kaj se v njej dogaja, lahko razume posamezne zahteve in načela naprednega kmetovanja, oziroma gojitve rastlin.
Menimo, da je vprav letošnje poletje, ko je vsled obilice vlage in zadostne toplote vrst vseh rastlin tako bohotna, primerno, da si vsak kmečki gospodar kakšno» nedeljsko popoldne vzame čas, pa si sam na sprehodu čez svoje polje, travnik in gozd vsaj enkrat v življenju podrobneje ogleda, kako> je ena ali druga vrsta rastlin ustvarjena.
Z današnjim razgorom želimo vcepiti našim kmečkim ljudem osnovne pojme o ustroju rastlin in vzbuditi v njih zanimanje za nadaljnje opazovanje. Priznamo, da smo si zadali težko nalogo, kajti znanost, ki proučuje rastlinstvo, se poslužuje samih nenavadnih, večinoma latinskih izrazov, katerih si kmečki človek pač ne more zapomniti; mnogo je tako čudnih besed, da se nenavajenemu človeku jezik lomi, če jih hoče izgovoriti. Zato bomo poskušali, razlagati, kolikor mogoče, s pomočjo primerov iz vsakodnevnega življenja.
Vsekakor pa prosimo ljube čitatelje, da naslednje odstavke pozorno prečitajo — in ne bo jim žal! Odprl se jim bo nov svet, ki ga doslej niso poznali, čeprav žive sredi njega.
1. Iz česa so rastline zgrajene?
No samo poslopja, marveč tudi vsaka živa stvar, tako rastlina, kakor žival, je zgrajena. In kakor niso poslopja iz ene same vrste gradiva, tako so tudi rastline zgrajene iz raznovrstnih snovi. O teh sjioveh smo že govorili večkrat, zadnjič ob priliki, ko smo obravnavali prehrano rastlin. Takrat smo rekli, da ustvarja rastlina iz rudninskih snovi, katere dobiva, — raztopljene v vodi —, iz zemlje, ter iz v zraku se nahaja-jočega ogljika, hrano, kakršno rabi za svojo rast. Povedali smo, dS se stvarja v zelenih listih predvsem sladkor, ki ga nato rastlina raztopljenega pretaka v druge svoje dele, kjer se potem pretvori bodisi v sestavne dele rastline same, bodisi v obliki tolšč ali olj ter beljakovin zbira v semenju, kot hrana za mlado kaleče potomstvo. Zato je rastlina v raznih delih zgrajena iz medseboj popolnoma si različnih snovi, — prav tako kot na primer poslopja, kjer je temelj iz kamna, zid iz opeke, ostrešje iz lesa, streha iz opeke itd.
Porabimo kar isto primero še naprej: Pri poslopjih je tudi vsak del sam na sebi zgrajen, sestavljen, iz mogo maliih enot: kamniti temelj iz posameznih kamnov, zid iz posameznih opek, ostrešje iz posameznih tramov, streha iz posameznih strešnikov. Prav enako je tudi pri rastlinah! Tudi vsaka rastlina in vsak njen posamezni del je zgrajen iz mnogih kosov, le da so ti deli rastlin tako majhni, da jih naše oko ne more razločevati med seboj. Pač pa z lahkoto opazujemo te posamezne sestavne dele rastlin s posebno pripravo, ki se imenuje drobnogled in ki pokaže vsako stvar mnogokrat (celo po več tisočkrat) večjo, kot je v resnici. Take majhne delce, iz katerih so rastline zgrajene, imenujemo stanice. Ime Je povzeto tudi kot primera in sicer iz čebelarstva. Vsak je namreč gotovo že ogledoval čebelni sat, ki je zgrajen iz tisočev posameznih čebelnih stanic ali celic.
Rastline so torej po svoji sestavi podobne čebelnemu satu ali pa zidu iz opeke "— zgrajene so iz neštevilnih stanic.
A ne vse! Poznamo v življenju vseh živih bi tij, kakor tudi v usodi vseh mrtvih teles zelo važno vrsto rastlin, ki so samo cnostanične, podobne torej »svobodno naokoli ležečim posameznim kamnom. Tem enostaničnim rastlinam pravimo navadno »glivice«, ter jih po obliki delimo v več skupin, od katerih so vsakemu vsaj po rmenu znane skupine: »bakterije«, »bacili« itd
Večina enostaničnih rastlin, predvsem pa sko raj vse »glivice«, plavajo prosto po zraku, v vodi ali v kaki tekočini, ki jim prija. Če jim oko-' liščine ugajajo, — to je če imajo dovolj hrane
1	primerno toploto, dovolj vlage in zraka v toliko, S v kolikor jim je potreben, — se glivice izredno
naglo razmnožujejo, in sicer tako, da se vsaka
Staniča razdeli v dve novi stanicL Obširneje a tem, za vsakega človeka, posebno pa še za vsakega kmeta izredno važnem pojav« bomo - govorih, kadar bo na vrsti razgovor o načina rastlinskega razmnoževanja.
Za razlike od enostaničnih rastlin izneoctjema vse rastline, ki so zgrajene iz več stanic, mno-gostanične rastline. Med njimi in med ecostani6-nimi rastlinami obstoji važna razlika: medtens ko mora pri enostanični rastlini ena sama samcata stamca opravljati vsa potrebna opravila, torej* sprejemati in prebavljati hrano, razmnoževali se itd, je pri nmogostaničnih rastlina® deio porazdeljeno: tu opažamo stanice za osvajanja hrane, stanice za rast, stanice za raaanoievanje in tako dalje.
V bistvu pa je ustroj stanic pri vseh rastlinah podoben: Vsaka rastlinska stanica sestoji, — vsaj v mladosti —, iz stanične kožice, iz sta-ničnega soka, oziroma iz gostejšega starvičnega mesa ter končno iz staničnega jedra. Nekatera stanice vsebujejo razen tega tudi barvila, predvsem zeleni klorofil.
2. Kako rastline rastejo? (
Vsaka mogostanična rastlina se razvije iz ene same prvotne stanice, namreč iz oplojene jajčne stanice v cvetu. Najprej se začne iz tako oplojene jačne sfanice razvijati seme ali plod, iz katerega vzklije potem nova rastlina. In sicer s« stanice razmnožujejo tudi pri vseh mnogostanič-nih rastlinah potom deljenja, to je iz ene stanica nastaneta dve, nato iz dveh štiri, iz štirih osem. in tako dalje.
Pri deljenju stanic igra najvažnejšo vlogo sta-nično jedro, ki se najprej razdeli v dva deJa, ki se nato razmakneta. Po sredi stanice se nate napravita dve novi stamični kožici — in iz en« stanice imamo dve. Ta razvoj se vrši v živih rastlinah neprenehoma.
Razmnoževanju stanic potom deljenja pravim« v navadnem življenju »rast«. Pri bujno rastočih rastlinah se stanice delijo zelo hitro: včasih na dve uri.
Kdor zna računati, bo seveda takoj ugovarjal, da to ne more-biti res, ker bi morala potem postati rastlina na vsaki dve uri za enkrat večja, kot je bila pred dvema urama. Zato moramo takoj opozoriti na dejstvo, da se ne razmnožujejo vse stanice naprej, marveč le nekatere, a drug« dobijo določeno obliki, katero povzroči otrdela in odebeleia stanična kožica, nato pa počasi odmrjejo. Takim stanicam pravimo trajne stanice. Skupini rastlinskih stanic pa, ki se venomer naprej deli, pravimo rastne stenice. Teh stanic poznamo predvsem dve vrsti. Ena izmed njih s« nahaja na skrajnih vršičkov poganjkov in n« kancih koreninic. Rastlina namreč raste tako, da se delijo rastne stanice najbolj na koncn poganjkov in s tem poganjek daljšajo. Enako rastejo korenine s tem, da se delijo rastne stenice na skrajnih koncih koreninic. In ker imaj« bodisi konci koreninic, kakor tudi vršički od ganjkov navadno stožčasto obliko, pravimo tej vrsti rastnih stanic »rastni stožci«. S pomočj« rastnih stožcev raste rastlina nad zemljo v višavo, in koreninice navzdol v tla.
Za odebelitev poganjkov debla ter korenin p« ima rastlina še eno vrsto stanic, namreč »podkožno rastno staničje«, za katerega pa re tadl vsak kmet-sadjar znanstveno ime: »kambij«. Kain-bij je torej ona plast rastnih stanic, ki ustvarj» navznoter les, a navzven kožo in ličje, če odror« kambij (na primer pri pozeb-i drevja, ali vsled »drgnjenja), je na tean mestu nadaljnja rast debla, to je, tvorba lesa ali luba, onemogočena Zate vidimo, »da na ozeblih mestih na drevesnem deblu lub odpade in da se tudi les na tem mesta ne debeli dalje.
Ne nahaja se pa pri vseh rastlinah rastno staničje na koncih odganjkov in v kambijevi plasti marveč le pri večletnih, lesnatih rastlinah. Travo in žita pa. ki so enoletne in nimaio niti tesa, niti luba rastejo tik nad kolenci Rastnim stanicam, ki se torej pri travah in žitih nahajaj« tik nad kolenci stebel, pravimo »rastna krona«.
Zanimivo je, da pri žitih in travah tudi klaa zraste iz najvišje stoječega kolenca in se šel« potem, ko je že razvit, dvigne v višino, iz tega dejstva mora kmet izvajati troje važnih ugotovitev: prvič, sme prebujno rastoče žito, ki bi si-
cer poleglo, brez škode po vrhu ofckositd, dokler Se nima nobenega kolenca; drugič, da tito, če smo mu odkosiii kolence, »ploh ne more več rasti, ker je steblo izguibilo »rastno krono« i ki tretjič, da je mogoče, da se žito, ako je prav zgodaj, dokler še raste, poleglo, v kolencu spet dvigne, ker silijo rastne stanice vedno kvišku.
Mnoge druge enoletne rastline rastejo, to Je Imajo rastno staničje, samo na vršičkih poganjkov, a debeldjo se na ta način, da se stanice večajo. To je mogoče, dokler je steblo, oziroma odganjek zelen, sočen tn živ, to je, dokler ne začne enoletna rastlina zoreti. Odmrle stanice izgube zeleno barvo, na primer žito, ko začne zoreti.
Rastline rastejo predvsem ponoči, v temi, podnevi pa zbirajo hrano.
3. Ustroj in naloge posameznih delov rastline.
Rastline so zgrajene bolj čudovito in dovršeno, kot katerakoli zgradba človeških rok. Vsak del rastline je ustvarjena tako, da lahko z največjim pridom izvršuje svojo nalogo. I Korenine na primer morajo ne samo iskati in rbirati hrano v zemlji, marveč tudi držati nad-zemski del rastline pokonci, kar je posebno ob nastopu vetra težko. Zato so rastlinske korenine zelo prožne in natezne — bolj kot vsaka vrv.
Deblo, ali (pri enoletnih, zelnatih rastlinah) steblo ima spet različne naloge: da dviga listje ter cvetje v višino, k svetlobi in zraku, nadalje da se s svojo prožnostjo zoperstavlja sili vetra, ter končno, da oskrbuje izmenjavo hrane med koreninami in listi.
Listje spet ima dolžnost, da usvaja i/z zraka ogljik, da izhlapeva vlago, da diha, da hrano pretvarja itd.
0 vlogi cvetja in plodov, ki služijo za tvorbo h razširjenje semen, ter s tem za razmnoževanje in ohranjevanje rastlin, bomo govorili v posebnem sestavku. Pač pa «i bomo danes nekoliko ogledali ustroj korenin, debel in stebel ter listov.	. '
a| Ustroj rastlinskih korenin.
Korenine so pri različnih rastlinah prav različne. Pri drevesih so podobne vrvem, pri travah šopu las, pri drugih rastlinah so spet ode-beljene in služijo kot shramba hrane, n. pr. pri korenju, ali pa tvorijo gomolje v ta namen, kot n. pr. krompir.
Da lažje rastejo, to je prodirajo v tla, imajo vse korenine na konceh trde, usnju podobne koreninske kapice. Za sprejemanje hrane pa so najtanjše, to je najmlajše koreninice obrasle s koreninskimi kosmatinami, ki so nekako dlakam podobne. Na zraku in svetlobi se te kosmatinice takoj posušijo, zato moramo pri presajanju rastlin paziti, da s koreninami vred presadimo tudi čimveč zemlje, kakor tudi, da varujemo korenine pred soncem in pred izsušenjem.
b) Ustroj debel in stebel.
Debla imajo večletne, lesnate rastline, a stebla zelnate, navadno le eno- ali dvoletne rastline. Stebla so lahko tudi podzemeljska, na primer ko-renika pri pirnici.
Debla pri lesnatih rastlinah nastanejo na ta način, da stanice na notranji strani kambija »ole-senijo«, to je, stanične kožice odebelijo, notranjost stanic pa se napolni s smolo. Sčasoma lesne stanice docela odmrjejo — mi pravimo, da dobiva les »črnino«. Po še živem lesu — »belini« — pa se pretakajo po votlih stanicah rastlinski sokovi iz korenin navzgor v listje, prav tako kot po vodovodnih ceveh voda v zgornja nadstropja.
Vsako leto se napravi v lesnem deblu nova ¡»letnica«, to je, medtem ko nastajajo spomladi velike stanice, so proti jeseni vedno manjše, l tako da jih je takorekoč sama koža, zato je les na teh mestih temnejše barve in bolj trd.
Navpično rastoče lesne stanice so medseboj povezane s počezenimi stenicami, ki jim pravimo »strženovi trakovi«. Posebno jasno jih vidimo v bukovem in javorjevem lesu. Če se posekan les suši, vlečejo strženovi trakovi po-dolžne lesne stanice skupaj, kar povzroči, da začne les pokati. '
Medtem, ko je spomladi, in poleti, ko drevo raste v lesnih stanicah mnogo vode in hranilnih soli, je pozimi shranjena v votlih lesnih stanicah smola. Iz tega vzroka je jeseni in pozimi posekan les bolj trpežen, kot spomladi in poleti sekan.
Na zunanji strani kambija je pri lesnih deblih lii" je Vemo že, da služijo stanice v ličju za prevajanje hrane, predvsem sladkorja v korenine.
Schwäne im — Gänsemarsch
Weltbild
MAIE VES I I
*	Junaška smrt za domovino. V starosti 19 let je padel junaške smrti za Führer-ja in Reich Grenadier Stanislaus Katsch iz Sachsenfeld-a. Pokopan je v vojaškem giobu na vzhodu. Njegovo smrt obžalujejo oče, dva brata in sestra.
*	Za Fiibrer-ja in Reich V oboroženi službi odredov Wehraannschaft-a organizacije Steiri-scher Heimatbund je v Sanntal-u izgubil življenje
"^»Jt-krTegsberichter Schlemmet (Seh.)
Damenbesuch auf Sperrbrecher »X«.
Der Sperrbrecher, der in einem italienischen Stützpunkt liegt, hat willkommenen Besuch. Marinehelferinnen und Zivilangestellte des Stützpunktes sind an Bord gekommen. Zuerst wird ein Rundgang durch das Schiff gemacht.
v bojih s tolpami Wehrmann Josef Krainz iz Cil-li-ja.
*	Smrtna kosa. Na bojišču je padel junaške smrti Jäger Alois Kronawetter, star komaj 21 let. Doma je bil iz Frauenberg-a pri Marburg-u, kjer zapušča starše, brate, sestre in svaka. 2rtve tolp so pa postali: Elisabeth Komer, Maria Fedran, Franz Kopuscher, Lorenz Tschepin in Georg Se-lebnik, vsi v Kreis-u Cilli.
*	Smrtni slučaj v Marburg-u. V Marburg-u je preminul 421etni tesar Anton Kranner iz Jakobs-tal-a.
*	Smrtni slučaji v Marburg-u. V Mellingerstra-ße 43 je preminula 70Ietna zasebnica Antonie Forstneritsch; v Triesterstraße pa 751etni sodarski mojster Alois Grmiak in 661etni poljski delavec Franz Kanzler iz Ober-Pulsgau-a.
*	Hraber Spodnještajerc. Vojni prostovoljec Gefreiter Emil Semlitsch iz Gonobitz-a se je na vzhodni fronti hrabro držal ter bil odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse in Infanteriesturmabzeichen in Silber.
*	Spodnještajerci so junaki. Za hrabro vedenje pred sovražnikom na vzhodni fronti, je bil odlikovan z Eisernes Kreuz II. Klasse vojni prostovoljec Oberjäger Emil Werdnik iz Schönstein-a. Josef Bombek iz Pettau-a, ki stoji na istem bojišču, je dobil za hrabrost isto odlikovanje.
*	SpodnjeJtajerka so dobile Mutterehrenkreuz. Pri Ortsgruppi Schönstem so slavnostno izročili zopet tri Mutterehrenkreuze, in sicer: zlatega to-varišici M. Jaki, srebrnega tovarišici A. Paunik in brončastega tovarišici I. Dobnig.
*	Se en odlikovan Spodnještajerc. Johann Lach iz Podwinzen pri Pettau-u je bil za hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz II Klasse ter izredno povišan v rang Gefreiter-ja.
*	50 Spodnještajercev sprejetih v stranko. Minulo soboto je Gauleiter dr. Uiberreither sprejel 50 Spodnještajercev, članov organizacije Steiri-scher Heimatbund, v stranko NSDAP. Pri tej priložnosti je Gauleiter v svojem govoru med drugim naglasil, da potrebuje Führer-jeva garda ljudi, ki imajo tudi v najtrših časih močna srca in vedno verujejo v zmago.
*	Čebele so pokončale par konj. V Aichstetten-u v Allgäu-u so pri nekem čebelarju čebele napadle par konj ter iste tako obdelale, da so poginili.
Ličje zraste vsako leto novo, a staro odmre. Tako se leto za letom debeli plast ličnih stanic, drevesna koža, ali lub. Ker se deblo debeli, a staro ličje je mrtvo, ter zato ne more rasti, je samoumevno, da stari zunanji drevesni lub na starem drevju poka in se lušči.
c) Ustroj listja.
Listi pri raznih rastlinah so najrazličnejših oblik, vendar je njih zgradba slična — podobna dežniku. Tudi pri listih namreč lahko razločujemo med držajem, pecljem, ki spaja list z od-ganjkom, ter med rebri na katerih je razpeta listna ploskev. Listi imajo na površini usnjato kožico, ki se da pri nekaterih vrstah rastlin celo z roko olupiti Skozi to kožico prodirajo sončni žarki k stanicam za usvajanje ogljika. Nato pa odteka v listih izdelani sladkor po listnih žilah in peclju navzdol.
Razen za pridobivanje ogljika iz zraka so listi določeni tudi za dihanje. Na Spodnji strani drevesnih listov, pri travah pa na zgornji in spodnji strani, se nahajajo namreč posebne odprtine, »dihalne reže«, ki se odpirajo in zapirajo ter pri tem vdihavajo in izdihavajo zrak.-prav tako kot človek in živali. Jasno je torej, da tudi rastlinam
škoduje slab zrak in narobe, da rastline z dihanjem zrak izrabljajo. Torej je škodljivo, imeti v stanovanjih preveč rastlin, a istotako je jasno, da moramo rastline na primer v toplich gredah zračiti. Rastline dihajo podnevi in ponoči, medtem ko usvajajo ogljik samo podnevi.'
Razen listov pa diha rastlina z vsemi živimi deli površine, zato se zaduši, če zabranimo pristop zraka k nji, na primer, če posadimo drevo pregloboko, ali če drevesno deblo namažeimo s kako snovjo, ki onemogoča lubju dihanje. Tudi semena dihajo in se zadušijo, če svež zrak nima pristopa do njih.
Listje ima končno tudi nalogo, da izhlapeva vodo, ter s tem omogoča dviganje v vodi raztopljene hrane iz tal. Čim bujneje je listje, tem več vode izhlapeva in tem več hrane potegne iz tal a tudi iz zraka. Če pa vode v zemlji manjka, a listje jo izhlapeva, kmalu uvene, in če traja suša dalj časa, se celo posuši in odpade. Ponoči, ko listje ne usvaja, se pri marsikateri rastlini listi zvijejo ali pobesijo, da se s tem zmanjšajo izhlapevanje. Iz istega vzroka: ker se usvajanje več ne vrši, odvrže listnato drevje vsako jesen vse svoje listje.

*	Zaprisega županov. Dne 23. julija so v Ober-radkersburg-u ob navzočnosti Kreisführer-ja Ne-metz-a slavnostno zaobljubili častne župane iz Kreis-a Luttenberg. Zaobljubil jih je Landrat v Leibnitz-u, Parteigenosse dr. Karl Aßmann, ki je v svojem govoru podčrtal odgovornosti polno mesto županov. Končno je spregovoril še Kreisführer Ing. Nemetz, ki je z veseljem ugotovil, da ima v Kreis-u osem spodnještajerskih županov, ki se na celi črti uveljavljajo. Zahvalil se jim je za dosedanje sodelovanje ter izrazil upanje, da bo to sodelovanje trajalo tudi odslej.
*	Kreis Pettau je odlikoval osem Ortsgrupp. Veliki službeni sestanek funkcionarjev Kreis-a Pettau je zbral zopet vse Ortsgruppenführer-je ter podal sliko veselja in volje za delo. Uvodoma je Kreisführer in Landrat Fritz Bauer izročil imeno valni listini Ortsgruppenführer-jem Oberinspek-tor-ju Mauschitz-u (Pettau) in Parteigenoss u Johann Rath-u (Haslach). Glavno temo Kreisführer-jevih nadaljnjih izvajanj je nato tvorilo odlikovanje osem Ortsgrupp, ki dobijo zastave. Gre za Ortsgruppe Pettau links, Pettau rechts, Ankenstein, Friedau, Jörgendorf, Leonhard, Polstrau in Thomasberg. Kreisführer je čestital tem Ortsgruppenführer-jem k njihovim storitvam, omenil posamezne razloge, ki so dovedli do odlikovanja ter zahteval zvišano delovanje. Posebno je Kreisführer pohvalil Ortsgruppo Jörgendorf, ki je najbolja Ortsgruppa na Spodnjem Štajerskem sploh. Sledila je debata o načrtu prireditve dnevov Ortsgruppe. Hkrati so izdali navodila za nadaljnje delovanje. Temu so se priključila poročila iz posameznih področij. Med sejo je Kreisführer omenil, da je nedavno izvedena revizija občin v Kreis-u Pettau pokazala, da je Kreis Pettau najboljši na Spodnjem Štajerskem ter je izrekel zahvalo Oberamt-mann-u Wagner-ju, ki je izvedel obnovo in ustroj vseh občinskih uprav. V zaključni besedi je podal Kreisführer v skrčeni obliki kratek pregled o razpravljenem gradivu, nakar je s kratkim ogledom po splošnem položaju počastil Führer-ja ter zaključil ta lepo uspel apel.
*	Oberradkersburg. Tu so nedavno priredili otroško veselico Kindergruppe. Igre, tekme in lut-kovo gledališče je razveseljevalo naše malčke. Prireditev sta vodili Kindergruppenleiterinnen iz Graz-a, Hermi Glcqql in Greti Malschinger, ki sta vodili slično prireditev že v Bad-Radein-u
*	Vesel večer v Sachsenfeld-u. Pod vodstvom dr. Hans Heger-ja so imeli v Sachsenfeld-u prireditev »vesel večer«. Udeležili so se ga člani Wehrmannschaft-a in organizacije Steirischer Heimatbund
*	Neukirchen (Kreis Cilli) poroča, da so imeli lz Wiener Wald-a dekleta, ki so pomagala sprav-
ljati žitne pridelke Bilo je nekaj veselih in živih dni za Neukirchen, ko so te prostovoljne pomočnice s svojim petjem in smehom razveseljevale našo domačo, nad vse tiho in mirno vas. Prav lepo se je imela ta čas naša mladina, ki je pri ljudskih -pesmih in igrah veselo sodelovala.
*	Vžigalice ne slišijo v otroške roke. Šestletni sinček nekega kmeta v Triebsee-ju (Mecklenburg) je našel vžigalice ter se z njimi igral. Pri tem je zažgal slamo v hlevu ter je povzročil velik požar, ki je zajel vsa gospodarska poslopja.
*	Nezgode. 181etna posestniška hčerka Michaela Leskowar iz Kalsche, občina Oberpulsgau, se je s srpom vrezala na podlaktu ter bila oddana v bol-nišnicoi 431etni Alois Schori iz Stainztal-a, si je pri motorju zlomil rokoj 321etna Franziska Po-totschnigg iz Lendorf-a pri Marburq-u, si je ranila oči. Zdravijo se v bolnišnici.
*	Zaključena akcija o ustavitvi podjetij. Reichswirtschaftsminister in Reichsminister za prehrano in kmetijstvo sta obvestila pristojne urade, da se zaključi akcija o ustavitvi trgovskih, obrtnih in industrijskih obratov. K temu se iz uradne srani še objavlja sledeče: »V okviru akcije o ustavitvi obratov je tudi srednji stalež veliko doprinesel. Vlada je srednjemu stanu morala to žrtev diktirati, ker je vodstvo vojne to zahtevalo. Odločilno prt tem je, da se je v najkrajšem času doseglo lepe usnehe. Naravno je, da take stvari ne gredo brez trdot. Priznati pa se mora, da je srednji stan s svojimi žrtvami vojni vpostavi mnogo koristil. Po zmagi bo prva naloge državnega vodstva, da se popravi srednjemu stanu žrtve, ki jih je doprinesel ter odstrani in poravna morebitno škodo, ki je sedaj nastala.
*	Nov rang v armadi. Vrhovno poveljstvo armade je odredilo, da se uvede rang Oberfähnrich. Tako bodo odslej vsi, ki imajo rang Fahnenjun-ker-Feldwebel-a, predno se jih bo predlagalo za Leutnant-a, postali Oberfähnrich-i. Ta rang se bo doseglo le, če obstoji posebnost za oficirski rang. Oberfähnrich-i nosijo uniformo, značke itd. kakor Oberfeldwebel, ampak brez tres in bort na ovratniku bluze. Čepica in ovratnik sta kakor pri oficirjih.
*	Počitniški kraji so prenapolnjeni. Staatssekretär für Fremdenverkehr objavlja: Zdravilišča in letovišča ter počitniški kraji so prenapolnjeni. Prostori za stanovanja, v kolikor niso zasedeni za lacarete itd., so rezervirani za akcije razpošiljanja otrok na podeželje. Osebe, ki prihajajo, ne da bi imele osigurano stanovanje, ne morejo nikjer računati na sobe ali prenočišča. Obstoji celo možnost, da bodo gotovi kraji sploh zaprti za vsak dotok novih gostov Priporoča se radi teqa, da se ljudje ne vozijo v nikaka letovišča in zdravili-
šča ter od tam zopet nazaj. Ne gre samo xa I» gubo časa in denarja, gre hkrati za nepotrebne obremenjevanje železnic, ki imajo dovolj del« • prevozi, ki jih povzročajo vojne potrebe.
*	Dekleta iz Wlen-a žanjejo v Kreis-u Pettan Stalno prihajajo skupina za skupino deklet iz rs» nih banov Wien-a v Pettau, da se jih potem ra» deli na posamezne Ortsgruppe, kjer bodo pomagale spravljati žetev Mnogo jih je vmes, ki prihajajo letos že drugič, ker so že lani bile tukij kot pomočnice. Za prenočišča so preskrbela taborišča, ki jim bodo služila kot dom, dokler traj« žetev
*	Smrtna obsodba. Izredno sodišče v Salzburg-« je obsodilo 561etno Anno Grunberger radi večkratnih goljufij na smrt. Obsojena je bila nep» boljšljiva pijanka in sleparka. Odkar ji je v sv» tovni vojni umrl mož, je živela samo od sleparije. Zadnjo kazen je odslužila v Innsbruck-n ii Salzburg-u. Dena* si je največkrat izciganiU l pripovedovanjem, da je njen sin težko ranjen t lacaretu in da potrebuje moderc za zdravljenj« njegovega križa. Pozneie je pustila svojega sin» »umreti«, za kar je potrebovala denar »za pogreb« itd.
*	Štorklja je zakrivila smrt V GroBlershausen-« v Prusiji, se je štorklja zapletla v žico visok« napetosti. Neki vojak ji je hotel pomaoatl ter j« prišel v stik z žico. Tok visoke napetosti qa jt pri priči usmrtil
*	Poročila o vojnih ujetnikih. Postopanje z vojnimi ujetniki je urejeno na podlagi dogovor«, Id ga je leta 1929. v Ženevi sklenilo 47 narodov. Pri tem je vedno podčrtati, da je Sovjetska Unija i* takrat odklanjala podpis na dotičen dogovor. Določila govorijo, da morajo poedine bojujoče se države preko svojih zaščitnih zastopnikov in me* narodnega odbora Rdečega križa v Ženevi sporočati imena ujetnikov. Članek v »Reich-u« popisa-je postopanje in praktično izvajanje teh določil potom sil osi in njenih sovražnikov z izjemo bolj-ševikov, ki sploh ne dajejo nikakšnih vesti o vojnih ujetnikih. Posamezne države si o stanju ujet nikov poročajo brzojavnim potom, nakar sled j« pismene listine Ker so danes brzojavne proge zelo zasedene, traja včasih mesece in mesece od dneva zajetja pa do obvestitve svojcev. Trenutni prihajajo v Berlin pri vrhovnem poveljstvu oborožene sile poročila o ujetnikih v Afriki, ki s« marca L 1. padli v ujetništvo. Do konca tega m» seca ali začetka avgusta ni misliti na poročil« • ujetnikih, ki so v bojih za Tunis padli nasproW nikom v roke. Vesti - ujetnikih, ki so padli y ameriško ujetništvo, bodo prihajale še bolj poča«i, ker iih Amerikanci pošiljajo preko Casablance i Washington.	__I
Dr. F. J. Lukas:	Ausschneiden! Izrezatll
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično In praktično.) 30. Stunde.
Lösung der Aufgabe: I. i Ich leihe es ihr. 2. Ich leihe es ihm.
3.	Ich leihe es ihnen. 4. Ich leihe es ihnen.
5.	Ich leihe sie ihm. 6. Ich leihe ihn ihr. IL 1. Der Titel unserer kleinen Geschichte heißt:
»Der Fuchs und die Trauben«. 2. Der Fuchs ist ein Tier. 3. Er ist sehr schlau. 4. Eine Traube ist ein Obst. 5. Der Fuchs sah einige Trauben.
6.	An einer Weinrebe. 7. Er wollte sie fressen. 8. Die Trauben waren zu hoch. 9. Nein, der Fuchs konnte sie nicht erreichen. 10. Der Fuchs entfernte sich wieder 11. Er entfernte -ich wieder, weil er die Trauben nicht erreichen konnte 12. Der Fuchs sagte: »Ich will diese Trauben nicht, sie sind zu sauer«.
Sil. 1 Wenn uns der Zahn weh tut, gehen wir zum Zahnarzt.
2	Wenn wir mit dem Zuge verreisen wollen, gehen wir zum Bahnhof.
3	Wenn wir Geld wechseln wollen, gehen wir in die Bank
4.	Wenn wir Schuhe ausbessern lassen wollen, gehen wir zum Schuhmacher.
5 Wenn wir uns die Haare schneiden lassen wollen, gehen wir zum Friseur.
6.	Der Bleistiftspitzer dient zum Bleistiftspitzen.
7.	Das Lineal dient zum Zeichnen
8.	Die Nähmaschine dient zum Nähen.
9.	Die Waschmaschine dient zum Waschen.
10.	Die Wäscherin wäscht die Wäsche
11.	Der Schuhmacher rep-riert die Schuhe.
12.	Der	Tischlei macht die Möbel.
13.	Der	Friseur rasiert.
14.	Der	Schleifer schleift Messer und Scheren.
15.	Der Baumeister baut die Häuser.
16.	Der	Fotograf fotografiert,
17.	Der Buchbinder bindet die Bücher.
18.	Der Zahnarzt plombiert Zähne.
19.	Der Arzt behandelt die Kranken.
20. Die Bank wechselt fremdes Geld.
IV. 1. Ich fand diese Äußerung geschmacklos. 1 Du sangst wie ein Hahn. 3. Das Schiff sani in wenigen Minuten. 4 Er trank jeden Taj ein Krügel Bier. 5. Wir zwangen ihn mit udi zu gehen. 6. Dieser Hund MB jeden Unbekan» ten. 7. Er litt an Magenschmerzen. 8. Die Soi daten pfiffen eine flotte Melodie. 9. Die Ko» panie ritt zum Tor hinaus 10 Diese Messel schnitten nicht me»>r 11 Warum strittet ik immer?	__
se nemščine I
I
Nennform	2.	Person Ein
	Gegenwart	
1. bleiben	du	bleibst
2. schreiben	du	schreibst
3. leihen	du	leihst
4. schreien	du	schreist
5. verzeihen	du	verzeihst
6. scheinen	du	scheinst
7 schweigen	du	schweigst
8. steigen	du	steigst
9 heißen	du	heißt
-10. fallen	du	fällst
11. fangen	du	fängst
12 halten	du	hältst
13. hängen	du	hängst
14 lassen	du	läßt
15. raten	du	rätst
16. schlafen	du	schläfst
17. gehen	du	gehst
18. laufen	du	läufst
Weitere wichtige unregelmäßige Zeitwörter.
Vergangenheit
Mittelwort der Vergangenheit
blieb	geblieben schrieb " geschrieben
lieh	geliehen
schrie	geschrien
verzieh	verziehen
schwieg	geschwiegen
schien	geschienen
stieg	gestiegen
hieß	geheißen
fiel	gefallen
fing	gefangen
hielt	gehalten
hing	gehängt
ließ	gelassen
riet	geraten
schlK..	geschlafen
ging	begangen
lief	„¿laufen

kl delajo v prostrani industriji, najmanj sedem delavcev-strokovnjakov, medtem ko so ostali trije navadni delavci. Tako ima Nemčija v svoji produkciji ravno še enkrat toliko strokovnih delovnih sil kakor sovražna tujina.
*	Prostovoljci za podmornice. Vsem ne bo zna no, da ima nemška vojna mornarica za svoje podmornice na razpolago tako veliko število prostovoljcev, da je na nekatera mesta treba večkrat čakati po več mesecev. Kljub temu se pa lahko že pred vkrcanjem pripravljajo za razne specialne stroke, ki jih bodo pozneje opravljali na podmornicah. Celo iz vseh delov armade in letalstva se prijavljajo vojaki ter prosijo za prevod na podmornice. To je pojav, ki zrcali duh nemškega bojevnika in je najboljši dokaz, da pridejo na podmornice možje, ki so za take službe pripravni in primerni.
*	O eksploziji letalske bombe. Ce pade letalska bomba na cestni tlak, sproži užigalnik razstreliva in bomba se razstreli. Vsa razstrelilna snov se nato širi kot plin, ki zavzame prostor dvanajst-tisočkrat tako velik, kakor je velika prostorna vsebina trdnega razstreliva pred detonacijo.
*	Največja jama Nemčije letalsko zaščitna klet Jama Kluterthöhle v Milspe-u v pokrajini Westfalen, ki je že v tridesetletni vojni služila ljudem za zaklonišče, je danes odprta in na razpolago za slučaj anglo-ameriških letalskih napadov.
*	Banat Ima nemško npravo. S porazom Jugoslavije so višji uradniki zapustili Banat. Domači Nemci so prevzeli višje upravne in županske urade. Ko so pozneje nemške čete zasedle to pokrajino, so ti uradi ostali v rokah istih nemških upraviteljev vse do danes. Tako je ta, že od nekdaj nemško upravljana pokrajina obnovila svojo tradicijo ter ima zopet nemško upravo. Banat je bil, kakor znano, nekoč nemško-avstrijska pokrajina, samostojen avstrijski upravni sektor, madžarska in končno jugoslovanska pokrajina.
*	Švedske ladjedelnice so zadovoljne z nemškimi dobavami. Švedska ladjedelnica »Gotaverken« v Gotenburg-u ima trenutno 35 ladij v delu. Ma-terijal, ki ga za to izdelavo potrebuje, ima do konca leta 1943. na razpolago. Dobave materijala, ki prihajajo iz Nemčije, označujejo kot zelo zadovoljive. Z izdelavo teh ladij bo ladjedelnica povečala švedsko tonažo za 330.000 ton.
*	Potres v Italiji. V pokrajini Belluno so občutili preteklo soboto ob 3.44 in 5.26 zjutraj dvoje močnih potresnih sunkov, ki so jih občutili tudi v Trstu in v Benetkah.
*	Romunsko-hrvatskl kulturni dogovor. V Bukarešti sta romunski minister prosvete Petrovics in hrvatski državni minister Tortič podpisala ro-munsko-hrvatski kulturni dogovor
*	Angleško kmetijstvo nazaduje. Po poročilih lista »Daily Mail« je obdelalo angleško kmetijstvo letos za 2 odst. manj kakor lam. To se je zgodilo z ozirom na zaplembo podiočij za vojne svrhe in vojno industrijo. Vlada sicer zagotavlja kmetom, da bo Anglija danes ali jutri zopet prišla do boljše agrarne politike, ki je danes za kmetovalce neznosljiva Britanski prehranjevalni minister lord Woolton je nedavno v nekem govoru izjavil, da se je fronta prehrane v svetovni vojni v Angliji radi podmorniške vojne skoraj zrušila. V sedanji vojni je pa to še bolj nevarno, ker ima nasprotnik zasedene ogromne pokrajine, ki so v prvi svetovni vojni dobavljale Angliji. Anglija je kot velika dežela edina svoje vrste, da mora 75 odst. vseh svojih živil uvažati preko morja. V svetovni vojni so Anglijo zalagale tudi skandinavske dežele, Francija in druge, sedaj pa je navezana samo na uvoz iz Kanade, USA in nekaj malega iz Argentinije, Urugvaya itd., torej iz dežel, ki ležijo 6000 do 10.000 km daleč od angleškega otočja. Anglija potrebuje torej veliko več tonaže kakor leta 1914'18. Danes se vidi vsa nevarnost, ki preti Angliji od podmornic pri uvozu živil iz tako oddaljenih krajev. Po mnenju lorda Woolton-a se mira Anglija za nadaljnji potek vojne veliko bolj navezati na svojo lastno kmetijsko produkcijo. Neki govornik angleškega kmetijskega ministrstva je izjavil, da je dovoz živil v Anglijo leta 1941'42. padel na 1,300.000 ton.
*	Madžarska potrebuje tekstilne stroje. Madžarska tekstilna industrija potrebuje za obnovitev svojih podjetij nove stroje. V zunanjem uradu leži mnogo prošenj za dovoljenje uvoza. Gospodarski krogi podpirajo to željo tekstilnih tovarnarjev, ker uvidevajo, da je obnovitev strojev potrebna.
*	Kako velika Je Hrvatska? Po podatkih hrvatskega statističnega urada meri Neodvisna Država Hrvatska 110.200 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 6,5 milijonov ljudi. Država je razdeljena na 22 upravnih okrožij, ki so razdeljeni na 141 okrajev. Glavno mesto Zagreb šteje 350.000 prebivalcev.
*	Novi hrvatski poslanik Vladimir Košak pri madžarski vladi je izročil te dni regentu Hor-thy-ju svoje poverilnice. Košak je bil pred svojim imenovanjem v diplomaciji nrvi finančni minister Neodvisne države Hrvatske
*	Francoska pošta se bo prilagodila evropskemu poštnemu sistemu. N:j^vno se je pogajala francoska poštna delegacija, ki ji je načeloval ministerijalni ravnatelj Moguet, z vodilnimi čini-telji poštnega ministrstva v Berlinu. Pogajanja so bila uspešno zaključena. V smislu sklenjeneoa dogovora se bo francoska pošta prilagodila poštnemu in telegrafsko-telefonskemu sistemu
*	Strela Je ubila 151etnega Johanna Gaischek-a *a nekem travniku v Willbach-u pri Ponigl-u.
*	Vojaki se zavedajo za kaj gTe. Reichseimsatz-ladner Otto Fuchs iz Berlina je govoril v dvorani nemške hiše v Olmütz-u. Pri tem je obsodil propagando prišepetavanja, ki prikazuje bombardiranja Köln-a ter spremembe v vojskovanju podmornic v napačni luči. Taki malenkostni ljudje »imajo pojma o pravih zahtevah vojskovanja. Duh in razpoloženje naših vojakov sta sijajna, •aj se tudi zavedajo, ze kaj gre. Naši vojaki so pod boljšim vodstvom, boljše oboroženi in boljše hranjeni kakor vojaki naših nasprotnikov. Besedičenje pomeni razdiranje, molčanje pa ustvarjanje! Svoj govor je Fuchs zaključil z ugotovitvijo, da ni bil naš vojni položaj še nikdar tako •goden kakor je sedaj. Poslušalci so govornika kuno nagradili.
*	Izkušnje za tolmače. Reichserziehungsminister |s predpisa! izpite, ki jih bodo odslej morali polagati tolmači tujih jezikov. Tozadevne izkušnje i« za enkrat lahko polagajoča univerzah Berlin, Heidelberg, Königsberg in Wien ter na trgovski visoki šoli v Leipzig-«. Za polaganje izkušnje za prevajalce se zahteva najmanj štiri polletne semestre. Diplomatska izkušnja za tolmače traja »est semestrov. Predpogoj za ta študij je zrelostno pričevalo neke višje šole aH pa dobro položen «trokovni izpit za prevajalca.
*	Nemškto delo na vzhoda. Pred nastopom prve vojne zime na vzhodu, je prvim nemškim četam «spelo na sovjetskem državnem ozemlju jugovzhodno od Leningrada nakopati kakih 800 centov krompirja. Prvi ogled stanja je podal sliko, da je 1200 oralov veliko posestvo bilo pravzaprav brez strojev, brea orodia in poslopij. Pomladi leta 194Z se je vpostavilo delovne sile, poiskalo in preskrbelo stroje in orodje ter zemljo temeljito In v redu obdelalo. In glej uspehi Tristo centov Uta, dvanajststo centov krompirja in 3600 centov •ena. Nato se je stalno izpopolnjevalo stroje in orodje, tako da se že danes z istimi lahko obde-kje še večje zemeliske površine. Letos se je s »omočjo vojaških vpreg preoralo vse njive. Leta 1941'42. je bilo obdelanih nmo 128 oralov, leta 1942/43. pa so obdelali že 610 oralov. Posestvo »di danes 36 goved, 7 konj in 7 svinj. Pridelke le pa lahko zviša tako, da bodo dali petkratno količino semena.
*	Radijske cevi za vojne poškodovance. Pre-•krbovanje težkih poškodovancev z radijskimi cevmi je trčilo na težave. Trgovci z radio-potreb-Ičinami na drobno so radi tega dobili navodilo, da se v prvi vrsti krije potrebe težkih vojnih poškodovancev.
*	Nemčija ima največ strokovnih delavcev. Po »eki statistiki je v Nemčiji med desetimi delavci,
Dbungssätze.
1. Der Patient blieb den ganzen Tag im Bett. X Wo sind Sie so lange geblieben? Ich war bei meinem Bruder im Büro. 3. Er schrieb an Dr. Skalka, den Landrat von Rann einen Brief. 4. Was kahen Sie hier geschrieben? Nichts, Ich habe mir feur eine kleine Notiz gemacht. 5. Warum lieh er Urnen das Geld nicht? Er hatte Angst um sein Geld. 6. Haben Sie ihm die 100 Mark geliehen? Nein, es war mir zu unsicher. 7. Warum schrie dieses Kind so? Eine Biene hat es in die Hand gettochen. 8. Heute konnte ich nicht schlafen, mein Jüngstes hat die ganze Nacht geschrien. 9. Vergehen sie ihm die Lüge? Nein, sie hat sie ihm aicht verziehen. 10. Die Sonne schien heiß vom Himmel. 11. Heute hat die Sonne den ganzen Tag aicht geschienen. 12. Er schwieg zu allem, was «ein Freund sagte. 13. Ich habe mir meinen Teil (edacht und habe geschwiegen. 14. Der Bauer stieg mit der Leiter auf den Baum, gm die Apfel an pflücken. 15 Sind Sie schon auf einen Berg gestlegen? Natürlich schon oft. 16. Wie hieß der Herr, der eben mit Ihnen sprach? Haben Sie ihn aicht gekannt? Es war der Landrat von Rann Dr. Skalka. 17. Der Apfel fillt nicht weit vom Baum. 18. Er fiel von der Leiter und war sofort t"(. 19. Der Fischer ist aus Unvorsichtigkeit in den Bach gefallen. 20. Womit fängt man Forellen? Mit der Angel. 21. Er hörte sechsmal anf und Bng immer wieder von vorne an. 22. In dieser einzigen Schlacht wurden über 300.000 Russen gelangen. 23 Er hält die Hand über das Feuer. 24. Ich hielt ihn an der Hand und Heß ihn nicht los. 25. Er hing sein Studium an den Nagel und wurde Fotograf. 26. Diese Frau ließ mich einfach nicht zu Worte kommen. 27. Was riet er Ihnen? Er riet mir zu einem Prozeß. 28. Ich habe ihm geraten,
sein Haus zu verkaufen 29. Wie lange schlief das Kind heute? Heute schlief es mindestens neun Stunden. 30 Haben Sie gut geschlafen? Danke, ausgezeichnet. 31. Wir waren beim Theaterring und gingen dieses Jahr zwölfmal ins Theater. 32. Wochin Ist Karl gegangen? Ich glaube nach Hause. 33. Er lief wie ein irrsinniger zur nächsten Telephonzelle und verständigte die Polizei von dem Verbrechen. 34. Mein Herz schlÄgt fürchterlich, ich bin zu sehr gelaufen.
Aufgaben.
I. Beantworten Sie folgende Fragen:
1.	Wieviel Stockwerke hat Ihr Haus?
2.	Wieviel bezahlen Sie im Monat Miete?
3.	Wieviel Zimmer hat ihre Wohnung?
4.	In welchem Zimmer ißt man?
5.	In welchem Zimmer schläft man?
6.	In welchem Zimmer badet man?
7.	Wo kocht man?
8.	Wo bewahrt man die Lebensmittel aui?
9.	Wo bewahrt man die Kohlen auf?
10.	Wo trocknet man im Winter die Wäsche?
11.	Wohin gehen die Fenster Ihres Schlafzimmers?
12.	Haben Sie in Ihrem Speisezimmer Tapeten oder sind die Wände gemalt? ?
13.	Was liegt vor der Türe Ihrer Wohnung?
14.	Worauf legt man den Kopf, wenn man schläft?
II. Stellen Sie zu diesen Worten die entsprechen den Fragen:
Tvorite sledečim odgovorom primerna vprašanja: 1. Ja, ich war schon in Graz, 2. Nein, dieses Fleisch schmeckt mir nicht. 3. Ich trinke zum Frühstück eine Schale Kaffee. 4. Ich lerne seit 5 Monaten Deutsch. 5. Dieses Buch
kostet 3,80 RM. 6. Der nächste Zug nach Cilli fährt um 18 Uhr. 7. Morgen fahre ich nach Pettau. 8. Ich habe kein Interesse für dieses Buch. 9. Ich stehe um 7 Uhr auf. 10. Ich wohne in der Grazer Straße. 11 In meinem Schlafzimmer sind zwei Betten. 12 Ich rauche nicht. 13. Ich verkaufe mein Haus, weil ich Bargeld brauche. 14. In diesem Glase ist Wein. 15. Ja, morgen abend werde ich ins Theater gehen. 16. Ich gehe zweimal wöchentlich zum Friseur. 17. Ja, ich habe noch Hunger. 18. Ich war gestern nicht zu Hause.
Wörter.
anfangen (ich fange an) — začeti (začnem) Angel (w) — trnek, tečaj Angst (w) — strah; Angst haben — bati se anrufen — poklicati j telefon (anrufen — telefonirati)
aufhören (ich höre auf) — prenehati (preneham) Bargeld (s) — gotovina
bleiben, blieb, geblieben — ostati, ostal, -a, -o
Sem, si, jej ostal itd.) Dachboden (m) — podstrešje dazwischen — vmes, med tem eben (soeben) — pravkar, ravno fallen (du fällst, fiel, gefallen — pasti, padeš, padel itd.)
Fußabstreifer (m) — snažilo za čevlje
gehen, ging, gegangen — iti (šel, šla, šlo sem, jej
šel itd.) Gruß (m) — pozdrav
halten (du hältst, hielt, gehalten) — držati (držiš,
držal, -a, -o sem, je, itd.) hängen, hing, gehängt — obesiti, obesil, -a, -o
sem, je heiß — vroč, -a, -e
* Prebivalstvo letalsko ogroženega ozemlja je
trdno. Reichsorganisationsleiter dr. Ley je objavil v časopisu »Angriff« članek, v katerem je med drugim izvajal: »Anglobarbari niso bili mti v stanju, da zadenejd-smrtno našo industrijo, ki lezi ob Rhein-u in v Ruhr-skem področju. Bilanca izdelkov se je namreč v zadnjem mesecu celo dvignila napram mesecu poprej. To je dokaz, kako težko je raniti našo industrijo, posebno ce gre za industrijo premoga, železa in jekla. Ravnotako so izgube materijala in ljudi napram izrabljenim silam naših nasprotnikov minimalne. Število mrtvih še ni doseglo števila, ki ga objavljajo Angleži koi lastne izgube. V splošnem se pa lahko reče, da je število žrtev manjše kakor število mrtvih, ki jih ima nasprotnik pri sesstrelitvah njegovih letal. Ce danes pomislimo, da znašajo izgube naših nasprotnikov na zahodu 20 %, potem si lahko predstavljamo kako veliko so. Vsak vodia letala, vsak mož letalske posade si lahko izračuna, da bo on svojem petem poletU nad Nemčijo izgubil svoje življenje. Churchill in njegovi tovariši se motijo, če mislijo s temi metodami zlomiti Nemčijo. Lahko se zanesejo, da je naclonalsocialistično vodstvo 1 nekai drugega kakor vodstva iz leta 1918 Stranka, gospodarstvo in prebivalstvo letalsko ogroženega področja na zahodu je sedaj in ostane tudi v bodoče nezlomljivo.«	... . .,
*	Uničenje tolp na Balkanu. V zadnjih tednih so nemške čete po končanih velikih čistilnih akcijah v črnogorskih gorah ustavile nekatere ostanke tolp ki so se hotele umakniti ter jih umcue. Pri tem so imeli zasluqe lastni prostovoljci m domače prebivalstvo. Ti so pomagali pri tekanju teroristov ter so se tudi aktivno udeležili akcij. Pri neki akciji nemških in zavezniških cet so v kratkem času zajeli 4.53 nasprotnikov. Enajst mrtvih so našli na bojišču.
*	Poravnava poročnih posojil. Reichsfincuzmi-nister je izdal odlok, da se poravnava poročnih posojil ne vrši mesečno, temveč četrtletno. Visma poravnalnih obrokov je ostala nespremenjena
*	Svojevrsten testament V Valenci v Italiji je umrl trgovski potnik, ki je v svojem testamentu med dragim določil sledeče: »V slučaju moje smrti prosim, da bi oblasti odrekle, da se vzame iz mojih ust štiri masivne zlate zobe m sedem nadaljnjih zlatih plomb ter vse to izroči moji ženi.« Oblasti so po njegovi smrti pokhcale zobozdravnika, ki je v tem smislu izvršil potrebno
Smrtonosna dedščina. V Wi«i-u sta dve sestri pregledovali vrednosti neke dobljene dedšcme ter z velikim zanimanjem odpirali pakete. Pri odpiranju malega paketiča sta našli pištolo ki jo e ¿na dedičinla vzela takoj v roko. ne vedoč, da je polna. Pri tem je počil strel ter zadol zraven stoječo sestro tako narečno, da je bila takoj mrtva.
heißen, hieß, geheißen — imenovati se, pisati se,
ukazati itd. (imenoval itd.) irrsinnig — blazen lassen, ließ, gelassen — pustiti laufen, lief, gelaufen — leteti, teči (tekel itd.) lästig, fallen — nadležen biti (komu)
£Tlos) - spustiti, oprostiti (spu-
stim)
pflücken — trgati, nabirati politisch — političen, -a, -o Polster (ml — blazina
raten, riet, geraten — svetovati, svetuiem (svetoval itd.)	.	. scheinen, schien, geschienen — sijatii zdeti se (si-
N schlafen"'schlief, geschlafen — spati (spal itd.) Schlafzimmer (s) — spalnica	.
schreiben, schrieb, geschrieben — pisati (pisal
itd.) . ,, schreien, schrie, geschrien — kričati (kričal itd. I Speise (w) — (Vorratskammer) — jedilna
shramba	„ .
steinen, stieg, gestiegen — iti, stopati, plezati (Sel
itd.)
Stockwerk (s) — nadstropje Studium (s) — učenje, študij Tapete (w) — tapeta, opona Telefonzelle (w) — telefonska celica Theaterring (Vereinigung) (m) — gledališki krog trocknen — sušiti Türvorleger (m) — predpražnik Speisezimmer (s) — obednica	,
stechen, stach, gestochen - pičiti, pikati (pikal, -a, -o)
Unvorsichtigkeit (w) — neopreznost Verabredung (w) — dogovor
*	Skrb za vojne poškodovance. Wirtschaftsgruppe Groß- und Außenhandel je skupno s pristojnimi mesti v Braunschweig-u uredila šolo, ki bo iz vojnih poškodovancev izšolala trgovske uslužbence. Sola ima lasten zavod za svoje gojence ter omogoča teoretičen in praktičen pouk Gojenci so predpoldne v praktičnem šolanju po raznih trgovskih in industrijskih pisarnah, popoldne pa imajo teoretična predavanja v šoli. Po iz-šolanju se preskrbi absolventom širom Reich-a primerna mesta in so se doslej še vsi obnesli.
*	Reichsfinanzminister v Gau-u Steiermark. Ne davno je Reichsiinanzminister grof Schwerin-Krosigk prispe! v Graz, kjer ga je pozdravil Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither.
Scherl-Bildarchiv-Autoflex
Die anglo-amcrtkanlschen Luftgangster warten auch Bomben auf einen ehrwürdigen Friedhof In Rom.
Außer der Basilika San. Lorenzo wurde der neben der Kirche gelegene Friedhof Campo Verano, eine der ältesten und bedeutendsten Begräbnisstätten der Ewigen Stadt, von den Bomben der britisch-amerikanischen Mordbrenner verwüstet — Unser Bild zeigt die oberirdischen Katakomben des Campo Verano.
verabschieden — posloviti se Verbrechen (s) —- zločin versoäten (sich) — zakasniti, zamuditi (se) verzeihen, verzieh, verziehen — odpustiti weggehen (ich gehe weg) — oditi (odidem)
Redewendungen.
dazwischenkommen — vmes priti die Fenster gehen auf die Straße
obrnjena proti cesti etwas an den Nagel hängen — na klin obesit) kaj jemanden an der Hand halten — za roko koga
držati	,
jemanden anrufen (telefonisch) — telefonirati
komu	. .
jemanden zu Worte kommen lassen — do besede
pustiti koga sich einen teil denken — misliti si svoje sich treffer — sestati se, dobiti se_
okna so
*	Tovarne popravljajo čevlje. Hrvatska tovarna Bata je v Zagrebu uredila popravljalnice čevljev, ki po izredno ugodnih cenah vršijo popravila. Prednost pri tem imajo delavci, ki delajo po gospodarskih obratih, potem državni in občinski uradniki itd.
*	Tudi Švica pozna židovstvo. Švicarsko višje sodišče v Bernu je te dni obsodilo nekega ^židovskega emigranta, ker je s pomočjo nekega Švicarja ogoljufal švicarski Rdeči križ za t5 do 1? tisoč
švicarskih frankov
*	Cigani v Bolgariji. Bolgarske sanitetne oblasti so ugotovile, da razširjajo ravno cigani največ bolezni. Da se to omeji, bodo oblasti razkužile vse cigane. Hkrati bodo izšla določila, da se bodo cigani'morali poprijeti stalnega dela in stalnega bivališča
♦ Spodnještajerci v Ordensburg Sonthoien-a.
Skupina plesalcev ljudskih plesov mladinske organizacije Dutsche Jugend iz Windischfeistntz-a je potovala na povabilo v Bayern. V Mtmdren-u so sd našd mladi ljudje ogledali poslopje Feld-herrnballe ter kraljevski trg. Od tam je vodili pot v Allgäu. Ko so dospeli v Ordensburg Sonthofen so se vršile ravno zaključne tekme učenčev Adolf-Hitler-Schule iz vseh Gau-ev ter je bilo navzočih tudi mnogo gostov. Pri tem se je spoct-nještajersko mladino predstavilo komanderju vseU učnih zavodov Adolf-Hitler-Schulen, Gebietsführer, iu Peter-ju, ki ga je posebno zanimalo delovanje mladine na Spodnjem Štajerskem Se Weg« dne je bila večerna prireditev v korist Nemškega Rdečega Križa. Skupina ljudskih plesalcev iz W.n-dischfeistritz-a je pri tem večeru nastopila s pesmimi izreki, pravljicami itd. Pred zaključkom pn-reditve so Spodnještajerci na posebno zeljo morali še ponoviti ples »Ochsentritt« (volovski korak) in nekaj druaih strumnih plesov. Drugi dan je bil ogled Ordfitsburg-a. Na povratkujen« Spodnještajerce najboljši vtis n^pravi Lmd^ Friedrichshafen, Konstanz m pa jezero Bodensee To zanimivo potovanje bo fantom in deidetom n W'undischfeistritz-a ostalo v prijetnem spominu.
♦	Smrtna kazen za tatvine vojno poštnih pošiljk Dne 14. julija 1943 so pokončali 191etnegi Ludwig-a Franek-a iz Bruck-a a/M., ker ga je izredno sodišče v Leoben-u olsodilo <na smrt. Fra-nek je bil poštni strokovni delavec ter je kot tax v velikem obsegu kradel pošiljke, ki so bile namenjene za vojake na fronti. Ukradeno blago ,« po oderuških cenah prodajal tihotapcem.
♦	Novi grobovL V Marburg-u je umrl 651etni posestnik Franz Weigerl iz Mallenberg-a. Istotam je pr er,minul a 531etna žena sodnika Michaela Ruder V Thessn-u so svojci izgubili 531etnega hišnega posestnika in ključavničarja Petra Poro-pat-a. V ulici Sedangasse "v Marburg-u je umrl 79ietni mizar Franz Maizem.
♦	Vojaki kot izumiteljL Po nekem povelj« ¡¡Führ er-j a so tudi vojaške osebe opravičene sta-.viti predloge in vzpodbude za izboljšanje orožji, mtinicije itd. Ker so vojaki tisti, ki vse to praktično preizkušajo in uporabljajo, je cisto jasno, da so tudi v stanu na podlagi izkušnje marši:;aj izumiti. V teku enega leta, odkar je izšel Führer, jev odlok, je preko številke vojne pošte mi» na urad ministra za oborožitev in mumcijo dospelo ogromno število koristnih predlogov, od katerih so nekateri tako jasni, kakor je jasno Kolumbovo jajce, samo, da ga je bilo treba izumiti. Vsak predlagatelj dobi za svoj predlog pismeno potrdilo. Sedaj je treba čakati. S tem pa nfr» čeno, da leži prijava med nerešenimi akti. V sat izum se preizkusi po najboljših strokovnjakih m konstrakterjih in šele v delavnicah raznih vafikm tovarn, kjer take stvari razumejo, se o izumu odloča. V slučajih, kjer se predlog pri prvih preizkušnjah akceptira, pokličejo izumitelja od vojaior v dotično tovarno, da tam osebno zasleduje ! prisostvuje izdelovanju svojega izuma, kjer M lahko daje morebitne nasvete. Preo.logi, ki se ¡iS iz kakšnih razlogov mora odkloniti, se navadno nagradijo za delo, dober namen i» trud. Josse je na ta način že mnogo storilo Med ramitaj v vojaških suknjah je največ tehnikov, rokodelcer in ljubiteljev ročnih del.
*	Železnica skrbi za vojne poškodovance. Upr» va nemških železnic je p od vzela vse potrebno, d sprejme v službo kolikor mogoče veliko števili vojnih poškodovancev Ureditve za prtučitev J presedlanja so predvidene, mišljeno je pa tudi m razne učne tečaje, ki naj začetnikom olajšaj« uvedbo v nove poklice. Železnica potrebuje r prvi vrsti sposobne sile za službo pn lokomotivah itd Pri vsaki železniški direkciji so ze postavljeni organi, ki jim bo naloga skrbeti za tiste, ki so sprejeti kot vojni poškodovanci. V vsel uradniških položajih, kjer primanjkuje naraščaji, se bo primerne voine poškodovance brez oral na starost ali čas službovanja pri železnici zet naprej izvežbalo in izšolalo, da se jim omorjod obstoj in napredovanje.
*	Dogovor Slovaške tn Madžarske radi regul!-ranja obmejne reke. Slovaški parlament je nedavno odobril dogovor, sklenjen med Slovaško i Madžarsko o ureditvi odtočnih kanalov in črpali na obmejni reki Ondava. To bo olajšalo regulacijska dela na rekah Ondava in Topla. Obe reH vsako leto poplavita ogromne prostore orne ze» lje vzhodnega dela Slovaške ter bo Slovaška i» izvršeni regulaciji pridobila 36 tisoč katastralnii oralov za kmetijsko obdelavo.
*	Bukarešta dobi moderne tržnice. Na tržnici
V	Bukarešti urejujejo moderne naprave s Kadilnicami, ki bodo v vsakem pogledu »dgovar-jale sličnim sodobnim ureditvam modernih vele-nest.
» Nova lokomotiva na plinske turbino. Švicarja tvrdka Brown, Boveri & Cie. je izdelala turbin-iko 'lokomotivo, ki jo preizkušajo na neelektrifi-cirani železnici Vse dosedanje vožnje so se d-obro ibnesle, Lokomotiva vleče 300 ton pri dvigu pro-jt 10 pro mile, in sicer z 80kilometersko brzino pri istočasni oddaji 200 kw kurjave za ogrevanje ragonov. Njena največja brzina znaša 110 km na no.
*	Težki Japonski napadi na kitajska oporišča.
V	času od 23. do 25. julija so napadli japonski iombniški odredi celo vrsto severoameriških letalskih oporišč v Cangkajškovi Kitajski. Napadli » Hengjang, Lingling, Paoking, Cihijang in Kie-m, kjer &o občutno poškodovali naprave letalstva in na tleh se nahajajoča letala. V letalskih bojih lad mesti Hengjang, Lingling in Kveilin so Japonci ob izgubi osem lastnih aparatov, zbili 28 ¡»vražnlh aparatov.
*	Dogodek s prstanom. Nedavno se je sprehajal fcdustrijaiec Gino Manni s svojo ženo in sinom »a obrežju ribnika v milanskem parku. Ko je žela otroku razkazovala nekega labuda, ji je zdrknil prstan s težkim briljantom v vodo. Labud se je potopi! da bi pobral prstan, ki je bil vreden 50 tisoč lir. Medtem, ko je žena opazovala labuda, la se ai pomešal med druge, je njen mož kupil totlčnega labuda za 2000 lir. Žival so zaklali, prstana pa niso našli. Naslednjega dne so poklicali potapljača, ki je prstan našel ter bi! za to tudi primerno nagrajen.
TO II 01®
Od kod porfresi na Balkanu?
2e t etsi zadnjih razprav smo potrese razdelili ' tri glavne skupine: udomi ali krajevni, vulka-liini bi tektooični potresi. Udarni so znani na iz-podjedenih kraških tleh aH pa nad opuščenimi, ilabo zasutimi rudniki i navadno niso nevarnega mačaja. Krajevno bolj nevarni, vendar le na gotove kraje omejeni so vulkanični potresi, ki se pojavljajo tik pred ali ob izbruhu kakega vulkana. Tudi za cele pokrajine najbolj nevsmi so tek-tonični potresi, to so potresi v vzročni zvezi pre-jifcanja ali delovanja podzemeljskih sii gorotvor-lega ali gororu.šilnega — torej nadzemeljsko po-nšino izenačujočega značaja. Te vse'tri skupine so zastopane na Balkanu v t ožjem geografskem in v širšem geološkem pomenu. In ta slednji omenjeni pomen prihaja tudi la nas v poštev, kakor tudi sploh za vse sosedne pokrajine oziroma dežele in morja (zlasti Italija, Mala Azija in Južna Rusija). To širše (geološko in leismološko) področje Balkana prihaja nazorno do baza posebno pri katastrofalnih potresih, ki » v zadnjih letih zadeli Romunijo, Bolgarijo, Gr-čHo in deloma tudi Staro Srbijo, in ki so jih za-mamovale tudi najbolj oddaljene seismološke (potresne) postaje. Piava povezanost zemlje prihaja do svojega izraza šele v podzemlju; na površju remije je povezanost na videz prekinjena po re-kah, gorovju ali (za nekatere) celo po deželnih OTiroma državnih mejah. Na to medsebojno pove-lanost nas opominjajo baš potresi še veliko bolj cfetno kakor vse druge elementarne katastrofe (neurja, povodnji i. dr.). Do zdaj je bilo tudi pri večjih potresnih katastrofah tako že v navadi, da (im dalje prizadeti kraji, tem manj sočutja od strani neprizadetih.
Od kod potresi na Balkanu? Vprašanje od kod, K nam zdi pravilneje, kakor pa izveni določena leseda: vzroki. O takozvanih vzrokih potresov robce, zlasti pa na Balkanu je na razpolago cela ibirka učenih razprav, ki pa se tako pobijajo med teboj, da se tudi leiiku morajo dozdevati kot ne-»erietne, vsaj pa še premalo preizkušenem Izmed Reh še najbolj vabljivo so podmene (hipoteze, fcmneve) o prenasičenju površine zemlje z elektrifikacijo, ki sega na stotine metrov, oziroma ti'ometrov tudi že pod zemljo
2e danes je toliko gotovo: pTavi vzroki potresov ■orajo biti taki, da — če bi jih tudi točno po-mali — bi nam s tem znanjem v stvari sami ne bilo veliko pomagali" ali pa sploh nič več, kakor danes, ko jih še ne poznamo. Saj se preko vseh svaril seizmoloških postaj še danes dogaja in ponavlja stara navada, da človek zopet postavlja novi dom baš tam, kjer mu je potres zru-iil starega	—p—
wmmi
X Nova določila za gospodarjenje z žitom v Romuniji. V Romuniji imajo odredbo, ki določa in urejuje oddajo, nakup in prodajo pšenice, ječmena, ovsa, koruze ter mlinskih izdelkov iz naštetih vrst žita. Producenti žita in moke so dolžni prodati vse produkte, v kolikor jih ne potrebujejo za svoja gospodinjstva. Državni podsekretar za prehrano bo izdelal vse potrebno za preskrbo vojaštva in civilnega prebivalstva. Izvoz žita in oljaric se vrši potom pooblaščenega eksporterja.
X Rumunija pričakuje dobro sadno letino. Po zadnjih cenitvah pričakujejo v Romuniji dobro sadno letino. 25 tovarn za izdelovanje sadnih konzerv bo baje predelalo ves pridelek v marmelado, kompote in sadne soke. Izdelati hočejo 400 vagonov konzerv in 12 vagonov sadnih sokov.
X Madžarska zunanja trgovina v porastu. Izvozno leto 1942. je Madžarska zaključila s prebitkom napram uvozu. Medtem, ko je vrednost uvoza od 739.7 narasla na 923 milijonov pengov, to je, za 24,8 odst., je izvoz narasel od 796,7 na 1143,6 milijonov pengov, to je za 43,4 odst. Pri izvozu se opaža porast industrijskih izdelkov.
X Elektrifikacija bolgarskih železnic. Nedavrvo so v Bolgariji postavili komisijo za elektrifikacijo bolgarskih državnih železnic. Sedaj je ta komisija končala svoje delo ter predložila ministru prometa svoje predloge Po teh načrtih je treba najprej v več krajih izgraditi električne centrale na vodno ali parno silo. Nadalje bo treba naročiti električne lokomotive, ki bodo zamenjale sedanje lokomotive na parni pogon.
X Sadjarstvo Slovaške. Na Slovaškem imajo kakih sedem milijonov sadnega drevja. Od tega je polovica sliv Doslej organizacija slovaškega sadjarstva ni bila ravno na višini. To se je najbolj videlo na dohodkih, ki so bili pičli. Leta
1939.	je znašal pridelek 2,1 milijona stotov; leta
1940.	pa samo 570.000 stotov. Krivda je v preslabem zatiranju škodljivcev. Da bi se vse to izboljšalo, je vlada lansko leto postavila sadjarsko komisijo, ki mora temeljito in učinkovito rešiti vsa sadjarska vprašanja.
o Kofein izdelujejo na umeten način. Kakor znano, se kofein pridobiva iz kave in čaja in ga potrebuje farmaceutska industrija za zdravilne svrhe. Ker je pa danes radi vojne uvoz kave in čaja zelo skrčen, znanost pa kofein potrebuje, so nemškim kemikom uspeli poskusi sestaviti kofein na umeten način, in sicer iz raznih drugih rastlin čajeve vrste, ki pravi kofein popolnoma nadomestijo.
IUFI1F& »os»er tur «en retui.3 wsitiis ».irt tur die Maslund der Stnweln«
RED IN,
mit garantiertem Erfolg ! ZCNTIt/lLSIROQÜßlF fill IHflB
8»	lerterf ' Br*n, (Sirrcn«»«!? 5J
MAdBtBfttt »,«„]. ES&H6PI AiZ t
HANS HOLT, WINNIE MARKUS, WALTHER JANSSEN
in
wn WE mnm
E'n Loben zwischen Sorgen und Liebe, Giüdk und Anmut, Demütigung und Erfolg — das Leben eines der genialsten deutschen Musiker schildert dieser fesselnde und tief bewegende Wienfilm.
Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!	544

Unerwartet und hart traf uns die Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder
Grenadier
Stanislaus Katsch
an der Ostfront für Führer und Heimat den Heldentod fand.
Sacfasenfeld, dein 25. Juli 1943.
Antoa Katsch, Vater; Anton und Karl, Brüder i Maria, Schwester und alle übrigen Verwandten.	530
*
Schvrei und hart traf rnis die Nachricht, daß mein einziger, iiuiigstge-fisbter Sohn
Jäger
Franz Schkrbetz
am 1. Juli 1943 bei den Kämpfen am Ku-ban-Brückenkopf den Heldentod fand.
Petze 31 b. Fautsch, den 26. Juli 1943.
Die tieftrauernde Mutter Maria Schkrbetz im Namen aller Verwandtein. 529
Kleines" Anzeiger
Jedes Wort kostet füi Stellengesuche 6 Rpf, das iettgedruckte Wort 23 *pf, für Geld-. Realitäten verkehr Brietwechsel und Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben ja Wort. Kennwortgebühf bei Abholung dei Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 #pf Auskunftsgebühr füi Anzeigen mit dem Vermerk: ,, Auskunft -n der Verwaltung oder Geschäftsstelle' 20 Rpf. Anzeigen-Annahmeschluß: Am Tarje vot Erscheinen um 16 Uhr Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommt-n Mindestqebuhr für eine Kleine Anzeige 1 RM
Zu kaufen gesucht
Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfalle, Alteisen. Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5.	4
Gut melkende Ziege kauft Josefine Britzmann. Marburg, Drau-weiler, Dammgasse 31. 515-4
Offene Stellen
Zuckerbäckerjunge, 14 bis 15 J.
alt, wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. — Antr. an. Anton Simschek, Zuk-kerbacker in Cilli, Herrengasse 16.	517-6
ïor rtnseellunü von kmis-Hraft'n ¡"jus« säS« Znsftmimani! d»*» msWii!»««;!! ^riielliamles «*lW!»rtM»M werde»
Ein Hafnerlehrling wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause, auch Hafnergeselle gesucht bei Adamitsch Franz, Hafnermeister, Allerheiii-gengasse 12, Marburg'Dr 518-6
Suche Knecht für Jauschenberg 52, Gemeinde Winterdorf b. Pet-tau — Wesiack.	524-6
Gesucht wird 13—14jähr. Mädchen als Hirtin einer Kuh. Gute Bezahlung und kann im Haushalt mitlemen. Lembach 22. 534-6
Tischlerjunge, nicht über 15 J. alt, und ein Gehilfe werden gesucht. Olli, Freigasse 2, Wre-schak.	535-3
Lehrling für Waagenerzeugung wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Johanö Stefantschitsch. St. Veit a. d. Sa-we	539-6
Eine qut erhctlt. Dreschmaschine tausche gegen Most Adr. i. d. Verw des Bl.
532-14
Zimmer u. Küche gegen gleiche in der Stadt od. Umgebung von Cilli. Gra-zerstraße 114; Wodopiwetz.
542-9
Dreschmaschine samt Goppel, ev. auch mit Ben-zinmotoi, kautt sof. Franz Bq-gowitsch, Gioß-steinbach 280, Post Nesseidorf — Steiermark.
536-4
Wirtschaiterin sucht Stelle, auch am Land. Maria Grisold bei Worschl — Zwettendorfstr. 6, Drauweiler, Marb./Dr.
537-5
Faßbinderlehr-junye wird aufgenommen. Kost u. Wohnung im Hause. Waldg. 6, Marb./Dr.
538-6
LANDESF \CI1GRUPPF IMKER UNTERSTEIERMARK
Honigabgabe und Futterzuckerzuteilung
Nachdem die Bienenzuchtoryanisation in der Untersteier-mark aunmehi aufgestellt ist, werden sämtliche Imker aul-getordert, den Futterzuckei bedarf ausschließlich durch die einzelnen Orts'achgr uppeu Imker zu decken. Es ist daher die Pflicht jedes einzelnen Imkers, sich bei seiner nächsten Orts-fachgruppe zu melden, um in den Besitz des Futterzuckers zu gelangen. Direkte Zuckeranforderungen bei der Geschäftsstelle dei Ligi l in Marburg, Tappeinerplatz 6, bleiben daher unberücksichtigt Auch die Honigablieferung hat durch die einzelnen, zuständigen Otgr. 1. zu erfolgen.
Nähere Auskünfte über Zuckerbezug uud Honigablieferung erhalten die Imker duich die zuständigen Ortsfachgruppen.
Da tür die Untersteiermark die Pflichtorganisation der Imker verfügt wurde, ist jeder Bienenhalter verpflichtet, sich bei seiner nächsten Ortsfachgruppe einzuschreiben. Ortsfachgruppen dei Imker wurden aufgestellt:
Kreis Cilli:
Otgr Bad-Neuhaus: Vors Jan Josei, Lipie 2, Post Wöllan. Ofgr. Cilli Vors. Burnik Gottlieb, Tüchern bei Cilli. Ofgr. Erlachstein; Vors. Tatschko Rudolf. Erlachstein, St. Lorenzen 18
Otgr. Fraßlau: Vors. Osoinig Johann, Rakole 34 bei Fraßlau. Ofgi Lauten: Vors. Sedmak Ferdinand, St Primos 58, Post Lauten.
Ofgr. Oppendorf: Vors. Kraschowitz Johann Osterwitzdorf 73, Post Oppendorf
Ofgr. Oberburg: Purnat Franz, Wotschna 128 bei Oberburg. Ofgr. Praßberg: Wrabitsch Franz, Schönacker 64, Post Praßberg.
Ofgr. Rietz im Sanntal: Melautz Josef, Leutschendorf 3, Post Praßberg.
Ofgr. Rohitsch: Dr. Bratanitsch Franz, Rohitsch. Ofgr. Römerbad: Sluga Franz, Sevze 67, Post Römerbad. Ofgr. Sachsenfeld: Rak Hans, Gutendorf 184, Post Sachenfeld. Ofgr. Schönstein: Vors. Menhart Alois, Schönstein-Warmbad 21. Ofgr. Tüffer: Vors. Hrastnik Michael, Brstnik 16, Post Tüffer. Ofgr. Wöllan: Vors. Spegel Franz, Hundsdorf 43, Post Wöllan.
Kreis Marburg:
Ofgr. Egidi: Vors. Klein Peter, Egidi, Strichberg 23. Ofgr. Gonobitz: Vors. Polegek Karl, Hangenberg bei Gonobitz. Ofgr. Hohenmauten: Vors. Kremser Franz, Hohenmauten 26. Ofgr. Kunigund: Vors. Offner Matthias, Georgenberg 26, Post Kunigund.
Ofgr. Lorenzen a. B.: Vors. Karnitschnig Kaspar, Lorenzen,
Rodenberg 12. Ofgr. Mahrenberg: Vors. Müller Ignaz, Mahrenberg. Ofgr. Marburg/Drau: Vors. Tschrepinko Otto, Marburg/Drau,
Tappeinerplatz 6. Ofgr. Pöltschach: Vors. Wieser Karl, Pöltschach 71. Ofgr. Pragerhof: Vors. Premsei Stefan, Pragerhof 88. Ofgr. Ranzenberg-Jahring: Eisenhut Franz, Jahring 14.
\
Ofgr. Rast: Vors. Jakobitsch Hans, Rast 217
Ofgr Reifnig a B.; Jesernig Franz, Reifnig a. Bachern 21.
Ofgr. Schleinitz bei Marburg: Sotoschek Martin. Schleinitz bei Marburg.
Ofgr. Waldegg: Vors. Schuligoi Franz, St. Ilgen 13.
Olgr. Windischgraz: Vors. Tschreschnik Ferdinand, Rottenbach bei Windischgraz.
Ofgr. Windischfeistritz: Mally Friedrich, Windischfeistritz 133.
Ofgr. Zellnitz/Drau: Vors. Poschauko Stefan. Zellnitz Drau 37
Kreis P e 11 a u :
Ofgi. Burgstall i. d B : Vors. Matiaschitsch Ludwig, Götsch i
Ofgr. Friedau—Groß-Sonntag: Vors. Preindl Jakob, Groll-Sonntag 12.
Ofgr Kranichsfeld-Stauden: Vors Greif Stetan. Kranichs-feld 172.
Ofgr. Maxau: Haischek Vinzenz, Maxau 21.
Ofgr. Pettau: Atschko Josef, Pettau, Bahnhof Straße 6.
Ofgr. Polsuau und Umgebung: Vors. Bratuscha Jakob, Obrisch bei Pettau.
Ofgr. Wittmannsberg: Vors.-Stellv. Kodritsch Paul, Kukowa 1.1, P Jörgendorf
Kreis Luttenberg:
Ofgr. Abstal: Vors. Kertschmar Soltan, Abstal 46.
Ofgr. Kleinsonntag: Prelog August, Wutschofzen, P. Kleinsonntag.
Ofgr. Luttenberg: Vors. Pichler Ignaz, Luttenberg, Bossitsch-straße 2.
Ofgr. Bad-Radein: Vors Glase-- Josef, Paritschenberg, Post Bad-Radein.
Ofgr. Stainztal- Schafaritsch Rudolf, Koslafzen, Post Stainztal.
Kreis Rann:
Ofgr Arch: Vors. Weber Hans, Oberlehrer in Gmaina, Post Arch.
Ofgr. Drachenburg: Vors. Spetz Anton, Drachenburg 101.
Ofgr. Haselbach-Gurkfeld: Meditz Hans, Haselbach-Gurkfeld. Stadtberg 42.
Ofgr. Königsberg am Sattelbach: Vors. Rom Johann, Sagai 39.
Ofgr. Lichtenwald: Vors. Perko Raimund, Lichtenwald 57.
Ofgr. Munkendorf bei Rann: Vors. Krauland Richard, Munkeadorf 80
Ofgr. Rann/Save: Vors Predanitsch Adolf, Rann 87.
Ofgr. Reichenstein und Umgebung: Vors. Seher Martin, Se-nowo 77.
Ofgr. Zirkle: Vors. Jaklitsch Friedrich, Gasltze 6.
Kreis Trlfall:
Ofgr. Edlingen: Vors. Saletel Cyrill, Au 15, Post Edlingea.
Ofgr. Eicbtal: Vors. Grosnik Josef, Obertal 186.
Ofgr. Ratschach: Vors. Kump- Josef, Ratschach bei Steinbruck.
Ofgr. Trifail: Dr. Moder Sepp, Bürgermeister in Trifail 3.
Landesfachgruppe Imker Untersteiermarfc
190-7	i. a.: Otto Tschrepinko, Geschäftsführer
Wohnungstausch
Tausche schönes, großes Zimmer und Küche für Zweizimmerwohnung Anfr.: Schneiderei, Hinden-burgstr. 27, Marburg.	540-9
Verschiedenes
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marbnrg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg ieden Freitag ganztägig statt 14
Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist. Marburg/Dran. Herrengasse 5.
237-14
leder
Betriebs-
ftthrer
soll das
Verordnungsund Amtsblatt
des Chefs der Zivilverwaltung in der Unter-stfiermark lesen. Bezugapreis monatlich RM 1.25. Be-
stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes, Marburg/Drau. Badgasse 6. zu richten.
Schwarze Handtasche am Donnerstag, den 22. Juli 1943, im Zug auf der Fahrt nach Kranichsfeld vergessen. Inhalt etwas Bargeld und Eisenbahnerlegitimation. Bitte den ehrl Finder, gegen gute Belohnung an die Adr. Klasinx, Kranichsfeld Nr. 11, abzugeben.
531-14
toe
Wunden,
dl« bei der'
Arbeit entstehen,
w*rd«n durd> du SrfiM**«»-band Haiuapla*» vor Sdwwti iMwahrt. Ohl» dl« Ai lang« IM *nt«rfor«diM. H«««a plost wirkt «ntxOndungiwMftt.
Hansaplast
heilt Wunden/
Wenig« <1* erfülle« i
Heirat
12
Staatsangestellter in der Untersteiermark, 37 Jahre alt, wünscht die Bekanntschaft eines Fräuleins, einer Witwe oder Geschiedenen bis 28 Jahre alt, zwecks Ehe. Pesch. Zuschr. erbeten mit Lichtbild, welches rückerstattet wird, unter »Glück in der Ehe« an die Verw. des Bl. 541-12
Funde - Verluste
Schwarze Brieftasche mit Doka menten, auf den Namen SteU Andrea« lautend, wurde auf da Straße von Leutsch bis CMI aa 22. Juli verloren. Abz. beim Gen-darmerieposten oder Bürgermeisteramt	543-11
Unerschüttert sch' Nachricht, daß an: Sohn und Bruder
traf l Heber
na die unerwartet« guter herzensgut«
Grenadier
Alois Rantascha
in der Ostfront in blühendem Alter von 21 Jahren in einen Lazarettzug an seinen Verwundungen gestorben ist Nim ruht er fern von seinen Lieben and der Heimat in fremder Erde. Wir denken mit tiefsten Schmerz and Leid aa unseren unersetzlichen Unvergeßlichen. Kleinsonntag, Juli 1943.
In tiefster Trauer: Frans und Maria Rantascha, Eltern; Franz und Elisabeth.
Geschwister und alle Verwandten	533