J in aluminija ; I
Letnik XXVI	številka 1-2	\ Februar 1989
Glasilo delovne ^organizacije tovarna gunice m aiumimja »Boris Kidrič« Kidričevo
r	\
Ugodni
poslovni
rezultati
Te dni smo se seznanili s poslovnimi rezultati v prejšnjem letu in godilo nam je, ker so bili dokaj ugodni.
Predsednik kolegija je v uvodu k poslovnemu poročilu zapisal:
»Prav gotovo bodo nekateri naše rezultate ocenjevali kot plod sreče, da so prav v tem letu cene aluminija močno porastle. To je deloma res, še bolj res pa je, da smo sami odločali o tem, kakšen delež te sreče si bomo odrezali.
Povečana proizvodnja aluminija iz predčasno dokončane elektrolize C in neplanirano nadaljevanje proizvodnje v obstoječi hali A sta bili osnova za vse rezultate, ki smo jih dosegli. Uspelo nam je zagotoviti predpogoje za njuno obratovanje (glinica, elektrika, delovna sila), kljub ogromnim oviram,«
in dodal, da bi bil rezultat lahko še boljši. Disciplina, razmetavanje surovin, neizkorišče-nost delovnega časa, malomarnost do strojev in naprav — to so še vedno naše grešne točke.
»Za leto 1989 ni možno pričakovati ponovitve ugodne situacije na svetovnem tržištu, zato bo več kot potrebno lotiti se naštetih pomanjkljivosti. Brez tega bomo s težavo uresničili nekatere izmed projektov, ki nas čakajo, kaj šele da bi razmišljali o nadaljevanju projekta MPPA1.«
V________________________________J
O novih ocenitvah burno napravljali v drugi polovici Ida
Sprejeli
najnujnejše
spremembe
Na predzadnji seji delavskega sveta je bilo največ govora o mi-kroorgani zaci j i, ki je ponovno razburila duhove. Delegati so razumno poslušali odgovore vodstva ist strokovne službe ter att* k reorganizacijo sprejeli, istočasno pa so naročili službi, da jih sproti obvešča o vsem, kar se dogaja pri pripravah nove sheme za vrednotenje vseh del v nasi delovni organizaciji. Po zagotovilu službe, ki še dalje sodeluje z Zavodom za produktivnost, nam bodo shemo ponudili v obravnavo konec julija.
Spremembe, ki so bpe sprejete na zadnji seji, so Me več kot nujne, pravi vodja službe za org. in ÀOP Janko Vuk in nadaljuje: »Nastale so zaradi sove organiziranosti v času MPPA1. Na zahtevo direktorja MPPÄ1 smo šli na takšno organiziranost kot jo ima Pechiney,
Organizirali smo specialne skupine za tekoče vzdrževanje glinice, tekoče vzdrževanje anodno - mase, tekoče vzdrževanje elektroliz, H varn — za vsako delovno enoto svoje vzdrževanje. Po istem postopku pa je bilo združeno tudi vzdrževanje transportnih sredstev. Večina del v. taki obliki je Ma sprejeta lani kof esaova za' nadaljnje vrednotenje. Delavski svet je pooblastil komisijo, da vnese spremembe,, ki sé bodo pojavile. Z vsakim vodjem smo sproti preverjali, kajti praksa je pokazala, kaj je dobro in kaj ni. Bistvene spremembe ‘od prve j sheme so nastale prav v vzdrževanju m delno tudi v razvoju, saj smo v vseh delovnih eRotah črtali : tehnološke priprave dela in jih prenesli na eno mesto. Prejšnja shema je boy ponđarjala.investi-cijsko dejavnost kot razvojno funkcijo. Veliko starih delovnih mest je ukinjenih, nekaj je združenega, nekaj razdraženega, največ p reši-friranega, vmes pa so nova dela, ki smo jih morali ovrednotiti (se- | veda po štari PMS metodi). Pazih je bilo potrebno, da se vklapljajo : v skapino, ki jo vrednotimo, ta ; skupina mora biti horizontalno i primerljiva, ne le v skupinah zno- ■ traj delovne enote, ampak tudi med ostalimi delovnimi enotami. : Res je tudi, da je Mo doslej, kap skapin, ki so nad vrednotene ali pod vrednotene. Te nepravilnosti so citale, vendar jib bomo uredili do konca tega leta.
Vse, kar je doslej sprejeto, ni osnova za nove ocenitve. V novo vrednotenje smo šli prav zato, da se ne bomo več primerjali s starim.«

Helena Kodrova
Konec januarja se je mudila v naši delovni organizaciji ekipa dokumentarnega programa RTV Ljubljana. Snemali so dokumentarec. Predvidenih pet dni snemanja
m _______________________
so zaradi našega delovnega procesa skrajšali le na dva dni. Ekipa je doživela elektrolizo v vsej svoji razsežnosti. Ob koncu snemanja, nekje proti večeru drugega dne, so bili pošteno utrujeni in če ne bi imeli pod modrimi plašči svojih oblek, bi bili podobni pravim elektrolizer-jem.
Dokumentärere je nastal po scenariju Helene Kodrove, novinarke v dokumentarnem programu. Pod režijskim vodstvom Marjana Franko-viča je delo posnel Bojan Kastelic.
Helena Kodrova se je prijazno odzvala vabilu in za naše bralce odgovorila na nekaj vprašanj.
Zakaj ste izbrali prav našo tovarno?
Na idejo sem prišla, tako kot v večini primerov, po privatnem kontaktu. Prijateljica, dr. Tatjana Globokarjeva iz Pariza, ki dela primerjalne študije o podobnih tovarnah v Evropi in je bila
tudi pri vas, mi je pripovedovala o razsežnosti hale in delovnih pogojih. Zdelo se mi je, da je to tehnologija preteklosti, kajti halo A boste slej ko prej ugasnili, zato sem menila, da jo prav v našem programu lahko zabeležimo in ohranimo kot stopnjo v nekem razvoju.
V projektu sodelujem z režiserjem Marjanom Frankovičem. Obiskala sva Kidričevo in se dogovorila, da bo treba narediti film, s katerim bi gledalca pripeljala v halo, ter mu dala občutek tistega, kar te prevzame, ko stopiš sam noter. Ponavadi te stvari prikazujejo tako, da je delavec le objekt. Npr. govorimo o neki ekonomiji, zraven pa gledamo neke stroje in v bistvo razvrednotimo tisto delo, ker ga ne pokažemo takšnega, kot je. Rekla sva, da bova poskušala narediti tak dolg sprehod skozi to dolgo dolgo halo in zabeležiti vse, kar se v procesu dela dogaja. Posrednik med gledalcem in delom, bo eden od ljudi, ki tam delajo. V sodelovanju s TGA smo se dogovorih za Vinka Planca, ki nas bo z besedilom vodil skozi halo, ampak ne tako, da bi opisoval to delo, temveč bo pripovedoval, kako je on živel s tovarno, kakšen je njegov odnos do dela in tovarne, ki je dala mnogim ljudem možnost zaposlitve. Temu bi lahko rekli zabeležka dela in ljudi v hali A.
Kakšno je bilo vaše prvo srečanje z elektrolizo?
Name, tako čisto osebno, naredi taka industrija, s takšnimi pogoji dela, zelo močan vtis, ker
Jedro TV ekipe
je tehnologija tista, ki določa človeku način dela in življanja. Res, da človek sam lahko veliko intervenira, ampak v bistvu je stroj tisti (v vašem primeru celica), ki mu ukazuje. Veliko govorimo o nehumanosti industrije, ampak z letali se hočemo voziti. Razvoj sicer gre v to smer, da bi se tudi taka dela humanizirala, toda nekaj bo vedno takih, kjer bodo pogoji dela težki. Hala A me je fascinirala s svojo velikostjo in način proizvodnje nasploh. Fasciniralo me je tudi to, da na pragu leta 2000, ko se ustvarjajo stereotipi o nekakšnem razvitem severu, najdem v industriji takšne razmere, ki so podobne zgodnji industrijski dobi.
Kako nastaja dokumentarec in koliko časa preteče od ideje do filma?
Pri dokumentarnih filmih je ta proces kar dolg, čeprav se da kakšno reč tudi zelo hitro narediti. Ponavadi delamo več stvari hkrati. V tem primeru sem dala idejo že pred dvema letoma. Kidričevo me je pač pritegnilo, ker so se v sredstvih'javnega obveščanja kar naprej spraševali, ali je investicija upravičena, ali ni.
Pri nas dajemo vsako leto predloge in jih razložimo. Pretehtamo, kaj je bolj aktualno in kaj sodi v družbeni kontekst. Kidričevo se mi zdi pravšnje tudi zaradi tega, ker toliko govorimo o razvitem severu. Naj se vidi, s kakšnimi žrtvami je ta razvitost dosežena.
Kakšna je vaša naloga v dokumentarnem programu?
Moje delo je specialna smer novinarstva. Pišem scenarije za dokumentarne filme, To zahteva veliko časa, predvsem zbiranje dokumentacije, pisanje pa je povsem nekaj drugega - prav lepo je to delati.
Ko je scenarij pripravljen, se z urednikom dogovorimo še o vseh' profesionalnih zadevah in končno material skupaj pregledamo.
Kako pa je s cenzuro?
Vsak od nas ima avtocenzuro. Pri dokumentarcu je scenarij sanjska knjiga, kajti dober dokumentarec nastaja šele na snemanju in se veliko stvari zgodi, ki jih sploh nisi mogel predvideti, niti vedeti, da se bodo tako dobro zgodile, ali pa tudi tako zanič. Scenarij je priprava. Če bi bil dokončen, bi ga lahko oddala
I ! režiserju, da bi naredil, kakor bi j i hotel. Dokumentarec se dokon-! I čno oblikuje prav na snemanju, 21 zato sem vedno zraven.
Moram reči, da sem v vašem primeru pri snemanju najmanj doslej, ker je tehnično tako zahtevno, da sem bolj v napoto kot
korist. Pogovore smo posneli drugje, ne v hali, in jih bomo kasneje montirali. Pri montaži pa vedno sodelujem.
Osvetlitev
Snemanje
Dolg sprehod skozi elektrolizo
Lahko sami izbirate sodelavce — režiserja, snemalca?
Načelno ne, praktično skoraj vedno. To je teamsko delo, zato je dobro, da sodelujejo ljudje, ki imajo na določeno stvar podoben pogled.
Omenili ste zelo zahtevno tehnično snemanje. Kakšna je bila vloga režiserja v našem primeru?
Režiser je bil ves čas v kontaktu s snemalcem. Hotela sta narediti tako sliko, da bo gledalec vstopil v to dvorano (halo A) in jo doživel tako, kakršna je, ne pa, da bi gledal slike lepih barv.
Kdaj bodo gledalci ljubljanske televizije lahko vstopili v našo halo?
Mislim, da bo to kar kmalu. (V telefonskem pogovoru z avtorico Heleno Kodrovo sem izvedela, da bo oddaja na programu 19. marca 89)
Koliko stane snemanje takega filma?
Cene gredo vrtoglavo navzgor. Pred kratkim je stal kolut filma (za približno deset minut snemanja) 70 starih milijonov. Drugod v svetu snemajo v razmerju 15 ali 1:7, kar pomeni, da za pol ure filma porabijo dve uri in pol posnetega materiala. Mi zelo varčujemo in delamo v razmerju 1:3. Pri vas bo verjetno še manj, ker ni bilo pripovedi, zato v hali ni bilo ponavljanj.
Pol milijarde nanese samo film za uro in pol posnetega materia-
la. Druga zelo draga stvar, ki mora biti, pa nič ne vpliva na kvaliteto filma, so prevozi in dnevnice.
Naredite veliko dokumentarcev?
Kar veliko, ker jih ne delamo le mi, zaposleni na televiziji, ampak tudi zunanji sodelavci. Televizija ima vedno odprta vrata za dobre ideje.
Dokumentarni film pomeni poučni film
Poskušamo delati tako, da je to odprt program v tem smislu, da n,e zaključujemo teh filmov z nekimi rešitvami in nauki, ampak to prepuščamo gledalcu.
Če imaš rad ljudi, ne moreš zgrešiti.
Zapisala Vera Peklar
Silos v Kopru
V Luki Kopu ji idiil s obratovati silos i.i n v treno glinico iz Norveške. 7 n je ''•prav gotovo razveseljiva novica za nas. saj bomo odslej jj§ normalno oskrbljeni r glini-- co. ki jo uporabljamo pri ŠS^pCpizvodnji aluminija v hali
\ cv <N ~	x; \
Razkladanje in prevoz sta nam povzročala velike težavi, ki jih naših m bilo mo-\jxgtKi pi cmostiti, uto so hdi dnevi, ko smo postrgali skoraj. vso domačo glinico tudi za novo halo. samo. da je proizvodnja tekla normalno.
Letno bomo potrebovali približno HO tisoč ton uvožene glinice. Razkladanje ho potekalo direktno iz ladje v silos, tako da delavskemu svetu več , ne bo potrebno razpravljati o odpisu glinice, ki se je doslej tolikokrat »zgubila« prav pri improviziranem razkladanju.
Posluževanje peči
Ludvik Klajnšek sprejema zlati znak
Dobitnik zlatega znaka Vsega
se bom rad spominjal
Že dolgo, mogoče preveč dolgo je od tega, ko smo delili zlate znake. Marsikdo je že pozabil, da je bilo to ob otvoritvi nove livarne. Nekateri, predvsem tisti, ki so jih dobili, pa se bodo tega dne radi spominjali.
Pred približno mesecem sem se z enim od nagrajencev pogovarjala na njegovem delovnem mestu. Ob koncu me je popeljal po vseh prostorih stare livarne. Tudi po tem, ko je nekdo previdno stopal za nama, da bi nekaj vprašal, ni nehal razlagati. »Bo že počakal,« je dejal in me prijazno pospremil celo do izhoda. Odšla sem skozi halo A in v mislih začela sestavljati članek. Kako predstaviti človeka, ki ga poznam le nekaj več kot uro. Kje začeti, kaj pisati, da bi lahko tisti, ki ga poznajo, rekli: »To je on - Ludvik Klajnšek.«
Hitro napredovanje je še poglobilo njegovo navezanost na tovarno, začel pa je razmišljati o izmenskem delu, ki je bilo veliko boljše plačano. Prijavil se je na žago, bil sprejet in ostal tam več kot deset let. Ko je zbolel, so mu odsvetovali nočno delo, zato so ga zaposlili na prevzemu, kjer je po letu dni prevzel vodenje skupine. Tukaj je še danse in bo dočakal tudi upokojitev, kajti do te ni več daleč. »Dokupil sem si dve leti, januarja pojdem na dopust in nato
se bom poslovil. Vsega se bom rad spominjal, od začetkov pa do zdaj. Kar je bilo hudega, bom pozabil. Kako drugače je bilo, ko sem začel delati! Nič ne bom pretiraval, če rečem, da smo bili reveži. Resno! Kakšni smo hodili po tovarni, drug drugega nismo poznali, v starih ponošenih oblekah. Takrat ni bilo delovnih oblek, ne malic. Tudi sicer smo bili bolj skromno oblečeni.« Za prvo plačo si je kupil hlače in čevlje. Mikalo ga je tudi kolo. Po letu dni je že prišel do posojila, da si ga je lahko kupil. »Če si imel kolo, si bil gospod,« mu gre na smeh, posebno, ko se pomni, kolikokrat ga je nesel na rami čez Dravinjo, ki je tako rada poplavljala, v službo pa je bilo treba priti točno ob uri.
Pripoveduje mi o svoji dnevni izmeni, o razporedu dela, ki ga pripravi za dan ali teden naprej, o tem, da je ogromno transporta, o več vrstah materiala, ki ga je potrebno Odpeljati oz. odložiti v določenem času in o težavah s katerimi se srečuje. Z zadovoljstvom omeni MPPA1 in tokovodnike, ki so jih rezali ter vse ostale kose in poudari, da ni bilo kaj dosti nadur. Tudi sedaj delajo neprenehoma, saj režejo material, ki prihaja iz vseh treh livarn. Težave imajo tudi s sezonskimi delavci, ki jih je treba priučiti za ta dela, še bolj nerodno pa je to, da ne razumejo jezika. Tako včasih raje sam poprime za kakšno delo, ker je hitreje kot bi razlagal. »Rabimo jih. Moram reči, če so tukaj dalj časa, dobro delajo. Škoda, da nimamo stalno zaposlenih.«
Ogledam si delo na žagi, kjer mi pokaže vse komade z vsemi merami,
ki se jih ne trudim zapomniti. Viham si ovratnik zaradi prepiha, moj sogovornik pa me opomni na hrup ob žagi, ki je zanj že premočan. Takole po petinštirdesetem letu človek že začne čutiti razne spremembe. Vid in sluh nista več to, kar v mladih letih, pa tudi revma je vse večja nadloga.
»Veste, česa me je najbolj strah? Žerjava. Tega, da se komu kaj zgodi. Vsako jutro znova opozarjam: Fantje, poglejte vrvi. Sami mladi ljudje so tukaj, doma imajo družine. Večkrat grem okoli. Včasih ni bilo toliko nesreč, pa so bili ljudje manj izobraženi. So se prav zato znali bolj čuvati? Ne vem.
Še nekaj me strašno moti. Tako lepe hale smo zgradili, odnos do dela in delovnih sredstev pa ni najboljši. Ko bi le znali ohraniti to, kar imamo. Bojim se da ne, ker premalo skrbimo za družbeno lastnino. Tudi s surovinami bi lahko boljše ravnali. Tega bi se morali svi bolj zavedati. Jaz se počasi poslavljam.
Želel bi, da bi mi zdravlje še toliko služilo, da bom okusil življenje upokojenca. Dolgčas mi ne bo. Mladi gredo večkrat po opravkih, midva z babico pa varujeva vnučke. Tudi tisti hektar zemlje, ki ga imam, bom z veseljem obdeloval. Vse, kar zraste doma, je dobro.«
Ne more si kaj, da mi ne bi naročil, naj zapišem, da se za priznanje zahvaljuje celotnemu kolektivu. »V tovarni je še mnogo delavcev, ki so si zlati znak prav tako zaslužili. Lepo sam si shranil ta košček zlata in kot upokojenec se bom s prijetnimi občutki spominjal svoje tovarne.«
Vera Peklar
Razširitev
Spominjam se ga s podelitve zlatih znakov. Občutek me ni varal. Način, kako je spremljal tistih nekaj besed obrazložitve in kako ganjen je sprejel zlati znak, mi je dal vedeti, da je prišel v prave roke. Sprejel ga je tako, kot so mu ga namenili - v zahvalo za dobro in pošteno delo. To pa je, tako je poudaril, na prvem mestu. »Poštenje, to najbolj cenim pri vsakem človeku in mi je vseeno, kdorkoli je in karkoli je, samo da je pošten.«
V TGA je prišel leta 1957 in mu ostal zvest vse do danes. »Vedno sem bil prepričan, da mi je tukaj lepo. Ko sem bil mlad, ni bilo toliko dela na razpolago, zato je vsak stremel, da je delo obdržal. Danes je z delovnimi mesti tudi hudo, a se vseeno lahko preusmeriš. Začel sem kot transportni delavec in lahko mi verjamete, da z lopato. Trudil sem se, da je bilo delo pošteno opravljeno in ko je šel'moj predpostavljeni v pokoj, sem ga nasledil. Prevzel sem delo skupine ria haldi, kjer smo premetali ogromno leša.«
Pogovor v obratu družbene prehrane
Tekmovanje, ki vliva samozavest in obnavlja znanje
Nagrajenke: Marija, Štefka in Hilda
Malo nerodno mi je bilo, ko sem pred dnevi prebila kratek čas dneva v naši menzi in slišala pripombo: »Mi smo tako odrinjeni, za nas se nihče ne zmeni«.
Nekoč smo o naši menzi že pisali. Nekaj let je od tega, ko smo še vsi skupaj sanjali o tem kako nam bodo kuhali v veliki, svetli kuhinji z jedilnico nekje sredi tovarniškega dvorišča.
Sanjah smo o tem, kako bodo pripravljah več vrst hrane, ki bo vabljivo čakala za stekleno vitrino, mimo katere se bo pomikala vrsta lačnih. Ni vseeno, kako ti postrežejo in kje mahcaš. Toda po vseh teh letih čakanja in upanja, je resničnost drugačna. Denarja za kuhinjo ni. O sarmah in nadeti papriki, o ocvrti ribi v pivovskem testu, o zares sveži zeleni solati o... bomo še vedno le sanjah, jedh pa velikokrat kranjske klobase in konzerve. Znajo in zmorejo pa naši v kuhinji veliko več, pa tega ne morejo pokazati doma, ampak kje drugje. Tam bodo verjetno še žeh uspehe za katere ne bo vedel nihče od nas, razen najožjih sodelavcev. To pa seveda ni prav. Če grajamo javno, naj bo še pohvala javna. Da se ve, kaj zmorejo in znajo!
Povod za obisk v menzi je bilo medobčinsko tekmovanje 13. in 14. januarja 89 v Slovenski Bistrici,'kjer sta naši natakarici Marija in Štefka dobili zlate vilice, najvišje priznanje za pogrinjek in glavna kuharica Hilda, zlate vihce za hladni prigrizek (florentinsko ploščo) in bronaste vihce za sladico. Na tekmovanju so sodelovali zasebni gostinci in osebje iz hotela Orel, Šentilja, hotela Haloški biser, hotela Planina iz Slovenske Bistrice in drugi. Naši so bili edina sku-
pina iz družbene prehrane, zato so tohko bolj veseli priznanj in seveda vseh čestitk ter spodbud, naj se takih in podobnih tekmovanj še udeležujejo.
Pogovarjala sem se z glavno kuharico Hildo. Odlična sogovornica je. Ne rabi časa za razmišljanje. Z menzo živi že več kot 16 let, ampak res živi, zato ji besede tečejo brez zadrege. Navdušenje nad delom, ki ga opravlja, se meša z razočaranji, ki jih doživlja. Pove, kar misli, meni pa dovoh, da to zapišem.
Marija in Štefka sta imeli malo časa, le za nekaj besed, kajti žejnih za šankom je bilo tisti dan dosti. Na hitro sta povedali nekaj osnovnih podatkov o sodelovanju na tekmovanju, mojster Kerbler pa naredil skupinsko shko. Hoteh so še Tonko, vodjo DE Družbeni standard, a ni šla. Kot vedno, je ostala tudi pri tem zapisu nekje v ozadju. »Veliko zaslug ima naša šefica za vse, kar se novega zgodi. Tudi za tekmovanje nas je navdušila in bila ves čas z nami - za spodbudo in korajžo«, mi prišepnejo vse tri.
Marija in Štefka povesta, da se najprej porodi ideja in potem začneš iskati. »To sploh ni enostavno, ker tistega, kar bi rad, ne dobiš. Iskali sva prt z vzorcem, ki je drugačen od običajnih gostilniških, prav tako kozarce in pribor. Ne veste, kako hudo je dobiti komplet, ki je popolna celota. Npr. brušeno steklo v istem stilu — od kozarca za vodo, do kozarca za belo vino, rdeče in na koncu tudi peneče vino. Pray tako je bilo s priborom od žhce do desertnih kompletov, v enakem vzorcu in materialu.
Ko vse to pripraviš in neseš s seboj , imaš uro časa, da pripraviš omiz-
je. Komisija oceni in se odloči. Prijetno sva bili presenečeni, ko sva dobili najvišje priznanje.«
S Hildo sva poleg tega, kar je bilo na tekmovanju, rekli še marsikatero o naši menzi. »Za tekmovanje sem pripravila florentinsko pečenko, torej toplo jed, ki se streže hladna. Premazala sem jo z aspikom, da je obdržala lep videz, kajti vsaka hrana na zraku sčasoma zgubi barvo. Za priprave ni bilo vehko časa, zato sem se odločila za ploščo. Kohko sem prehodila po trgovinah, da bi dobila primeren pladenj (ploščo), na katero sem zložila pripravljeno jed. Od vseh razstavljenih plošč smo imeli najmanjšo, da mi je bilo skoraj malo nerodno. Pripravljena je bila tako, da je bilo vse, kar je bilo na njej,tudi užitno. Nekateri so imeli poleg le dodatke za »oči«. Posebej smo na krožnikih pripravili prigrizek za komisijo, kajti ni bilo dovolj le to, da komisija izdelek vidi, mora ga poskusiti. Poskusih smo in uspelo nam je. Prijetno nam je bilo, ko smo se po uradnem delu srečah s profesorji iz komisije in mnogimi drugimi, ki so nam čestitah. Občutek sem imela, da nas drugi bolj cenijo kot v domači hiši. Izjema so seveda naši šefi v menzi (pohvali Tonko in našteje, kaj vse se je obrnilo na bolje).
Taka srečanja so izredno pomembna in koristna. Pogovarjaš se z ljudmi iz »gostinskega sveta« in čutiš, da te imajo za sebi enakega, da spoštujejo tvoje delo. V domači hiši pa se vedno bolj počutim kot nekakšen »prostovoljni mus«. Taka srečanja pa te tudi prisilijo, da se dodatno izobražuješ, obnoviš znanje, ki si ga rahlo pozabil. Mislim, da bi morah imeti več strokovne literature, ne zato, da bi se lažje pripravljali na tekmovanja, ampak rabimo to vsak dan, posebno pa ob večjih prireditvah, ki jih v naši menzi ni malo. Zvrsti se okrog 15 ah še več velikih prireditev, plesov in zadovoljni so z našimi uslugami. To so posebna doživetja, ko se vsakokrat posebej potrudiš in pripraviš čimbolj še. Navadno sem tudi
samo poleg, čeprav traja to čez noč, ne zato, ker moram, ampak predvsem zato, ker želim biti zraven.
Večji užitek je kuhati za manjše skupine ah za posebne priložnosti, kakor malico. Pa še to, kar nam pri mahci uspe, pokvari prevoz. Tudi z jedilnikom je težko, vem, da se stvari ponavljajo. Mogoče bi mogla kam ven, da se izpopolnim. Sestavljam jih sama. Imamo pa komisijo, ki jih pregleda, ampak konkretnih pripomb ni. Vsak,, ki reče ni vredu, nima predloga, kako naj bi bilo. To ostane meni. Jedilnik primerjam z ostalimi (Certus, MIP, Agis), toda povem vam, da tudi tam ne jedo boljše. Naš jedilnik je zaradi prevozov okrnjen. Nam manjka veliko solate, toda za to bi bilo potrebnih novih 50 posod (karigl). Tega nihče|ne|ve, kakšne težave so s prevozom. To so res naši problemi, pa ni dobro, da ostanejo samo naši. Vsak nas vidi le kot neko postransko spremljajočo dejavnost, ki je nihče ne omenja, dokler teče vse normalno, ko pa zaškriplje nekaj malega, je cel halo.
V ekipi nas je dovolj. Imamo celo več kuharic kot pomočnic. Med seboj se dobro razumemo. Zgodi se, da smo včasih bolj glasni, toda to je vse povezano z delom. Ni posebnih težav, ali celo mrženj kot včasih. Zelo smo navezani drug na drugega, ko gre kdo na dopust, se kar sprašujemo, kdaj se vrne. Tudi zapojemo si rade. Blanka zelo lepo poje.«
Sprehodiva se po vseh prostorih naše menze. Najprej po stopnicah v nadstropje, kjer diši po začimbah, tam pa so tudi zaloge moke, riža, fižola in še marsičesa. Vse je prešteto, zapisano na karticah, vsak kos, ki vzamejo stran, se prav tako zabeleži, kajti seštevek ob koncu mora biti brez napake. Pokaže mi tudi sobo z odpisanim materialom. Za odpis morajo biti stvari, ki jih vidiš, čeprav v koščkih, ne pa tudi pladenj, ki ga je nekdo odnesel z ocvrtim krompirčkom vred. Ta se odpisati ne da, plačati pa ga je treba. Pelje me tudi v hladilnice, kjer je meso za
Priznanje
Vnos podatkov
sproti, nekaj suhomesnatih izdelkov pa je potrebno imeti vedno na zalogi, prav tako tudi nekaj svežega mesa ter konzerv seveda. »To so velike količine za katere odgovarjam. Včasih je delal to ekonom, zdaj so naprtili meni.
Ne, da ne bi hotela delati, tudi to poleg svojega dela opravljam, ampak vedno sem upala, da se bo to poznalo tudi ob plačilnem dnevu. Že večkrat so se delale kakšne korekcije, ampak glavna kuharica je ostala na 15 razredih. Razmišljala sem, da bi se o vsem tem razgovarila na delavskem svetu, a vprašanje, če bi me razumeli. Čakala sem, da se spomnijo tisti, ki so nekaj časa pripravljali nove ocenitve in so morali vedeti, kaj je v opisu del vsakega posameznika. Ostalo je na istem. Občutek imam, da tisti glasni veliko prej kaj dobijo, čeprav se ne dokažejo z delom. Včasih je bila vrlina, če si tiho in pridno delal, zdaj ti je to v napoto pri napredovanju.«
Preden odidem, si ogledam tudi kuhinjo, kjer kuharice ne kuhajo več, ampak pospravljajo. Čistilke nimajo, pač pa pospravi vsaka za seboj. Hodim med kotli, kjer mi Hilda, razlaga, kako nestrpno že pričakujejo novi stroj za pomivanje posode.
»Si predstavlajte, kako neprijetno je oprati 200 kg solate, kolikor je rabimo na dan za malice. Res sem vesela, da nam je uspelo vsaj to, da dobimo stroj za pomivanje solate in tudi posod, v katerih prevažemo malico. Koliko sem se trudila, da bi v sanitarni postavili vsaj dve prekucni posodi, zdaj, ko preurejajo jedilnico. Kaže, da ne bo nič. Tam bi sproti lahko kuhali hrenovke in tudi ribe bi lahko cvrli. Tako me moti, ko pripravljeno hrano, lepo zapečeno, zložimo v visoke posode in zapremo, kjer se do tovarne duši in velikokrat odstopi cvrtje. Vsaj to bi lahko pripravljali v jedilnici, če že kuhinje ne bo. Skoraj ne morem razumeti, da je denar za vse drugo, le za nas ga ni.«
Kuhinje zagotovo ne bo, čeprav so bili pripravljeni že vsi načrti. Jedilnico pa preurejejo. Držala bom pesti, če bodo še kaj odločali, da najdejo prostor vsaj za dve prekucni posodi. Tako rada imam hrustljavo ocvrte ribe.
Za primerjavo: za približno tisoč malic porabimo 200 kg solate, 800 kg krompirja, 120 kg mesa, za cvrtje okrog 50 litrov olja...
Vera Peklar
Iz laboratorija
Sprehod skozi zgodovino
Rekreacija nekoliko drugače
Z veseljem sem sprejela povabilo iz Službe za družbeni standard, da se udeležim skupinskega ogleda mesta ki ga po novem organizirajo v Ptujskih toplicah za vse, ki se udeležijo aktivne rekreacije. Vsaka skupina si pod strokovnim vodstvom ogleda najpomembnejše kulturne znamenitosti: samostan, proštijsko cerkev, staro mestno jedro, grad s svojimi eksponati, vinsko klet.
Zbrali smo se na dvorišču jezuitskega smostana. V polkrogu smo obstopili vodiča in z zanimanjem poslušali zgodovino Ptuja od začetkov pa do konca druge svetovne vojne, ko so poleg ljudi, padle še zadnje žrtve tudi med kulturnimi spomeniki.
Megla je silila k tlom in mraz nam je že pošteno shladil podplate, da smo prestopali z noge na nogo, vendar nihče ni bil zlovoljen. Tudi takrat ne, ko so iz samostanskega dimnika začeli padati veliki in manjši kosmi črnih saj in sedali na naše kape in plašče. V mislih smo bili tako daleč proč, na potovanju iz obdobja v obdobje. Hodili smo po dolgi jantarjevi poti, ki je vodila čez Ptuj, kupovali smo na sejmih, ki so nekoč trajali tudi tri ali več tednov, sprehajali smo se po bogati četrti, ki je bila domovanje mestne gospode, branili smo se pred napadi tujcev, doživljali propad velikega mesta (nekoč je štelo 40.000 prebivalcev), srečali smo se z Marijo Terezijo, ki je ponovno oživila mesto, na gradu smo se spoznali z zadnjimi lastnild mogočne stavbe in vsem bogastvom, ki je ostalo, previharili smo viharje zadnje vojne, brali znana imena trpinov in se tam nekje v vinskem hramu ponovno srečali sami s seboj.
Po končanem ogledu smo po kosilu v toplicah malce poklepetali. Skupina je štela 12 mož. Vsi so bili dobro razpoloženi in zdavnaj so pozabili na mraz. Mnepja o prehojeni poti so bila enaka, kot da bi govoril eden v imenu vseh: bilo je zelo v redu. Sedeli so tam Martin Vesenjak, Marjan Sluga, Avgust Majcen, Jože Kancler in ostali, katerih imena si nisem zapisala, izjave pa. Takole so rekli: za zdravje pridobiš več kot v Poreču, zadovoljni smo s terapevtskimi uslugami in tudi postrežbo v lokalu, nikoli nisem imel časa, da bi si ogledal npr. vinsko klet, potrebno je bilo, da smo videli tudi kulturne znamenitosti našega mesta, saj sam nikoli, nisem našel časa za to, bilo je prima... Drago Tominc je dejal, da je z rekreacijo veliko bolj zadovoljen kot v Poreču. »Idejo o ogledu kulturnih znamenitosti toplo pozdravljam. Doma sem iz okolice Ptuja, vedel sem za grad, samostan itd, nisem pa poznal zgodovine. To, kar sem slišal danes, je bilo zanimivo in koristno. S prijetnimi občutki končujem rekreacijo.« Anton Brlek pa je pristavil: »Pravzaprav je žalostno, da smo domačini in tega, kar smo danes slišali, ne poznamo. Z rekreacijo sem zadovoljen, imam pa le eno pripombo glede garderobe. Ena sama garderobna omarica je resnično premalo za tri odrasle ljudi, posebno še, ker ima vsak s seboj, poleg obleke, še trenirko.«
Vsi skupaj šo zatrjevali, da so zadovoljni z delom našega rekrea-torja, ki je ves čas vadbe z njimi.
Zadovoljna sem bila tudi jaz, saj sem slišala, da so naši disciplinirana skupina, ki resno opravljajo vse vaje, saj je le tako tudi dosežen namen rekreacije.
Vsak izmed nas si tega ne more privoščiti v takšni obliki, lahko pa tu in tam stopi v toplice (za zdravje), ali na sprehod po mestu, ki je polno znamenitosti, kot malokatero na Slovenskem. V naslednji številki Aluminija bom poskušala opozoriti nanje.
Tudi nekaj napotkov iz vinske kleti ne bo odveč. Piti ni greh, tudi to je kultura! Koliko piti, kako in kdaj, kako postreči? Za nas, ki smo bili tam, to ni več samo vprašanje, kajti nekaj tega smo se naučili v prijetnem hramu ob odlični razlagi. To pa naj bo snov za nasledijo številko Aluminija.
Vera Peklar
m
Ob predstavitvi monografije Albina Lugariča
TGA ob kulturnem prazniku
Izid monografije Albina Lugariča
Prav prijetno sem se počutila ob predstavitvi mono-graGje Albina Lugariča, ki je bila 6. februarja v Umetnostni galeriji v Mariboru. Ne zato, ker se rada udeležim takšnih in podobnih kulturnih dogodkov, kjer ob slišanem in videnem, vsaj malo pozabim na kruto realnost vsakdanjega življenja. Prijetno mi je bilo, ko so se nam, Tovarni glinice in aluminija, toplo zahvalili za sodelovanje in pomoč pri izdaji monografije.
Prijetno mi je bilo prav zato, ker se je za to dejanje odločila moja (naša) tovarna, ki s svojo tehnologijo že dalj časa buri duhove in daje vtis nehumane tovarne.
Vsak izid slovenske knjige je praznik. Tem večji je, če je to monografija velikega slikarja, ki je vse svoje delo in življenje posvetil malemu mestu - svojemu Ptuju z okolico in ostal daleč od kulturnega središča, kjer bi se morda njegovo ime pisalo še z večjimi črkami.
Izdajateljica dela je bila Umetnostna galerija iz Maribora, avtorica besedila (spremne študije) je umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki iz Ptuja, fotografije pa so delo Stojana Kerblerja.
Vera Peklar
Iz skladišča
Dokumentacije
Skladiščnik
Koluti
Kartoteka
Odbor za gospodarjenje na podlagi 63. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj TGA »Boris Kidrič« Kidričevo razpisuje
Natečaj
za leto 1989 za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo, nakup stanovanja in za adaptacijo stanovanjskih hiš.
Delavec lahko dobi posojilo le do določene višine in to v enkratnem znesku. Na podlagi vsote točk izračunane po merilih iz 23. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj se sestavi prioritetna lista za dodelitev posojil m sicer ločeno prosilci za dodelitev posojila za novogradnjo in nakup stanovanja ter prosilci za adaptacijo stanovanjske hiše. O ugovorih zoper prioritetno listo in dodelitev odloča delavski svet.
Na natečaj za posojilo lahko kandidira vsak delavec DO, ki nima primernega lastnega stanovanja, ki je lastnik oz. solastnik parcele, ki ima gradbeno dovoljenje ter zaključeno drugo fazo izgradnje hiše, ali da predloži k prošnji za dodelitev posojila prepis pogodbe o namenskem varčevanju za stanovanjsko izgradnjo, pri čemer mora privarčevana vsota ustrezati trenutni vrednosti zaključene druge faze njegove novogradnje,
Kot druga faza izgradnje hiše se šteje dokončana plošča podpritličja.
Delavcu se lahko dodeli posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja v višini petnajstih povprečnih neto mesečnih OD v TGA v preteklih treh mesecih pred dodelitvijo kreditov, vendar ne sme presegati maksimalna vsota vseh odobrenih kreditov 60% predračunske vrednosti stanovanja ali končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino.
Za adaptacijo stanovanjske hiše pa se dodeli delavcu posojilo v višini šestih povprečnih neto mesečnih osebnih dohodkov v TGA v preteklih treh mesecih pred razdelitvijo kreditov.
K prošnji za dodelitev posojila za novogradnjo je prosilec dolžan priložiti naslednje:
1.	gradbeno dovoljenje
2.	izpisek iz zemljiške knjige ali kupoprodajno pogodbo
3.	potrdilo o skupnem gospodinjstvu (dobi se na krajevnem uradu kjer prosilec stanuje)
K prošnji za nakup stanovanja mora prosilec priložiti:
|| predpogodbo za nakup stanovanja 2. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
K prošnji za adaptacijo stanovanjske hiše je prosilec dolžan priložiti:
1.	izpisek iz zemljišne knjige
2.	odločbo pristojnega organa o dovolitvi adaptacije stanovanjske hiše (dobi ga na oddelku za grad-benštvo)
3.	potrdilo o skupnem gospodinjstvu
Posojilo se odplačuje mesečno. Za novogradnjo in nakup stanovanja znaša odplačilna doba 20 let, za adaptacijo stanovanjske hiše pa 10 let, razen če prosilec ne zahteva
krajše dobe odplačila. Obrestna mera za posojilo je 4%.
Če prosilec za posojilo stanuje v stanovanju, ki mu ga je dodelila TGA Kidričevo in si s posojilom pridobi lastno stanovanje, mora stanovanje izprazniti in ga dati na razpo-
lago TGA Kidričevo prostega oseb in stvari, v roku določenem po pogodbi. Ta rok ne sme biti daljši od 5 let.
Za posojilo lahko prosita ločeno oba zakonca, če sta zaposlena v isti delovni organizaciji.
Prosilci naslovijo prošnje za posojila na Odbor za gospodarjenje. Vse prošnje se vložijo v ekspeditu oz. vložišču delovne organizacije. Prošnje in dokazila o izpolnjevanju pogojev je' potrebno vložiti do vključno 13.3.1989.
Če prosilec prošnje z dokazili ne bo oddal do določenega roka v razpisu, ne bo uvrščen na prioritetno listo prosilcev za dodelitev posojil v skladu z določili Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj.
V skladu s 64. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj bi se naj natečaj objavil v glasilu. Aluminij bo izšel konec meseca, zato ga objavljamo v Novicah.
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA "BORIS KIDRIČ"
_____KIDRIČEVO
Odbor za gospodarjenje
Kidričevo, dne 8. 2. 1989
Znak: RS/VV Štev. 125
Na 14. redni seji, dne 8.2.1989 je odbor za gospodarjenje na predlog Kadrovske službe it 6 z dne 26.1.1989 sprejel naslednji
s k 1 e p :
Odbor za gospodarjenje sprejme prioritetno listo prosilcev za dodelitev stanovanj.
Prioritetna lista se objavi v glasilu "Aluminij".
Pouk o varstvu pravic: Zoper prioritetno listo lahko vloži prosilec, ali tisti, kdor meni, da je kràen njegov interes, ugovor v 15 dneh po prejemu sklepa na delavski svet.
Dostavljeno:
1 X vsem prosilcem 1 X uredništvo "Aluminija"
1	X Kadrovska služba unla|
2	X arh.
tga Boris Kidrič p. o. Kidričevo
Prioritetno listo prosilcev za stanovanja objavljamo na naslednjih straneh

TGA "BOBIS KIDRIČ" KIDRIČEVO,
KADROVSKA SLUŽBA 7 ’...	, 7.	....31-Jan-89
PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA
Zap.ilat.ät.	•	Štev. Zel j. Nat. ________ ________________ ...................................1
St. St. PRIIHEK IN IHE	DE Naslov prebivališta druž.kraj ogrev INV. DD- SK I.	J.	I	I.	li. III. III.	III. III. III,	IV VI, Tofke	SKUPAJ
A	B	C	B*C‘ AB	CCD	na čakanje	TOČK
1	2638 JEZA STEFAN	6LIN	JANŠKI VRH 46A	1 PTUJ CENT	0	28	28	8	91	0	91	0 10	5	14	20	5	30	0 - ----		183
2	6719 LENART NEŽA	HAB.SL.	KVEDROVA 4 PTUJ	4 Ppj CENT	0	5	13	14	6	15	21	0 15	0	6	5	. 0	60	30 1	30	181 1
3	7228 BLAŽEK BORIS	VZDR ”	~ JANŠKI VRH 28 PT. GORA	1 PTUJ CENT	0~	2	5	14	61	15	’ 76	0 20	* p	2	~ I	5	30	..... ..	30	179
4	7513 JEZA DUŠAN	PROI	DOKLECE B	3 PTUJ CENT	0	1	9	20	93	15	108	o io	1 s	4	7 1 .	0	30'	' XJZ12		178
5	6272 GASPARIČ ANDREJ	' " VZDR ”	NA OBREŽJU 5 PTUJ—~	' 1 PTUJ' CENT '	0	5	5	■s"	51	is:	66“	0 10	0	2	ppl.	0	60	0—	30	178 f
6	5948 ŠERUGA FRANC	PROI -	- LACKOVA 9 PTUJ	4 PTUJ CENT	o	7	10	17	48	25	73	0 10	5	- 5	- r-	0	30	o- • =	30 -	177
7	7089 A8USH ŽOGAJ	— PROI —	S.LESKOVEC 11 Z.LESKOVEC -	3 PTUJ CENT	Ò —	-j.	6	17	54	15	69	0 10	■ 5-.	■3	- 3	-5	30	;--0	30 - -	172 .
B	6805 PAJEK BRANKO .. .	. PROI	. MUOVA 3 PTUJ 		...4 PTUJ .OBOJE...	_ 0 ..	.3	6	17.	48	25.	. .73 __	0 . iO.	.... is‘J	. .3		0_	_.3Q_	-r-	..30.		171	
9	7160 HIŠIC BORO	VZDR	KAJUHOVA 7 KIDRIČEVO, ~	1 PTUJ. CENT *	0	2	8	. »	_4B	. ?5	73	0 10	0_ ,	J.	2~		30	_’’oZ I7Z	JolIZ	1697
10	6217 DREVENŠEK HIRAN	KK	PRISTAVA 40	3 PTUJ' CENT .	4	_6	6	14	79_	_15_	" 94 ~	0 15	0	j_	’T"	"5	30"		w&ß	"167
11	7207 EMERSIC HIRAN	PRED ...	POLJSKA 22 PTUJ	3 PTUJ CENT	0...	_.3_.	.3	20	58	15_	.71.	0 .JO	'o.	i.	. . 3..	0	30.	0	30			167...
12	2429 SALAHUK ANICA	PRAV.SL.	NOVA VAS 101 PTUJ	3 PTUJ CENT _	0_	_29_.	_29_.	.14..	.31.	..X	,jji..	JLJO	Zo_	14	__20„	.0...	30		30	. 159 .
13	7129 CVETKO JANEZ	VZDR	PREŠERNOVA 7 PTUJ	2 PTUJ CENT	. m	A .	.4..	5	54	.20	.74.	°_J0	~0	2	4“	0	30.	Z A _	...3pH	. 155
14	7215 MOHORKO SILVO	PROI %	TOVARNIŠKA 13 KIDR	1 PTUJ CENT	sp	2	4	14	76	J5	91	0 '_jo.	5	2	2	0	30	.......		154
15	7083 EITIC NASER	PROIZ.	KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO	2 PTUJ OBOJE	0	3	3	n	43	25	68	0 10	Ö	1	3	0	30	0' —	30	153
16	7541 CARSKU FADIL	PROI.	PREŠERNOVA 35/A	1 PTUJ CENT	0	2	2	20	53	30	83	0 10	5	1	2	0	30	0		151
17	6715 KOREZ HARJAN	PROI	SELA 4	4 OBOJE CENT	0	4	12	20	53	20	73	0 10	-- 5	6	4	0	30	- 0			148
18	3785 5HISQC JANEZ	VZDR	POTRČEVA 42 PTUJ	4 PTUJ CENT	0	18	18	20	21	0	21	0 20	..J)	9	18	0	30		307	148
19	5128 LEKIČ BOŽO	’ PROI	POTRČEVA 42 PTUJ	3 PTUJ CENT"	o	Ì0	12	17	14	o'	14	Ö.-10		6	Ì0	0 ‘	60	~0~	30	147
20	6155 SAKELSEK HARJAN	VZDR ’ "	HLADINSKA 6 KIDRIČEVO	1 PTUJ CENT	0	8	8	5	14	15	29 ‘	0~ IO	~T~	4	' B	0	60'	~0""~"	30 “	146
21	6222 LIČINA 60JK0	PROI	KAJUHOVA 3, PTUJ	1 PTUJ CENT J	0	8	9	20	78	75	103	0 10	0	4	8	0	0	• 0 —		145
22	7125 SERDINSEK ZLATKO	PROI	KAJUHOVA 3, PTUJ	3 OBOJE OBOJE	0	2	7	17	78	25	103	0 10	5	3	2	5	0	0		145
23	6218 ATANASOV VLADO -	PROI	ARBAJTERJEVA 2 PTUJ	4 PTUJ CENT	0	6	8	11	4	15	19-	0 10	.. 5	4	-6	0	60	0 - -	30	145
24	7751 BARUKCIC MIROSLAV	PROI	DUNJKOVEC H. TITA 24	3 PTUJ CENT. .	0..	0 -	m	20 .	89	. 15	104 .	0 .10.	,..5 ..	0	.0 „	..5	.0 .	...0..			144....
25	7176 KODRIČ FELIKS	VZDR „	KORITNO 19	1 OBOJE OBOJE	A...	|J	4	17.	57	15	82 ..	0 .10.	0	2	3_	0	30	0 _		144
26	7Ö93 DOBRA SELIN	PROI		PREŠERNOVA 35 PTUJ	1 PTUJ CENT	0	3	3	jjpfl	28	20	48	0 10'	; 5	1	3	0	30	o :	30’	144
27	6644 PUKLAVEC BRANKO	GLIN.	HARDEK 28 ORKOŽ'	1 OBOJE CENT	0	4	4	14	29	15	44	0' 10-'	-5 1	2	' 4	5	30	0	30		144
28	6285 ROS AVGUŠTIN	PROH	PLAJNSKO 7	2 OBOJE CENT	0	7	7	14	69	0	69	0 10	5	3	1 7-	5	30	d		143
29	4057 MATIC SREČKO	KK	ZIHERLOVA PL. 19 PTUJ	4 PTUJ CENT	0	15	18	5	4	0	- 4	0 - 15	5	9	15	0	30-	30		30		143
30	7781 REJC SLAVKO	GLIN	LANCOVA VAS 66	1 PTUJ OBOJE	•O-i	1:	. 2	. 0__	74	.20	94.	0 . 10i	i.5..	!..	... 2_. .	.0 .	30...	o..	■ ------	142
31	6538 MOHORKO ANTON	GLIN	TOVARNIŠKA 11 KIDRIČEVO	2 KIDR OBOJE ...	0		4	10	iL.	76	_0	76	0 10	5	5	4	0	30 _	0		141
32	6100 ŽINKO BOJAN	VZDR	KVEDROVA 4 PTUJ	3 PTUJ CENT	0	8	8	8	6	T5	'21 "	0 "1(F	—0 "	4’:	8 '	0	60	r	30—r	i4r
33	7427 VIDOVIČ FRANC	PROI	REPISCE 1/A	1 OBOJE CENT	0	2	14	20	46'	15	61	0 10 -	5 -	7	2	5	30	0	Jr	:	140 7•-
34	7369 JUS ROHAN	VZDR	ŽETALE 12 .	1 OBUJE CENT	0	2	3	14	52-	15	67-	0 20-	0	1	2	5	30	« ----		139 H
35	7544 PEKLIC DRAGICA	SPL.Z.	NARAPLJE 16	2 OBOJE CENT	0	2	2	14	61	15	76	0 'lO	i 0	1	2	5	30	o... -	:	138 -
Štev.Želj. Nad....
Zap.Kat.št.
dt, dt. PRIIMEK IN IME
Naslov prebivalidda
drui.kraj. ogreV INV. DD ...SK^ I._ .I._„ j„_ .I. „H....in. HI. III. HI. IH. IV VIV- Točke__________________SKUPAT
A B C B+Ć............... À B C C D	na čakanje TOČK
36	4105	KOLETNIK DANIEL
37	6960 TOPLAK VLASTA
38	4107	KAISERSBERBER FRANC
39	7429	MITIČ BRATISLAV
40	6304	KRAJNC DANILO
41	7462	GAJSER MIRAN '
42	7131	FICIJAN FRANC ..
43	6892 DOBRAJC DARKO
44	4546	MOHORKO ANTON
45	6943	KRAJNC MARIJA
46	6614	HUDZAR ZLATKA
47	7153 MARINIČ RADIVOJ
48	7199 GAJŠEK FRANC _______
49	6987 PRSTEC DAHIRJAN ~
50	6484 MESARIC RADOVAN
51	5825 BRĐJAJ IHER ' ......
52	3754	MATOC IVAN
53	5826	JA6USIC MIROSLAV
54	7818	EKIC ISHEI--.„
55	7149	ULES MIRAN
56	7166	KURES MARTIN
57	4986 KAJZBA VIKTOR -------
58	6643 KORŽE EDVARD ...
59	5885 SKRABL BRANKO --.....
60	5238 POTOČNIK IVAN.........
61	830	LUBEJ JANEZ .
62	6722	SALAMIJA ANICA
63	7525	VAJSKOPF BRANKO
64	5777	BAUMAN METKA
65	3966	JEZA ANTON
66	6738	LEBAR BORIS
67	865	JEZA MIHAEL V
68	4064 KURSUS JANEŽ""'
69	7855 KRALJ BORIS "
70	5567	KOSI DAMIR;----------
71	6968 LJUBEČ DUŠAN........-
FRS
SPL.Z.
KK
PROI
VZDR
VZDR
VZDR
PROI.
VZDR
SPL.Z.
SPL.Z.
PROM
6LIN
VZ~DR~~
VZDR
PROI...
VZDR -
PROI
PROI--.
PROjigl
PROI"
PROI Ig
6LIN
VZDR -
KK
VZDR I
RAZVOJ
GLIN
FRS
PRED
VZDR. :
VZD * ~
pRoff:
VZDR-;;
VZDR.—
PROI-...
KAJUHOVA 1 PTUJ STRNISCE 13 KIDRIČEVO MESTNI*VRH 88 KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO LOVRENC 85/Đ LOVRENC 6ERECJA VAS 20 SP.VELOVLAK 35 UL.5.PREKOMORSKE BR.2 TOVARNIŠKA 13, KIDRIČEVO PODLEHNIK 71 RESEVA 33 PTUJ POBREŽJE 51 ZG.SVEČA 8
~ÄRBÄJTERjEVÄ9PTUj" SLAPE 17 OB DRAVI 3 PTUJ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO -
-GORIŠNICA 180 —J|—— — • •• PTUJSKA C. , 321, MIKLAVŽ —
3 PTUJ	CENT . .	12	IS	IS	. 8	17.	0	17	12	: 15	„0	7	15	0	. 30 .	.0..	... . 30		130
1 KIDR	CENT ”,	-	3	7	17	28	15	43	0	10	T	... -	3	0	30	°.	~~30 		130 J
1 PTUJ	OBOJE	0	15	24	20	58	15	73	0	10 "	0	12	15	5	0	0	 jg	—		135
2 OBOJE OBOJE		0	2	3	14	48	25	73'	0	10	5	1	2	0 -	30	o - -	——.	135 -
4 PTUJ	CENT	0	8	6	14	24	15	3?	0	10	0	4	8	-0	30 -	.0-	30 .	135 -
2 OBOJE CENT			0	1	4	20	50	15	71	0	10	0	2	1	0	30	o.. ..		134
4 PTUJ	CENI		0	4	4	14	54...	.15	.8?	0.	. 10 .	0	.2	.4.	5.	30	0.....		134
3 PTUJ	CENT...	0	4	4	20	48	15	63	0	10.	5	2	4	0	30	ggg		134
2 KIDR	CENT'	12	11 "	26	n	76	0	70	12	10	0	13	11	0	0	0		133
1 PTUJ	OBOJE		3 -	3	0	67	15	82	0	10'	0	1	3	5	30	0 			131
4 PTUJ	CENT	0	4	4.	8	2	15	17	0	10	0	2	4	0	30	30	30	131
1 OBOJE CENT		0	2	11	0	58	15	73	0	20i-	0	5 .	2	0	30.	. 0 .		130 1
1 PTUJ	CENT		0	i.	9 .	. 20 .	3?	15	54 .	_i	iC.	r	I 4	2.	_ j	30„~	jl..1		1130
2 PTUJ	_CENT 7	0	4	4	5	.4 .	15	19;	0	10;_	0	2	4	0	60	0 ; :	30	130
1 KIDR	OBOJE	0	5	'5	11 "	56'	15	ir	tgg	10	0		2	5	(T	30'	' 0			129
5 PTUJ	OBOJE'	0	7 :	7	17 '	50	0	50	”0'	. 1(j -	5'	3	7	0	30	“0“ --	—	128 -
2 OBOJE CENT -		12	19-	25-	11-	38-	-25-	-03-	12-	; 1«	o	-12	19	; -0-	0 -	rO-r-rr-		127- -
4 PTUJ-	-CENT—	-0-.	-7—	-7-	14-	Tl-	15-	- 86	-O..	10—	0	... m	.7	... 5-	.0 _	-0 .		126	
ROGOZNISKA 4 PTUJ DRAZENCI 70/A HAJDINA MLADINSKA 6 KIDRIČEVO PODLOŽE 58
APACE 171	—...........
. ZABJAK 44 PTUJ....._• gg §
'KRAIGHERJEVA 24 KIDRIČEVO VICANCI 96 PRESA 23 LOVRENC 91
KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 6RE60RCICEV DR B PTUJ ČTnA HAJDINO 18, NJIVERCE "KAJUHOVA 1 PTUJ
TRUBARJEVA 4, PTUJ :......
TRSTENJAKOVA 14, PTUJ PREŠERNOVA 22---------1 B
. 2 UBOJE OBOJE. 2 PTUJ CENt
0. 0^10 17 ; 68.	20,	88^....0,_..10._ O	5L_,
B"' 22	15	37	5"i "T	t m
,__125^_
O
124
1 PT-KIDCENT“"		0	3	”3	14	14	”15”	29	t-	15	' 0 ■	T	■ r	0	30”	~o-;-"	g g 30		122'
5 PTUJ	OBOJE	o		14	8	22	0	-22	o-	-iO-	5”	17	10	0	-30-	--.-o-—-	- - 30 --	- 122 -
4 KIDR	OBOJE--	o	i'	13	17	50,	20	-76	o-_	-10-	-5	6	6-	0-	-0-	o 1		- 120 .
3 PTUJ	CENT		- 0...	.S?	.8...	-20 .	03.-	15-	. 78-	—Q__10_		-O.	4	._7, .	jJS	.._0..		«Ul	.119-	
.4 PTUJ..	. CENT _	J.	10.	10	8	6	15	21	0	15	0	5	10	0	30	0	30	119
4 KIDR	OBOJE	0	34	34	8	'4 '	0	" 4	O"	"10 7	o	17	20.	0	30	30 " 7		1 119 ^
1 PTUJ	CENT '	0 '	4	4	5	72	15	87	8	15	0	2	4	5	u	o		1 118 -
1 OBOJE	CENT 1	0	4	4	20	56	15	71	o-	10	5	2	4	5'	-- 0	o S		117- - -
1 OBOJE	CENT	0	7-	7		5	37-	15	-52	-0-	20	D	3	-7	0	io	0---		117 E'
4 KIDR	CENT-	12	16	19--	... 5	4	. 0-	4	12...	10..	0.	9	16	0..	30 .	tefi	... 30 ...	116
3 PTUJ	OBOJE.	0	...4 .	'.4 1	.11 .	14...	15	29	0	10 ^	.0..	?	_4_	0..	30.	HH|	...jo....	110
3 OBOJE	CENT	0	30	30	n	20	0	26	0	10	0	19	20	0	30	0 T;		116 F
3 PTUJ CENT“
3	OBOJE CENT'
4	PTUJ- CENT--1 OBOJE OBOJE -
O "15“ 197
^---8-“8-.0^—-4-
- 8~ggmg o— 4	rn5T“T' 9	;o;~730
17- "75-- 15- "88 f - o- O O ggBp^-.*
-20 - 48- 25—73- -^--10—O-— 4 -8:r -0-^0—
-8 -JI.15-86*- ._0_.HL.Ul 2 ___3_ S .0_O._.Q.
0:
~30“
116---113- --115— 3l4_"
72	5845 CENAR ANTON 			GLIN		. MEZGOVCI 55/B DORNAVA.	3 PTUJ. CENI	0	B	8	0	12	15	27	0	10	0	4	8	5 30	0	30	114
				•									:							
73	5770 KRAJNC MAKS		PROM	NARAPLJE 25	1 OBOJE CENT	0	7	7	14	54	15	67	0	10	5	3	i	”5 “D	0 T		113 "
74	6925 RIZNER RENATO	... 'gLIfj	SPUHLJA 68/A PTUJ""	3 PTUJ CENT II	0	3	13 ;	"" 0	14'	-15 -	27	0~	"15	5	1	3	0 “ 3Ö -		30 —	113 - “
75	7359 PODVRSEK ALOJZ		gg DRUZ.S.“	KOPALIŠKA 22 KIDRIČEVO "	3 KUR CENT ' -	o -	* * 2 *	H	•D	54--	• o-	54	-tir-	10-	-5	5 -	2	0 -30 -	-4 -- •		111 -
76	7845 MORAVEC JANKO K-	- PfiON	VICANCI 88 - '-1§	1 PTUJ CENT	0	3	j.	-17'	58	15-	ii	- - O: -	10.	_0_	1	3	5 '£ 0	'XL. ..		,I07_ ....
77	0045 KOPAJRIK BORIS	KK . -	ZB. HAJDINA 160 HAJDINA—	1 PTUJ.. CENI...	0	7...	. 7	.5	4	.15	17.		.10...	.5...	,3_	JL-	4—3.0		.. 30.....	109 ... .
78	7686 NAHBER6ER MARTIN	t VZDR	SELA 40	2 KIDR CENT	0	1 ’	5	17	63	15	78	0	10	0	2	. ...	i»	0		108
79	6572 BRATUŠA MARJAN	PROI	KRAIGHERJEVA 20 KIDRIČEVO	3 OBOJE CENT ~	'0	5	5	8	12	0	12'	Épi	15""	"5	2	5“	0 30	- 0	’ 30 “	107
80	5516 BELŠAK VLADO	PRED	VOLKMERJEVA 21 PTUJ	4 PTUJ CENT	0	8	8	14	4	0.	4	0	10	5	4	B	0 30	0 ^	30 '	105 • I
81	7803 Z06AJ FLORI M	PROI	SP. LESKOVEC 11	1 OBOJE OBOJE	0	0	2	14	54	15	67	0	10	5	1	0	5 0	o— -		104 \
82	7378 KRALJ ROMAN	PROI	TOMAŽ PRI ORMOŽU 18	3 OBOJE OBOJE	0	2:'	2	14	51	15	66	0	10	5	1	2	5 0		—	103 -
83	7008 AV6USTIN STOJAN	KK	MARIBORSKA 63 PTUJ	1 PTUJ CENT	0	4	4	0	2	15	17	0	15.	5	2.	4.	0 30	o...	30	103.
84	4593 KANCLER JOŽEF	DRUZ.S.	NJIVERCE VAS 11	3 OBOJE OBOJE	0	11	12	14	39	15	54	0	10	'5	6	11	0_0	o.T ..		100 -
Štev.Želj. Had.
Zap.Hat.št. --------------
št. št. PRIIMEK IN IHE
JE_____^ Naslov prebivališda_ _ drai.kraj_ ogrev INV. DD.. SK _ I.. flpM - hJ II._JII.JII. III. III. .III. glggMg . Točke.__________ SKUPAJ_____
'	....A B C B+C A B "T C" S"“	na čakanje TOČK
65	7480 HESAREC JANKO	GLIN	SENESCI 39	3 OBOJE CENT ~~	Ó	4	4	20	39	15	54'	0	10	5	2	“V"	" 57:	“0		JSSS	100 "
86	5436 HARINIC JANEZ	KK " '	POTRČEVA 44 PTUJ	3 PTUJ CENT '	0	9	9	8	4	0	4	0	15	0	4		0"	30	0 -	30	100
B7	7034 JAZBEC JOŽE	GLIN -	CUCKOVA 9 KIDRIČEVO	1 KIDR CENT -	Ü	3	|§6-	0	2	15	17	6	« "	• 5	3	3 T	- 0 -	30	1 0——•	-30-	98 -
88	6896 KAROH VINCENC	VZDR	POBREŽJE 97 -	3 PTUJ CENT —	0	3	3	14	54	15	69	0	10	0	1-	—3	0-	0	0 .		... 97 —
89	4751 KOKGT DRA60	VZDR ...	CUCKOVA 11 KIDRIČEVO ...	4 KIDR OBOJE... .	.0	10.	.13	14	12	15	27.	o.	10_.	0	. 6.	.. 10 „	_0_	JO	0		97.......
90	6794 HIŠKO DRA60SLAV .	/ GLIN	POTRČEVA 32 PTUJ	1 PTUjT CENT	.0	3.	B.	0	0	15	15.	0	C.	.5	.. . 4 .		0 7	730’	■B		30		97' ”
91	6973 KUREŽ BOJAN	VZDR	KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO	1 PT-KIDCENT '	0	3	3	5	2	15	17	" 0	10“	"o	- 1	w	" Ö“	'30		0“"	30 ""	96
92	6121 CORIC SRETKO	PROI.	POTRČEVA 44 PTUJ	3 PTUJ CENT	0	6	"S	8	4	0	4'	0	10 -	5	3	6	0	30'		30 “ ~	96“
93	7570 KODERMAN VLADIMIR	VZDR	JURSINCI 3/B	3 OBOJE OBOJE	0	i	-"4	5	16	2«	36	0	15	0	2	T	5'	30	-0 - -		94 *
94	3764 PAHZALQVIC BORBE	PRED	TOVARNIŠKA 3, KIDRIČEVO	3 PTUJ CENT -	0	19	: 26 -	0	12	0	12	0	.20	0	13	19	0	- 0	30 -		. 94— --
95	5693 MAJAL BRIGITA	FRS	ARBAJTERJEVA 2 PTUJ -		3 PTUJ CENT	0	7	:. 71	0-	4	0	4	0	20...	0	_ 3	rl	0	-30 ’	o'i_::'	.SL£Ì1	., 94
96	7322 MARINIČ DANIEL	6LIN	ZG. PRISTAVA 12	1 PTUJ CENT _	0	2:	2.	8	52	15	M	_.o..	10	5	ggMj		oB	gl	■ 0 -		93
97	7542 KOVAČIČ STANISLAV ~	” VZDR““	VLAHOVICEVA “5‘, KIDRIČEVO	3 KIDR" CENT | "	T	"T	~~l '	17“	48“	15“	63'	rr	iO-:	~0	“T	—fj!	0 .	0	0“ ■		93
																					
98	7120 MILOŠIČ BRASO	VZDR •	1. RAJA 11 PTUJ	1 PTUJ HNT	0	4	. - 4	0~	27	15	IT:	0	“TO"	"T	j.	4"	0	30	0	“30“ :	93
99	7487 SKERBIS SILVO	PRED	STOSOVCI 19	2 OBOJE CENT	0	4	4	17	14	15	29	H	: 10	0	2	4	0	30	- 0		92 *
100	6371 KLINE BRANKO	VZDR	LOVRENC 8E	1 PTUJ CENT	0	6	6	8	49	15	64	- 0	: 10	0	§1 3	6	0	-■Or	• 0			91 - -
101	3594 DREVENŠEK STANKO	PROI -	KAJUHOVA 11 KIDR	5 KIDR OBOJE	4	21	23	11	4	0	4-	- 0-	10	5	11	20 -	0	30-	0.... -		91—-
102	885 TASNER IVANKA	UPOK.	KRAIGHERJEVA 7 KIDRIČEVO	1 PTUJ CENT. .	2	34	35	0	2.	_0	2.	12.	10	0	17	20..	M	30		0		91.
103	5864 VREZE VERA	SPL.Z." '	KRAIGHERJEVA 26 KIDRIČEVO'	3 KIDR OBOJE	3	7	19"	8	14“	“T	14	12	10	d	“9	.......	0 '	JO	;;-o7Z':			 .	90 gg
104	5692 IVANKOVIČ SRETKO	PRED	KAJUHOVA 9 KIDR-'	3 PTUJ CENT-	0	8	"8	11 '	21“	o	21	-(T	10	5'	4	-o-	0"	"30	- 0		B9 —-r
105	6607 KERLE B06DAN	PROM —	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO '	1 OBOJE CENT—	0	~7 "	-7	0	30	25	63'	“1^	10	5	-3	~7~	r-	~tr	- 0 —		88
106	7568 ZVE6LA JANEZ	PROI.-	KAJUHOVA 1 PTUJ -			4 PTUJ CENT -—	3 13-	14	14	-2-		“2	-12-	10-	0-	-7	u-	0 -	30-;-	- 0-	88 —
107	7628 KOKOL IZTOK 		VZDR-—-	DOLENA 5 - - 		2 OBOJE CENT J	« 1 -	-S	D	54	15	-69	0	10-	5-	! i.	1	-0 -	-0-	-6	- --	86
108	6358 MAJCEN JANKO 		 .		KK.	GERECJA VAS 48			1 OBOJE OBOJE.. .	0 . ..J,	.6.	. 0	12..	15	27	0		15..	.5...	3.	6		.30.	...0	86 .
109	3279 SKOK KATARINA	SPL.Z.	MLADINSKA 7 KIDRIČEVO '	3 PTUJ CENT'”	4 25	26	0	12	0	12	“T	10	r	14	~2Ó	~A	30 "	i o—	86
																			
110	7031 STRELEC BRANKO	GLIN	STOJNCI 65	4 PTUJ CENt " "	0 3	j	' 0	14	15'	29	D	J§§	5			3 '	5	30“	o	g 84"
111	4374 KOS JOŽICA	FRS gg£	KAJUHOVA 3 PTUJ _	3 PTUJ CENT	0 13	13	14	6	0	-6	“""D '	lì	0	6	13	Ö	30" "	'“ò"			84
112	6851 STUMBERGER MILAN	VZDR--	CIRKULANE B - -----	1 PTUJ OBOJE	« 3	-7	8	39	15	54		16	0:	-3			HO-	-o--—	83-^
113	7521 JANŽEKOVIČ LJUBOMIR	PROI j|||	SODINCI 25 - ' -	3 PTUJ OBOJE	0 1	4	u	39	15	54	Ppr	IO	0	-2	■--i'-		■t-	-'d--'ŽLSL-C1	. 83
114	5928 KRAJNC MILAN	’ VZDRS	POTRČEVA 48 PTUJ 		3 KIDR CENT	0 7	7	17	16.	... 0.	16	_;.o..	10	0	3	.1..	Jg®	30	o :i r..	83lLÌ_
115	5661 JAUŠOVEC DUŠAN	VZDR -	UL. 25 HAJA 5 PTUJ •-	2 PTUJ CENT	0 8.	8	0	4	15	19	>0	15	5 = .	4	6	0	30	0	81
																			
116	7088 ZELENIK ZDENKO	PUOI - .	ÜL.B.KRAJ6HERJEVA 35 PTUJ	4 oboje Cent • -	o	b -	11	4	15	IV	lite	10	5	2	l.	o		0 - :	80
117							14												
	6209 HARKOTIC PETAR -	PROI			0 "5.			12	“0	U i » IV							30 -	0	80
																			
	/Dv2 KtlUJtvlC vtuVIwn -z-i—-		UMUKUVn 11, nlUnlCtVU					M		On.									
119	7361 DAUHAN ANTON 					LOVRENC 29		 ...	j3 KIDR CENT-.	0 2—i		1	-2-	15-	-17-	—0-	-IO -	5-	..3-	-2-	-0	-30-	.0——		7B
120	4673 R06ANDV JOSIP	KK	ARBAJTERJEVA 3 PTUJ _ .	4 PTUJ CENT	lo	1X_L	'll 1		~r	0	4	0	15	5	5	il	0	30	0	7b
121	6108 ŠKERGET DRAGO	VZDR" p	LOVRENC'37ZA	1 OBOJE CENT'	0 7"	7	5	2	15	17	”<f	15	0	3	f	d	30	m 11 j	. 77 .’
122	7293 CAPEK SLAVKO	VZDR	MLADINSKA 7 KIDRIČEVO	2 OBOJE OBOJE	0 2	20	8	2	15	17	<T	1Ò	0 '	10	2	0	30"	" ó	77
123	4605 KUNIČ MILAN	PROI	POTRČEVA 44 PTUJ	4 PTUJ CENT	0 11	11	14	2	0	2	0	10	5	5'	11	0	30'	0 ...	77
124	7682 MLAKAR DANIEL	PROI	SLOVENSKI TR6 3, PTUJ	4 PTUJ CENT	0 1	4	0	42	15	57	0	10	5	2	1	0	0 :	- o	75
125	6801 VINDIŠ VLADO	GLIN- -	ZIHERLOVA PL. 8, PTUJ	1 PTUJ CENT	0 3	15	14	31	5	36	0	10 -	5	7	3	c	0	. o 		75 —
126	4713 SKRABELJ MILAN	VZDR	KAJUHOVA 3, PTUJ	3 PTUJ CENT	0 10	11	14	6	0	6	0	10	0	5	10	0 .	30	0 		75 i
127	7563 PODGORŠEK VLADO •	PROI	APACE 99	3 OBOJE OBOJE	0 1	6	5	.33	15	48	0	10	5	3	1	0	A	0_	72
128	7364 DITRIH LILIJANA	KADR.S.	ZIHERLOVA PL. 17 PTUJ	1 OBOJE CENT	0 2	2	0	4	15	19	0	20	0	i	2	0	30	' o “	72
129	7459 BERANIC RADO	PLAN	MAISTROVA 16 PTUJ	1 PTUJ CENT	0 2	2	0	4	15	19	0	20	0	1	2	0	30	0	72
130	7214 ZAVRATNIK MIRKO	PROI	POBREŽJE 42	4 OBOJE OBOJE	0 2	11	8	26	15	41	0	10	5	5	2	0	0	o	71
131	6500 BILANOVIC IVAN	PROI	ULICA 25. HAJA 7	4 OBOJE OBOJE	0 4	15	11	4	0	4	0	10	5	7	4	0	0	30	71
132	7140 6ERJ0VIC BORIS	MARK.	ZUPANČIČEVA 18 PTUJ	1 PTUJ CENT	0 2	2	0	2	15	17	0	20	0	1	2	0	30	o 1		70 ?
133	6255 HAVLAS-KOZODERC DARJA	■ PRAVNA.S.	KAJUHOVA 11. KIDRIČEVO	3 KIDR CENT	0 5	5	8	4	0	4	' ”o	20	0	2	5	0	o	30	69

Zap.Hat.št.			Štev.Zelj. Nač.	
št. št. PRIIMEK IN IHE	DE	Naslov prebivališča	druž.kraj ogrev INV. DD SK I. A	I. I I. II. III. III. III. III. III. IV VI. Točke SKUPAJ B C B+C A B C C D na čakanje TOČK
134	5809 SAKELSEK FRANC	GLIN	VOLKMERJEVA 24, PTUJ .	4 PTUJ' CENT	0	7	14	■ 5'	4	0 4	'“0	m	5	7	7 g	"T	30			' 68 }
135	6409 VESELIC DANIEL	VZDRZ.	KAJUHOVA 1 PTUJ	3 PTUJ CENT	0	5	5	8	2	5 7	- 0	10	5	2 5 0	30	0 -		67
136	3994 MERNIK JOŽEFA	VZOR •	KAJUHOVA 11 KIDR	3 KIDR CENT	0	15	16	0	4	0 4	Ö	10	0	8 15	0	30	0	67
137	7011 LESJAK ANTON	6LIN	KAJUHOVA 5, PTUJ	3 PTUJ CENT	12	3	6	14	9	15 24	12	10	0	3 -3 0	-0~	-0 -	46 g
136	7164 KUKOVEC RAJKO	6LIN i	FORMIN 9A .. .	3 OBOJE OBOJE	.. 0	4	. 4	n	14	15 29	_._0.	10..	5.	2,__ 4	5.	0..	0 .......1	. 66._
139	7249 STA6AR HIRKO	ML..	SODINCI 81	JPTUJCENJ	.. i	3	r j	J	14. _	3§@ 29	£?;0	J5_	5	1 r~ 3 ~~r	0	"Ö		V66_'V
140	3678 HORVAT JANEZ	6LIN	UL.B. KRAI6HERJA 21, KIDR	4 KIDR CENT	0	20	23	8	12	0 12	0	10	5 "	lì 20 P'	P	0	66
141	6584 KESAR ŽELJKO	VZDR	UL.25.NAJA 3 PTUJ	4 PTUJ CENT	0	8	8	8	4	0 4	o	10	0	4 B 0	30	0 		64
142	6812 KUKOVEC ALOJZ	PROI I	UL.BORISA KRAI6H.22, KIDR	4 OBOJE CENT	0	3	5	14	4	0 4	o	10	0	2-3 0	30 i	o- 		63-
143	5593<BROJAJ NEZIR		 DRUZ.S.	KAJUHOVA 1, PTUJ ,		3 PTUJ CENT-	§§jl	-- 8	8-	-8	44-	-0-14	-.12.	j- 10: -	r-5	. 4r	—0-		- 61 -
144	4498 DONCEC ALBIN .	.. VZDR		«LADINSKA 3, KIDRIČEVO ...	. 1 PTUJ CENT..	.._D	. 12	.. 12.	j..	-12_	.15 .. 27		(L	^ 1Q_	0	6 12__jp__	-<L-	o-.:		. 60 ..
145	7401 P0D8QR5EK MILENA	VZDR . i	NJIVERCE VAS 35 _	2 OBOJE CENT	0	J.	m	17		15 23	J.	Vir_	P.	4 "r-~o"'	m	'oSi	60. ’
146	7675 KORNET DARKO	6LIN	«LADINSKA S, KIDRIČEVO	1 OBOJE CENT	0	1	4	11	12	15 27	0	10	5	2 • • f V	0	'0	‘56 "
147	7821 PINTARIČ DARKO	PROI	OSOJNIKOVA 7, PTUJ	3 PTUJ CENT	0	0	1	14	12	15 27	0	10	5	P 1 P 0	0	0	56
148	7413 HORVAT JANKO	PROI	GORIŠNICA 115 	1	3 PTUJ CENT	0	2	2	0	12	15 27	8	15	5	1 2 5 -	0	0	' -	55
149	4251 PRINCL SLAVKO	FRED	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO	4 KIDR CENT	12	14	17	8	2	0 2	12	10	0	8 14 0	0	0 		54
150	5502 JELEN FRANC	VZDR	JURČIČEVA 7, HAJDINA	2 OBOJE CENT	0	10	10	0	4	15 19	0	20V	0	5 10 0_.	0	0 ... . _.	54.
181	4208 PREDOVNIK DUŠAN	VZDR ~	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO	4 KIDR CENT '	' o	H	u	8	M.	P V Ì4	. 1	if.	0	8 14 - 'C	p.	0; VVEl	54
152	7740 NIJAN SREČKO	Ü PROI"' “	KAJUHOVA 1, KIDRIČEVO |	2 PTUJ CENT “	0	|	am	■j	14	ir a-		10	5	3“ Ö 0	“O“	0 Ü'	"52"'
153	7605 UNUK SREČKO	i PROI	CUCKOVA 9, KIDRIČEVO	1 KIDR CENT	0-	‘ 1	T	151	14 '	15 '29'	—0	ur	5	1—r-O"-	"0 T"	O' ' . -•	51~
154	5450 RUDOLF DRA60SLAV	PROI--	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO	3 KIDR OBOJE	0-	-9-	-9	8	14-	0 14	3^0-	i5 -	0	4;- _;9 - 0 -	0—	-O — -—~»I	- 50--
155	7862 IVANUŠA SILVO	...... VZDR r---	GREGORC. DR. 9, PTUJ		3 PTUJ CENT	— 0-	r~9	10	-11	22 r.	-0-22-	-P-Ö-	IO-	-°-		||§jj	0 81			-48r4r
156	7902 FIJAN IRENA .. .		SPL. Z...	ZABOVCI 11 A		 			2 PTUJ. CENI.	.0	! o	. 0	8	14..	15 .JV	0.	10	_0 .	0 ... 0.. .0	_o	0	47
157	7494 BILANOVIC STIPO	PROI	UL. 25. MAJA 7, PTUJ	1 PTUJ OBOJE	<r	1	3	11	4	15 19	0	10	5'	1 "To“"	T '	0 		47~
158	7345 RAJKOVACA ANTON	VZDR '	UL.B. KRAI6HERJA 23^ KIDR	4 PTUJ CENT	T	2	Jip~	r		'T~T2~	"~<r	"15“	5	5 “2“ 'r“	~T~	0 wdt/ß	47
159	7668 RISTOV SASKO	J PRED	1 - ^ 1H								Irr			; gfesssag			
			BOLECKA VAS 3 A	3 OBOJE OBOJE		!	I	11	'4	15“ 19	o	no	5	0	1 0^	¥	0	46 -
160	3907 Z6EC KRISTINA	PLAN •	KRAIGHERJEVA 21, PTUJ -^ -	4 PTUJ CENT	Ò	17	19	o-	-4-	o- 4-"	0	15	0	9 -17 “ X	•0	0 —■	45^-
161	7900 PERSA DARINKA		 SPL.Z.- '	«EDVEDCE 26 S -iSßÜäd	1 KIDR CENT-	— 0 ■	0-	-= 0	-5	14-	15 29-	BÉ	10	4-	0 ..10...0”	iti:	0 nrr vi	44
162	6017 PLEJ VINKO	1111 VZDR . 21	KAJUHOVA 7, KIDRIČEVO	1 OBOJE OBOJE	M			i si	M	15	19,-	.01	3X5—	i1	3	I7 0	1E	0 ' ..iEvLV..	44 . .
163	5501 FERLEt BRANKO 1	-1: PROI	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO	4 KIDR CENT	: o	B	9	14	2	0 2	0	10	5	49 .0	0 :	0 Wmmi	44
																	
164	7627 KROPEČ PETER	- r:. VZDR . ;	UL.B. KRAI6HERJA 12, KIDR	Ì KIDR CENT	0	1;	i	0	Ü:	15 27	o	15:	0	0 1 0	X	0	41™-
165	7360 BABIC RIKARD	PROH	ZIHERLOVA PL. 3	1 PTUJ CENT	0	2	2	11	4	15 19	0	10'	0	1 2 0	0	o~-	43“
166	7273 GAJSKI I6QR	PROI	ZIHERLOVA PL. 18, PTUJ	3 PTUJ CENT	0	2	2	0	4	15 19	0	15	5	12 0	0	gggg -- ----	42
167	7067 ALIČ LIDIJA	VODSTVO	AŠKERČEVA 16, PTUJ	3 PTUJ CENT	0	3	5	0	2	15 17	0	20	0	2 3 0	0	---	42
168	7727 ZAJC BRANKO	PROI	UL.B. KRAI6HERJA 8, KIDR.	2 KIDR CENT	0	0	3	5	2	15 17	0	10	5	1 0 0	0	0	38
169	'6921 SKUBER BRUNO	VZDR ’	UL.B. KRAI6HERJA 26, KIDR	3 KIDR OBOJE'	0	4.'	4	8 '	B	0 14	. Ö	iol"	T	2 V. 0.	p..	pV3J7l27V	5?.:
170	7892 KRAJ6AR DARKO	VZDR 1	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO "	2 OBOJE CENT	0	0'	"6	0 '	..._	15 19	0	15~	“0	1| 0 P '	“o"'	0 -	37“
171	5081 OBRAN SONJA	AOP "	VOLKMERJEVA 24, STUKI	4 PTUJ CENT	0	9	9	5	4'~'	0 4'	'0	15'	0	4 9 "0	0 -	0		37
172	7948 PUŠNIK EDVARD	... pR0I	Z6. HAJDINA 45	jjj	3 OBOJE CENT	0	0	-4:	-o	15—	0 15-	—Ö	10 -	5	-2 0 0	Ö-:	Or™^r--:	32
173	6590 PISEK KIRAN	6LIN	KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO	4 KIDR CENT	0	4	6	8	2	0 2	-o	10	5	3 4 0	0				32^-
174	5310 VINKLER BRANKO	. 6LIN . ]	KAJUHOVA 9, KIDRIČEVO	2 KIDR CENT	0.	10	10	0	,6_.	0 . 6_	.0	.10. .	o._	5 10 4...	0_.		31
175	6632 HAROH JUSTINA	SPL.Z..	UL. 25. MAJA 3, PTUJ .	3 PTUJ CENT	0	4.	. 4	.8	C-	o ...L.	I o	ii	0	?.. 4 .. O'	j iv.	0 V V. -	28.
176	7884 KRIŠTOFIČ ROBERT	GLIN	KRAI6HERJEVA 13, KIDR.	1 KIDR CENT “	" 0	0	0	0	2	15 17'	“0	Mi	0	0 0 0	“PB		27'
- • ~\r		 •—-				
KRITERIJ 1: SKUPNO ŠTEVILO TOČK	LE6ENDA KRITERIJEV:		", f v --- T ;	>f. - S&BISmBM
	IA:	STANOVANJSKA POVRŠINA	11 IA: VLOGA KANDIDATA V DELOVNI ORGANIZACIJI,	IZID: ODDALJENOST STANOVANJA OD DO
KRITERIJ 3: I.B+I.C	IB:	KAKOVOST STANOVANJA	HIB: POGOJI DELA“	IV: ČAKALNA DOBA M STANOVANJE.
	IC:	STANOVANJSKI STATUS - - —~	IIIC: SKUPNA DELOVNA DOBA ^	VI: DODATNA MERILA
	. m	ZDRAVSTVENE IN. SOCIALNE RAZMERE....	IIICs DAS ZAPOSLITVE V T6A	“■ *~' ' “-"r7“::cr—~• •
Tabela I: Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega obsega proizvodnje
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju 1989. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z načrtovano proizvodnjo v gospodarskem načrtu za leto 1989.
DE Proizvodnja glinice
V	mesecu januarju smo proizvedli 8.301 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 86 glede na predvideno količino v osnutku letnega gospodarskega načrta. Proizvodnja kalcinirane glinice je 9,375 ton in ne dosegamo načrtovane količine za 282 ton oz. 3 %, v primerjavi z enakim mesecem preteklega leta pa smo proizvedli 7 % več. Al hidrata A1203 smo v januarju proizvedli za prodajo 238 ton, kar je 25 % več kot smo predvidevali. Skupna mesečna proizvodnja (kalcirana glinica in prodani hidrat) je 9.613 ton in s to količino ne dosegamo planske postavke za 234 ton (indeks 98), vendar pa presegamo proizvodnjo v enakem mesecu preteklega leta za 584 ton oz. 6 %.
V	tabeli n, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri •proizvodnji Al hidrata A1203 v januarju porabili na tono proizvoda: boksita 105 %, Na hidroksida 92 %, pare 110 %, žganega apna 70 % in el. energije 113 %.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v prvem mesecu porabili 1 % manj toplotne energije in 5 % več električne energije v primerjavi s planskimi normativi, poraba ostalih surovin pa je enaka planirani porabi.
V	tej DE smo januarja proizvedli tudi 670 ton raztopljenega vodnega stekla 38° Be (indeks 57), 26 ton raztopljenega vodnega stekla 42° Be (indeks 153) in 142 ton zeolita A-suhega (indeks 41).
DE Proizvodnja aluminija
V	elektrolizah smo v mesecu januarju dosegli naslednje rezultate: v hali A 1.630 ton elektrolitskega Al (indeks 104), v hali B 222 ton elektrolitskega Al v hali B-P 2.598 ton elektrolitskega Al (indeks 97) in v hali C 3.436 ton elektrolitskega Al (indeks 104). Skupna mesečna proizvodnja je 7.886 ton elektrolitskega Al in s to količino za 316 ton oz. 4 % prekoračujemo načrtovano količino. V primerjavi z enakim mesecem preteklega leta pa smo letos proizvedli 103 % več elektrolitskega Al.
Pri proizvodnji elektrolitskega Al so porabljene surovine še v mejah planskih normativov, razen porabe kriolita v hali B-P (indeks 395) in v hali C (indeks 780).
V	januarju smo proizvedli 719 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo planske postavke za 31 ton oz. 4 %. Proizvodnja anodnih blokov B znaša 3.297 ton (indeks 100), anodnih blokov C pa 886 ton (indeks 104).
Pri proizvodnji anodne mase smo v januarju porabili na tono proizvoda 5 % manj petrolkoksa in 2 % več katranske smole glede na plansko porabo. Pri proizvodnji anodnih blokov B smo porabili 118 % petrolkoksa, 83 % katranske smole, 11 % za-sipnega koksa, 162 % zemeljskega plina in 30 % el. energije. Tudi pri proizvodnji blokov C smo prekoračili edino porabo zemeljskega plina za 62 %, poraba ostalih surovin pa je manjša od določenih planskih normativov.
V	livarnah se je proizvodnja livar-niškega asortimenta gibala takole: Al formati za prodajo 4.270 ton (indeks 102), hvarske zlitine - za prodajo 493 ton (indeks 91), hvarske zlitine za odhtke 93 ton (indeks 66), gnetne zhtine - za prodajo 906 ton (indeks 125), predzhtine za lastno porabo 103 ton (indeks 116), Al žica 259 ton (indeks 181), Al trak - ozki za prodajo 194 ton (indeks 33), ozki trak za rondehce 573 ton (indeks 84), Al trak - široki za prodajo 624 ton (indeks 90) in široki za izparilce 314 ton (indeks 92).
DE Predelava aluminija
V	tej DE smo v januarju proizvedli 266 ton rondelic oz. 22 % manj kot smo načrtovali in 97 ton izparilnikov oz. 1 % več kot smo načrtovali. V primerjavi z enakim mesecem preteklega leta pa spio letos proizvedli več rondehc (indeks 148) in manj izparilnikov (indeks 97).
DE LLBK Trbovlje
S proizvodnjo 109 ton Al odhtkov mesečno za 11 ton oz. 9 % zaostajemo za planirano proizvodnjo v osnutku letnega gospodarskega načrta.
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je mesečna blagovna proizvodnja Al proizvodov 7.293 ton in s to količino ne dosegamo planske postavke za 3 %, vendar pa presegamo proizvodnjo v enakem mesecu preteklega leta za 3.945 ton oz. 118
O/
/O.
	Enota	Osnutek Januar		Januar	Indeksi	
	mere		plana 1988	: 1989 g	5:4	5:3
1	2		3 4	5	6	7
DE Proizvodnja glinice						
Al hidrat A1203	t		9.669 7.394	8.301	112	86
Kalcinirana glinica	t		9.657 8.796	9.375	107	97
Prodani hidrat A1203	t		190 233	238	102	125
Skupaj (kalc.gl. + prod.hidr.)	t		9.847 9.029	9.613	106	98
Raztopljeno vod. steklo 38°	t		1.179 1.068	670	63	57
Raztopljeno vod. steklo 42°	t		17	26		153
Zeolit A-suhi	t		344 152	142	93	41
DE Proizvodnja aluminija						
Elektrolit. Al - hala A	t		1.574 1.715	1.630	95	104
Elektrolit. Al - hala B	t		*.-• - c 1.940	222	11	
Elektrolit. Al - hala BP	t		2.690 235	2.598	1.106	97
Elektrolit. Al - hala C	t		3.306	3.436		104
Skupaj hale	t		7.570 3.890	7.886	203	104
Anodna masa	t		750 2.227	719	32	96
Anodni bloki - B	t		3.300	3.297		100
Anodni bloki - C	t		850	886		104
Livarne						
Al formati - za prodajo	t		4.205 2.296	4.270	186	102
— za izparilce	t		83	_		
Livarske zlitine - za prodajo	t		539 60	493	822	91
- za odlitke	t		r 140 141	93		66
Gnetne zlitine - za prodajo	t		724 331	906	274	125
- za Impol	t		USI	6	_	
Predzhtine - lastna poraba	t		89 37	103	278	116
Al žica - E Al + P-l 1	t		143 143	259	181	181
Al trak - ozki za prodajo	t		594 185	194	105	33
- ozki za rondelice	t		679 432	573	133	84
Al trak - široki za prodajo	t		690 152	624		90
-široki za izparilce	t		340 697	314	45	92
Drogi za kline in stikala	t		15	_		
Pretapljanje Al za tuje naroč.	t		85 507	-	-	
De Predelava Al						
Rondelice	t		340 180	266	148	78
Izparilniki	t		{ 170 177	172	97	101
DE LLBK Trbovlje						
Al odlitki	t		120 128	109	85	91
Blagovna proizvodnja	t		7.525 3.348	7.293	218	97
Tabela H: Pregled porabljenih najvažnejših surovin i			na enoto proizvoda			
DE/Proizvod		Enota	Planski	Dosež.norm.	Indeks	
		mere	normativi	januar 1989		4 : 3
1		2	3	4	5	
DE Proizvodnja glinice						
Al hidrat A1203						
- boksit		t	* 2,727	2,860		105
- Na hidroksid		t	* 0,09277	0,085		92
— para		t	4,344	4,775		110
- žgano apno		t	0,0734	0,05117		70
— el. energija		kWh	397,181	449,826		113
Kalcirana glinica						
- toplotna energija		GJ	5,414	5,338		99
- para		t	0,040	0,040		100
- Al fluorid		t	0,0002	_		
- el. energija		kWh	34,779	36,485		105
DE Proizvodnja aluminija						
Elektrolitski Al - hala A						
- glinica		t	1,920	1,920		100
- anodna masa		t	0,559	0,570		102
- kriolit		t	0,025	0,0191		77
- Al fluorid		t	0,040	0,039		98
— el. energija		kWh	18.080	18.008		100
Elektrolitski Al - hala B						
- glinica		t	1,920	1,920		100
- anodna masa		- t	0,560	0,569		102
- kriolit		t	0,020	0,011		55
- Al fluorid		t	0,040	_		
- el. energija		kWh	17.501	14.915		85
Elektrolitski Al - hala BP						
- glinica		t	1,920	1,920		100
- anodni bloki		t	0,455	0,3737		82
- kriolit		t	0,030	0,1186		395
- Al. fluorid		t	0,040	0,029		73
- el. energija		kWh	15.193	15.112		99
Elektrolitski Al - hala C						
- glinica		t	1,925	1,925		100
- anodni bloki		t	0,440	0,372		85
- kriolit		t	0,001	0,0078		780
- Al. fluorid		t	0,0175	_		
— el. energija		t	13,864	13.404		97
Anodna masa						
- petrolkoks		t	0,67165	0,63863		95
- katranska smola		t	0,338015	0,34483		102
- zemeljski plin		Sm3	4,42	4,42		100
- el. energija		kWh	150	150		100
Anodni blok-B						
- petrolkoks		t	0,622	0,7322		118
- katranska smola		t	0,180	0,150		83
- zasipnikoks		t	0,061	0,0065		11
- zemeljski plin		Sm3	83,1	134,92		162
- el. energija		kWh	389,3	115,43		.30
Anodni bloki - C						
- petrolkoks		t	0,651	0,639		
- katranska smola		t	0,180	0,110		61
— zasipni koks		t	0,056	0,0175		31
- zemeljski plin		Sm3	83,1	134,89		162
- el. energija		kWh	389,3	115,40		30
* - programiran normativ
Prevoz
OBVESTILO
-, i Zamenjava stanovanj |jjg
Glede na to, da imamo na prioritetni listi prosilcev za dodelitev , stanovanj 176 prosilcev, čakalna doba na stanovanje pa je iz leta v leto daljša (premalo sredstev za nakup stanovaqj)* obveščamo vsè tiste delavce in tudi upokojence, ki stanujejo v premajhnih oziroma prevelikih stanovalcih in želijo zamenjavo stanovanja, da vložijo pismene prošnje prek ekspedita delovne organizacije. V prošnjo napišite podatke o sedanjem stanovanju in kakšno stanovanje želite pridobiti z zamenjavo (kraj, velikost, način ogrevanja). Na podlagi zbranih prošenj vam bomo poskušali pomagati z zamenjavo stanovanja rešiti vaš stanovanjski problem. Dodatne informacije dobite pri töv. Krambergerjevi,/tel. 238.
/V' Kadrovska služba;
Zahvale
Žalostni smo ostali ob spoznanju, da našega dragega očeta in dedka RUDIJA ARNEJČICA ni ■več
Zahvaljujemo se sindikatu TGA, gasilskemu društvu TGA za častno stražo in spremstvo, godbi TGA in pevskemu zboru TGA, govorniku Društva upokojencev Kidričevo, vsem sosedom in gospodu župniku za opravljen obred.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili- na njegovi zadimi poti.
Žalujoča hčerina Branka z družino
Ob boleči izgubi mojega moža VAUPOTIČ ANTONA se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno soža^e.
Iskreno hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadimi poti.
Hvala sindikatu za venec in Hinku Dasku za odigrano tišino.
žena Lizika
Za vedno smo se poslovili od našega dragega RUDIJA ARNEJCIČA
Zahvaljujemo se sindikatu TGA, gasilcem TGA, godbi na pihala TGA, pevskemu zboru TGA, sodelavkam salona Fenos Tatjana iz Ptuja za cvetje, Društvu upokojevcev Kidričevo, sostanovalcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina Rozalije Purg
Pred sanitarno I
Učenci 5.b razreda se vam oglašamo z našimi razmišljanji
Ptička
Ker stanujem v bloku, nimam nobene možnosti, da bi imela kakšno domačo žival. Najbolj si želim muco, a mi je mamica ne pusti. Pravi, da muca mora imeti svobodo in da si sama išče hrano, zato sem sklenila prijateljstvo s ptičko, ki vsak dan prileti na balkon.
Ko še zjutraj sladko spim, po šipi zaslišim tiho trkanje. Takrat se zbudim in planem k oknu. Na balkonu zagledam majhno ptičko, ki se sklanja k zrnju in ga tiho pobira. Potem se ozre na okno in me pogleda z veselim očmi, nato še pobere nekaj zrnja in znova odleti. Mislim, da mi je hvaležna za mojo dobroto.
Brigita Petrovič, 5. B
Če bi bil močan
Smo v 21. stoletju, še vedno divjajo vojne. V vojnah pade veliko nedolžnih ljudi. Izdelujemo orožje namesto kruha. To ni prav. Če bi bil jaz močan, bi morale prenehati vse vojne, saj jih imamo že čez glavo. Zakaj se pobijamo, če smo lahko prijatelji? Razdrl bi meje, kajti ne potrebujemo jih... naredili so jih vladarji, ker so hoteli vladati, ljudstvo pa bi želelo živeti svobodno -brez meja.
Ukinil bi vse vojske, vojake bi poslal sadit cvetje, generale bi poslal peči kruh za lačne otroke v Afriki, vladarje pa bi poslal globoko pod zemljo kopat premog, da bi nam bilo bolj toplo pri srcu.
Vojske ne potrebujemo, če smo enotni in če se ne sovražimo. Uničil bi vse orožje, saj ga ne potrebujemo, če ni vojn in vlada mir. Namesto jedrskega orožja, raje pečimo kruh. Tudi to bi spremenil, da nakateri mečejo kruh vstran, ljudje v Afriki pa stradajo in umirajo zaradi lakote.
Svet bi bil lep - brez vojn, brez lačnih ljudi, brez orožja..., vsi bi bili enakopravni, vsi bi bili prijatelji.
Če bi bil močan, bi svet obogatel s hrano, cvetjem in srečo.
Goran Forbici
Moja najljubša žival
Pri moji babici imamo muca. Ime mu je Maco. Ima progast kožuh.
Maco je star dve leti. Ko je bil še majhen, je bil zelo ljubek. Igral se je z babičino volno in trgal zavese. Maco je še zmeraj ljubljenec babičine hiše. Ne da se mu loviti miši, spi v dedkovem fotelju. Vsako jutro čaka na sveže mleko. Ko je bila zima, je skakal po snegu, saj ga je prvič videl. Maco je pametna žival. Razume, kar mu pove babica.
Jaz ga včasih presenetim z jetrci ali s posebno salamo, ki jo ima zelo rad.
Maco je pametna žival in želim živeti z njim.
Rada imam živali in ne želim, da bi ljudje ravnali grobo z njimi.
Nataša Furman, 5.B
Zlate ribice
Doma imam veliko zlatnih ribic. Vsak dan jih dvakrat nahranim. Vse so lepe temno rdeče barve in nekatere tudi rjave barve. Kadar nas kdo obišče, jih z veseljem občuduje.
Nekega dne med poletnimi počitnicami, ko sem hotel ribe nahraniti, sem opazil, da dve največji ribi manjkata. Ves iz sebe sem to sporočil atiju. Najprej je bil zelo jezen, a ko smo izvedeli, kdo si je privoščil ribice, se je pomiril. Tudi jaz sem bil zelo žalosten.
Čez nekaj dni mi je stric prinesel osem novih ribic.
Bil sem jih zelo vesel, saj jih občudujem še danes. Damjan Kaučevič
5. B
ZAHVALA ob odhodu v pokoj
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za darilo sodelavcev službe za Zavarovanje DO, kakor tudi OOS Strokovne službe za darilo in pogostitev.
Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem, ki so se udeležili poslovilnega srečanja.
Vsem skupaj pa želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Vaš sodelavec Franc H.
HOROSKOP
Pri svojem delu bi bilo dobro, da prenehate uporabljati rogove. Ne pozabite, da so zaviti in se lahko obrnejo proti vam. V ljubezni bo možnih partnerjev dovolj, le izbira bo težka. Pazite na zdravje. Tudi kakšen pregled pri zdravniku bi bil dobrodošel!
Težav in problemov pri svojem delu se tudi ta mesec ne boste znebili. Ne pozabite, da obstajajo tudi druge funkcije. Zato pa vam bo sreča v ljubezni bolj naklonjena. Le odlašati več ne smete.
Zaradi problemov in nočnega dela se vam zdravje poslabšuje. Spremenite način življenja.
Za napredovanje pri delu bo ta mesec ugodna priložnost. Zgrabite jo, ne obotavljajte se preveč.
Težave v ljubezni se bodo še nadaljevale. A tudi za vas že sije žarek upanja.
Zdravje se vam izboljšuje. Pazite na prehrano.
Tudi komolci vam pri delu ne pomagajo več, še kar naprej se pomikate nazaj. Razmislite o svojem dosedanjem delu. Nekdo vas obrekuje. Pazite na svoje ljubezenske pustolovščine. Rc-kreakcija v naravi je zdrava, vendar nobeno pretiravanje ni dobro.
Rjovenje in ogorčenje nad plačo vam ne bo nič pomagalo: Razmislite, kaj bi pravzaprav radi.
V ljubezni se vam v tem mesecu obetajo nove izkušnje. Privoščite si jih.
Pri tem pa pe pozabite, da so dnevi še vedno hladni. Da ne bo pljučnice.
Pri delu vas nihče ne razume. A ne vrzite puške v koruzo, čaka vas presenečenje.
Stalni partner že nekaj sumi. Dokažite mu, da niste naredili nič neobičajnega.
Zadovoljivo spolno življenje je pol zdravja. Kupite si kakšen priročnik.
Nenehno tehtanje možnih variant pri delu vas ne bo pripeljalo nikamor. Tudi hitre odločitve znajo biti koristne.
Ne obupujte, če opažate določene spremembe v čustvenem življenju. Pravi partner bo uredil vse.
Zdravje vam trenutno dobro služi, le shujšati bo treba.
Za ideje, ki jih imate pri delu, se morate bolj potruditi. Ohranite mirno kri, ne izgubljajte živcev.
V ljubezni ne bo velikih sprememb.. Pozanimajte se, kako živi vaš pàrtner.
Primanjkuje vam vitaminov.
Odločnost je potrebna, a trenutno vam dela težave. Dobro bi bilo, da se včasih pri deiu razbremenite.
V ljubezni bi vam bile nove izkušnje dobrodošle. Ne zavržite vsake priložnosti.
Zdravje vam ne dela posebnih težav. Ne naprezajte se preveč.
Kolikokrat vam bodo morali še povedati, da govorjenje ne prinese denarja. Oprimite se kakšnega posla.
Priložnostna avantura vas ne zadovoljuje več. Ozrite se za stalnim partnerjem.
Zdravje se vam spet izboljšuje. Ne zavrzite vsega upanja, ki ste ga v to vložili.
Ne ozirajte se toliko na delo drugih, tudi pri vašem bi bilo kaj za povedati.
Zavist vam tudi v ljubezni ne bo koristila, za srečo se je treba boriti.
Zdravje vam še dobro služi. A slabi živci ga lahko močno poslabšajo.
Pri delu vam že voda teče v grlo. Plavanje v motnih vodah tudi ribi škoduje.
Sreče v ljubezni ne pozabite deliti, saj je imate dovolj.
Pri zdravju morate bolj paziti, nalezljive bolezni se kar naprej širijo.
aluminij
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3800 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.