&t. 33.
V  Gorici, v soboto dne 25. aprila  1903.
Tečaj XXXIIL
Iahaja trikrat na teden t Šestih lidaajih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ajntraaj« le-daaje opoldne, r«lerao iidaaj« pa ob 3. uri popoldne, in stane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Oorioi   na dom pošiljana:
Vse leto   ....... 13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
.četrt leta  .  .  . •.-. .¦ .   S., 40 .. ,    ,   170 Posamične Številke stanejo 10 vin: "                 • .   ,*,,
Od 23. julija 1902, do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11  uri dopoludne.
NaroSnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulic Stv. 11 t Gorici v cGortslti Tiskarni* A. GabrSČek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila krti doposlane naročalo« te ae oziramo.
Oglasi In a«al«Rf«» se računijo po petit-vfs&5"' če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje orke po prostore. — Reklame in spisi v nredntfkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost             __:_____
Uredništvo
se nahaja t Gosposki nlioi št 7 v Gorioi v L nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Naročnino In oglase je plačati loco Getlea. Dopisi naj se pošiljajo 1« uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le ' pravuiStvn.                                          ,   .       . ,. .
„PRIHOREC"
izhaja neodvisno od «8^3»\ysak petek in" stane vse leto 3 K 20 h aii gld. imp «Soča» in «Primoreo5^B6;
bakarni Sohvrarz v %ski?i Nunski ulici; — v Trstičv jat
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K. Lavrit.       ^ della Casenna in Pipi.™
jata v Gorioi t to-
:u JellerBitz v
" Lavrenči« na
ioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klerikalni separatizem in »Zveza slovanskih časnikarjev."
Z oduševljenjem resnično slovanskega rodoljub j a smo pozdravili prvi shod slovanskih časnikarjev v Pragi, s pogumom smo nadaljevali krasno za-početo delo na drugem shodu v Kra« kovu, na tretjem v Dubrovniku in lani na četrtem v beli naSi Ljubljani. Tova« riši in soboritelji na težavnem ali pre-znamenitem polju slovanskega časnikarstva s severa in juga, od vshoda in zahoda, srno se spoznavali z lica v lice, sklepali poznanstva in prijateljstva, — in že v tem dejstvu samem spoznavamo neprecenljivo važnost naših sestankov za slovansko bodočnost sredi usode* polne vihre poželjivega germanskega in latinskega živi j a proti samemu obstanku vseh slovanskih plemen Avstro-Ogerske.
Ob dosedanjih Štirih sestankih nismo nikdar vprašali, kakošno poli-tiško strujo kdo zastopa doma v svojem poklicu, marveč navdajala nas je vse zavest, da:
»svaki brat nam mio, nm koje vjere bio.«
Došli so Cehi, Poljaki, Rusi, Slo-vaki, Hrvatje, Slovenci vseh možnih politiških strank in različnih veroizpo-vedanj, ki stoj6 v domovini cesto v rezki borbi drug proti drugemu, no na naših sestankih je navdajala vse jedna sama zavest: združiti, organizovati se stanovski ter najti torišče za vzajemno delo v prospeh celokupni slovanski bodočnosti.
V to idealno nasnovano stanovsko združenje so posegli slovenski klerikalci na skrajno prefrigan način, da bi dosedanje vspehe, h katerim so oni sami še bore malo pripomogli, z 1 o-rabiii v strankarske svrhe klerikalne struje med Slovenci in Hrvati....
Bil sem med prvimi, ako ne prvi na slovanskem jugu, ki sem z oduševljenjem stopil v krog prijateijev-tova-
kemu delu; bil sem poročevalec na prvem shodu, predsedoval sem tretjemu shodu v Dubrovniku, sodeloval ob pripravah za četrti shod v Ljubljani ter sem poročevalec za peti shod v Plznji, — in zato je pred vsem! drugimi tovariši moja dolžnost, da zavrnem klerikalno spletkarenje in strankarsko izkoriščanje v določene mu meje, ki se ne smejo dotikati dosedanjega našega dela v Pragi, Krakovu, Dubrovniku, Ljubljani in letos v — Plznji.
Lani se je končno ustanovila »Zveza slovanskih časnikarjev«. Člani te »Zveze« pa ne morejo biti posamičniki, marveč je to le zveza zakonito obstoječih društev, kakoršna imajo že dolgo cehi in Poljaki....
Ako hočemo biti slovenski časnikarji v tej »Zvezi«, moramo imeti najprej svoje samostojno društvo. In lani smo si dali v Ljubljani besedo, da ga tudi ustanovimo do petega shoda v Plznji.
Ali kaj se je zgodilo!
Kmalu po lanskem shodu sem dobil Iz Prage sporočilo, da se zanimajo za ustanovitev slovenskega društva gospodje okoli »Slovenca*. Bil sem zadovoljen, ker mi je vsejedno, kdo se loti dobrega in koristnega dela. — Toda Čakal sem zaman! Pač pa sem izvedel, da so se »sotrudniki« klerikalnih listov že odločili za — samostojno društvo »krščanski mislečih časnikarjev*.
Naši prijatelji v Pragi so z obžalovanjem opazovali slovenske razmere ter videli, da bo težko kaj s takim stanovskim društvom, ki bi odgovarjalo skupnim težnjam, naglašanim na dosedanjih sestankih. »Zveza« pač ne more vezati političnih strank, ki so morda kar v odprtem boju med seboj, pač pa jej je namen, družiti tovariše brez razlike politiške struje, kateri služijo. — Med Hrvati so tudi različni vzroki, da ni upanja na ustanovitev enakega društva. — Zategadel je bila izprožena misel, naj bi ustanovili društvo    jugoslovanskih    čas-
rišev čeških,  ki  so dali inicijativo ta- I nikar j ev,  v katerem bi dobili zato-
čišče tovariši Slovenci, Hrvatje in Srbi — katoliki, pravoslavni in tudi maho-medani. »Svaki brat nam mio, ma koje vjere bio!« —
Po Želji »Zveze« sem prevzel jaz poroHo na shodu v Plznji o - potrebi takega društva na slovanskem jugu.
Toda menil sem, da bi bilo najbolje, poskusiti, ali bi ne mogli nastopiti na petem shodu že združeni, kar bi bilo pač najbolj častno za slovansko časnikarstvo na jugu. V posebni okrožnici sem razložil ta namen gg. tovarišem ljubljanskim ter jih povabil na sestanek v »Mestnem Domu«. — Prišla sta le gospoda dr. Z basni k (»Ljublj. Zvon«) in Štefo (»Slovenec«). Res, bil je neugoden čas in vabilo je došlo v Ljubljano prepozno, toda vsejedno sem
izvedel dovolj, da..... nismo še zreli za
stanovsko društvo. Smo pač vsi še preveč politiki in ~ premalo časnikarji ! — Odločil som se torej za: poročilo o potrebi društva jugoslovanskih časnikarjev.
»Slovenec« od 22. t. m. pa mi je preskrbel presenečenje, da je bilo istega dne v ljubljanskem »Katoliškem domu« okolu 70 gospodov,....... »ki sodelujejo (!) pri naših listih«, in ti so sklenili....: »ustanoviti časnikarsko društvo za jugoslovansko pokrajine«. Dalje jo bila na tem shodu.... »debata o mejsebojni zvezi naših (klerikalnih!) listov, o dopisovanju in o agitaciji za slovensko krščansko  časopisje«. — In   to
društvo si je postavilo za nalogo......
»izvršiti dana navodila (čegava?!) v prospeh krščanske zavesti med Slovenci«. — V predsedstvo je bil izvoljen za Goriško tudi neki g. F ajdi g a, katerega tu redko kdo pozna in ga menda sploh niti ni v naši deželi! Jaz ga še nisem videl!!
Iz tega poročila je razvidno, da to ni nikako »Časnikarsko društvo«, marveč da je strankarsko politično društvo, ki je takoj razvilo... bojno zastavo po klerikalnih načelih. Razvidno je tudi, da s«; je usta- |
novilo tihotapski, dozdevno kot nekak rezultat dosedanjih stremljenj na shodih slovanskih časnikarjev. Razvidno je pa tudi iz »Slovenca«, da se hočejo gospodje »sodelovavci pri naših Ustih« šopiriti na bodočem shodu v Plznji. Z ozirom na te pojave izjavljam:
1.  »Časnikarsko društvo ?a jugoslovanske pokrajine«, ustanovljeno 22. aprila 1903. v ljubljanskem »Katoliškem domu«, je klerikalno politično društvo, ki napoveduje boj časopisju, katero ne nosi pečata »krščansko«, ter ima služiti delu »v prospeh krščanske zavesti«, torej določeni strankarski politični smeri.
2.  Zategadel to društvo nima nič skupnega z nazori, naglaSanimi na dosedanjih shodih slovanskih časnikarjev, nič skupnega z »Zvezo«, kateri ne more pristopiti, ker je to le bojno društvo sredi velike družine slovansMh časnikarjev, sposobno le za r a spor, le za bratomorni boj, za s o-vrašto med časnikarskimi tovariš!,
3.   Tovariše-časnikarje Hrvate svarim, da ne gredo na limanice slo-vedskim klerikalcem, ki po večini niti časnikarji niso, marveč dobro plačani župniki, kurati in kaplani — pa so za zabavo »sodelovavci pri naših listih«, kakor je povedal »Slovenec«, — kateri Vas hočejo vpreči v usodepolni voz brezdomovinske klerikalne politike, da bi zagnezdili tudi med Vas neprehodna brezna med tovariši raznih politiških struj in še posebe med tovariši.... katoliškega, pravoslavnega, mohamedan-skega veroizpovedovanja.
Vse slovanske tovariše na jugu pa poživljam, da se odzovemo bratskemu
klicu od severa ter si  ustanovimo......
stanovsko društvo, ki ne bo služilo ni-kaki politiški stranki, marveč pred vsem nam samim in po nas..... vseobči slovanski misli in njeni boljši bodočnosti. V Gorici, 23. aprila 1903.
A. Gabršček.
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Slenklervlez. — Posl. Podravski. {Dalje.)
»Hvala Bogu, da se jih vsaj ta ne boji! Ej, knez Vitold... to je pravi knez! Z zvijačo ga tudi ne premagajo, kajti on je bolj zvit nego oni vsi skupaj. Pripetilo se je že, da so ga ti psi pritisnili tako, da je bil njegov pogin gotov, kakor meč nad glavo, vendar on se jim je zmuznil kakor gad ter jih še pičil povrh. Čuvaj se ga, hadar te bije, toda še bolj takrat, kadar te gladi.«
»Ali je on tak z vsemi?«
»Nikakor, marveč samo s Križarji. Do drugih je dober in plemenit.«
Matija se zamisli, kakor bi se hotel kneza Vitolda nekoliko bolje spomniti.
»To je povsem drugi človek, nego so vsi naši knezi,« reče naposled. »Zbišek bi moral oditi k njemu, ker pod njim bi imel največ priložnosti boriti se s Križarji.«
Cez nekaj časa pa dodfi:
»Kdo v6, če se mar tam oba ne snideva, ker podi njim se oba najlože maščujeva nad Križarji.«
Na to so se jeli znovič razgovarjati o Jurandu, o njegovi nesrečni usodi, o neizrečenih krivicah, ki so jih Križarji nad njim doprinesli. Najpoprej so mu
umorili ljubljeno ženo, potem so kopičili osveto nad osveto, ugrabili mu dete in njemu samemu zadali take grozne muke, da bi si Tatarji sami ne mogli izmisliti hujših. Matija in Ceh sta kar škripala z zobmi pri pomisleku, da je tičala v tem, da so izpustili takega na prosto, le nova okrutnost. Stari vitez si je obljuboval v duhu, da se hoče pobrigati, da natančno poizve vse, kako je bilo, potem pa jim hoče ž obrestmi vred vse povrniti.
Pri takih razgovorih in premišljevanju se jim je potovanje v Spihov močno skrajšalo, Po jasnem dnevu je napočila tiha, zvezdnata noč; torej se niso vstavili nikjer na prenočišče; samo trikrat so dobro; nakrmili konje, prekoračili v temi mejo in zarano v jutro jih je pripeljal najeti kažipot na spihovsko zemljišče. Ondi je stari Tolim vodil vse kakor nekdaj s svojo železno roko. Komaj so dospeli v gozd, takoj sta jim prija-hala nasproti dva oborožena hlapca, ki pa sta jih spustila naprej brez vprašanja, ne vide" pred seboj ni-kake vojske, marveč le majhno četico, katero sta pospremila po varni poti čez močvirje.   .
V gradiču sta sprejela goste Tolim in duhovnik Kaleb. Novica, da so dobri ljudje pripeljali s seboj njihovega gospodarja, se je po bliskovo hitro razširila med spihovsko posadko. Ko so pa videli, kak je prišel Jurand iz križarskih rok, je izbruhnila iz njih taka burja srda in besnote, da bi nikaka človeška moc ne mogla ubraniti grozne smrti nikakega Križarja, ako bi bil slučajno kateri v spihovski ječi.
Razjarjeni vojaki so hoteli takoj zasesti konje, odriniti na mejo, loviti Nemce in metati njihove noge
k nogam svojemu gospodarju. Toda Matija jim je to zabranil. Vedel je, da Nemci sede" v gradovih in v trgih, toda vaščanje da so poljske krvi ter Žive* samo pod njihovim nasiljem. Vendar niti šum, niti krik, niti škripot kolesa pri vodnjaku na moto vilo ni mogel sprebuditi Juranda, katerega so prenesli na medvedovi koži v njegovo sobo v postelj. Pri njem je ostal Kaleb, njegov sovrstnik od mladih nog ter njegov stari prijatelj, ki je ljubil Juranda kakor lastnega brata. Sedaj je klečal nad nesrečnim prijateljem ter uneto molil za njegovo zdravje.
Matija in njegovi ljudje, utrujeni od težavnega potovanja, so šli zgodaj spat. Matija se je sprebudil še pred poldnevom ter dal takoj poklicati Tolima.
Ko je poizvedel od Čeha, da je naročil Jurand pred svojim odhodom vsem, naj bodo Zbišku v vsem pokorni in da mu je izročil po ustih duhovnika Kaleba spihovsko imetje, je rekel staremu Tolimu:
»Jaz sem stric vašega mladega gospodarja, in dokler se on ne vrne,  morate slušati moja povelja.«
Tolim skloni nekoliko svojo sivo glavo in priklo-nivši se mu, vpraša:
»Torej ste vi, plemeniti gospod, vitez iz Bog-danca?«
»Da,« mu odvrne Matija. »Odkod veste to?«
»Ker se vas je nekoliko nadjal in povpraševal po vas naš mladi gospodar Zbišek.«
Matija skoči na to urno na noge ter zakriči:
»Ali je Zbišek v Spihovem ?«
»Bil je, gospod. Odšel je pred dvema dnevoma «
VoSkri SviBill v c kr.
taetijskea društvu.
i smo na kratko omenili volilni Sviodl pod predsedstvom dr. Pajerja v g. kr. kmetijskem društvu, v katerem imata danes glavno besedo neki dr. Pontoti — italijanski državljan! — in tajnik Hugues, kateremu je edino na tem, da si zagotovi lepo in dobro plačano službo. — Danes priobčujemo pritožbo nekaterih slovenskih Članov. Glasi se tako: Visoko c kr. nameslništvo!
Proti volitvi 7 članov v glavni odbor c kr. kmetijskega društva ki se je vrši a v Gorici dne 18. t. m. za odsek, obsegajoč mesto in okolico, podajamo podpisani društveni Člani v zakonitem roku naslednji utok:
Kmetovalci v goriški okolici, v Brdih, v Vipavski dolini, na Krasu in v gorskih okrajih pokoezene grofovine goriške in gra* diske so se v aovejem času z vnemo poprijel! napredovanja na kmetijskem polju. Visoko ministerstvo se je tega gotovo že prepričalo po mnogih prošnjah, ki mu od leta do leta v progresivnem številu dohajajo iz vseh imenovanih pokrajin za podelitev podpor v razne kmetijske namene. V vseh vino- in sado-rodnih pokrajinah so se ustanovile vinarske in sadjarske zadruge, na gorski strani delu;-* že nad SO mlekarskih zadrug; — prve so si priskrbele svoje drevesnice in trtnice, druge svoje mlekarnice; kmetijska zadruga v Cerknem zgradila si je celo svoj razumno opravljeni »Gospodarski dom". Vsa ta društva tekmujejo med seboj v naprednem delovanju in povsodi je že očitno poznati dobrodejne vspehe tega tekmovanja.
Cisto naravno je, da v primeri - vnemo za kmetijski napredek rase in se Siri med nafiim ljudstvom tudi zanimanje za c. kr. kmetijsko diustvo v Gorici kot centralo za delovanje na kmetijskem polju, po kateri se Siri ali bi se moral širiti kmetijski poduk po deželi in se navadno pretakajo državne podpore v prospeh posemeznim kmetijskim panogam na raznih deželnih straneh.
Naravno in samo po sebi razumljivo je zlasti prizadevanje našega ljudstva, da hoCe biti v tem društvu v pravičnem razmerju zastopano — to je v primeri s številom ljudstva, obsežnosti njegovega posestva in doslednih kmetijskih potrebščin.
Nasledek tega hvalevrednega prizadevanja pa je ta, da se je začelo v Zidnjih letih Število draštvenžkov iz vseh navedenih pokrajin Čvrsto množiti in da se je zlasti v odseku za Gorico in goriško okolico, kjer niso imeli slovenski posestniki, dasi jih je znamenita večina, do letos nobenega zastopnika iz svoje srede, oziroma iz svojih | zaupnih mož, začelo veselo gibanje, to je, da j se zavedni kmetovalci in prijatelji kmetijstva iz mesta in okolice od tedna do tedna oglašajo k pristopu, tako da se je od zadnje soje glavnega odbora, ki je  bila dne 14. febk-u- <
varija t. 1., do zdaj oglasilo pri odbornikih, stanujočih v Gorici, zopet nad sedemdeset novih članov, katerih pj, Žal, nismo mogli oglasiti, ker ni predsednistvo od tistega Časa do danes — proti jasnemu določilu § 28. pravil — sklicalo nobene seje.
In danes smo po vsem tem, kar se je godilo v soboto dne 18. t m. pri volitvi 7 novih udov glavnega odbora in kar je predsednistvo ukrenilo glede te volitve, popolnoma prepričani, da gospod predsednik ni sklical odborove seje nalaSč za to, da je preprečil imenovanje novih članov — katerih Število bi bilo imelo odločilen vpliv na izid volitve novih odbornikov.
Na tem mestu naj mimogrede omenimo, da se je slovenskiir članom po krivdi pred-sednistva oziroma društvenega urada že pri volitvi odbornikov za tukajšnji odsek, ki se je vršila začetkom meseca januarja, godila občutljiva krivica. Italijanski člaui so namreč takrat prejeli tiskana vabila, s katerim se jim je napovedala volitev 6 odbornikov, slovenski člani pa so prejeli autografirana vabila pod B za volitev 5 odbornikov. Takrat so v absolutni večini došli slovenski dani, zapeljani po prejetem napačnem vabilu, oddali svo^e glasovnice za 5 odbornikov, in nasledek je bil, da so izvolili namesto 6 samo 5 odbornikov — da so bili torej za jednega zastopnika v glavnem odbora opeharjeni.
Tudi to bodi povedano na tem mestu, da se pri takratni volitvi m zahtevala od došlih članov nobena izkaznica, dasi so bila v veljavi ista društvena pravila, katera veljajo danes.
Po § 39. in naslednjih društvenih pravil bi se bil moral že davno Ustanoviti odsek za Gorico in goriško okolico, in ta bi imel pravico, voliti člane osrednjega odbora po določilu § 41. pravil. — A nabranih je že mnogo članov za ta odsek, toda predsednistvo, oziroma društvani urad — po kojih skrbi so se že davno ustanovili odseki v naši Furla-niji — nista n& storila, da bi se bil ustanovil tudi tukajšnji odsek in da bi se bili eventuvalno ustanovili tudi drugi odseki na slovenski strani dežele. —
Pač pa je pustilo predsednistvo, da sta minila po zadnji odborovi seji več kakor dva meseca brez nobane seje — a nasprotno je hitelo sklicati društvene člane iz mesta in okolice k volitvi novih 7 odbornikov — i n to na način, ki je bolj zavratnerau napadu podoben, nego rednemu vabilu.
Priloženo okrožnico z dne 14. aprila 1903. Štev. 266. je društveni urad razpošiljal 15. in kakor vse kaže, tudi 16. istega meseca, kajti posamezni, tu v Gorici stanujoči člani, so jo prejeli še le v jutro dne 17. t. m., torej en dan pred volitvijo. Ta pozna razpošiljatev jasno kaže, daje predsednistvo hotelo prehva-piti tiste člane, kateri stanujejo po* vaseh obširne goriške "okolice,' pr\rič, ker jim
je odtegnilo priliko, da bi se med seboj dogovorili o tako važnem opravilu, in drugič, ker nekateri niti niso mogli o pravem času dobiti okrožnice, da bi se bili mogli de-ležiti volitve dne 18. L m. — Kolikor smo mogli doznati, niso prejeli vabil C. g. Der-mastja, kaplan v Solkanu, občina Kronberg, Klanjšček, vikarij v Goranji TribuSi, dež. poslanec prof. Iv. Berbuč. O teh smo le slučajno izvedeli, a gotovo je bilo veliko več takih. —
Če so pa pri vsem tem razua enega ali dveh vsi člani našega odseka prišli v Gorico, da bi se deležih volitve — je to uspeh skrbnosti goriških odbornikov, kateri so takoj v četrtek 16. t. m. razposlali na vse strani ekspresna pisma in ekspresne sle, da so privabili naše člane k volitvi. In prišli so tudi iz najoddaljenejših krajev, kakor smo rekli, razun 1 ali 2 vsi, kar zopet spričuje zavednost našega ljudstva in njegovo živo zanimanje za kmetijski napredek.
Zbore, pri katerih posamezni odseki izbirajo svoje zastopnike za društveni glavni odbor, je smatrati delnim občnim zborom, ker se tu shaja lahko na stotine članov, kateri žele izvrševati svojo volilno pravico. Torej je za sklicavanje takih zborov (§ 43. imenujete zbore izrecno občne zbore) vporabljati določilo § 35, društv. pravil, po katerem mora biti volitev naznanjena vsaj 15 dni preddotičnim zborovanjem. V takem postopanju kakoršnega se je poslužilo predsednistvo glede sklicevanja zbora dne 18. t. m. mora vsak trezen, nepristranski opazovalec spoznati volilno zvijačo združeno s kršenjem pravil.
Zato je bila med slovenskimi člani na dan volitve občna poparjenost in še večja razdraženost, ko so zapazili, na kako strankarsko slovenskim članom sovražno stališče se je postavil društveni predsednik sam in ž njim vred celi urad kmetijskega društva 1
Ta prisfranost se je očitno kazala že v sestavi volilne komisije.
Predsedoval je predsednik sam g. vitez | dr. Pajer, zapisoval ali prav za prav beležke s svinčnikom je delal društveni tajnik ,Pro-fessore" Hugues, prisedal je odbornik dr. Marani in legitimacije je poverjeval neki DoUiro Pontotti, ,v červinjanskem okraju biva talijanski podanik, kateri '-.u ne pi-^dda goriškemu odseku in nuna tu volilne pravice. Ta mož se je najoblastneje vedel, dasi je imel najmanj pravice stati na svojem mestu, in slovenskim volilcena, kateri so ga v svojem jeziku nagovarjali, je zanič-Ijivo odvračal: ,Io nonso parlare »sciavo*. Ta sestava komisije kaže, da je predsednik slovenske člane popolnoma preziral in da je nalašč postavil v njo takega moža, katerega nastop je bil že sam na sebi provokacija za slovenske člane, ne glede na to, da je z očitnim namenom popačeno klical njihova imena in se spozabil celo do insultov, ka-koršen je zgoraj navedeni.
Koliko vrednosti pa naj ima zapisnik, za kateri si je s svinčnikom beležke delal »Professore* Hugues, kateri ne razume nobene slovenske besede, dočira so naši volilci -. govorili, oziroma protestovali samo po slovenski? — Ta zapisnik se ni pisal med volitvijo, ne prečital koj po končani volitvi in dosledno ga ni tudi nihče podpisal. Torej se lahko reče, da zapisnika o volitvi ni, marveč da ga četverica, katera je vodila volitev, še h Ad&i skuje; in sicer tako, da zakrije svoje zvijače in celo vrsto nezakonitosti, ki so se godile pri volitvi.
Mi protestujemo z vso odločnostjo proti verodostojnosti, proti veljavnosti tega zapisnika.
V okrožnici z dne 14. aprila t. 1. štv. 266, s katero smo bili povabljeni k volitvi, sklicuje se predsednistvo na §§ 19., 20. in 41. društvenih pravil. A novi člani ne poznajo in ne morejo poznati dotičnih določil, ker niše nobeden izmed njih prejel društvenih pravil, — kakor je bila poprej vedno navada, da je društveni urad novim članom z dotično sprejemnico pošiljal tudi pravila.
Vendar so si nekateri člani dva dni pred volitvijo preskrbeli neposredno v društvenem uradu priloženi iztis društvenih pravil pod D in so ga prav skrbno in natančno prečrtali in pretresli; ali nikjer niso našli določila v njem, da je moral poprej plačati udnino, kdor hoče izvrševati volilno pravico. Vsak član, dokler ni aii prostovoljno izstopil iz društva, ali bil s formalnim sklepom izključen, vžlva vse pravice, podeljene po pravilih, vštevno volilno pravico.
Na dan volitve se je baje kazal v društvenem uradu italijanski iztis pravil do-j. vinjen s pisanim dostavkom, s katerem pravijo, da obsega tako določilo; — a slovenskim članom se ni nikdar objavilo to določilo in tako tudi ne ono, da se mora vsaki član pri volitvi predstaviti z izkaznico. Slovenski člani ne dobivajo italijanskega društvenega glasila , Atti e Me-moriei in niso letos sploh prejeli še rob e-nega društvenega lista. Od kod siaj ,o; bili torej izvedeli, da obstoji in da hoče predsednistvo izvajati tako določilo? In tem manj so mogli kaj takega slutiti, ker ni, kakor že omenjeno, pri volitvi 5 odbornikov januarja meseca t. I. nikdo zahteval in nikdo kazal izkaznice, dasi se je takratna volitev vršila na podlagi i.tih pravil, kakor zadnja dne 18. t. m. Zato je tudi mnogo naših članov in tudi nekaj italijanskih, ki so že plačali udnino za tekoče leto, prišlo na vo-l'šče brez izkaznice, ker so bili popolnoma uverjenl, da je ni potreba.
Najbolj kričeč dokaz, kako pristransko in krivično je postopalo društveno predsednistvo glede sporne volitve, pa je ta-le:
Na dan  pred   volitvijo   je   najet  poverjenik društvenega urada — neki Komel — (Dalje v prilogi.)
»Za Boga milega! Odkod je prišel in kam je odšel?«
»Dospel je semkaj iz Marburga, potoma se vstavil v Sčitnu, toda kam je odšel, tega ni povedal.«
»Ni povedal?«
»Morda je to povedal duhovniku Kalebu?«
»Mogočni Bog! Torej smo se izgrešili!« zakliče Matija ter se udari po kolenih.
Tolim se znovič skloni k Matijcu.
»Kaj pravite, gospod?«
»Kje je duhovnik Kaleb ?«
»Pii starem gospodu v spalnici.«
»Pripeljite mi ga!  Toda ne.....  sam pojdem k
njemu.«
»Pokličem ga!« reče starec.
Na to odide. Toda še poprej, nego pripelje duhovnika, pride Jagjenka.
»Pojdi sem! Veš, kaj se je zgodilo? Za dva dni smo zamudili. Zbišek je bil tukaj.«
Jagjenka pri teh besedah zarudi do ušes; njene noge v tesnih hlačah so jej vidljivo strepetale.
»Bil je tukaj, pa je odšel, a kam!« je vprašala s trepetajočim glasom.
»Pred dvema dnevoma je odšel, a kam ~ to v§ morda duhovnik Kaleb.«
»Pojdiva k njemu!« reče Jagjenka že s krepkim glasom.
Čez nekaj časa pride duhovnik Kaleb, ki si je mislil, da ga Matija kliče radi tega, ker želi poizve-dett nečesa o Jurandu, in ne čakaje vprašanja, reče:
»On še spi.«
»Cul sem, da je bil tu Zbišek!« zakliče Matija.
»Bil je. Pred dvema dnevoma je odšel.«
»Kam?«
»Tega še sam ni vedel. Šel je iskat. Odšel je na žmudsko mejo, kjer razgraja sedaj vojna.«
»Za Boga dragega, pripovedujte, oče, kar veste o njem«
»Vem samo toliko, kar sem slišal od njega. Bil je v Marburgu in našel je ondi močno podporo, in sicer od mojstrovega brata, ki slovi med Križarji kot prvi vitez. Po njegovi zapovedi je dobil dovoljenje, iskati jo po vseh gradovih.«
»Juranda .in Danuško?«
»Da, toda Juranda on ni iskal, ker so mu rekli, da ne živi več.«
»Pripovedujte vse od početka.«
»Takoj, samo naj si oddahnem in se nekoliko zavem, ker prihajam iz drugega sveta.«
»Kako to... iz drugega sveta?«
»Iz onega sveta, kamor ni mdči dospeti s konjem, kamor pa dospemo z molitvijo. Prihajam od nog Kristusovih, pri katerih sem prosil milosrdja za Juranda.« i
»Vi ste prosili čudeža? Ali pa imate to moč?« vpraša Matija jako radoveden.
»Jaz nimam nikake moči, toda ima jo naš Odre-šenik, ki more Jurandu vrniti jezik, roko in oči, ako hoče.«
»Ako bi hotel, to se v6, da bi mogel,« odvrne Matija, »dasi to, za kar ste .prosili, ni nikaka malenkost.«
Duhovnik Kaleb ni odgovoril, morda ni niti sli-j šal, kajti oči so mu bile nekako nezavestne, in lahko! je bilo videti, da je bil še ves zatopljen v molitev.
Zakril si je lice z obema rokama in sedel tako nekaj časa molče\ Končno seje stresel, drgnil si z ro-i kami oči in dejal:
»Sedaj me vprašajte.«
»Na kak način si jo pridobil z;i-se Zbišek sam-bijskega starosto?«
»On ni več sambijski starosta.«
»Pustimo to! Pazite samo na to, kar vas vprašam, in odgovarjajte mi, kar veste.«
»On si ga je pridobil zfi-se na turnirju. Ulrik se rad bori, torej se je boril tudi z Zbiškom, ker je bHo mnogo vitežkih gostov v Marburgu ter jim je priredil veliki mojster bojne igre. Ulriku je počil jermen na sedlu ter bi ga bil Zbišek lahko vrgel s sedla, toda on tega ni storil, marveč je vrgel sulico na tla in je še pridržal viteza, ko je ta že hotel pasti.«
»Ej! Ali vidiš!« zakliče Matija, obrnivši se k Jagjenki. »S tem se je tudi Ulriku prikupil.«
»Da, s tem se mu je prikupil. Ni se hotel boriti ž njim niti z ostrim, niti s topim kopjem. Zbišek mu je pripovedoval o svojem trpljenju, in Ulrik, kateremu je mar vitežka čast, se je strašno razsrdil ter odpeljal Zbiška k svojemu bratu, da se mu pritoži o sčitenskih Križarjih. Bog mu to povrni, ker med njimi ni mnogo takih, ki bi ljubili pravico. Zbišek mu je takisto dejal, da mu je tudi gospod de Lorche jako pomagal, katerega ondi radi njegovega rodu in bogastva vsi spoštujejo, in ki je vedno pričal Zbišku v prilog.«
»A kaj je pomagala pritožba in to pričevanje?«
»Pomagala je toliko, da je veliki mojster novemu sčitenskemu komturju zapovedal, naj takoj dopošlje jetnike in sužnje v Marburg, ne izvzemši samega Juranda. Glede" Juranda pa je komtur odpisal, da je umrl in da je v Sčitnem v cerkvi pokopan. Druge sužnje je izpustil, in med njimi je bila tudi neka pohabljena deklica, toda Danuške ni bilo.
»Jaz vem to od orožjenosca Hlave,« odvrne Matija, »da je Rotgier, katerega je Zbišek ubil, pripovedoval na dvoru kneza Januša o taki deklici. Rekel je,
r Priloga „SoCe" it. 33. z dne 25. aprila 1flD3
pobiral pri vseh italijanskih in nemških članih, kateri še niso bili plaCali udnine, doticne zneske ter jim vroče val izkaznice. Gospod odbornik Anton Jakončič, kateri je slučajno to videl in se prepričal iz dotičnega izkaza, da se udnina pobira edino od italijanskih in nemških članov, je Sel v društveni urad in je tam od tajnika ,Professore'*-> Hugues**. zahteval pojasnila o tem postopanju. Ta pa se je odrezal tako-le: ,Io non ho fatto allro che eseguire gli ordini della Presidenza". To se je godilo 17. t, m. Naslednje, jutro med 8, in 9. uro je šel gospod c. kr. naddavkjr. Fran Gabršček v društveni urad plačat svojo udnino, a ni našel blagajnika, in reklo se mu je, da ga danes ne bode. Pozneje po 9. uri je prišel g. Anton Kozem, župan iz Prvačine, in Je E6teT~plačaY"1iidnmo""^T0"" članov svoje županije, in godilo se mu je prav tako. In za njim je hotelo še mnogo drugih — vseh skupaj med 40 in 50 opraviti svojo dolžnost, a izvedeli so, da je blagajniea po predsednikovi odredbi zaprta in da ostane ta dan zaprta.
Po tem takem so se italijanskim članom izkaznice po predsednikovi odredbi tako rekoč vsiljevale, slovenskim članom pa,kateri so prišli prostovoljno, da opravijo svojo dolžnost, se je to »prae-sidialiter* zaprečilo z očitnim namenom,da se jim zabrani izvrševanje volilne pravice.
Blagajniku so vsak dan med tednom odkazane uradne ure od 9. predpoludne do 1. popoldne. Če je on zadržan, mora biti drugače preskrbljeno za dotično poslovanje. Na dan volitve, ko se od vseh strani zbirajo člani, je njegova prisotnost v uradu celo neobhodno potrebna; kajti vsak, kdor pride s kmetov v mesto, porabi rad to priliko, bodisi da poravna svojo udnino, ali da si naroči kmetijskega blaga, ali pa da prevzame in plača naročeno blago. Blagajnik pa je bil na dan volitve zadržan, na predsednikovo povelje, alt kakor je med volitvijo nehote beseda ušla društvenemu tajniku: „P e r conchiuso del Gomitato ristretto*.
Sam g. predsednik pa ie. ko so ea razni člani med volitvijo interpelovali: »Zakaj je danes društvena blagajna zaprta ?" — trdovratno molčal; dokaz, da sam ni mogel opravičiti take naredbe, katera ni fc'la nič drugega, nego gola volilna zvijača, nedostojna društva, katero nosi častni naslov »eesarsko-kraljevsko* in še nedo-stojniša predsednika italijansko-slovenskega društva, kateri je ob enem deželni glavar slovensko-italijan-ske dežele.
Pri volitvi se je zabranilo glasovanje vsem tistim, kateri so se predstavili breziz-kaznicer ne glede na to, ali so že plačali udnino z . tekoče leto  ali  ne, in dasi so imeli
vsi vabilo k volitvi pri sebi ih so uekateri celo opravičili s pobotnico opravljeno plačilo in med njimi znani možje, deželni poslanci, udje glavnega odbora kmetijskega društva, dostojanstveniki, kakor n. pr. gospodje prof. Ivan Berbuč, odvetnik dr. Turna, župnika Blaž Grča in I. Kolavčič, župan podgorski Anton Klančič, c. kr. šolski svetnik Štefan rfei^ni^e^^^^etnik Fran Vodopivec in dr., katere predsednik sam praVdobroTpo^Tla kot društvene člane; — vse to ni nič pomagalo \ Brez izkaznice ni smel nihče vložiti svoje glasovnice v urno. Društveni član č. L0S|j^ Frane Klanjšček, vikarij y Goranji Tre-buši, pozvan po ekspresnem pismu od strani naših odbornikov, je odšel od doma ob 3. po polunoči, pregazU strmo, s snegom pokrito pot iz Tribuše do Čepovana in se pri-
peljal potem v Gorico, se predstavillu volilni komisiji s pobotnico z dne 16. tekočega meseca, katero je prejel poprejšnji dan, ne da bi jej bila priložena tudi izkaznica — nibil dopuščen k volitvi. Si je li možno misliti še krivičnejše postopanje ?
Novi člani, ki so bili sprejeti v seji glavnega odbora dne 14. februvarja t. I.: Prvačina občina, Anton Kozem, župan, Jožef Gregorič, Stanič Alojzij, Orel Jožef iz Prvačine in mnogo drugih so bili po §12. društvenih pravil dolžni plačati udnino za tekoče leto tekom prvih treh mesecev svojega društ-veništva. Ta doba pa ni bila potekla še no-bednemu izmed njih, dočirn so z vzpreje-l^mom v društvo zadobili vse pravice pravih članov — in vendar so bili odklonjeni.
Za italijanske člane pa je bilo že drugače preskrbljeno, da so tudi tisti, kateri do dne volitve niso imeli še izkaznice, -—da so jo dobili med volitvijo!
Naj povemo en sam slučaj in po njem naj se sodi, kako se je sploh godilo. Predstavil se je volilni komisiji član Benedetto Morpurgo, kateri je plačal udnino, pa ni imel izkaznice. Na dotično vprašanje je odgovoril : ,Non Ia ho, ma la vado cereare* in je odšel. V tajnikov! uradni sobi je imel ta dan vso polno posla znani glavni sotrudnik »Cor-riere Friulano* Seppenhoffer; hodil je ven in noter in se ponašal, kakor bi bil v svoji uredniški  sobi.   Ko  je stopil  Morpurgo  iz
petami. V hišni veži sta nekaj med seboj po-šepelala in kmalu potem je stal gosp. Morpurgo zopet pred volilno komisijo oborožen z izkaznico ter je vložil svojo glasovnico v urno. Ta dogodek je vzbudil živahno ogorčenost med našimi prisotnimi člani in vsak si ga je tolmačil po svoje.
Se le, ko so nam zanesljive osebe poročale o pomenkovanju Morpurga s Seppen-hofferjem v veži, sodili smo, ne da bi se nam bilo bati kake zmote, kaj se je zgodilo.
Po tem slučaju je tudi lahko soditi, kaj je imel žurnalist Seppenhoffer ta dan opraviti v tajnikovi sobi in koliko takega opravila je omagal.
Se bi lahko našteli nekatere nepravilnosti, ki so se godile v škodo in krivico posameznim volilcem, toda zašli bi predaleč v podrobnosti, katere ne morejo slednjič nič drugega dokazati, nego to, kar smo tu zgoraj uže v obilni meri dokazali, da je bila namreč cela volitev z dne 18. t. m. konglomerat samih nepravilnosti in zvijač, kojih vsaka za se, temveč pa celota vseh skupaj tvori ničnost volitve. Omeniti 'nam~Jg"ir| koncu samo še enega dejstva, katero najjasneje razkriva in osvetljuje skrajno strankarsko stališče, na katero se je pri tej volitvi postavil društveni predsednik, gosp. dr. vitez Alojzij Pajer de Monriva. Zastopal je namreč pet članov in dosledno glasoval petkrat:
___1. Za se kotčUn;_______________:_
2.  kot deželni glavar za italijansko kmetijsko šolo;
3.  v isti lastnosti za slovensko kmetijsko šolo;
4.  kot predsednik odvetniške zbornice in
5.  kot predsednik političnega društva »Unione*.
Prvima dvema glasovoma nimamo nič oporekati, s tretjim oddanim glasom pa je deželni glavar osvedočil svojo nepravičnost, ker je za šolo, katera raprezentuje kmetijske interese naše deželne strani, glasoval proti nam; z glasovanjem ad 4 je predsednik odvetniške zbornice razodel svojo netaktnost in brezobzirnost, ker je za korporacijo, v katerej so tudi slovenski odvetniki, glasoval v zmislu svoje stranke, in slednjič je, posluževaje se svoje pravice kot predsednik italijanskega političnega društva .Unione«, javno pritisnil pečat pri-stranosti na vse svoje postopanje v sporni volitveni zadevi.
Slednjič moramo še posebno naglašati, da predsednik dr. vitez Pajer de Monriva ni imel niti pravice sklicati člaue goriškega odseka v ». o-IHni zbor, kakor je nima sploh društveno predsedništvo, in to iz naslednjih razlogov:
Po prehodnih določilih zapopadenih koncem § 43. novih društvenih pravil bila je naloga društvenega predsednica, kakor hi-
se ustanove novi odseki po določilih zadnjega poglavja istih pravil.
Po § 41. imajo ti odseki, pravico voliti člane osrednjega odbora po določilu § 19. Ker imajo pa li odseki svoje predsed-nišlvo, katero ni identično z društvenim, umevno je samo ob sebi, da ima edino odsekovo predsedništvo pravico, sklicati svoje člane v zbor k volitvi članov osrednjega odbora.
To določilo je dejansko že obveljalo in se izvršilo v naši Furla-niji, kjer so ustanovljeni odseki izvolili svoje zastopnike v osrednjem odboru.
D,osle[dnTo \ae m o/a izvršiti ttfdi' v našem okraju.
Iz predstoječegaje jasno razvidno, daje društveno predsedništvo glede odseka za Gorico in goriško okolico
1.  zanemarilo ali morda tudi namenoma opustilo izvršitev prehodnih določil novih društvenih pravil in
2.  segnivši v delokrog odseka, ki se ima še ustanoviti, prestopilo meje svojega področja ter s tem očitno kršilo pravila.
Opiraje se na vse navedene razloge, stavimo podpisani odborniki in člani c. kr. kmetijskega društva
predlog:
Visoko c. kr. namestništvo naj blagovoli razveljaviti volitev 7 članov za osrednji odbor c. kr. kmetijskega društva v Gorici, izvršeno dne 18. tek. meseca, in čimbrže odrediti, česar treba, da se osrednji odbor dopolni po določilih §§ 19., 40., 41., 42. in 43. društvenih pravil,
V Gorici, dne 20, aprila 1903.
Anton Jakončič, dež, poslanec; Anton Klančič, dež. poslanec; Blaž Grča, dež. poslanec; dr. H. Turna, dež. poslanec; dr. Dragotin Treo, dež. poslanec; dr, Rudolf Gruntar; Leopold Budau, c. kr. dvorni svetnik; Ivan Drufovka, posestnik? dr, Alojzij Franko, odvetnik; dr. A, Pavlica; Andrej Gabršček; Anton Pečenko; Anton Krušič; Fran Gabrščik, c, kr, davkar v p.; Josip Musič, posestnik; Ivan Simčič, posestnik; za »Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda v Gorici«, A, Jakončič, ravnatelj; A. Koren; J. Orel; J, Šušmelj; J, Mozetič; za »Vinarsko in sadjarsko društvo v Prva-čini«, Albert Šušmelj, predsednik; V. Gregorič, za občino Prvaclno; župan A. Kozem; Jos. Primožič; Jožef Gregorič; Alojzij Stanič: Peter Kerševan; Ivan Kerševan; Raj-mund Žniderčič, za zavarovalnico goveje živine in hranilnico in posojilnico v Renčah; Anton Merljak za občini Renče in Gradišče in za se; Pavel Pahor; Josip Pahor; Franc Htbat; Franc Stepančič; Andrej Merljak; Andrej Peri'; Fran Nemic ; Anton Šavnik ? Ivan Saunig; Janez Nemec; Jožef Vidmar.
Ta pritožba pošlje se obenem slovenskim   državnim   poslancem,   ministerikemu
Kteftu.'1" Wr,rhor'm m c- kr- kmetijskemu
Iz klerikalnega sveta.
V »Gorenjcu* čitamo poročilo o falzi-ficirant bilanci posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjoloko. Ta denarni zavod stoji na sveti katoliški podlagi. »Gorenjec* piše: Pred nami ležita računska zaključka posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjo Loko za 5. in 6. upravno leto 1900 iti 1901. Upravno leto 1900. zaključuje s saldom v blagajni K 6757*42. S tem blagajniškim preostankom nadaljevati bi se moralo prihodnje upravno leto 1901, toda naši I svedrci  niso  bili  zadovoljni s tako  majhno
da so jo smatrali za Jurandovo hčerko, in ko mu jej kneginja rekla, da so tudi oni sami videli pravo Ju-j randovo hčerko, jej je odgovoril: »To jo resnica, toda mi smo si mislili, da jo je hudobec spremenil.«              j
»Prav to je pisal tudi komtur velikemu mojstru:' da one deklice niso imeli v ječi, marveč pod svojim varstvom, ko so jo oteli razbojnikom, kateri so prisegli, da je to spremenjena Jurandova hči.«
* In veliki mojster je to verjel?« N »On sam ni vedel, ali naj verjame ali ne; toda Ulrik se je še bolj razsrdil ter pripravil svojega brata do tega, da so odposlali križarskega uradnika z Zbi-škom v Sčitno, kar se je tudi zgodilo. Dospevši v S- „io, nista več našla starega komturja, ker jo bil že odšel na vojno z Vitoldom na vshod; toda našla sta njegovega namestnika, kateremu je križarski uradnik zapovedal, naj njima odpre vse zapore in podzemeljske ječe. Iskala sta in iskala, toda našla nista ničesar. Povpraševala sta tudi ljudi. Nekdo je dejal, da od duhovnika bi lahko marsikaj poizvedeli, kajti on je razumel nemega rabelja. Toda rabelja je vzel stari komtur s seboj, duhovnik pa je odšel v Kraljevec na nekako duhovniško zborovanje. Oni se ondi pogostoma shajajo in pošiljajo papežu svoje pritožbe o Križarjih, kajti tudi duhovnikom se pod njihovo vlado ne godi dobro...«
»Samo to se mi zdi čudno, da Juranda niso našli,« omeni Matija.
»Ker ga je stari komtur očividno že poprej izpustil. V tem dejanju jo bilo gotovo več zlobe, kakor da bi mu bili odsekali glavo. Hoteli so, naj še pred svojo smr^o pretrpi dokaj več, nego more pretrpeti Človek njegovega stanu. Slep, nem in brez desnice' Bojte se Boga! Ni mogel najti poti domu, niti prositi miloščine. Mislili so si, da kje za kakim plotom gladu
umre, ali da kjo vtone. Kaj so mu pustili? Ničesar] drugega, nego spomin na to, kar je bilo, ter spoznanje j lastne bede. In to je muka, hujša nad vse druge!... Morda je sedel tam kje pri <;erkvi, ali ob cesti, in; Zbišek je šel mimo njega, vendar ga ni spoznal. Mogoče, da je celo čul Zbiškov glas, pa mu ni mogel ničesar reči. Oh, solze mi branijo dalje govoriti! Bog je storil čudež, da ste ga srečali, in radi tega si mislim, da on stori še več nego to, za kar ga prosijo moja nevredna usta.«
»A kaj vam je še rekel Zbišek? Kam je odšel?« vpraša Matija.
»Rekel mi je: »Vem, da je bila Danuška v Sčit-nem, toda oni so jo odpeljali ali umorili. To je storil stari de Love, in tako mi pomagaj Bog, da si nočem poprej oddahniti, dokler ga  ?e najdem.«                      ^
»To vam je rekel? Ej, gotovo je odšel h kom-turjem na vshodu, toda ondi je sedaj vojna.«
»Vedel je, da je ondi vojna, in radi tega se je napotil h knezu Vitoldu. Rekel je, da ž njegovo pomočjo poprej doseže kaj od Križarjev, nego s pomočjo samega kralja.«
»H knezu Vitoldu!« zakliče Matija ter vstane. Na to se obrne k Jagjenki in reče:
»Ali sedaj vidiš, kaj je pamet? Mar nisem že sam rekel tega? Napovedal sem že poprej,da se napotimo še h knezu Vitoldu.«
»Zbišek seje nadejal,« spregovori duhovnik Kaleb, »da. Vitold krene v Prusijo ter bo ondi jemal pruskt gradove.«
»Ako mu bo io dopuščal čas, gotovo on to stori« odvrne Matija. »Nu, hvala Bogu, sedaj saj vemo, kje naj iščemo Zbiška.«
»Ali mi moramo takoj odriniti na pot!« reče Ja-gjenka.
»Molči!« jej zakliče Matija. »Otrokom se ne spodobi, da bi nam svetovali.«
Po teh besedah jo je pogledal tako pomenljivo, kakor bi jo hotel opomniti, da ona hoče, da se jo ima za mladeniča, in ko je nekoliko pomislila, je umolknila.
Matija je premišljeval nekaj časa, potem pa je rekel:
»Sedaj gotovo najdemo  Zbiška, kajti on se na-jr_ haja brez dvoma pri  knezu  Vitoldu,  vsekako pa bi morali Še izvedeti,  ali je namenjen iskati še kaj drugega po svetu, nego one tri križarske šapeljs, katert je obljubil.«
»Ali kako hočete to izvedeti?« vpraša duhovnik Kaleb.
»Ako bi vedel, da se je oni sčitenski duhovnik že vrnil z zborovanja, bi hotel govoriti ž njim,« odvrne Matija. »Imam pismo od Liehtensteina ter morem varno odpotovati v Sčitno,«
»To ni bilo nikako zborovanje, marveč navadni shod,« odvrne duhovnik Kaleb, »torej se je oni duhovnik gotovo že davno vrnil.«
»To je dobro. Vse drugo pa prepustite moji glavi. Vzamem s seboj Glavača in dva hlapca s potrebnimi bojnimi konji za vse slučaje ter odrinem.«
»In potem k Zbišku?« vpraša Jagjenka.
»Da, potem k Zbišku, toda ti ostaneš med tem tukaj in počakaš, dokler se iie vrnem iz Sčitnega. Mislim, da se ne zamudim dalje, nego dva ali tri dni. Jaz imam trde kosti in se ne vsfr šim nikakega napora. Pred vsem drugim pa yass oče Kaleb, lepo prosim, da mi daste pismo, ker med duhovniki vlada veliko zaupanje.«
(Dalje pride.)
gotovino, postavili so v denarni promet L 1901, ne brigajoe se za saldo iz prejšnjega leta, novo gotovino K 10.75798. Odkod so kar čez noč dobili celih K 4000 56 več v blagajno? Vrednost inventarja v letu 1900. izkazuje K 69991. Prihodnje leto nakudli so ga za K 29'30 in koncem leta odpisali za K 58*84, moral bi torej znašati K 67037, bilanca pa izkazuje samo K 52957. Kam so skrili diferenco K 140 81 ? Dalje se nahaja med aktivi bilance v letu 1901. postavka: .nepovrnjene preveč izplačane vloge K 180 in nepovrnjene obresti od te K 3*82 ¦ — nasprotno pa Citamo v denarnem prometu: .preveč izplačane vloge K 60». Kako pač ta dva zneska med seboj diferirata, nam ni možno napraviti jasne slike, ker nam niso njihove knjige na razpolago. V računskem zaključku za 1. 1900, znašal je rezervni fond K 7590 50. Prenos istega pa najdemo v prihodnji bilanci tiskanega z zneskom K 749754. Kako je bilo to mogoč?, da so utaji'i zopet K 92 96? Ako popravimo inventar za K 14081 ter znižamo gotovino, ki je bila začetkom leta 1901. previsoka za K 400056. med pasivi pa rezervnemu fondu pridenemo onih utajenih K 92'96, ostane nam po odbitku pasiv od aktiv izguba K 349046 — ne pa dobiček K 46225. Poročilo na prvi strani svedoči, da je posojilnica deležna vseh postavnih .olajšav • ter je član .Gospodarske zveze" v Ljubljani.
O marnberski posojilnici smo poročali obširneje svoj čas. Klerikalci so se bili med dragim spravili nad dr. Pikla, takratnega tamkajšnjega odvetnika (sedaj v Postojni), ke* se je trudil, da bi rešil posojilnico pogubne zveze s konsumom, v kateri je zalagala hranilnica svoj denar. Klerikalni zlobneži so začeli trositi laži, da je izpodkopaval dr. Piki kredit in dobro ime posojilnice ter so ga izključili iz ravnateljstva. (Kaj so počeli pri nas z dr. Turno!) Dr. Piki je tožil svoje ob-dolževalce. Po dolgem zavlačevanju je prišlo do obravnave, pri kateri je dr. Piki odpustil kazen (klerikalci nikdar ne odpuščajo!) proti izjavi, katero so podpisali trije duhovni gospodje ter v kateri so preklicali grde ob-dollitve kot neresnične! Ti »politikujoči gospodarji* v črnih suknjah so povsod jed-naki in povsod jim je glavno orožje podla ter ne pustite jih k sebi l Ali naprednjakilo predobri. Tu se spominjamo, kako so odpustili znanemu steklemu dervišu v Gorici skrajne Iumparije, katere je ugajal pred časom proti jednemu naš h denarnih zavodov ter se zadovoljili z nedolžno izjavo, da je potem še lažje na katoliški podlagi dalje lagal in obrekoval v javnosti, in to še vedno dela, seveda brez greha, ker namen posvečuje sredstva 1
Škofje se po navadi ne pustijo tožiti, ali ljubljanski škof Bonaventura pa se je pustil, škofa je tožil njegov bivši vrtnar za izplačilo novoletnega darila v izgovorjenem znesku 30 K in za izplačilo skupila za rože
iz škofovega vrta, vse po dogovora. Škof ni hotel plačati, vsled česar je prišla vsa reč pred sodnijo. Tje pa je poslal škof za svojega zastopnika svojega brata, in ta se je poravnal s tožiteljem, seveda je moral plačati tudi odvetniške troške, nekaj nad 50 K. Korajžen mož, ki toži škofa 1 Škof je mislil najbrže, da se ne osmeli, vložiti proti njemu tožbe; ali vendar se je zgodilo. Ta predrznost !!
V  Ljubljani pri frančiškanih imajo nekega patra, ki sliši na ime Sigismund. O tem možu je prišla v javnost vest, kako ne-krščansko je krstil nekega nezakonskega otroka. Babici je rekel, naj ga nese v svinjak, ne pa v cerkev, da bi sploh ne smela iti k taki materi, da imajo on take postave, da tak otrok nima take duše, kakor drugi ljudje, marveč hudičevo, ker je njegova mati — svinja..... To pač presega vse meje! Kaj porečejo k temu razne farovške kuhirice? Ako bi sklicale radi onih patrovih besed kak shod, bi se Sigismundu najbrže slabo godilo ! Vera po farjih gor, po farjih dol!
V  Dunajskem Novemmestu se je vršila I pred kratkim jako zanimiva obravnava. Pred ' sodnikom je stala 73 letna starka, po imenu
Ana Challa, obtožena beračenja. Ta starka ima sina, ki je župnik na jako dobri fari v Meiersdorfu. Ali ta župnik ima tako trdo srce, da je pognal svoje stariše, oba stara nad 70 let, čez prag ter sta morala beračiti. Pri obravnavi se je pokazalo, da sta roditelja vse žrtvovala za svoiega sina, da se je izšolal, sedaj pa jima tako plačuje. Župnik je rekel pri obravnavi, da je vprašal svojega predstojnika, opata v Heiligenkrenzu, ali je dolžan skrbeti za stariše ali ne, in opat mu je odgovoril, da ne. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja, namreč oprostil je ubogo mater, sina duhovnika, s kamnom v prsih namesto srca, pa je poslal k varuški sodniji, katera določi, koliko bo moral plačevati za vzdrževanje svojih starišev. Spoštuj očeta in mate; ! — Ko smo pisali tiste žgoče »Tutti frutli', smo bili morali tudi nekje omeniti, kako je neki pop vrgel svojo mater skozi vrata 1 Pa hočejo biti nekateri tako vzvišena bitja in celo polubogovi I
Dopisi.
Folje pri KihemDergu. Slavno uredništvo! Naš župan Pavlica je kos, ki zna zvič.iti. Ko je videl, da ga v občini ljudstvo ne mara in ga je pri volitvah, katere so se vršile brez pritiska in denarja, pustilo popolnoma na suhem, je pa napravil sam čez se rekurz, ovrgel volitve, zbiral pri vseh krščanskih ljudeh po Gorici in drugod denar, s katerim je uprizoril nečuveno agitacijo, spravil vse prijatelje s klerikalnimi poslanci vred na delo ter plačeval in lagal pri volil-cih drugih občin ter jih tako vzdignil na noge, ker v domači občini vzlic groznemu pitju in žretju njegovih garjencev ni bilo upati  na  večino.  Kar je dostojnih Ijudij in
sploh večina ljudstva v občini mu ni sledila in ni hotela za volitve trositi denarja, zato pa je moral za starešine izbrati same .kraljeve in hrome", ki so njega popolnoma vredni in za katere mu gotovo nikdo ne zavida. Da se ti njegovi podrepniki, ki so tudi denar trosili, sedaj nekoliko odškodujejo, dovolil jim je dobri očka, da dobivajo iz obč. blagajne krone za seje ter veče odškodnine za potnine itd. Kaj takega v Riherabergu še ni bilo. Res lepo gospodarstvo! Začeti nam bo treba pač z brezovo metlo!
Polje s štirimi večimi vasmi tvori tako rekoč najlepši del Rihemberga. Ta kraj je osrečil Pavlica z možem, ki ga dičijo res lepe čednosti in lastnosti. Da ta .podžepan* pijančuje in kvarta cele_ nočl-in celo n»la--dino zapeljuje in pohujšuje, nima pobožni Pavlica nič proti temu. Njega in druge enake radi tega ne kaznuje, ker so njegovi stebri. Ta naš poljski zastopnik gori na griču pa ne išče drugega tudi kakor prilike, koga bi tožil ali drugače oškodoval. Nima dovolj na vesti še in se ne kesa, da je že vodnjake in lat-nike razdiral, kokoši in dežnike .lovil*, jajca in sir grabil ter še mnogo lepega učinil; še dalje si spleta venec dišečih rožic .osebne časti'...
S takimi možmi in v takih razmerah naša občina nikakor ne more napredovati, temveč mora v gospodarskem in moralnem pogledu hirati in nazadovati. Ljudstvo podivja in propada. Tega nam je kriva klerikalna politika, od katere si je sam župan na dobičku. Posledice se bodo šele čez čas poznale in ljudi menda že streznijo.
Čuje se celo, da so nas naši kimovci osrečili z novimi dokladaini za cerkev. Ako je to res, potem je pa že mera polna. UboStvo in dajila na* vseh koncih in krajih, vina skoro prodati ne bo mogoče, a zraven si nakladaj mo še nove nepotrebne stroške!
Kje so naši voditelji, ki so znali tako mogočno napredno stranko v Rihembergu dvigniti ?! Na delo 1
Naš oče župan je včasih tudi šaljiv.Te dni si je baje privoščil celo glavarstvo, kjer da je opravljal napredno stranko in zapretil, da odstoDi, če mu isto ne pojde v vseh rečeh brez ugovora na roko. Baje so mu verovali, zbali se nesreče in ga potolažili. Menda ie vendar milostno obljubil, da tedaj ne odstopi... Sancta simplicitas!...
Naše Voljo bo sedaj, ko se dogradi in odpre braniška cesta, res imelo lepo zvezo s Kranjskim. Od druge strani bo p* železnica, katero se menda kmalu prične graditi. Slabe pa imamo druge dovozne poti in tudi Bra-nica preti našim zemljiščem in celo vasem s pogubo. Če pa pridejo kake podpore, porabilo se jih bo krog .Frlanice*...
Po prijetni, mehki zimi nastopita je mrzla, spremenljiva pomlad, ki ne kaže dobrega za sadje.
Me In razne novice.
Gg. naročnike, ki so z naročnino na   , dolgu,  opozarjamo  uljudno,  da  gremo   že  1 proti koncu aprila; mi moramo vse izdatke sproti plačevati, zato nam neredno plačevanje naročnine prizadeva le težave. — Kdor je  resničen  prijatelj  našega lista in naših stremljenj,  bo slušal naš glas ter —   j redno plačeval naročnino. Prosimo!
Danes smo dodali zopet 4 strani priloge, da smo poleg dveh člankov ponatisnili tudi v celoti pritožbo proti volilnemu švindlu v c kr. kmetijski družbi. Opozarjamo na to pritožbo, ki je gotovo lepo utemeljena. Radovedni smo, kaj stori na to — vlada.
--------Opozarjamo   gg, -člane   »Trgovsko-
obrtne zadruge* na letošnji občni zbor, ki bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri predpoldne v prostorih .Goriške ljudske posojilnice*. Leto3 bodo predloženi računi za sklenjeni prvi odsek in sploh za celo prvo petletje. Vsakdo, ki ima čas, naj pride in se raduje z drugimi prijatelji narodnega napredka na prekrasnih vspehih tega vetevaž-nega nassga denarnega zavoda.
Kdaj sd je z vezal dr. Gregorčič z Lahi? — Kdo je falot? - V neki pole-miki s praško .Politik* je zapisal .Slovenski Narod* tudi to-le: »In ko je na Goriškem falitnt dr. Gregorčič z zvezo, katero je sklenil ' z Lahi, zlezel v državni zbor in dež. odbor, je-li .Politik* tulila proti omenjenemu klerikalnemu politiku tako, kakor tuli dandanes proti nam in napredni stranki?" — Na to sta se oglasila .Gorica" in .Prim. List", kakor vselej, rekoč, da ostane člankar podli falot, dokler ne dokaže, kje, kdaj in kako je dr. Gregorčič sklenil z Lahi kako zvezo.
Mi smo to že dokazali, zato danes samo malo osvežujemo spomin gospodi v ulici Vetturini. Zveza in pogodba med dr. Pajcr-jem in vitezom Gredolfiičem (žalostnega spomina !) glede na volitve v državni zbor je bila sklenjena v soboto 15. decembra leta 1900. Nad edno uro sta delala načrte in kombinacije ter konečno popolnoma dogovorila bojni načrt. Dr. Gredolčič si je bil zagotovil Pajerjevo pomoč pod težkimi pogoji, katere plačuje slovensko ljudstvo. .Gorica" je na to bobnala na vse grlo, pijana zmage, a* >avc.i;tov v v. bnriji jft zagotovljena dr. Gregorčiču, In kaj smo videli na dan 3. jan. 1901.? Dr. Pajer je sedel v Lenassijevi pisarni ter držal liberalne laške volilce v šahu, da niso smeli iti volit, da bi paralizirali iz-dajske glasove (kakor so rekali) iz Furlanije, oddane za dr. Gregorčiča. Pajer je nastopal kot diktator v'stranki ter grozil celo, da odstopi od vsega, ako ga ne bodo poslušali. I, zakaj pa je take delal ? Edino le radi tega, ker sta se zvezala on in don Antonio. In kakšen je ta don Antonio od takrat, to se vidi v našem dež< zboru in odboru ter tudi v drugi javnosti, kateri je znano vse delovanje tega viteza žalostne postave  od raz-
Zapiski  mladega potnika.
Piše B. V.
(Dalje.)
Kot mladenič je bil prisoten pri neki seji francoskega parlamenta, in dozdevalo se mu je, da so ti ljudje v zbornici nekoliko prismuknjeni, da goljufajo same sebe in po vrh pa še svoje volilce na najnesramnejši način. Vsi parlamenti so gnezdo korupcije, podmitljivosti in navadne očitne sleparije, radi tega proč z njimi. Govoril mi je tem-paramentno, misel je sledila misli v logičnem redu. Razvil je načrt ustave, katero si je on izmislil. Vsak stan naj voli svoje zastopnike v zbor, kateri pa nima postavodajalne moči, ampak le pravico zavračati ali potrjevati dejanja eksektitive. Vsa moč naj bode v rokah vladarja, on edino naj bode odgovoren. Zakonov ne sme nikdo prenarediti, ostati morajo, kakoršni so, na veke. Prijel sem se za glavo. »Kdo pl nam more dati take zakone?« Samo tak državnik, kakoršen je bil Cezar, bi imel dovolj zmožnosti dovršiti tako večno delo. Nekaj analognega najdemo že v sv. pismu starega zakona. Mojzesove postave so morale ostati nespremenjene, in na smrt je bil obsojen, kdor je hotel rušiti zakon. In ravno ti zakoni so zakrivili oni strašni upadek židovskega verskega življenja ob nastopu Kristovem. To so bili moji ugovori. Nespametno je pač trditi, da razvitek, evolucija ne ekzistuje. Ako pa zakona evolucije ne zanikamo, je naravnost izključeno, da bi iste oblike državnega življenja, isti zakoni zamogli zadostovati narodom na veke. Zdrave nove narodne sile bi raztreščile pretesno posodo. Gorje onemu, ki bi si upal ustaviti z drzno roko kolo časa, kajti ono ga neusmiljeno pomandra. Konečno sem začel še zagovarjati toli psovani parlamentarizem, rekoč, da more biti taka državna uprava največjega pomena in važnosti za narod, ki je dosegel neko višjo stopnjo politične vzgoje in zrelosti. I Zaničljivo se mi je nasmehnil monsignore. Politična vzgoja)
in zrelo.-t, to sta dva fantoma, ki vznemirjata edinole sanjače
Izvošček s šantavim konjem me je peljal skozi pusta predmestja, kakoršna ima menda le Rim, na Apijsko cesto. Tu pa tam se beli kaka skromna vila. Ogledal sem si grobove Scipijonov. Pripogniti sem se moral, da sem vstopil v te podzemske jame, katere imajo toliko podobnosti s katakombami. Tu so počivali visoko nadarjeni državniki iz one rodbine, katera je posegala z močno roko v zgodovino Rima. Brez Scipijonov si ne moremo misliti zgodovine večnega mesta. Spominjal sem se teh sijajnih državnikov, njih krutih političnih bojev in njih duševnega in telesnega 'napora v prid mestu ali v korist in slavo svoje rodbine. Temno in vlažno je v teh jamah, barbarski osvajalci so oskrunili te grobove, in le kratki napisi pričajo o teh možeh, ki so bili prepričani, da so njih zasluge ravno radi tega velike, ker so jim someščani nehvaležni in zavidni. Ginjen stoji oni, kateremu ni prikrita smisel teh suhoparnih besed, pred temi ploščami ob svitu tanke sveče. Skromna in majhna je cerkvica: »Quo vadiš*. Sredi cerkve je še ostanek stare Apijske ceste iz velikih črnih kamenitih plošč j kaže se nam odtisek Kristove noge. Peter je hotel pobegniti iz Rima, prikazal se mu je Krist na cesti. In Peter ga je vprašal: »Domine, quo vadiš?« Krist mu je pa odgovoril: »Venio iterum erucifigi«. Pod nami, pod Apijsko cesto, se raztezajo katakombe. Via Appia je cesta grobov, ob njej se nahajajo poganski grobovi, pod njo pa krščanski. Smrt je vsemogočna kraljica ob tej poti.
Neizrekljivo lepa je bila misel starih Rimljanov, da so edino mrtvi pradedi vredni, da sprejemajo tujce pred mestnimi vrati. Nagrobni spomeniki mrtvih državnikov, vojaških dostojanstvenikov in neštetih drugih zaslužnih meščanov so pozdravljali že daleč pred mestnimi vrati odposlance in zastopnike tujih narodov, ki so prihajali v Rim iz vseh delov sveta. Neizmerno je moralo biti spoštovanje teh pot-
nikov pred Rimljani, kateri sprejemajo na tak način tujca. Ti grobovi so bodrili rimske armade, katere so korakale po teh ploščah v boj v provincijo. Kedar so se vračale zmagoslavne čete, spremenila se je ta cesta smrti v triumfalno cesto. Ednolična kampanja obdaja Apijsko cesto, zrak je nevaren človeškemu zdravju, malarija grozi v teh predelih prebivalcem. Polurazpadli spomeniki ob cesti, ostanki rimskega vodovoda, ta dolga tu pa tam pretrgana vrsta rdečkastih svodov, črede koz in ovac, za nami pa večni Rim s svojimi cerkvami in bazilikami, to je s kratkimi besedami nepopolen popis Apijske ceste.
Velikonočni ponedeljek je bil. Božansko lep je oni prizor v Goethejevem Faustu, ko se zabavajo meščani, kmetje, rokodelci, dijaki in mlade devojke pred mestnimi vrati na velikonočnem sprehodu. Ta prizor slika pravo pristno življenje, drug drugemu nagaja, vse je zidane volje; pre-Iestna spomlad je oživila vso narava in se vgnezdila v srcih mladine, katera raja pod lipo.
Vse hoče živeti, se radovati in delati, sočno in bujno je življenje, sveža je kri, katera pelje v žilah teh ljudi. Narava je vstala, Krist je vstal, oni sami so vstali, in dasi jih bodo zopet premagale človeške slabosti, vendar čutijo v sebi, da so na dan vstajenja boljši ljudje, nego so bili prej. Drugače je pa tu sredi te nekropole, tega otožnega mesta mrtvih. Duša nam ostaja pusta in prazna. Te razvaline krog nas, ti grobovi/ nas ne morejo navdajati z veseljem do življenja in odrešujočega dela. Smrt kraljuje tu. Mrtvi so Rimljani, poganski osvajalci sveta ob cesti, mrtvi kristjani pod cesto. Tam pod zemljo je kraljevala misel pasivnega samo-zatajevanja in askeze, nad zemljo grandiozna misel o svetovni rimski državi. Genij smrti frfota nad Apijsko cesto, alt njegove peruti ne pripihljajo sveže, čiste sape, katera bi človeku širila prsi in ga navdajala s pogumom v dosego jih, višjih smotrov in činov. Mrtve so vse te neštete ge-
kola dalje. —• Tako l Sedaj smo povedali zopet enkrat, kdaj se je zvezal don Antonio a Pajerjem; rešeno pa je s tem ob jednem tudi vprašanje, kdo je falotl
Biljcnskl knrat Eojeo nam piše:
1.  Ni res, da sem bivSega starega or-ganista spravil ob službo organista — res je pa, da se jo. tej službi sam odpovedal;
2.  Ni res, da sem zamahnil po zraku s svojo posvečeno roko ter uČŠarif fanta po licu, da je bilo kaj — res je pa, da nisem fanta prav nic udaril.
V Biljah, dne 19. aprila 1903.
Ivan Roječ, kurat. Opomba uredništva. -*- Raoes nimamo prostora za primeren komentar smelemu zanikanju kurata Rojca,   pride pa prihodnjič.
Deželni odbor razglaša: Oddaja se naprava pohištva, ki je potrebno z? oprem-Ijenje urad.v deželnega hipolečnega zavoda. Vabijo se izdelovalci pohištva, ki se nameravajo potezati za napravo teh izdelkov, da vložijo svoje ponudbe deželnemu odboru do 30, t. m. ter naj določijo cene in dobo, kedaj jim bode mogoče to pohištvo izročiti. Podrobna pojasnila o kakovosti in množini potrebnega pohištva in dotičnega dela se razvtdijo pri deželnem stavbinskem uradu. »Corriere* piše skrajno nesramno o Slovencih gledč na zadnje volitve v c. kr. kmetijsko družbo. Pravi celo, da Slovenci bi samo volili in delali zgsgo, plačati pa noče nihče t In po taki obdolžitvi je priobčil članek z naslovom ,11 perche delle violenze slovene nelle elezioni agrarie*.Kako stoji vsa reč v istini, o tem govori jasno protest, no, za tisti »perche* se pa že še pomenimo, g. dež. glavar!
Razpis 4 prostorov za bolne dečke t svrho brezplačnega zdravljenja v Gra-deŽn. — Deželni odbor razglaša; Razpisujejo se 4 prostori, vstanovljeni od vis, deželnega zbora v spomin ranjega deželnega glavarja Nj. E. grofa Franca Coronini za brezplačno zdravljenje v prvi morski kopelji v Gradežu štirih ubogih Skrofuloznih ali ra-kitičnih dečkov, oziroma deklic te dežele za letošnjo dobo kopelj.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinskega zastopstva, s spričevalom o cepljenji koz in spričevalom pristojnosti prosilcev v kako občino Goriške in Gra« diske, kakor tudi s spričevalom ubošlva in zdravniškim spričevalom bolezni prosilcev, naj se vlagajo pri deželnem odboru do 15. maja t. 1.
Hudourniki* Lokav šček In Grajšček. Pišejo nam iz Ajdovščine: Skrajni čas je, da se vendar enkrat kaj ukrene gledč reguliranja tukajšnjih jako nevarnih hudournikov, posebno Lokavščeka in Grajščeka. — Pri pršem, kateri je že več let zavstavljal promet na najživahnejšern delu državne ceste med Ajdovščino in Cesto in ob količkaj večjem nalivu nevarno  poplavljal   Ajdovščino, se je
pričelo že lansko leto z začasno regulacijo, in upati je, da se v kratkem dovrši hvaležno delo, ter bode vsaj za dogledne čase odvr-nena vsaj večja nevarnost. — Glede1 Grajščeka se pa sliši, da so pri lokavškem županstvu razpoloženi načrti, iz kojih je razvidno, da se misli isti speljati v lokavščkovo strugo. Baje se ima že 27. t. m. vršiti ogled ter v kratkem pričeti z delom. — A.ko se to urefiii<Siih«i#»^a4^                ne,U^ Potem
bosta "oba hudournika ¦ res jako""po «eni regulirana, ali tako, da se sedanje poplave in nevarnosti, oziroma porušenje Ajdovščine in Šturij, še pospeši in prebivalce otrova. Znano jg, da je Grajščkova voda nepilna in zdravju škodljiva; saj je že veliko živine, posebno ovac, pojej vodi obolelo. Minolo _poletje„je obolelo več ljudij radi uživanja Jouškove vode, v kojo je bil začasno navmen Grajšček radi obrambenih del na Slanem blatu.
Slavnim tozadevnim višjim oblastim bi moralo biti dobro znano, da prebivalci Ajdovščine in deloma Šturij so še vedno prisiljeni uživati Hubljevo vodo pomešano z Lokavščekom; saj že leta in leta zaman moledujejo po dobrem vodovodu. No, in zdaj naj se še ta voda otrova z Grajščekom! — Li mislite, da imajo Ajdovci boljše želodce od Lokavčanov?
Jako značilno je,  da se je o namero-vani regulaciji in že omenjenem  ogledu ob- . vestilo le občini Lokavee in Križ; a najbolj j prizadeti občini Ajdovščino in Šturje pa popolnoma prezrlo. Vedite, da se Ajdovci ' -mu upremo 1
Kje jo plačilo za razlaščena zemljišča za Vipavsko Železnico? Pišejo nam z Vipavskega: Že dve leti je minulo, od kar se je razlaščalo zemljišče za Vipavsko železnico, in to vsled strogega odloka slav. na-mestništva, s kojim je bilo naznanjeno ter strogo zaukazano dotičnim posestnikom, kaj in koliko morajo radi ali neradi odstopiti v prilog zgraditeljem Vipavske železnice gosp. Klemenciewiczu & Dcmulhu. Do danes pa je dotično zemljišče po ogromni večini še neizplačano, kakor tudi razne druge poškodbe. Ubogi kmet, lepo ubogaj, plačuj davke, akoprav ne vživaš, in počakaj da se tujec z obresti tvojega denarja odebeli! Ako zineš — gorjcU                            Več prizadetih.
Delavski praznik 1. dan maja. •— Kakor lani, nameravajo tukajšnji delavci tudi letos proslaviti 1. dan maja kot delavski praznik z odhodom po mestu dop., primernim govorom ter pop. z veselico, katero hočejo prirediti v Velodromu. Potegujejo se pri gospodarjih, da bi imeli na dan 1. maja prosto celi dan.
Tele z 8 nogami je poslal g. Rot iz Ž^ge pri Bovcu za tuk. deželni muzej.
Trasiranje založnice. — Konsor-cij za napeljavo železnice v Idrijo oddal je trasiranje proge tvrdki S tem & Hafferl na Dunaju. Z delom se je pričelo dne 9. t. m. na Vrhniki. Proga se namerava izpeljati od Vrhnike proti Podlipi, Sv. Jošt, Smrečje, Rovte, Ceste,
v HotederSico, od tam vsporedno ob j cesti do Godoviča in nad desnim bregom | Zale v Idrijo. Konsorcij je nameraval izpeljati železnico čez Žiri, toda in- ! ženirji, ki so tudi to progo proučili, so se izrekli, da bi bila železnica čez Žiri neprimerno dražja in tudi obrat tam bi se vsled večjih strmin, katere bi morala železnica premagati, izdatno podražil. Vsled tega se je morala ta misel opustiti in ostati pri prvotnem načrtu. Dolžina te proge bode znašala 43 klm. Stroški "za *napr ava-generalnega načrta so proračunjeni na okroglo 15000 kron. Ako bode vreme ugodno, se presele inženerji že sredi maja s svojo pisarno v Idrijo, kjer se bode potem delo nadaljevalo. Do konca avgusta bodo načrti izdelani in v jeseni se lahko Je izvrši revizija trase. Ako izteče vse povoljno, se lahko nadjamo, da se nam že v kratkem izpolnijo naše najsrčnejše želje. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno, kakor hitro bode pelo nekoliko napredovalo. »Jednakop.«
Bralno društvo .Narodni dom" t Skrbi nI priredi v nedeljo dne 3. maja 1903. na okrašenem dvorišču gosp; Ivana Adamiča veselico s tem-le vsporedora: 1. Pozdrav predsednika. 2. Volarič: »Pomlad*, poje domači .mešan zbor*. 3. »Slovenska himna*, svira godba iz Prvačine. 4. Pl. Zajec: »Zrin-sko-Frankopanka*, domači možki zbor. 6. Broš: tNa obalih jadranskog mora" izvaja tamburaški zbor iz Komna, 6, Sattner: »Na planine* domači možki zbor. 7. »Jadransko morje«, (svira godba iz Prvačine). 8. Broš: •Slava Slovencem*, tamburaški zbor, 9. »Vesela družba*, poje mešani zbor. 10. ,U boj 1* svira godba. 11. Veseloigra: »Pri puščav-niku* v enem dejanju. 12. »Ples*; vsaki plesni komad 20 v. Pričetek veselice je točno ob 31/*. popoldne. —- Vstopnica k veselici 40 v. Sedež I. vrste 80 v; sedež H. vrste 60 v. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na prihodnjo nedeljo.
Nadejamo se, da se prva veselica našega bralnega društva »Narodni dom* spo-nese prav dobro, ter pričakujemo in za jedno najuljudneje vabimo naše rojake iz vseh bližnjih vasij in občin, da nas počaste v obilnem številu s svojim prihodom. K obilni udeležbi najuljudneje vabi -• odbor.
Klub klbleerje? nabral je v gostilni pri Fonu na Solkanski cesti za sokolsko zastavo K 2-20.
Pevsko In bralno društvo v St. An-drežu vabi na občni zbor v nedeljo dne 26. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v dvorani gosp, Petra Lutmana. Vspored po pravilih.
Odprti lok ml. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni: CristofoleUi-Kumer.
Slovenske gledališke predstave v Gorici. — Clant slovenskega gledališča v Ljubljani nameravajo prirediti prihodnji teden par predstav v čitalnični dvorani v Gorici. To bi utegnilo biti že v torek ali sredo. — Opozarjamo na to naše rojake v mestu in okolici, da pribite v obilem številu, ako dobe pravočasno posebno nazna-ni'o. Takih prilik smo imeli še malo v Gorici, izkoristimo torej to, ki se nam zdaj ponuja.
Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice In posojilnice* v Renčah, ki  bo
dne 10. meja ob 3. popoldne v prostorih g. Žnidarčiča s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelslva. 2. Folrjenje računa za 1.
1902. 3. Volitev: a) načelstva, b) začunskega
pregledovalca in namestnika. 4. Slučajnosti.
V Renčah, dne 23. aprj!a 1903.
NaCelstvo. Drobiž. — Anton Suligoj iz Kanala je poslal 57-letnega Jos. Strgarja iz Podlake v Gorico z 9 volovi za g. Fogarja. Strgar pa je hoiel jednega  izmed teh volov prodati, ali pri kupčiji ga je zmotil redar, ki je odredil, da so šli voli k Fogarju, Strgar pa v luknjo. — Pq Gorici se  vlačita dve   mladi ženščeti Spanger in Agler,  ki sta sedaj v zaporih, sedaj v bolnišnici; te   dni sta bili za spremembo v bolnišnici,   ali nekega jutra sta jo odkurili, ne da bi vedel kdo, kaj  in kako. Čudno 1 — Te dni je vlekel star konjič po Kapucinski ulici neki poštni voz. Uboga žival je vlekla in vlekla, slednjič pa je telebila na tla ter se poškodovala.  Mučenje  živali se opaža pogostoma tudi na cesti proti Soškemu mostu, kjer omahujejo živali pod težo strašno obloženih vozov.   - Neki orožnik iz Šempasa je šel te dni v Crniče. Na  poti je našel kozliča z odsekano glavo. To je pripovedoval v Crničah ter dostavil, da se mu je zdelo, kakor da bi bil videl mrtvega novorojenčka z odsekano glavo. Ženski jezički so zagibali, in v Gorico se je prinesla vest, da so pri Ajševici našli novorojenčka z odsekano glavo. Citali smo jo tudi v nekem tuk, listu, Tako je kozlič postal otroki — V vilo Amalia v ulici Orzont s*, bili te dni po noči udrii tatovi z vrta. Polomili so nekaj mobilij, izpili botiljko dobrega vina, potem pa so jo popihali, Skoda mala. — 18-letni Štefan Komel z Grčine je prišel  v tukajšnjo bolnišnico, ranjen na kolenu. Pravi, da ga je ranil neki vojak brez povoda 1 — Pred kratkim so bili udrli tatovi tudi v vilo Ceconijevo na Solkanski cesti ter so tam polomili in pobili razne reči v vrednosti 600 K. — V ponedeljek ponoči sta pila neki Komavli in Gulot iz Dolge ulice v gostilni na Rafutu.  Ker sta se preveč napila in začela razgajati, ata prišla redarja Vodoplvec in Jorkie ter jih odstranila iz gostilne. Ta dva sta šla v družbi z drugimi, ali kmalu sča hotela iti nazaj v gostilno. Ker sta se uprla ukazu redarjev, sta ju aretirala. Tu sta se pa oba branila, suvala in tepla okoli sebe, da sta jih le s težavo privlekla v ulico Vetturini. Culotu se je posrečilo ubežati, Kom. pa so spravili s silo v luknjo. Cule  se je javil drugo jutro sam na policiji; pehVi so ga seveda takoj za Kom. Redarja sta ranjena na obrazu, vratu ter Se drugod! po telesu. — V sredo po noči so pili v ulici Alvarez neki Tržačan Votpato G. in še drugi. Volpato je menil, že malo opit, da mu je zmanjkalo iz žepa 60 K ter je dolžil blizu sedečega Calligarisa, da mu jih je ukradel. Udaril ga je celo z vrčkom ter odšel. Na poti je pa našel v žepu denar ter šel   nazaj,  opravičit  se.  Potem so še pili skupaj luintam, ko so pa šli po ulici Mo-relli, je Calligaris sunil z nožem Volpata v vrat tako nevarno,  da je ves krvavel, ter zbežal.  Prijeli so ga pozneje v neki kavarni.
neracije, pozabljena njih dela in njih trud. Velikanoč sredi teh grobov je Velika noč brez vstajenja iu spasa.
Zmračilo se je, izvošček me je peljal na forum. Obiskal sem mamertinsko ječo. Jetnike so spuščali po vrveh skozi luknjo navzdol. Tu je gladu končal Jugurta, tu so čakali na sklep senata pristaši zarotnika Katiline. Kaže se tudi steber, na katerega sta bila privezana sv. Peter in Pavel. Pravijo, da se je čudež dogodil. Začela je iz gole stene voda curljati, ko sta hotela krstiti druge jetnike. Vse fizično trpljenje jima ni strlo trdne volje in vere v Kristove nauke. In pri spominu na ta dva Oalilejca pozabil sem na vse one [politične zločince, kateri so se kajali v tej strašni ječi svojih prestopkov.
Edna misel nas posebno prešinja, kadar hodimo po foru, in to je ona stara banalna misel, da na svetu vse pogine in ponikne nazaj v zemljo, da se mora stara kultura umakniti novi, stara generacija, staro pleme, novi, mladi generaciji. Priprosta, neoriginalna je ta misel, in vendar je največjega pomena za onega, kateri hoče iz tega dejstva izvajati razne sklepe in zaključke.
Na foru bolje, nego za pisalno mizo med štirimi stenami biblioteke, je mogoče premišljevati o plemenih, katera so izginila, in o onih, katera ginevajo. Ponosni, objestni in oblastni Rimljani, vladarji vsega sveta, posvetujoči se in sklepajoči tu na foru, niso mogli kljubovati večnemu zakonu, ki veleva, da se vse, kar je staro, umakne novemu mlademu. O vzrokih dekadence Rimljanov niso vsi ednega in istega mnenja. Nekateri pripisujejo konečni pogin rimskega plemena edino le njegovi skrajni popačenosti in razuzdanosti, slabim vladarjem in občni gnilobi vseh plasti prebivalstva. Drugi pa trdijo, da se je rimska kri preveč pomešala z barbarsko, in da je država radi tega razpala, ker ni bilo več pristnih, čistokrvnih Rimljanov, Oobineau je istega mnenja ter pravi, da imajo veliki narodi, kadar poginejo, v sebi le neznaten del krvi pradedov. Ker pa nimajo v sebi več iste
krvi, tudi nimajo več istih zmožnosti. Naj že obvelja prvo aH drugo mnenje, dejstvo je, da se rimski narod ni mogel ubraniti mlajših tekmecev. In evo! Germani so prihruli v Italijo. Germanska kri se je mešala z romansko in posledica tega večstoletnega procesa je bil italijanski preporod. Brez priliva sveže mlade krvi se severno italijansko pleme ne bi nikdar povzpelo do kulturnega razvitka quatrocenta in cin-quecenta. Na jugu pa, kjer je še vedno prevladalo grško in italsko pleme, se skoro nikdo ni izkazal na polju prosvete, severna Italija edino le je bila domovina premnogih vele-umov. Odslej se pa opaža velik up&dek, katerega ni mogoče več zadržati. Germanska kri je izginila, pleme je izčrpano. Pojavila se je degeneracija. Še drug pripomoček imamo, rtslagaii si degeneracijo celih narodov, ustvarila nam ga je moderna socijologija. Živčevje plemen, njih fizična in duševna konstitucija otrpne in oslabi vsled velikanskega truda v boju in delu za novo civilizacijo. Duševno delo in telesno napenjanje plemena, kat o stoji na vrhuncu kulturnega razvitka, izčrpa vse sile, dv generacija je pred vrati. Romanski narodi so že na tej potk, Španci popolnoma, Italijani skoro povsem in Francozi edino le se lahko sklicujejo, da je mnogo neromanske krvi v njih ži:ah, kar nekoliko zavira dekadenco. Površni opazovjlec menda meni, da je vsa ta hipoteza ničevna, ker se znaki upatika ne kažejo posebno jasno na telesnih svojstvih.
Roman je dobrorejen, široke postave in krepkih, prsi. Dobro, ali vsa ta telesna svojstva pridejo samo mimogrede v poštev. Zopet pravi Gobineau: »V notranjščini socijalnega telesa je uzrok njegovega pogina«. Mislimo si bolnika, ki leži na smrtni postelji. Zdravnik ve dobro, da okreva le v slučaju, da sam veruje v svoje telesne moči iu nikakor ne obupava. Dekadentni narodi ne verujejo več v svoje lastne sile, oni nimajo nikakih nadej, nik&kih smotrov več. Ti glavni vzroki, ta duševna izčrpanost se pridruži še telesni degeneraciji, katera ostaja skrila površnemu opazovalcu, se
pa na mah odkrije poznavalcu statističnih podatkov in prijatelju terneljitejšega raanotrivanja. Nevešč opazovalec bi menil, da je zjedinjena Italija protidokaz, ali on se moti. Da, ravno na severu, kjer je prevladalo v bistvu neromansko pleme, se je začelo celo gibanje, ali Italijani sami so bili preslabi, da bi si mogli izvojevati združeno državo. Drugi činitelji so bili merodajni, sreča jim je bila izvanredno naklonjena. Nikakor ni ustvarila zjedinjene Italije neka notranja sila in moč celotnega naroda, ampak tujci s tujimi armadami. Usoda je učmila, da se Avstrija ni mogla uspešneje braniti in pokončati vsako stremljenje proti njej. In da je postal Rim prestolnica narodne države, to je zasluga Nemcev, kat„.i so zmagali pri Sedanu. Moderni Rim pa, ta' poslednji stvor romanstva, se pač ne more primerjati niti z antičnim Rimom, niti z Rimom preporoda, niti z Rimom katoliške cerkve. Ta moderni italijanski Rim je najbornejši, najneznatejši izmed vseh, in pečat dekadence mu je vtisnjen v čelo.
Machiavelli je pogrešal vseh onih pripomočkov, katere nudi dandanes veda razmotrivajočemu in mislečemu duhu, in vendar je že pred štirimi veki razglašal, da se morajo Italijani in Španci umakniti drugim narodom. Čudno je, da se je posluževal istih izrazov, primerjal je staro pleme mlademu zdravemu plemenu. Skoro neverjetna in frapantna je dalekovidnost firentinskega državnega sekreterja. Najlepš« dokaz, da trditev v propadanju romanskih plemen ni izmišljena in brez temelja in znanstvene podlage, je ono mnenje največjega državnika preporoda, kateri pač ni sanjal niti o kakem pangermanizmu ali slavjanofilstvu, ampak kateri je nepristransko presojal v notranjščini naiodnega telesa delujoče sile, in uvaževal vse, kar je svedočilo o primanjkovanju svežih sil in vrlin. Ako se priključimo mnenju tega misleca in praktičnega državnika, odvaditi se moramo imenovati fantom in frazersko deklamacijo to. kar je bilo njemu jasno in naravno.
Kakor se vidi, ponočne siike iz  Gorice so jako imenitne!'—
Bober svet — Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme „Prcmenadnega ali Marjetinega otroka". Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimp*eštu in Marjelmem otoku ta travna semena.
Zdravilni kraj
Krasno in imenitno letovišče. Postaja juž. železnici*: Pi>-ličaue, oddalj. « ur «1 Dunaja. Letna doba: maj — september.
Rogatec-Slatina
Vrelca:,Te m pel-" in ,Styria-"
Hiuai*       vrelec sta onim v Karlovih-
jjDISLr       jn Marijinih-varih najso-
70I011A        rodneiša.   Zdravile    proti:
AG1VUC        želodčnim,   črevesnim, je-
Stlljerskei" trnim in  ledvien m  bol  z-
nim; proti:  kataru  sopil-
OHAvletolOMrJ^.jar.V^olllKk"1 osen 3100 (največje men o m, bolečinam v me-htevilo odkar »listf.ji.)h u r j n. Razširjeni nasadi, veliki listnati in iglati gozdi. 3 velike kopelji za gorko, mrzlo in mineralno kopelj. Zdravljenje z mlekom, s rptko in ketirom. Najizbru-nejši kopališki orkester. Športne igre. Kaznovrslno družabno življenje. BioSure in prospekte daje
Vodstvo.
Razgled po svetu.
Mestne volitve t Trsta. — 6. urednik Ante Jakič je obelodanil glede na svojo kandidaturo tako-Ie odstopno izjavo: Volilcem III. okoličan, okraja! Na štirih volilnih shodih ste me jednoglasno in lastno volj no proglasili kandidatom za predstoječe občinske volitve, ne da bi se Vam bil jaz ponujal, kakor Vara je to znano. Proti tej kandidaturi, proglašeni brez sodelovanja političnega društva .Edinost", se je poslednje uprlo ter izrazilo željo, da se Vi volilci podvržete disciplini. O proglaSenju moje kandidature dali smo si častno besedo, da ostanemo verni eden dragemu. Ko ste pa videli, da se politično društvo protivi moji kandidaturi, ter da bi se znala vsled tega rušiti disciplina, vsled česar bi nastala nevarnost, da prodre italijanski kandidat, prosili ste me, naj Vas od-vezem od dane mi besede. Vrhu tega mi je še od spoštovanega istrskega hrvatskega rodoljuba, dr.a Matka Lsginje, došla naslednja brzojavka: .Disciplina slovenske stranke zahteva, da se takrat odrečete kandidaturi. Vaši volilci, ako jim izrazite to mojo dobro premišljeno željo, gotovo privole v to*. Ozi-rom na vse to in ker mi je v prvi vrsti na tem, da narodna stvar ne trpi škode vsled nastalega nesporazumljenja v lastni stranki, izjavljam, da Vas, častiti volilci, odvezujem od dane mi besede ter V&m priporočam, da složno volite kandidata, katerega ste dogovorno s političnim društvom .Edinost" proglasili na včerajšnjem shodu na Ferdeniču v osebi g. dr. Gustava Gregorina, odvetnika v Trstu. Zahvaljujem se Vam o tej priliki za skazano mi zaupanje.
V Trstu, dne 20. aprila 1903.
Ante Jakič.
Izjava pol. društva ,Ed." na to se glasi: Z iskrenim zadovoljstvom jemljemo na znanje gornjo izjavo g. tatica, kateri je s svojim požrtvovalnim korakom pokazal, da mu je v prvi vrsti na srcu narodna korist, ki je podredil svojo osebo in s čemer je dal volilcem izgled narodne discipline. Na volilcih je sedaj, da slede temu vzgledu in oddajo složno svoje glasove na včerajšnjem shodu postavljenemu kandidatu. Prosimo hrvatske in slovenske novine, posebno pa one, ki so se neugodno izrazile o tem vprašanju, naj gornjo izjavo vzamejo na znanje in priobčijo.
V .Edinosti" od četrtka pa smo čitalt izjavo bivšega slov. mestnega svetovalca in dež. posl. g. Fr. D o 11 e n z a, s katero umika svojo kandidaturo, da se prepreči cepljenje^ slovenskih glasov, ter priporoča kandidata posl. dr. ,EJ." S tem je torej ovrženo očitanje g. Oollenzu, da hoče nastopiti kot kandidat .Patrie".
Okoličanski volilci bodo volili jutri od 0. ure do 12. op. Kandidat je so: I. vol. okraj: Anton Sarcin-Dreač pok. Mat., trgovce v Skednju: H. ?ol. okraj: dr. Otokar Rybar, odvetnik; III. vol. okraj: dr. Gustav Grctforin, odvetnik: IV. vol. okraj: Ivan Gerdol, c. kr. poštni cflcijal; V. vol. okraj: Ivan Goriup, posestnik na Opčinah; VI. vol. okraj: dr. Edvard Slavik, odvetnik.
Državni abor je imel v torek zopet sejo. Posl. Daszvnski je govoril obširno o neki zapuščini nekega pok. Tuczvnskega ter prijemal grofa Pininskega. KOrber mu je odgovarjal, da vsled dolžitve glede nekorektnosti sodnih oblastij v tej reči so izmišljene. Sprejela je zbornica predlog posl. soc. odseka, da je določiti nedeljski počitek v predilnicah na 36 ur, ob praznikih na 24 in tudi predlog gosp. pol. odseka, da se da konzulatom obširne jo protekcijo nad izseljenci ter se pridodajo diplomatičnitn zastopstvom tehnični, trgovinski in poljedelski agenti. Prih. seja i bo 28. t. m. Na dnevnem redu bo med drugim poročilo o odpravi službenih kavcij drž. uradnikov.
Na Hrvatskem je vzdramila ogerska ožabnost in brezobzirnost hrvatske duhove na odpor. Demonstracije proti zatirateljem so na dnevnem redu. V Zagrebu aretirajo ljudi, kdor se jim zdi le količkaj sumljiv. Aretirana sta tudi člana uredništva .Obzora* prof. Pasarič in dr. Heimeri. Aretirali so tudi odvetn. koncipijenta dr. Mazzuro. Pasarič in Heimer* ,ca tožena zločina kaijenja javnega miru. —
SoeljalistidnI državnozborskl poslane! so sklenili obstruirati reformo zborničnega poslovnika. Ker bi d- bili na svojo stran še kaj drugih poslancev, je bržčas gotovo, da zbornica ne bo mogla izvesti re-fGivae zborničnega poslovnika, po kateri bi bila popolno onemogočena obstrukcija od strani manjših strank.
OD PEKLA.
Po starem rokopisa za slovensko javnost priredit F. K. (Dalje.) (Iz »Jedoakopr.") Piše svet Dionizius Kartuziamis od enga duhouniga u England, kir je biu u eni težki bolezni zamaknen, in on pove, kaj je vida. Prau: »Jest in moj pelavec (Fuhrer) sva šla skuz eno douga pot in sva peršla v ena neznana lonč-šaft, tamkaj sem jest vidu eno veliko menoščo (množico), in ti so bli grozo-vitnu martrani in so strašnu opil; nektir so bli na železne špice natakneni, nektir so bli ti železne lonce natlačeni in so bli kuhanir-nekotirl so bli -na železne rože položeni in so bli pečeni, nektir so bit na gauge obešeni, ja vse sorte martre so ble tamkej. Potim jest pridem na en drugi krej: tamkej je blu ena globoka dolina; v ti dolini je biu en velik bajar ; in ta bajar je biu toku marzu, de ga ni mogoče k nobeni merzlot perglihat; iz tega bajerja je šu en velik smerdeči dem; zdraven tega bajerja je biu en velik ogin, in ta plamen je grozovitnu usoku švigati. Te boge duše so peršle s tega ogna vse goreče, potem so ble veržane v ta merzli bajer, in potem so ble zupet veržene v ta ogin: to je zmi-ram naprej terpelu. Potem sem jest peršu na en drugi krej; tamkej sem jest vidu žab, kač in krot, katire so te duše grizle in trgale, r — Iz tega vidiš, o kristjanska duša, kaj so u peklu za ene grozovitne martre vse sorte, v katirih bodo ti grešniki grozovitnu martrani. Ja ti grabni so nekateri pohni smole, nekateri pohni žvepla, nakateri pohni blata, krot, kač in smradu; nakateri pohni teh peklenskih bešti, Hntvernou in levu. In v usih teh martrah bodo grešniki strašnu martrani. Ja se tud še take martre u peklu znajdejo, od katerih se na more nobeden človek sponit. Grozovitne, strašne martre čakaja na tega grešnika. Te martre ne bodo nikdar nobenga konca imele.
To je moje kratko popisvanje od pekla. O! grešnik! jest teb ne morem več povedat od teh peklenskih marter.
Ta 2 kapitel: od tega p e-klenskiga ognja. De u peklu je g v i š n u t a o g i n, to nam Kristus pove, ker prau k tem ferdamanim: »Pejte vi prekleti u ta peklenski ogin, ktir je per-praulen tem hudičam in njegovim to-varšam.« Toku je (v) peklu gvišnu ne-izgruntan večni ogin, v katermu bodo mogli gorti ti ferdamani na vekomej.
Oh! kaj je to za ena grozovitna martra: gorejt, de med vsim martrani,
katire se morejo zmisliti na tem svet, ni nobene teži in huj in strašneSi, koker goreti: oh, to je pač ena! Rezbelenu železu primes, kaj za ena bolečina se teb sturi. Oh! ogin, oh peklenski ogin, oh ogin, kdo bo tebe prestau, kir u eni minuti je koža preč, kri in gnoj venkej teče, kosti in muzgi se cro, mesu se žge! Oh! koku boš klicou, jamrou in odskakvou, koker deb ti nor biu. Oh.! ogin opeče; kdo si upa u tebi prebivat in večnu goret! K bi blo teb zavoljo tvoje pregrehe naloženu na temu svetu, deb te žiuga žgali, oh koku bi ti jokou u temu ognju; al ti bi hitru umaru, al utem peklenskim ognu ne boš mogu umret na vekomej! O Bog! kokubojnogoče-prestati temu grešniku ta peklenski ogin! Boš toku rezbelen, koker vogu in žerjauca; tvoje lasje in oči bodo vse ožgane; tvoj oči bodo z glave stali; vse mesu se ti bo od kosti vislu, vse kosti se ti bodo gole vidle, in boš toku gard hudič! L,e premisli moj kristjan, kaj je za ena urodina u peklenskim ognju, da ni k tem posvetnim ognju nič. Piše ta učeni Baronius od enga duhouniga smert: temu so ti hudiči pernesli ena pohna posoda žvepla in smole, in so tem duhounu ena kapla na njegovo roko ulili; ta kapla je njegova roka skuz in skuz predarla, in je začeti strašnu vpiti, in je sklenu svoje nesrečnu žiuljenje in je Šou u ta peklenski ogin. Oh martra! Oh ogin! (Dalje pride.)
GORIŠKI VELODROM
Lastnik: Josip Goriup.
V nedeljo, dne 26. aprila
LL LJUDSKI PLES ^J
Začetek ob 3 pop. Ples prost. — Vstopnina prositi.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gornci
ulica Vetturini št. 3.
Ni časniška fraza, ako se govori o degeneraciji romanskih, plemen. To dejstvo je iako jasno vsakemu mislečemu Človeku, uprav na dlani ieži, da so ta izvajanja isti-nita, da je vsak ugovor jaiov in nepotreben. Romanski narodi so morali prepustiti prvo mesio v kulturnem gibanju Germanom, in čas bodo prišel, ko bodo Sarmaii, ti polu-barbarski Slovani, katerih plemena so si ravno tako sorodna, kakor je soroden Firenčan Napuljčanu, poprijel i krmiia ladije moderne prosvete. Da bodo silni, črpajo naj svojo moč, kakor grški Antej, iz matere zemlje, iz zdrave, nedotaknjene domače zemlje!
Prav pGlagoma, brez vsake naglice, sem si ogledal Rim. Brez smotra sem hodil včasi po rimskih predmestjih. Vsakokrat sem videl kaj novega, sedaj kako novo cerkev, sedaj kako zbirko, lu kako staro soho, tam zopet kak zanimiv prizorček iz življenja vročekrvni!? Rimljanov. Tudi ako je kdo celo življenje v Rimu, se ne more ponašati, da je videl, da pozna cel Rini. Prebival sem v tem mestu dalje časa, nego bivajo navadni potnik;, in vendar sem odšel z zavestjo, da nisem videl vsega. In to prepričanje, da človek še ni vsega izčrpal, da ga čaka prihodnjič mnogo več užitka, mora vsakogar vzradoščat«. Fontana de: Trevi ima čudotvorno lastnost, da vabijo vodne vile onega, ki pije to vodo, vedno nazaj v Rim. Lepa je ta bajka in Nemci posebno verujejo v njo. Nekoliko entuzijasfičnih Nemcev je nekega dne hotelo ravno tam zajemati vode. Ti možakarji pa so bili zelo previdni, in so vprašali izvoščeka, je li voda tudi dobra ali ne. Ta pa se jim je odrezal, da je še ni poskusil. Tudi jaz ne bi mogel povedati tem nemškim ju-nakojii, kaka voda je iz Foniane di Trevi, ker je tudi nisem pil, Malokatero mesto ima toliko vode in tako izborno vodo, kakor Rim, kjer je nešteto vodometov in studencev. Voda  curlja povsodi, in  žuborenje   vode   poda rimskim
trgom  neki poseben čar. Zasluga starih  Rimljanov je, da ima Rim toliko vode.
Vzel sem naslednje jutro slovo od neregulavnega j španskega trga s svojimi kioski, s svojo pusto palačo propagande in španskim poslaništvom, od tramvaja, kateri je mene in druge »Špance« tolikokrat vozil na Petrov trg, od »španskih stopnic« in od »Trinita« dei monti na vrhu. Nakupil sem si raznih fotografij in akvarelov, ter popoldne odrinil z brzovlakom v Napulj. Popisi vožnje po železnici so vedno nedostatni, ker ni mogoče opazovati krajev in ljudi, kakor bi si človek želel. Opuščam torej vse podrobnosti. Moj sopotnik je hud opozicijonalec, ki čita same opo-zicijonalne, radikalne liste, ki se strašno huduje nad vlado in psuje »H mezzogiorno<, kateremu se vedno bolj bližamo. Med potjo vstopajo ljudje drugega tipa, pristni, južni ljudje, kakoršnih še nisem videl. Peljemo se mimo Akvina in Montekasina. Kapua je mesto s precejšnjo industrijo, in to učini, da pozabimo na antično Kapuo, katero sem našel v L.iviju tolikokrat omenjeno. V Kazerti je oni j mogočni kraljevi grad, ki je podoben kaki vojašnici.            j
Čim bolj smo se bližali Napulju, tem neprijaznejše je bilo vreme. Najemninske kasarne se prikažejo, nič posebnega niti na ievi, niti na desni, vozovi se stresejo in vlak se ustavi na napuljskem kolodvoru. Čeden nizek vrančič je bil vprežen pred visokim, malim vozičkom. Kočijaž je zapokal z bičem, konj je stisnil glavo med sprednje noge, migal z njo na levo in desno, začel nekoliko bineati in se spustil v tek. Dež je naletaval, v umazano meglo so bile j zavite slabo razsvetljene ulice. Ker sem konjiča med potjo I pohvalil in dejal, da je lep, mislil je srečni lastnik, da mo-j ram več plačati, in me osleparil za nekoliko grošev. VI dežju sem hodil po ozkih ulicah, ali bilo je vse mrtvo;] glavna ulica Toledo me je pa tudi v dežju iznenadila. Drugo pleme živi v tem mestu, katero se povsem razlikuje od severnih Italijanov.
Peljal sem se po živahni in zasukani ulici Toledo, katera se mi je dozdevala precej španska, kar v jutro prvega dne v narodni muzej. Vhod v muzej je ravno tak, kakor v kako bolnišnico, dvorane so visoke, tlak kamenit, povsod okrog stojijo stojala za zidarje. Kipi so silno nesrečno izpostavljeni, na belih lističih je s črnilom napisano, kaj da predstavljajo. Kip Homerjev je najdragocenejši komad cele zbirke; nad njim stoji provizorično stojalo za zidarje. Ako se to stojalo podere, je kip izgubljen. Pet korakov pred kipom so provizorična vrata, katera vodijo na dvorišče, Mal, okreten možicelj z okroglo glavo je ravno kopiral ta kip.
Opazivši, da se zanimam zanj, povabil me je, da si ogledam njegov »studio c Pravil mi je, da vlada v muzeju strašen nered, da pride vsak mesec drug ravnatelj, ki hoče vse predrugačiti, kar je dal napraviti njegov prednik. Nikjer niso tako ljubki bronci kot v napuljskem muzeju. Streljajoči Apolon je diven kip po svojih anatomičnih vrlinah, po onem neizmerno gracijoznem kretanju. Lice je pa preotročje in prežensko ter spominja na kakega Hermafrodita, kar kvari celoten vtis. Še bolj zanemarjena kot zbirka kipov je galerija slik; tapete visijo v veiikih cotah s sten, skratka vse je v največjem neredu in zapuščenem, zanikernem stanju, da se nam dozdevajo vatikanske zbirke prav idealne in vzorne. V poslednji sobani je Tizianova Danaa. Vrlo zanimivo je primerjati to Danao s Corseggiovo v Rimu. Ticijanova Danaa nam mora stokrat bolj ugajati. Na mehkih blazinah leži mirno brez afekta in poželjivosti, s plemenitim izrazom lica gleda na cekine, ki padajo navzdol po zraku. Taka popolna lepota ne koprni samo po teh cekinih, ampak ona hrepeni po neki nadnaravni sreči, katere bode deležna, kadar se združi z bogom in postane boginja — nadčloveško bitje. Ta zdrava glavica z nekoliko zavihanim nosičem je edna najlepših, katere je ustvaril Ticijan iz Kadora. Ta Danaa je zdrava, aH ne robustna žena, kateri je solnce potemnilo in osvežilo obraz. Plave oči z zlatimi obrvi gledajo tako nedolžno vprašajoče v svet, da popolnoma pozabijo na grško bajko. —                                                    (Dalje pride.)
Foulardovo svilo 03d706L« M;
ia obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Curihu.                                                (2)
Fran Wilheli?iov
FRANA miLHELMA
bkamrji li s, ir. iiiran. zalaittelji        ,   . t Neunklrcheu, Spodnje Avstrijsko
se dobi v vsaki lekarni 1  zavitek  za 2 kroni avstr. veljave.
Kjer se ne Mi, vrti te piiiljatev direktm.
Poštni zavij      15 zavitkov U krm franko
na vsaki avstn-iierski pošt«.
V znak pristnosti je na omotu grb obline trga Neunkircbcn (devet cerkva).
Božjast.
Kdor tipi na božja sli, krčih ia drug ,%r,. ncrvoznh lioleznib, naj zahteva knjižico o teli boleznih. Dobha *i» zastonj iu franko v SchiTaimen-Apoteke, Frank* fnrt a. M
An«o
Vrtna ui.ea 8 - GORICA priporoča
pristna kal«
Pečenko
Via Giardino t
i/, vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na doni in razpošilja po leleznioi na es>! kraje avstro - ogerske monarliije v aodih od i>6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalie
priporoča prebivalcem Primorskega; Svoje -izdelk^raznikjsrrst, posebno   izvrstne in zanesljive uŽigalice
¦*-Apollo-««
privil.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorlei
na Travniku it. 5.
Se -dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, |iiquet laslink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleko, perilo vseli vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Blago na meter in plove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  5*40   in više
,    9   ,   15 ,   ,   8-50      ,
,         „       ,       ,   15 dalje  . . , IS—      ,
vrhne suknje vsake mode ..,.., 24'—      >
,         .    za čaatito duhovičino   t 28—      ,
hlafie..............,5—      ,
ILneloke  in sobne plašče  15 K n.*>pre\ Z» dame In gosplce:
Havcioke...............25 K
Sako iu pelegrine............!) ,
V  pluPaju  da  ko  kaj   ne dobi v zalogi  po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
, Karol prašču\,
pekovski mojster in sladčiear v Gorici na Komu št. 8.
Priporofia vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljqbjja.jiolidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikalfčnih predmatov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eluportna   hi5a Moti it. 248. - (CeSko).
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovallSče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
SvetinJIce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za ysb letne čase. Semena za zefenjave/trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pefmiho- a in trgih ter na deželi.   3    35-8
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Macalstvo in nadzorstvo jo sklenilo v skupni soji dno 28. nov. 1902. tako:
Hranila
vlo
so obrestujejo po 4Vt%.   Stalne vlogo od 10.000 kron  dalje  z  odpovedjo 1 leta po 5%. Kontni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe  po 5%%,  na varščino ali  zaBtavo 6%, na menice 6%, s '/»% uraduino. Glavni deloži koncem leta 5\'t%,
Stanja 31. dec. 1001. (v kronah): članov 1819 s 7932 deloži po 20 K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379,213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014.
Mizarska zadruga jf v iorici (iolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo         ||a>|         veliko zalogo
izptovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.           |^»|
Naznanjamo, da smo prevzeli     HT
dosedanjo trgovino pohištva tvrdkc      J
Ant. Černlgoja v Tratu, Via Piazza       -^
vecchia it. i, katero bodemo vo-    | <fc
dili pod jodnukim imenom.             11 *
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene smerne. Deti ji 116» ter nbn iiuIim.
i
hlikendorfski hitri pisalni strij.
Pred nakupom pisalnega stroja ne zamudimo priliko pokazati si najcenoji, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviaturni stroj.
Prednosti istega so: pisava lepa, čista in stalno vidna, sestav na barvaste valčke, menjajoče kolesce s črkami, najcenoji stroški za vzdrževanje, največja prebojna moč.
Glavni zastopnik za Avstvo-Ogersko:
Oskar Huffzky,  Dunaj
V., Margarcthcnstrasse 55.
Lastna popravljalnlca.  Prospekti zastonj In poštnine prosti.
Sil se.;i po Suholizčevi ulici. Pri po-sojilnični hiši, v kateri je bilo tudi uredništvo »Solnograškega lista', sem se spomnil prijaznega povabila enega izmed velike množice urednikov, iti ker sem imel tudi sam nujno opravilo radi objavlwenja važne notice v tem Časopisu, sem stopil v hišo. bil že pri t hodu dekžen odpustka vseh svojih smrtnih grehov in — sreCa mi je bila mila — za-željeni urednik je bil v svoji sobi. Koj sem mu razjasnil vzroke svojega prihoda in ga prosil, naj objavi v prihodnji Številki novico, da sem izgubil v Semeniski ulici zaupanje v osebo prec. g. Peterica, in da je naprošen srečni najditelj, izročiti izgubljeno zaupanje v uredništvu lista proti plačilu treh podobic blaženega Marka Braniškega. Zapomnil si je nuje besedo, ponudil mi rožni venec v skupno molitev na čast Marka Valesa in sedež tik sebe, in mi začel (razlagati težavne posle uredniškega stanu.
»Dragi Ahasver l Naš list izhaja sicer le dvakrat na teden, namreč v torek in soboto, in dasi ima šest do sedem urednikov, vendar imam le jaz največ opravila, in ne morem se pritoževati, saj so že dobite moje zasluge svoje plačilo v tem, da nosi ta ulica moje ime in imam vsako jutro »štiftan* golaš v> kuhinjski šoli. Ker izide ju*ri nova številka in ker nimam nič pametnega v zalogi razun par oglasov, moraj koj skovati, oziraje se na današnje novice, sam celo številko. Rad pa tudi napravim to  delo,  saj  mi po  mojem
mnenju — toda to ostane med nama — ne more tleči spomenik v Solnogradu, ker ga postavljajo celo takim ljudem, ki poznajo pamet le iz prislovice: Pamet je boljša kot žamet. —
Za uvodni članek moram svojim čita-teljem razjasniti nekoliko avstrijsko politiko: Pribito dejstvo je, da se Avstrija vdelezi ma-cedonske akcije ali pa tudi ne. — Velikega pomena za avstrijsko kupčijo je vstop malega irgovčka z moko v vrste kalabrijskih birbantov. Cuje se tudi, da je prišla francoska guvernanta na 'Dunaj v zadevi Drey-fussove afere. Važno je, da so darovali predsedniku državne zbornice klerikalni poslanci nov zvonec, s katerim mora odklenkavati zadnjim ostankom liberalne skupine. Nadalje Szell ni Kossuth, za kojega ga smatrajo navadno naši čitdielji, ker je Kossulh nekaj vse drugega ; pač bi pa lahko Szell bil kaj drugega, ako bi ne bil Szell in kot tak ogerski minister. Koliko časa bo opravljal Se ministrske posle, pokaže prihodnjost. Za sedaj ne moremo drugega povedati, kakor da si Szell trikrat na teden preobleče srajco, med tem ko se brije samo dvakrat. Videant con-sules....! Ali ni krasen moj uvodni članek, dragi Ahasver?"
.Krasen, krasen!"
,Zdaj pridejo na vrsto politične vesti. Turki in Romunci. Prosim te, dragi Ahasver, prinest mi Konversations-Lexikon (tam na omari leži), da se hitro prepričam o številu prebivalcev l* Vstregel sem hitro njegovi želji, toda raztresen sem bil tako, nunda radi uvodnega članka, da sem g. uredniku prine-
sel mesto Lexikon-a „Brehms Thierleben", iz kojega je sestavil statistično tabelo v Mace-doniji živečih opic, pardon prebivalcev. „Ve«, Ahasver, pri tem oddelku imam jaz prosto roko. Izmislim si namreč vest, da so v Madagaskarju ubili slovenskega škofa, da je pogorela v Paraguaju cerkev sv. Erazma, da so misijonarji nakupili 539 kil črnih zamorč-kov, da »šncfi* kailuziianski duhovnik Rey trentin zmešan z radikt\ da je Ghamberlain vprašal telegraHčno uredništvo našega lista, če je bil umorjeni Sčerbina res Slovence, orišem nekoliko politične posledice teh vele-važnih novic in tudi ta del je končan. Čita-telji moji so jako hvaležne ovčicel
Sedaj pa dopisi. Sicer nisem nobenega prejel, toda kaj to, saj lahko poročam o plo-donosnem delovanju biljenskega kurata na polju organizovanih »Marijinih hčera", o izganjanju hudobnega duha iz ljudij s pomočjo kltfat blagoslovljene roke, o kakem zborovanju na čast papefeve petindvajsetletnice v tolminski ,Grotta di Dante*, o Slomškovi zvezi in njenem vplivu nasedanje pasje nagobčnike itd. Vidiš, tako se fabricirajo pri nas dopisi! Kaj praviš k temu, Ahasver?"
•Imenitno, imenitno 1"
»Kar se pa tiče domačih in raznih novic, imam zelo lahko delo. Poslušaj! V soboto sa je igral v Kožbani dveletni otrok pri ognjišču. Padel je v ogenj, opekel se hudo, prenesti so ga morali v bolnišnico, kjer je izdihnil svojo nedolžno dušo kot žrtev liberalnega časopisja. — V solnograških Alpah je izpodletelo staremu drvarju, padel je po grivi v globoko brezno in ostal pri tej pri-
liki mrtev, ker je liberalec in ni poljubil pri odhodu na delo preč. g. župniku blagoslovljene roke. — Društvo katoliških mizarjev se je začelo gibati. Napravilo je namreč izlet, da se se vsi člani potili. — Zadušil se je pri-prosti kmet, ker ni hotel dati nobenega vinarja v odkup zamorskih otročičev. — Gosp. Sorsfin Debelokožec je imenovan strojevodjem pri božjem mlinu, ki melje počasi, a gotovo. — Pri promociji je padel Evgen Zlatnič, ker ni imel medajce okrog vratu; govori se, da so ga razjarjeni kolegi prav katoliško pretepli po nekatoliških delih brezbožnega telesa.
Kar je pa največji škandal, je to, da je kupil v Solnogradu človek, ki ni ne kaplan, ne kurat, ne vikar, ne župnik, ne dekan, ne škof, ne frančiškan, ne kapucinec, ne jezuit, ki kratko rečeno ne spada v stranko kandidatov za nebesa, hišo, pomisli hšo z lastnim denarjem, ne da bi mu posodila denarja naša •Centralna", ne kak drug naš zavod. Ali ni to škandal?! Pomisli, in kupljena hiša stoji blizu protestantske cerkve! Čakaj, tak članek napravim, da ga zdrobč naši prvoboritelji, j kupca namreč.....Komaj sem se potolažil!
Aha! še nekaj! Podlistek! »Po ovinkih k pameti." Sedaj sem pa končal! Zdravstvuj, dragi mi Ahasver!"
Pozdravil sem g. urednika nemo in tiho, nervoznost moja je minila, ko sem slišal o podlistku: Po ovinkih k pameti. No, po o vin«; kih že pridete k pameti, ako vas ne zapr<J prej v norišnico....
Ahasver,
F
Umetno vezenje na šivalnih strojih
V štev. 3099 je »Iliustr. Leipziger Zeitung« dne 20. novembra 1903. prinesla naslednje naznanilo:
»Umazano amcrikansko reklamo so naši društveniki imenovali ono po amerikanskeni Singerjevem društvu uprizorjeno hvalisanje. Društvo Singer je na to tožilo, » bilo v vseh instancah »»Trajen«.
Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi primerno."
Društvo nemških tovarnarjev za šivalne stroje.
Okolnost, da tudi v Avstriji agentje Singerjevega društva občin-
stvu trdijo, da' so le Singerjevi Šivalni stroji pripravni za vezenje, nas bili k izjavi, da je vsak šivalni stroj, posebno pa Praffovi, raben za vezenje in da je merodajna edino le spretnost in izurjenost onega človeka, ki dela na stroju.
Saunig & Dekleva.
T naSih prodajalaičnih prostorih, Vi« Mimtelplo i.. 1, se poučuje broz-plačat« v vasanfu vodno in na Šivalnih strojih vseh sisemov, tic kakor tndl na dragih.
Vse stroje n poljedelstvo to vinorejo.
BrJzgalnlce za sad j I no drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnicc (strcaljke) za saAjiuo drevje z nataiijko iiaiiierjono pctrolmc&uiieo,
svatilntcs na aestilon da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vin in ovečje s ilfereRcijalnim pritiskimr stroj« zrn drobljenja stiskalnica,
čisto nove mline za grozdje,
n<mi priprave pr&lt peronos|»«r! In za žTepIanJ«',
aesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot
zbiralnike (trlenre), inlatlluhv, tlfah (g«p»«l) i. t.
razpošilja kot specialiteto po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heiler, Dunaj, II. Praferstrasse 49.
€«nllaiki zastonj In franko.               Dopisuje se v vseh jezikih.
Trgovsko • obrtna registrovana zadruga v Gorici
z neomejenim Jamstvom
vabi svoje p. n.  člane na
redni občni zbor,
kateri se bode vršil v prostorih »Goriške ljudske posojilnice« Gosposka ulica štv. 7, I. nadstropje v nedeljo dna 26. aprila t. I. ob 9. ari predpoldne
s tem-le dnevnim redom:
a)  Poročilo načelstva;
b)  poročilo nadzorstva;
c)  sklepanje o letnih računih in bilancah;
d)  razprava in sklepanje o predlogih načelstva,  nadzorstva in posameznih članov.
V slučaju nezadostne vdeležbe vršil se bode 10. maja t. 1. drug občni zbor, kateri sklepa v smislu § 18. pravil, veljavno ne glede na število prisotnih članov.
Načelstvo in nadzorstvo.
Christofle & C.^
c. in kr. dvorni založniki
Znar.U tovarni                                                                                                                                                       Znamki
Heinriehhof Dunaj I. Opera Ring 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In poiodje vseh vrst
(žlice, vilice, noži Itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
¦Ur- Ilustrovan cenik na zahtevanje.   "tag|
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Odlikovana krojaška delavnica
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda v Gorici
se priporoča L \ zasebnikom,
_
¦H                              po zmernih cenah.
M    Zaloga pristnih ;brlskih vin. II                 Desertna vina.
P| RazpoSilja na vse kraje od 56 lit. naprej, ha        Uzorce vin pošilja na zahtevo.
M sedež društva: Gorica, ni. Barzellini št. 20
II      Posreduje kupčijo s sadjem.   .
krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne j čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
jj|ey* Eavnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    ~%d
IzdelKe iz lastnega blaga jamčim!
zavarovanja človeškega i življenja po naj razno vrstne j ših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.                  |
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividendeT
vzajemno zavarovalna banka v Pragrf.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v Iastnej bančne] hiši Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
' namene.
LMIMENT. CAPSICICOMPOS.
Ii HloM«rj«v« Ukar.ia v Pragi pripozuano kot Izvrgtno bol ebtažojoie mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva lo sploSuo priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno ie v orlff. steklenicah z našo zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz KICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
RicfefajEva lekarna „pri zlate« levi"
t PRAGI. BllzabetngraBBe §t,6.Py
Dobi se v lekarni                   L J
„Pr ŽvetKar|«B ¦•»•rt Sntar, Tulnli,     |^
| Schichtovo hranilno jedernato milo
0
-O O
a
ireno zmamko
$   garantirano i» prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •     Pri nakupu naj se pazi na ime „8chicht" in na gornjo varstveno zn mko.    #   #   #   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica.