I 62 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXII I 2019 Vasilija Rupnik I Šolski center Nova Gorica Razstava Pater Stanislav Škrabec tako in drugače Uvod Č lanek opisuje razstavo Pater Stanislav Škrabec tako in drugače, ki je bila pripravljena leta 2018, ko je v Novi Gorici potekalo Škrabčevo leto. Raz- stava predstavlja p. Stanislava Škrabca kot duhovnika, učitelja, vrtnarja in najpomembnejšega slovenskega jezi- koslovca 19. stoletja in začetnika preučevanja slovenske- ga glasoslovja. Razstava je v letih 2018−2019 obiskala več slovenskih krajev oz. ustanov v Sloveniji in zamejstvu. Življenje p. Stanislava Škrabca P. Stanislav Škrabec se je rodil leta 1844 na Dolenj- skem, v Hrovači pri Ribnici. Kot šestletni fantič je začel v domačem kraju obiskovati ljudsko šolo, kjer je bil kar trikrat zapisan v Zlato knjigo odličnjakov. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani. Po maturi je vstopil k frančiškanom in prvo leto v samostanu, t. i. noviciat, je preživel na Trsatu pri Reki. Nato je študiral teologijo na Kostanjevici pri Novi Gorici in v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1867. Svojo prvo službo je dobil kot učitelj jezikov na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu. Od tam je odšel v Gradec študirat klasič- no in slovansko jezikoslovje. Študij je uspešno zaključil. Na Kostanjevici pri Gorici je bil postavljen za učitelja na interni frančiškanski gimnaziji in tam ostal kar 42 let. Po svetu ni veliko hodil, lahko bi rekli, da je svet prišel k nje- mu. Obiskovali so ga pomembni jezikoslovci, duhovniki, profesorji, z njimi si je dopisoval, si izmenjeval knjige in mnenja … Poleg jezikoslovja se je ukvarjal tudi s cvet- jem, posebej so mu bile všeč gladiole in dalije. Prav on je zaslužen, da so se razširile po naših krajih. Ko se je za- čela soška fronta, je p. Stanislav Škrabec moral zapustiti sončno Goriško in bežati v Ljubljano. Zapustil je knjige, cvetlični vrt in samostansko celico. Ta ločitev je bila zelo težka. V Ljubljani je živel še tri leta, a je vidno pešal in nato tik pred koncem 1. svetovne vojne umrl. Delo p. Stanislava Škrabca Ž e kot pripravnik na novomeški gimnaziji je gimna- zijskem izvestju objavil razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Razpra- va pomeni temelj slovenskega glasoslovja, zato lahko p. Škrabca imenujemo tudi oče slovenske fonetike. V svo- jih razpravah je zagovarjal enotno izreko, kar pomeni, da govorjena slovenščina upošteva dolenjsko in gorenjsko narečje (Trubar, Prešeren); časovno pa je ta jezik ome- jil na 16. stoletje s protestantskim knjižnim jezikom. Ob tem pa je treba upoštevati tudi sodobne govorne nava- de v osrednji Sloveniji. V svojem času je bil eden redkih jezikoslovcev, ki je deloval na slovenskem jezikovnem ozemlju, kar je bilo za preučevanje slovenskega glasoslov- ja gotovo prednost, saj je imel stik z govorjenim jezikom. Drugi jezikoslovci so delovali na Dunaju (Miklošič, Nah- tigal), v Gradcu (Murko, Oblak) in v Zagrebu. Kot jezikoslovec je p. Škrabec obravnaval vsa področja jezikoslovja: skladnjo, oblikoslovje, pravopis, pravorečje, lotil se je tudi umetnih jezikov. Škrabčevo leto 2018 P. Stanislav Škrabec je bil po 2. svetovni vojni po- zabljen predvsem zaradi svojega duhovniškega stanu. Pravo mesto je v jezikoslovni stroki dobil šele v 90. letih 20. stoletja, ko so na pobudo Frančiškans- kega samostana Kostanjevica in v uredništvu prof. dr. Jo- žeta Toporišiča izšla Škrabčeva zbrana dela z obsežnim kazalom (Jezikoslovna dela I-IV). V tistem času so bili v Novi Gorici organizirani tudi jezikoslovni simpoziji, na katerih so strokovnjaki obravnavali Škrabčevo delo z različnih jezikoslovnih in nejezikoslovnih vidikov. Po vsakem simpoziju je izšel tudi zbornik (Škrabčeva misel I-VI). Škrabčevo jezikoslovno delo je strokovno obdela- no in zaključeno, neraziskani pa ostajajo še njegovi neje- zikoslovni zapisi. PREDSTAVITVE I 63 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXII I 2019 Leta 2018 je minilo 100 let od smrti p. Stanislava Škrab- ca. Na Kostanjevici se je rodila zamisel, da bi to obletni- co primerno obeležili in predvsem popularizirali njego- vo ime. Organizacijski odbor je k sodelovanju privabil veliko ustanov in posameznikov iz lokalnega in širšega okolja. Skozi leto se je zvrstilo veliko dogodkov: glasbene prireditve, koncerti, okrogle mize, literarni natečaj, raz- stave, v katerih so sodelovali vrtci, šole, različne pevske zasedbe, društva in posamezniki. Nastajanje razstave Pater Stanislav Škrabec tako in drugače K ot članica organizacijskega odbora Škrabčevega leta sem dobila nalogo, da pripravim razstavo o p. Stanislavu Škrabcu. Razstava naj bi bila polju- dnega značaja, zlasti pa naj bi nagovarjala mladino in naj bi bila tako urejena, da bi lahko obiskala čim več šol in ustanov. Ko sem začela pripravljati razstavo, sem razmišljala, kako naj p. Stanislava Škrabca približam današnji mladini. To ni bilo ravno lahko zaradi treh dejstev. Prvo dejstvo: p. Stanislav Škrabec je živel pred 100 in več leti, torej v času, ki je bil tako drugačen od današnjega, čas brez ele- ktrike, avtomobilov, mobitelov, čas Avstro-Ogrske, ko so bile meje evropskih držav precej drugačne od današnjih. Drugo dejstvo: p. Stanislav Škrabec je bil duhovnik, to- rej je opravljal poklic, ki danes ni ravno cenjen. Tretje dejstvo: p. Stanislav Škrabec je bil jezikoslovec, ukvarjal se je predvsem z glasoslovjem; med učenci in dijaki pa slovnična analiza in postavljanje naglasnih znamenj nis- ta ravno priljubljena šolska snov. Pri pripravi razstave sem morala upoštevati dejstvo, da bo razstava lahko obsegala le osem razstavnih panojev (t. i. roll-up stojala z merami 80 × 200 cm). Spraševala sem se, kaj naj izpostavim in kaj zanima današnje mlade. Ob prebiranju literature sem p. Stanislava Škrabca pre- poznala v štirih vlogah: bil je duhovnik in redovnik, uči- telj, jezikoslovec in vrtnar. Te štiri vloge so postale glav- na vsebina razstave. V besedilu sem uporabila tudi manj znane izraze (npr. habit, sanskrt …), ki jih je bilo treba razložiti. Razlage teh izrazov so vrinjene med besedilo. Ko sem zaključila pripravo besedila, sem izbrala slikov- no gradivo. Vse skupaj sem posredovala oblikovalkama (to sta bili Elza Pavšič, u. d. i. a. in prof. Cirila Gajšek), Slika 1: Razstava v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici Slika 2: Avtorica razstave ob naslovnem plakatu I 64 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXII I 2019 ki sta razstavo lično grafično oblikovali. Tisk in izdelavo razstavnih panojev je financirala Mestna občina Nova Gorica. Zgradba razstave R azstava obsega osem panojev. Prvi pano je na- slovni, na naslednjem je predstavljeno življenje p. Stanislava Škrabca, potem sledijo štirje osrednji, na koncu pa še dva panoja o jezikoslovju in slovenskih jezikoslovcih. Prvi – naslovni razstavni pano prikazuje spomenik p. Stanislava Škrabca. Mogočen bronasti spomenik stoji v Novi Gorici ob cesti, ki vodi na Kostanjevico, kjer je p. Stanislav Škrabec živel več kot 42 let. Ob sliki spomenika je na panoju natisnjeno razmišljanje novogoriške dijaki- nje o slovenskem jeziku in svojem odnosu do njega. Na naslednjem panoju v besedi in sliki prikazano živ- ljenje p. Stanislava Škrabca. Na zemljevidu so označeni kraji, kjer je pater živel in delal. Nato sledijo štirje panoji, ki prikazujejo p. Škrabca v šti- rih življenjskih vlogah. Škrabec je bil najprej redovnik oz. duhovnik. V svojem stanu je živel zelo predano in upoštevajoč pravila frančiškanskega reda (uboštvo, po- korščina in čistost). V pismih ali razpravah se je skro- mno podpisoval le kot mašnik reda sv. Frančiška. Škrabčevo poslanstvo je bilo tudi poučevanje jezikov na gimnaziji. Bil je strog in dosleden učitelj, vendar vedno najprej do sebe in nato tudi do učencev. Na vsako učen- čevo vprašanje se je potrudil poiskati odgovor in na vsa- ko učno uro se je skrbno pripravljal. P . Stanislav Škrabec se je ukvarjal tudi s cvetjem. Po dol- gih urah v samostanski celici, v učilnici ali spovednici se je razvedril na samostanskem vrtu. Na gredicah in v ra- stlinjaku je gojil različne rože. Posebej so ga navduševale Slika 3: Svečano odprtje razstave je potekalo pred Goriško knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici Slika 4: Množica obiskovalcev razstave v Goriški knjižnici Fran- ceta Bevka PREDSTAVITVE I 65 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXII I 2019 gladiole in dalije in kot kaže, je predvsem gladiole prav on razširil na Slovensko. P . Stanislav Škrabec pa je najbolj poznan kot jezikoslovec. Svoje razprave je večinoma objavil na platnicah verskega časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška. O jeziku je nekoč zapisal: »Naš slovenski jezik je zares zaklad, ki nam ga je Bog dal kot narodu, kot Slovencem in zato je gotovo božja volja, da ga ljubimo.« Zadnja dva razstavna panoja predstavljata jezikoslovje in pomembnejše slovenske jezikoslovce. Preučevanje jezika izgleda na prvi pogled zelo abstraktno in neoprijemljivo, hkrati pa tako blizu, saj jezik uporabljamo vsak dan, ga govorimo, v njem mislimo, pojemo, izražamo čustva ... Vsi govorci nekega jezika, v našem primeru slovenske- ga, smo soodgovorni zanj in ker ga uporabljamo, ga tudi sooblikujemo. Razstava o p. Stanislavu Škrabcu potuje R azstava je v letih 2018−19 obiskala več krajev oz. ustanov. V vsaki ustanovi sem na odprtju razstave spregovorila o pomenu p. Stanislava Škrabca. V septembru 2018 je bila razstava Pater Stanislav Škra- bec tako in drugače na ogled v Goriški knjižnici Fran- ceta Bevka. Nato je bila razstava za en dan postavljena na hodniku videmske univerze, kjer je potekal Slavi- stični kongres. Razstava je v novembru 2018 gostovala na OŠ Franceta Prešerna v Ribnici, od tam se je selila v ribniško splošno knjižnico, ki domuje v Miklovi hiši. Ob kulturnem prazniku 2019 je bila razstava na ogled na Šolskem centru v Novi Gorici, kjer je ostala še ves febru- ar. V marcu 2019 je razstava krasila samostanski hodnik na Kostanjevici pri Novi Gorici. Maja je razstavo sprejel Licej France Prešeren v Trstu. Čez poletje 2019 je razsta- Slika 5: Razstava v OŠ France Prešeren v Ribnici Slika 6: Razstava na hodniku samostana Kostanjevica pri Novi Gorici I 66 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXII I 2019 Slika 7: Razstava na Liceju France Prešeren v Trstu Slika 8: Razstava v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu va gostovala v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu. V okviru Slavističnega kongresa, ki je potekal od 3. do 5. oktobra 2019 v Novem mestu, je bila razstava postavljena v Splošni knjižnici Mirana Jarca. Ob odprtju razstave je potekal pogovor o dolenjskih jezikoslovcih. V novembru 2019 pa je bila razstava na ogled v knjižnici Univerze v Celovcu. V prihodnosti bo razstava obiskala še druge kraje in ustanove, saj je zanjo kar veliko zanimanja. Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXII I 2019 PREDSTAVITVE I 67 Sklep D ogodki Škrabčevega leta in razstava P. Stanislav Škrabec tako in drugače so primerno obeležili stoto obletnico smrti tega velikega slovenskega jezikoslovca. Razstava celo nadaljuje svoje poslanstvo, saj obiskuje različne ustanove. Želim pa si, da bi čim več obiskovalcev spoznalo p. Stanislava Škrabca tako in dru- gače, predvsem pa, da bi se vsak zavedal lepote in drago- cenosti slovenskega jezika. Literatura Čuk, Silvester, 2018: P . Stanislav Škrabec. Ognjišče, 54/10, str. 50−57. Gržan, Karel, 2006: Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovens- kem. Ljubljana, Prešernova družba. Legan Ravnikar, Andreja: Stanislav Škrabec (1844−1918), 2018. Koledar Celjske Mohorjeve družbe 2018, str. 185−188. P . Stanislav Škrabec, frančiškan, 2001. Ljubljana: Brat Frančišek. Premrou, Miroslav: Otec Stanislav Škrabec. Ljubljanski zvon 14(1894)/1, str. 46−49. Primorski biografski leksikon, 15. snopič. Gorica: Mohorjeva družba, 1989, str. 553−556. Škrabčevo leto. Dostopno na: https://www.samostan-kostanjevica.si/ sl/%C5%A1krab%C4%8Devo-leto (15. 11. 2019). Tivadar, Hotimir: Oče Stanislav Škrabec – jezikoslovec in oče slovenske fonetike ter pravorečja. 1918 v jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana, Filo- zofska fakulteta, str. 29−37. Slika 9: Odprtje razstave in pogovor o dolenjskih jezikoslovcih Slika 10: Razstava v knjižnici Univerze v Celovcu